6310 IZOLA
http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK.17.december 2020/ ŠTEVILKA 1378, leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,5 0 EUR
^ DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
II
d:

d osta vairiard o m
L'
Svet dveh ločenih svetov
Stari internetni rek pravi, da tisti, ki imajo znanje, imajo tudi dvome, tisti, ki pa znanja nimajo, so v svoje prepričani, Drugi rek, ki ni internetni, pa pravi, da smo bolj papeški od papeža. Če ju sestavimo ugotovimo, da kdor odloča, je v svoje še kako prepričan.
(Aljoša) Ste morda na zgornji fotografiji opazili kaj nenavadnega? Verjetno ste, zato skoraj nima smisla, da okoli tega dolgovezimo. Pa naj povem, da fotografijo nisem samo pripel na naslovnico 1377. številke Mandrača, ampak sem jo tudi doživel.
Med čakanjem v vrsti za vstop v trgovino, ki trenutno, zaradi kvadrature, lahko sprejme največ štiri stranke in verjetno vsaj toliko zaposlenih, sem opazoval skupino delavcev, ki so barvali cestno signalizacijo na Velikem trgu. Opremljeni so bili z vso opremo, ki se za takšno delo spodobi: kompresor, rumeno barvo, belo barvo, različne šablone, živorumena oblačila. Le mask niso imeli na sebi.
Pa bi jih „malarji“ skoraj morali nositi, ne glede na protikoronske ukrepe, saj je bilo vdihovanje zraka vse do vhoda v trgovino kar naporna reč tudi za nas, ki smo maske (zaradi korone, ukrepov ali kombinacije obojega, ne pa zaradi malarjev) dejansko nosili.
Pa sem si mislil, da morda je ta virus občutljiv na kemikalije v barvi in gre za nekakšen naravni repe-lent.
Resnica je verjetno drugje. Ne samo, da nekateri covid jemljejo bolj resno kot drugi, ampak nekateri si preprosto ne morejo privoščiti resno jemati bolezen. Ne bom trdil, da je to primer „naših“ malarjev. Ne bom pa trdil niti, da ni.
Pred časom, v obdobju prvega vala
epidemije, sem prebral kolumno Mihe Mazzinija o tem, da je Slovenija razdeljena na dva svetova. Tisti, ki se boji korone in tisti, ki si ne more privoščiti tega strahu. In pri temu je verjetno ostalo, čeprav na morda drugačen način. Stroka je v teh devetih mesecih odkrila marsikaj, a še vedno o virusu ve malo nič. Ve pa, da do okužb lažje pride v zaprtih prostorih. Zdaj pa si predstavljajmo, kako bi ta epidemiološki model prikazali v sobi, ki si jo deli dvanajst sodelavcev. In vemo, da je takšnih ..apartmajev" samo v Izoli kar veliko. Delavci pa so ob trgovkah in še redkih drugih edini, ki se jih protikoronski ukrepi ne tičejo. Pa ne zato, ker bi sami tako hoteli. Državi se je zdelo, da so gradbišča,
barvanje cestišča, kopanje jarkov in vlečenje cevi pomembnejša od zdravja. Istočasno pa so ugotovili, da je zdravje pomembnejše od koncertov, gledališč, knjigarn, kinodvoran in muzejev. To je delitev.
Ta teden je civilna zaščita v Izoli s trakom zavarovala tržnico, ker se tam zbirajo ljudje. Res je, tržnica je postala v popoldanskem času zbirališče za vse, ki so prišli malo poča-kulati, ob „to go“ pijači. V družbi. Prav je, da jim zavarujemo zdravje. A če ne smejo tja, kje bodo? Imajo sploh kam, da je tam kdo? Kaj pa, če je bilo teh nekaj minut „normalne-ga“ klepetanja tisto, kar so potrebovali, da gredo iz dneva v dan? Ali ni to tudi zdravje?
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 ■ 434 / urednistvo@mandrac.si J
Prepoved poslovanja in plačilo odvoza smeti
Izolska občina je, tako kot verjetno vse v Sloveniji, obrtnike in podjetnike, ki imajo v najemu poslovne prostore v njeni lasti, pa ne morejo poslovati zaradi protivirusnih ukrepov, oprostila plačila najemnine, Nekateri računi pa vseeno prihajajo,toda vse le ni tako nerešljivo.
Izolski obrtniki, ki zaradi protiviru-snih ukrepov ne morejo opravljati '	'
dejavnosti in so tudi oproščeni najemnine za svoje poslovne prostore in javne površine, so z začudenjem ugotovili, da so v plačilo prejeli račun za odvoz smeti v času, ko ne obratujejo.
Zanimalo nas je zakaj ta storitev ni izvzeta iz spiska ukrepov, ki jih je sprejela izolska občina in iz izolske Komunale so nam odgovorili, da bo Komunala vsem, ki ne smejo izvajati svoje glavne dejavnosti in posledično ne ge-nerirajo odpadkov, v celoti oprostila plačilo zbiranja komunalnih odpadkov, od 24. 10.
2020 do vključno 30.11. 2020.
Oprostitve plačila bodo deležni tisti, ki imajo do Komunale Izola poravnane vse zapadle finančne obveznosti, niso imeli drugih prihodkov iz naslova izvajanja ostalih registriranih dejavnosti in bodo na elektronski naslov odvo-zi@komunala-izola.si, poslali posebno vlogo.
Obdarujte z domačim
Las Istre je na svoji spletni strani objavil seznam različnih istrskih proizvajalcev in pridelovalcev, ki imajo izdelke primerne tudi za božično ali novoletno darilo. Izbirate lahko med čaji, morskimi dobrotami, čokoldo, darilnimi boni Istrska doživetja, knjigami, medom, modelčki batane, naravno kozmetiko, oljčnim, lanenim in konopljinim oljem ter soljo in začimbami.
V obdobju omejenega gibanja in nakupovanja vse našteto lahko naročite neposredno pri članih Las. LAS Istre je javno-zasebno partnerstvo, sklenjeno z namenom skupnega nastopa pri uresničevanju Strategije lokalnega razvoja danega | območja in pridobivanje sredstev | iz treh EU skladov: za razvoj pode-^ želja, za regionalni razvoj in za ri-S bištvo in pomorstvo..
Gre za Vlogo za oprostitev plačila, ki jo najdete na njihovi spletni strani, dodati pa morate še kopijo izpisa iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES), ki izkazuje registrirano glavno dejavnost.
Prejete vloge bodo obravnavali pri obračunu v letu 2020. Nadaljnje odločitve glede morebitne oprostitve plačila storitev odvoza komunalnih odpadkov v naslednjih mesecih, bodo sprejete naknadno, glede na potek izrednih razmer.	ur
Tržnica je na pol zaprta
Mnogi kupci sadja in zelenjave so bili te dni presenečeni, ko so namesto še zadnjega prodajalca naleteli na zaprto, oziroma, s trakom Civilne zaščite obvito območje tržnice. Seveda po izolsko ni zmanjkalo ugibanj, zakaj tako, odgovor pa je bolj preprost. Matjaž Gergeta z JP Komunala je povedal, da je prodaja izredno padla in zato je najemnik stojnico začasno zaprl, to pa je bila priložnost, da se istočasno reši tudi problem konzumiranja pijač na tistem območju. Kot so zapisali na spletni strani Komunale, so se, zaradi številnih prijav zoper nedovoljeno zbiranje večjega števila oseb na javni površini in s tem kršenja vladnega odloka, s Civilno zaščito Izola ter službo Občinskega inšpektorata in redarstva, dogovorili za omejen dostop do stojnic na tržnici.
Tržnica med tednom tako ne bo obratovala, ob koncih tedna (petek, sobota) pa bo prodaja na stojnicah potekala tako kot doslej.
Izolski usiope svet
Splovili so M44
Skoraj že legendarni (bolj zaradi številnih napak in okvar kot česa drugega) čoln pomorske policije M44 je dobil svoj model. Izdelali so ga, vedno bolj pedantni člani Modelarskega krožka »tretje univerze", ki imajo delavnico v Koprski ulici.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Država se odpira kljub epidemiji
Vladaje s ponedeljkom odpravila del omejitev, čeprav številke ne kažejo na to, da bi se stanje karkoli izboljšalo v zadnjih nekaj tednih, Kljub temu pa lahko zdaj, vsaj v naši regiji, kupimo copate, kopalke ali si profesionalno uredimo pričesko,
Podatek tedna
Odkar je izolska splošna bolnišnica odprla svoj covid oddelek je sprejela 241 pacientov, trenutno pa je hospitaliziranih 35. Od sobote 24. oktobra je v covid oddelku SBI umrl 54 ljudi.
Torkovi podatki za covid-19 v Sloveniji niso nič kaj obetavni. Od 6579 opravljenih testov jih je bilo 2107 pozitivnih, kar znaša visokih 32 odstotkov. Na novo hospitaliziranih je bilo 115 ljudi, za skupno 1284 zasedenih postelj. od katerih jih 204 potrebuje intenzivno nego. 149 pa jih je na respiratorjih. Umrlo je 39 ljudi. Država pa se počasi odpira.
Podatki za Obalno-Kraško regijo so sicer nekoliko bolj obetavni. Indeks aktivnih obolelih se je v enem tednu znižal iz 752 na 742 primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh, kar je višje le od Goriške in Osrednjeslovenske regije. Je pa indeks izolske Občine toliko višnji, kar 837, in je absolutno najvišji med ostalimi obalnimi občinami. Za primerjavo imajo v Piranu indeks 526, v Kopru 697 in v Ankaranu 620. V vseh štirih obalnih občinah pa vendarle beležijo manjšanje števila obolelih.
Drugod po Evropi se stanje ne razlikuje prav veliko. Italija, ki je bila med najbolj prizadetimi državami ob prvem valu epidemije, je včeraj beležila skoraj 15.000 novih primerov in indeks 412, Avstrija 2628 novih primerov in indeks 468, Hrvaška pa kar 2360 novih primerov in visok indeks 1178.
Podatki do: Tor., 15. dec.
ir podatkov: NIJ2. Ministrstvo za zdravje
Novi ukrepi
S ponedeljkom so začeli veljati tudi novi ukrepi glede epidemije. Sproščen je javni promet, odprti so frizerski in kozmetični saloni, odprle so se tudi cvetličarne, avtopralnice in kemične čistilnice, na voljo pa so bančne in zavarovalniške storitve. V štirih „varnejših" statističnih regijah, tudi v naši, pa so se odprle nekatere trgovine z oblačili, športno opremo in obutvijo ter avtosa-loni. Odpravljena je tudi omejitev gibanja med občinami znotraj regije, a le ob uporabi aplikacije Ostani zdrav, od torka pa tudi nošenje mask na odprtem, a le če lahko zagotovimo varno razdaljo. AM
Koper/Capodistria
Izola/Isola
1236 (+31) 15. dec
461
(+7)
15. dec
Piran/Pirano
Ankaran/Ancarano
432
(+7)
15. dec
80
(+4)
15. dec

Podvojitev I
Dnevna porast primerov, kot je to prikazano v aplikaciji Covid-19 štedilnik kaže, da se stanje v slovenski Istri nekoliko umirja. A smo še daleč od številk, ki smo jih imeli pred poletjem.
Turistični boni tudi drugo leto
Vsi prebivalci Slovenije so lani prejeli turistične bone, ki jih je bilo mogoče koristiti za nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih, in sicer od 19. junija do njihovega zaprtja zaradi epidemije korona-virusa konec oktobra. Vrednost bona mladoletne osebe znaša 50 evrov, odrasle 200 evrov. Do 1. oktobra je bilo izkoriščenih slabih 900.000 turističnih bonov v vrednosti 113 milijonov evrov. Vlada je zato na seji 3. decembra podaljšala njihovo veljavnost do izteka leta 2021.
Turistični boni - FURS
Nekaj informacij o koriščenju turističnih bonov
-	Zakon ponudnikov ne zavezuje, da morajo sprejemati turistične bone, zato je ob rezervaciji dobro preveriti, ali je plačilo z boni možno.
-	Lastnik bona lahko plača namestitev zase, za svojo družino ali prijatelje, s katerimi skupaj bivajo v nastanitvenem obratu. Za enkratno bivanje se lahko uporabi več bonov, če je razlika večja od skupne vrednosti unovčenih bonov, pa se jo doplača.
-	Turistični bon se lahko unovči večkrat v manjših zneskih.
-	Vsakdo lahko stanje vrednosti svojega bona preveri v sistemu eDavki.
-	Ob uporabi turističnega bona je treba izpolniti obrazec Potrditev unovčitve bona.
-	Turistični bon se lahko prenese enkrat v celotni vrednosti med ožjimi sorodniki.
-	Oseba, ki bo unovčila turistični bon ožjega sorodnika, bo morala imeti s seboj podpisano izjavo s strani upravičenca (lastnika bona).
-	Preneseni bon ni deljiv. V primeru, da ne porabite celotnega zneska, ta zapade.
-	Če otrok ne bo izkoristil turističnega bona s starši, ampak kako drugače, je treba predhodno izpolniti Izjavo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika za unovčitev bona upravičenca po tretji osebi.
-	Vsa potrdila in kopije osebnih dokumentov je treba priložiti na recepciji nastanitvenega objekta.
Več informacij na telefonski številki FURS: 08 200 1005.
Vprašanje tedna:
Cela Slovenija se sprašuje ali bodo poslanci Desus-a in SMC-ja zapustili koalicijo. Izolani spra-
Občinski proračun za leti 2021 in 2022 je pogumen, vsaj po zneskih, saj za naslednje leto, prvič v šujemo, aii jo bosta zapustila si-zgodovini, predvideva več kot 30 milijonske prihodke, za leto 2022 pa dobre 3 milijone eurov manj, monovič !?1Pei?č’nihče, p*ne Občina bo v obeh letih prejela iz države več denarja kot je znašal njen celotni proračun pred nekaj leti. žiža. au njegov gias ne šteje?
Skupaj prihodki proračuna Občine Izola naj bi naslednje leto znašali natanko 30.560.096 Eurov, od tega bi bilo, že omenjenih tekočih prihodkov (dohodnina itd.) za 18.996.000 Eur, kapitalski prihodki od prodaje zemljišč in nepremičnin bi znašali 6.868.651Eur, iz državnega proračuna (razni slovenski in evropski razpisi) načrtujejo prihodek v višini 4.334.249 Eur, neposrednih sredstev iz EU pa naj bi bilo 360,940 Eurov.
Ti zneski nedvomno omogočajo Občinski upravi, da se pogumno loti nekaterih projektov, vendar pa iz samega proračuna ni mogoče zaznati kakšne posebne domišljije ustvarjalcev, saj gre v glavnem za znane porabnike. Ob vseh javnih zavodih in pogodbenih partnerjih, ki jim gredo redni transferji, bo še največ denarja spet šlo v različna projektiranja in asfaltiranja oziroma betoniranja. Gradbeništvo je pač tisto, ki se zna najbolj napajati pri proračunskem koritu. Dejstvo je, da bi z denarjem za krožišče, ki ga ne potrebujemo, zlahka dozidali knjižnico ali dokončali protokolarno stavbo na Velikem trgu. Vendar to očitno ni mogoče, saj so pritiski gradbincev in njihovih posrednikov enostavno prehudi za občinsko oblast, ki ne najde pravega načina za obrambo pred njimi. Ali pa ga morda ne išče.
Kakorkoli, v naslednjem letu bo odhodkov za 29.655.916 Eurov, od tega tekočih odhodkov za delovanje sistema 8.809.635 Eur, podobno kot za tekoče transferje javnim zavodom (vrtci itd.) v višini 8.466.227 Eur. Investicijskih odhodkov bo kar za 11.822.345 Eurov, vendar to ne pomeni, da bomo že gradili kulturni center ali takoimenovani interaktivni muzej. V glavnem bomo gradili infrastrukturo in urejali zemljišča ter podobno.
Kljub tem pomislekom pa ne gre pričakovati večjih zapletov pri sprejemanju proračuna za naslednji dve leti, tudi zato, ker so bili predlogi opozicije v glavnem zavrnjeni, županova koalicija, ki je proračun sestavljala pa ga bo, seveda, sprejela. Nekaj amandmajev gre sicer pričakovati na sami seji, njihova usoda pa bo odvisna predvsem od discipliniranosti koalicijskih svetnikov.
Gasilski dom gre pod ex. Delmar
Občinski svetniki bodo v prvem branju obravnavali spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu Kajuhova-Hudournik Morer, saj je v obdobju po sprejetju zadnje spremembe prostorskega akta prišlo do intenzivnih preučevanj glede potencialnih lokacij za gradnjo novega izolskega gasilskega doma. Nov objekt bi v prvi vrsti uporabljali člani Prostovoljnega gasilskega društva Izola za izvajanje nalog javne gasilske službe, gasilska zveza Izola ter pripadniki občinske civilne zaščite Izola.
Po daljšem razmisleku in več izvedenih sestankih, je bilo dogovorjeno, da je najprimernejša lokacija za gradnjo novega gasilskega doma s pripadajočimi zunanjimi manipulativnimi površnimi, na zemljišču, ki je v lasti Občine Izola in se nahaja na območju, ki ga ureja prav omenjeni Zazidalni načrt.
Bodoči gasilski dom je umeščen delno na gradbeni parceli in delno na zelenih površinah. Predvideni gabariti novega gasilskega doma so 35 m x 16,50 m, minimalna višina pa lOm. Glede na to, da veljavni prostorski akt, na območju gradbene parcele dovoljuje samo gradnjo novega poslovnega objekta, namenjenega proizvodni in drugi poslovni dejavnosti (ni dovoljena gostinska, nastanitvena in živilska trgovska dejavnost), maksimalne tlorisne velikosti 20,50 m x 14,50 m je nujno potrebna sprememba veljavnega prostorskega akta - ZN KRM. Poleg tega je tudi gradbena parcela premajhna, saj ne dopušča zadostnih manipulativnih površin.
Skladno z Uredbo o razvrščanju objektov spadajo gasilski domovi med “druge stavbe”, ki niso uvrščene drugje in jih z veljavnim odlokom ni dovoljeno zidati. Razlogov, ki narekujejo spremembo veljavnega prostorskega akta zato, da je omogočena gradnja novega gasilskega doma, je torej več Poleg tega je občina junija letos prejela tudi pobudo podjetja Ansitra, nepremičnine d.o.o. iz Celja, ki je lastnik parcel na katerih sta skladno z veljavnim prostorskim aktom predvidena objekt Delmar in objekt Frigo-mar. Iz pobude izhaja, da veljaven odlok ne obravnava zadosti natančno območja dveh parcel, poleg tega so določila veljavnega odloka za lastnika (pobudnika) v smislu gabaritov sicer v večji meri ustrezna, vendar podana dokaj nejasno, saj so bila napisana za konkretne investicijske namere za objekt družbe Delmar, ki niso več aktualne. Prav tako je neustrezna vrsta namenske rabe.
Na območju se nahaja že delno zgrajeni objekt (hladilnica), ki ga investitor namerava nadzidati.
•iti®;
m "HVu
GGS d.o.o.. Koper, Vojkovo nabrežje 23
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	nadzori in legalizacije objektov
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih In uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
-	cenitve nepremičnin
tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: lnfo@ggs.sl www.ggs.sl
Kdo je zasustral gradnjo trgovine?
Kolikor je moč razumeti iz dokaj birokratskih pojasnil razlogov za spremembo zazidalnega načrta Livade 1, kije potrebna zaradi gradnje načrtovanega stanovanjskega bloka, je temeljni razlog napačno tolmačenje dokumentov ob gradnji sosednjega trgovskega objekta,
Umeščanje novega stanovanjskega bloka na zelenici za trgovino Hofer bodo občinski svetniki obravnavali kot Spremembe in dopolnitve Odloka o delni spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za območje »Livade 1«.
Za tem dolgočasnim naslovom oziroma točko dnevnega reda se skriva pomembna sprememba, ki se nanaša na del območja med Južno cesto, Ulico Zvonimira Miloša, Ulico Ivana Regenta in Kajuhovo ulico. To območje je trenutno neurejeno in delno namenjeno obdelovalnim površinam. Severno meji na individualno stanovanjsko zazidavo, vzhodno na živilsko trgovino (Hofer), južno in zahodno na blokovsko zazidavo.
Kje seje zapletlo?
Za to območje veljavni akt predvideva ureditev parkovnih površin in igrišč ter umestitev večstanovanjskega objekta. Po Zazidalnem načrtu Livade 1. bi morala na tem območju stati večstanovanjska stavba, ki pa je, zaradi neprimerne pozidave in rabe sosednjih zemljišč, ter neskladja med obema aktoma, sedaj ni mogoče zgraditi na mestu predvidenim z ZN Livade 1.
»Zaradi napačnih interpretacij in neskladnih urbanističnih pogojev, je bil zgrajen objekt (najverjetneje trgovina Hofer, op.a.), ki onemogoča bodočo gradnjo stanovanjskega bloka. Z uskladitvijo lege stanovanjskega bloka, ki je že predviden v veljavnem prostorskem aktu, bi omogočili zazidavo le-tega.“
Z uskladitvijo lege predvidene večstanovanjske stavbe, glede na obstoječe stanje (pozidava sosednih parcel) ne bi vplivali na širšo prometno in komunalno ureditev, sama gradnja tudi nima za posledico drugačnih bivanjskih pogojev, kot so bili predvideni z Zazidalnem načrtu. Bivanjske pogoje se s premikom lege načrtovanega objekta celo izboljšuje, saj so doseženi večji odmiki od sosednjih parcel in boljša izraba prostora.
Igrišča nedvomno potrebujemo

Vsi govorimo o poplavah v starem mestu, toda poplavno območje so tudi Livade. To je zarisano v poplavni karti, vidi pa se tudi v naravi.
S tem postopkom bi odpravili napake, ki so nastale zaradi nenatančnih mej med ZN Livade in PUP-om Livade - Kajuhova. Z omenjenim popravkom se ne spreminja namenska raba območja (še vedno ostaja poselitveno območje - območje stanovanj).
Kakšen objekt bi gradili
Predmet sprememb in dopolnitev tega zazidalnega načrta je umestitev večstanovanjske stavbe bruto tlorisne površine okvirno 570 m2, etažnosti (K)+P+4 ter ureditev okolice z otroškim igriščem in zelenimi površinami. Na ta način bi ustvarili prostor, ki bo funkcionalen in harmonično usklajen z obstoječo pozidavo tako, da bodo ohranjene vizualne značilnosti prostora.
Obstoječe igrišče na južnem delu območja se premesti. Uredijo se dodatna parkirna mesta za prebivalce predvidene večstanovanjske stavbe. (Glede na to, kakšne težave imajo s parkiranjem drugi stanovalci Livad je ta ..luksuz" kar izjemen.
Na seji odbora za okolje in prostor so sicer omenili dogovarjanje s stanovalci sosednjega bloka, ki jim bo ta gradnja vzela nekaj sončnosti in razgleda, ali so bili pogovori že opravljeni pa ni bilo moč razumeti. Glede na to, da gre za prvo obravnavo pred javno razgrnitvijo se zdi, da brez nasprotnih stališč enostavno ne bo šlo.	D.M.
Prejeli smo
Vzeli nam boste edino sonce
Živimo v nekem novem času. Korona virus kroji naša življenja. Ob tem naša vlada počne, kar hoče in nas vodi kot hoče. Včasih se nam zdi, da se po njej zgledujejo tudi naši krajevni politiki.
S presenečenjem smo prebrali v časopisih, da bodo v Izoli (za Hoferjem) gradili nov blok za mlade družine. Super. Lepo, da se bo poskrbelo za mlade. Potem pa smo videli, kam naj bi bil novi stolpič umeščen. To sproža vrsto vprašanj: Ali v Izoli ni več drugih lokacij za nove gradnje? Kaj pa naša kvaliteta bivanja? Zakaj je treba degradirati naš blok? Zakaj ni bilo nobene razprave? Zakaj nismo bili povabljeni na predstavitev in je bilo potrebno to skriti na spletni strani Občine Izola, kjer še vsakodnevni uporabnik interneta tega ni sposoben najti.
Nič nimamo proti gradnji. Smo pa proti temu, da umeščate stolpič tako, da nas degradirate, nam vzamete svetlobo in edino sonce, ki ga imamo - popoldansko. Predlagamo, da obstoječe kmetijske površine pustite nedotaknjene. Ob tem pa naredite, po zgledu ostalih evropskih mest, vrtičke za krajane ali parkirišča, saj jih primanjkuje. Stanovalci bloka Ul. Z. Mibša 25
Stanovalci bloka v ulici Zvonimirja Miloša so želeli še posebej poudariti, da nikakor niso proti gradnji novih stanovanj za mlade družine, a da jih je umestitev novega stolpiča resnično presenetila, saj ima polovica njihovega bloka nekaj sonca le v popoldanskih urah, zdaj pa jim grozi, da izgubijo še teh nekaj ur. „Še posebej pa nas preseneča, da so nas odločevalci kar preskočili, kot da nismo stranka v postopku, in smo za vso zgodbo izvedeli šele iz časopisov. Na spletni strani pa z osnovnim poznavanjem interneta sploh ni mogoče priti do te informacije, kot da bi želeli vse narediti bolj na tiho.	ur
Morda bodo preživeli, ne pa tudi zaživeli
Gostinci po vsej državi se pritožujejo nad ukrepi, saj se počasi [sicer morda le začasno] odpira vse, le oni ne, In če gre tako naprej, bodo težko že preživeli, kaj šele zaživeli.
Vlada je med vikendom nekoliko omilila omejevalne ukrepe ob pandemiji covida-19, čeprav se epidemiološko stanje v državi ni kaj dosti spremenilo. V naši regiji so odprli frizerske in kozmetične salone, športne trgovine, trgovine z oblekami in obutvijo, pa javni prevoz, avtopralnice in cvetličarne. Odprli so tudi avtosalone in kemične čistilnice. Gostilne, šole in kultura pa ostajajo zaprti.
O tem, kakšen je ključ pri odpiranju, oziroma neodpiranju določenih dejavnosti, je veliko ugibanja, a dejstvo je, da tudi tokrat na svoje niso prišli gostinci, ki so v naši regiji, kot zadnji v državi, zaprli svojo dejavnost zadnji teden v oktobru.
S šestim in sedmim protikorkon-skim paketom je država nekoliko omilila težave gostincev, a to še zdaleč ne more biti dovolj, saj ima tudi zaprta gostilna veliko tekočih stroškov.
Pogovarjali smo se z nekaterimi vodji gostinskih obratov in čeprav delajo v povsem v različnih pogojih, je končni rezultat enak: upajo, da bodo preživeli do pomladi.
Restavracija hotela Marina
Ivica Evačič, bolje poznani kot Ivek, iz restavracije Hotela Marina pravi, da zanje dostava hrane na domu preprosto ni bila možnost. »Nekateri so se za to tudi odločili, a to je zelo odvisno od lokacije in ponudbe gostilne. Kar se nas tiče pa res ne moremo pričakovati, da bi našo dejavnost lahko vzdržali z naročili na domu izključno domačinov." Tudi zato, ker tako velika ekipa, kot jo ima Restavracija Hotela Marina, ne more poslovati samo z lokalnimi gosti. »Nikogar od naših delavcev nismo dali na zavod, razen morda kakšnega sezonskega vzdrževalca. Ja, lahko bi odprli, a ekonomsko to ne bi bilo vzdržno in tudi, če bi nam dovolili odpreti na skoraj normalen način, ob omejitvah gibanja med občinami in regijami, to žal ne bi bilo dovolj. S tako velikim številom zaposlenih pač potrebujemo resen obisk, torej domačini, ja, a tudi gostje od drugod in poslovni gostje hotela. Velik del našega delaje namreč vezan na slednje. “
Kar se tiče samih ukrepov se Ivek v to raje ni spustil, saj pravi, da je to področje za računovodje, ki imajo zaradi tega ogromno dela. »En pro-tikoronski ukrep se še ni zaključil in že so sprejeli naslednjega. Treba se je znati hitro prilagajati, vedeti, v katero kategorijo spadaš, kaj ti pripada. Ogromno je neznank, ki jih morajo računovodje reševati in kot nam je bilo povedano, ti ukrepi res niso enostavni. Je pa res, da brez njih nikakor ne bi preživeli, tako pa nekako še živimo in računamo, da bomo tudi preživeli", še pravi Ivica Evačič in dodaja, da je že res, da država krije 80 odstotkov plače delavcev, a ta sredstva mora delodajalec najprej sam izplačati in šele kasneje dobi povrnjena.
Ivek je poudaril, da se moramo zavedati, da so gostinci le zadnji del dolge verige, ki se začne pri pridelovalcih hrane, pa proizvajalcih različnega blaga, transportu in tako naprej. »Veliko sektorjev je odvisnih od našega dela in vsem je trenutno težko. Nenazadnje pa sem prepričan, da se tudi pri vrhu zavedajo, da gostinci in turistični sektor nasploh prispevamo velik delež davka, ki polni državni proračun, in ga zdaj preprosto ne bo. “ Kar se pa tiče samega kadra, je vodja restavracije Hotela Marina poudaril, da so dvajset let gradili trenutno ekipo in ne ve kako bi bilo, če bi jih dali na zavod, saj na trgu ni prostih ljudi v tej panogi. „Ne vem pa, kako se borijo tisti, ki imajo med ostalimi stroški tudi najemnino, ki ni subvencionirana", se je za konec vprašal Ivica Evačič.
Bariera
Med slednjimi je tudi Rok Kocjančič, najemnik lokala Bariera, ki nudi pijačo skozi okno lokala.. »Da bi preprečili izgubo iz prvega vala epidemije smo čez noč reorganizirali način poslovanja, ob upoštevanju ukrepov in vsak večer sledimo poročilom, saj se način poslovanja spreminja čez noč", pravi Rok in dodaja, da so se gostje najprej lahko zadrževali pred lokalom, nato je prišla v veljavo prepoved pitja na javnih površinah in tako naprej. »Ampak tako imamo možnost, da nekako poslujemo naprej."
Rok dodaja, da če se ne bi reorganizirali, bi imeli stoodstotno izgubo, tako pa so zagotovili, da zaposleni lahko oddelajo svoje ure. »Subvencij preprosto ni. Pogoji so tako absurdno spisani, da so do pomoči upravičeni samo tisti, ki smo naredili 10 odstotkov manj prometa kot lani. Mi smo bili lani en mesec zaprti zaradi prenove, letos pa še zaradi covida..."
Rok vseeno pravi, da je bil odziv ljudi boljši, kot so pričakovali. »Samo zahvaljujoč našim strankam lahko še vedno delamo. In uspeli smo obdržati enako število zaposlenih, le študenti ne delajo, ker pač nimamo strežbe. “
Na vprašanje, kakšen je odziv nadzornikov, pa pravi, da so imeli že večkrat kontrole, a ker vestno upoštevajo navodila, še ni bilo težav. „A ti ukrepi so absurdni. Pri meni ne moreš kupiti piva, lahko pa v sosednjem Mercatorju kupiš cel zaboj. To postaja že smešno".
Popusta na vinjete ne bo!
Vlada pravi, da popusta za vinjete ne bo, saj je bila uporaba avtoceste omogočena vsem. Kako jim lahko razložimo, da izolska občina ne premore niti metra avtoceste, ki bi zahteval uporabo vinjete?
Doro
Podobnega mnenja je tudi Igor Božič iz gostilne Doro, ki pravi, da so na srečo predvideli ponovno zaprtje za jesen in temu primerno prilagodili delo v tistih dveh mesecih, kolikor je trajala sezona. »Prihajamo iz dveh covid obdobij. Marca nas je seveda presenetilo, zapora pa je prišla ravno v času, ko se začne bolj delovno obdobje in imamo nekaj več prometa, ko postane obala zanimiva za sprehajalce, kopalce in ostale goste. In to takoj po obdobju letnih investicij. Naenkrat postane preživetje odvisno od zaposlenih, dobaviteljev, lokalne skupnosti in Občine, ki so bili na srečo razumevajoči. Poleg državne pomoči, seveda."
Igor Božič pravi, da so poleti odprli v času velike negotovosti, saj niso vedeli, koliko časa bo to trajalo, veliko pa je pomagalo obdobje vaučerjev: »Obisk ni bil nadpovprečen, ampak tisti sezonski, kot smo ga vajeni. So pa ljudje vsekakor porabili nekoliko manj, kot prejšnja leta. Mi smo se lotili dela brez dodatne kadrovske pomoči in si poskušali ustvariti zaloge za ponovno zaprtje, ki pa so že skoraj pošle. “
Tudi dostava hrane zanje ni bila možnost, pravi, saj bi morali na vrat na nos vložiti v promocijo, v način dostave, narediti kakšno analizo in boji se, pravi, da se ne bi izšlo. »Prepričan sem, da bi s tem ustvarili še večji minus, saj je tržišče gostiln, ki že od prej nudijo dostavo na domu dokaj zasičeno in več kot toliko jih pač ne more delati. Ta situacija ne premore, da bi se nahranili vsi. “
Grili pri Perotu
Pri Dorotu so se odločili za zaprtje, v Grillu pri Perotu pa so poskusili s pripravo hrane za odvoz, a pravega povpraševanja, pravi Predrag Dvo-rančič, preprosto ni. Ježko je. Stalno smo vsaj štirje na delu, a povpraševanja za hrano ni veliko. “ Dodal je, da tako naprej ne bodo dolgo zdržali, kljub pomoči občine.
Vprašanje pa je, ali bi bilo odprtje gostiln, v najslabšem času leta in zaprtih mejah, usluga, ali samo zadnji udarec za marsikaterega gostinca.
AM
Staremu delu mesta pravijo Bosanska gradiška
Staro mestno jedro se ob vsaki napovedi višjega morja spremni v območje desk, imenovanih Bosanke", zalitih s purpenom in obloženih z vrečami peska, Tako ostane še nekaj dni po končani nevarnosti poplav, do naslednje napovedi, ko se zgodba ponovi.
Pristojni vse pogosteje stanovalcem nižje ležečih delov mesta svetujejo naj se samozaščitno obnašajo in občani to počnejo.
A je velikokrat to premalo, zagotovo pa to ni lep pogled na spomeniško zaščiteno mestno jedro. Še posebej tam, kjer deske enostavno ostanejo pred vrati po mesec dni in dlje..
Prav vsi klimatologi napovedujejo dvigovanje morja in posledično poplavljanje nižje ležečih delov obmorskih mest. Ta informacija bi morala resno skrbeti odgovorne za urejanje prostora v občinah Izola,
Piran in prav kmalu tudi v Kopru.
Če se bodo uresničili izračuni klimatologov, da se morje vsako leto dvigne za cca. 6 mm, bo čez sto let morska gladina v našem zalivu višja za 60 cm, to pa pomeni, da bodo nekateri deli mest nenehno poplavljeni. Kljub temu se problema še vedno lotevamo „po domače" v stilu nekdanjega ministra in sedanjega kandidata za mandatarja, Karla Erjavca, ki je ob zadnjih velikih poplavah vprašal: „In zakaj ne postavite višjega zidu ob obaliV'
Problem meteornih vod
Odgovor seveda ni tako preprost kot vprašanje. Izolani imamo za povrh namreč še težavo, da naš kanalizacijski sistem enostavno ne zmore ..požreti" vseh meteornih vod, ki se naberejo ob vsakem večjem deževju in povzročijo poplavljanje, ki je precej podobno tistemu morskemu, le da je »sladkovodno."
Težavo v Komunali in Občini poznajo, vendar vsi dosedanji ukrepi in dragi posegi v to infrastrukturo niso dali nobenih bistvenih rešitev.
Celo problema ene same kratke ulico „Ob stolpu" niso uspeli rešiti in tam imajo ob vsakem večjem deževju ali plimovanju bazen na ulici in v stanovanjih.
Novo ocenjevanje škode
Uprava RS za zaščito in reševanje, je zadolžena za ocenjevanje škode na stvareh zaradi posledic neurij s poplavami med 6. in 9. decembrom 2020.
Neposredna škoda na stvareh se prične z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo na zemljiščih, stavbah oziroma na infrastrukturi in vodotokih v občinah: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran in Pivka. Občinske komisije bodo v navedenih občinah ocenile škodo do 15. januarja 2021. Oceno škode morajo oškodovanci poslati najkasneje do 5. januarja 2021 po elektronski pošti na Občino Izola s pripisom »Poplave 2020 -ocenjevanje škode.«.
P.s. O nadomestilu škode za lansko poplavo ni ne duha ne sluha.
Pobuda iz Skladiščne
Podoben problem imajo v Skladiščni ulici, ki je poplavljena vsakokrat, ko morje prestopi breg ali dež pada več kot je običajno. Že res, da jim gasilci postavljajo gumijasto pregrado na začetku Verdijeve, toda, ko se plimi pridruži jugo je vse to brez posebne koristi, saj jim voda vdira v stanovanja od vsepovsod.
Po tolikih poplavah in tolikih letih obljub o rešitvi problema so zdaj točno tam, kjer so bili pred desetletjem, le da so zdaj oni bolje pripravljeni, z »bosankami," vrečami peska in črpalkami za črpanje vode iz stanovanj. Ker vse to ne pomaga, so tokrat pripravili pismo z zahtevo, naj se v občini resno lotijo reševanja problema. Pismo podpisujejo stanovalci sosednjih ulic in trgov in ni ga, ki se ne strinja z njimi.
Predlagajo črpalko
V pobudi za izgradnjo črpališča meteornih voda na stičišču Skladiščne in Kocjančičeve ulice v Izoli so, med drugim, zapisali:
Ker je z drugim delom obnavljanja ribiške infrastrukture predviden dvig sprehajalne poti ob obali, se bo za nas situacija še poslabšala. Meteorne vode zaradi spremembe višin ne bodo več prosto odtekale v morje temveč se bodo vse stekale v sistem za odvajanje meteornih voda, ki pa že zdaj ne odvaja vse vode. Posledično nam bo še pogosteje poplavljalo ulico in stanovanja. Zato pričakujemo, da se še pred dvigom nabrežja, uredi odvajanje meteornih voda in prepreči vdor morske vode in meteornih voda v kanalizacijski sistem. Zainteresirani zahtevo lahko podpišejo tudi v galeriji Plač Izolanov v Ljubljanski ulici.	ur
II Ragazzi Della Via Gluck
piše: Aleksandra Krejči Bole
Zbudil me je zvok motorne žage. Ko sem pogledala skozi okno, sem videla, da žagajo lepo, košato, tridesetletno oljko. Potem so odžagali še eno, pa še eno. Meni je bilo hudo, verjamem, da je bilo lastniku hiše, ki jo prodaja, še veliko hujše gledati kako zdrava drevesa, ki so ti dajala leta in leta pridelek oljk in posledično domače, dišeče olje, enostavno izginejo pred očmi. Poleti senca, prostor kjer si lahko dal stole, ležalnike in se v družbi dragih oseb imel čudovito. Pogosto je dišalo po pečeni ribi, mesu, zelenjavi. Pogosto so v poletnem času imeli tam kosilo, glasno klepetali, se smejali. Pogosto sem zavohala slastne slaščice, aromo kave. Pogosto sem bila ljubosumna, da si jaz in moja družina tega luksuza na domačih tleh ne moremo privoščiti, ker smo »blokovski" ljudje.
Danes sta lastnika te prevelike stavbe starejši, bolni in onemogli osebi in čeprav imata odrasle otroke in vnuke, živita sama in čakata obisk svojih najbližjih, ki živijo v Italiji in zaradi korona virusa ne morejo tako lahko kot prej prihajati in se družiti s svojimi starši.
Hiša v katero sta prvotna lastnika leta in leta vlagala denar, čas, moči, jo spreminjala in prilagajala potrebam, sta prodala in novi lastniki kot prioriteto in zaradi zakona želijo imeti več parkirnih prostorov za svoje jeklene konjičke. Nekatere mlade, neobremenjene družine glede marsičesa gledajo predvsem na svoje ugodje, pravice in se ne ozirajo na stvari, ki bi tudi za njih bile bolj prijazne, naravne.
Lastnika hiše se bosta odselila v manjše stanovanje. Verjetno jih ne bom več videla, se z njimi pogovorila čez ograjo, jih lepo pozdravila, voščila božične in novoletne praznike. Bila sta prikupen par ljudi, ki sta to veliko dvonadstropno stavbo zgradila za sebe in svoje potomce. Žal, danes so drugi časi. Danes otroci ne želijo živeti v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Večina otrok hoče živeti „po svoje", imeti svoj stil življenja v kateremu ni več mesta za način življenja njihovih staršev. Stari starši postanejo odvečni člani družine v moderni skupnosti. Zato jih je vedno več po DSO, kjer hirajo in čakajo obiske svojih otrok, katerimi so zgradili hiše, pustili rodno zemljo, vinograde, oljčnike, prihranke. Res je, nekateri tudi dolgove. Zato se število staršev, ki se zavedajo, da družinska hiša, ki jo pod stare dni ne morejo niti vzdrževati, vsak dan povečuje. Zato dilema »zgraditi hišo ali ne", pri meni nikoli ni imela velikega pomena.
Kmalu, ko bom odprla okno, bom namesto zelene trave, gredic rož, dišeče mimoze in rožmarina, videla črn asfalt, parkirane avte. Namesto petja ptic, ki me je prej zbujalo, bom slišala zvok odhajajočih jeklenih konjičkov. Sosedov tudi več ne bom poznala, ker postajamo družba odtujenih oseb.
Marko Udovič je član ekipe prve pomoči Rdečega križa Izola, ki seje javil kot prostovoljec v covidni oddelek izolske bolnišnice. Ob službi in trajnostnem vrtu, ki ga obdeluje s partnerico Meto, bi mu moralo zmanjkati časa. A pravi, da ga čas ne bo ustavil in bo vztrajal, dokler bo šlo.
Marko Udovič je član ekipe za prvo pomoč izolskega Rdečega križa, ki se je pred tremi tedni kot prostovoljec pridružil ekipi izolske bolnišnice, ki dela na covidnem oddelku.
Ob tem s partnerico Meto, ki je te dni prav tako oddala vlogo kot prostovoljka, skrbita za vrt, ki temelji na sonaravnem kmetovanju, povsem ekološko, brez oranja, saj pravi, da na takšen način lahko pridelamo še kakovostnejši pridelek, kar je osnova za zdrav organizem. Ob tem pa ima tudi službo, kjer dela na področju logistike.
-	Kako si se odločil, da se priključil ekipi v covidnem oddelku Splošne bolnišnice Izola?
-	Začetek sega kar daleč nazaj. Do leta 2012 sem delal kot IT-jevec, bil sem project manager, prepotoval sem ves svet, a je bilo vsega tega preveč. Vedel sem, da moram iz zdravstvenih razlogov narediti nek rez in sem se umaknil iz teh “hekerskih” vod, dobil službo v logistiki in se začel ukvarjati s svojim vrtom. Ob tem sem si zelo želel narediti tečaj bolničarja, da sem se lahko pridružil ekipi prve pomoči območne izpostave Rdečega križa.
-	Kakšne so naloge ekipe prve pomoči Rdečega križa?
-	Vsaka območna enota RK ima določeno število ekip prve pomoči, glede na populacijo. Te ekipe sestavljajo prostovoljci, sodijo pa v delovanje civilne zaščite. Ta nas lahko aktivira v primeru potrebe, za kar se redno pripravljamo. Poleg začetnega bolničarskega tečaja se večkrat dobimo na vajah za pripravo na različne možne scenarije, kot ko smo se na vaji dobili v predoru Markovec, kjer smo simulirali množično prometno nesrečo, in na kateri je sodelovalo več ekip prve pomoči, tudi mi.
-	Pokličejo vas, ko je nuja, napri-mer v primeru naravne katastrofe?
-	Tako je. So pa tudi druge situacije, naprimer v času migrantske krize, kjer ni bilo ustreznega kadra in smo pomagali premostiti situacijo. Ljudem, ki so bili ob meji, smo pomagali z nego, hrano, pa tudi s sočutjem in jim pomagali, da se uredijo, preden nadaljujejo pot.
-	Za naravno katastrofo lahko imamo tudi sedanjo pandemijo.
-	Iz Splošne bolnišnice Izola je prišlo povpraševanje po osebju, ki bi lahko pomagalo in nekateri smo se odzvali. Ker sem marca delal v skafandru na nadzoru državne meje in so nas za to tudi posebej pripravljali v sklopu Rdečega križa, sem ob povpraševanju SBI povedal, da sem pripravljen pomagati tudi v covidnem oddelku. Povedal sem jim, da imam izkušnje z zaščitno opremo in da sem že delal v stiku s korono. Po dodatnem pogovoru so me sprejeli v co-vid oddelek in še vedno sodelujem s to ekipo. Zame osebno je to resnično dobra izkušnja, ker sem se veliko naučil ob delu v tem oddelku. Ljudje so res fantastični.
-	Kdaj si se pridružil covidnemu oddelku in kakšen je urnik?
-	Začel sem delati 23. novembra, urnik pa je tisti klasičen, osem urni. Nekateri delavci na oddelku imajo sicer 12 urnega, ampak večina nas dela v treh izmenah. So pa tudi tisti dežurni, ki so tam 24 ur na dan, a imajo drugačen režim dela. Priznam pa, da ne vem kako točno to poteka v oddelku za intenzivno nego.
-	Kakšno pa je delo na tvojem oddelku?
-	Ko prideš se najprej oblečeš in zaščitiš, nato v oddelek vstopiš tako zaščiten, da se virus ne prenese nate in začne se s predajo iz prejšnje izmene. Enkrat, ko je predano stanje v novo izmeno, se oblikujejo ekipe. Tisti, ki so v direktnem stiku s pacienti so še dodatno zaščiteni, in ko potrebujejo karkoli, naprimer zdravila, se jim jih preda brez direktnega stika.
-	Gre za samozaščito?
-	Ja, seveda. Poskušamo, da je čim manj stikov med “čistim” in tistim drugim delom.
V sobah, kjer so pacienti, je virus
prisoten aerosolno, kar pomeni, da moraš biti popolnoma zaščiten, medtem če gre za kapljično prisotnost, je načeloma dovolj, da nosiš masko in zaščitna očala. Poleg tega ne smemo pozabiti, da imajo lahko pacienti še kakšno drugo obolenje, ki je ravno tako nevarno za prenos. Narediti moramo vse, da zaščitimo tako sebe, kot tudi druge.
-	Praviš, da si imel že izkušnje z zaščitno opremo in z virusom.
-	Ja, tako je. Na meji smo imeli to “čast”, da smo prvi v praksi preizkusili skafandre, ki so nam rezali zapestja in gležnje. V bistvu smo orali ledino, saj je današnja zaščitna oprema kar precej napredovala.
-	Je bilo prisotnega kaj strahu, ko si se pridružil covidnemu oddelku?
-	Ne, nisem imel posebnega strahu. Kvečjemu me je bilo strah, da ne bom kos nalogam, ki so jih od mene pričakovali. Najbolj bi mi bilo nerodno, če se ne bi počutil koristnega. A so mi vsi zelo pomagali in so mi bili zelo na razpolago.
-	Se ti zdi, da primanjkuje kadra?
-	Težko povem, ker tam sem, da pomagam in ne morem oceniti kadrovskih zadev. Lahko pa povem, da si delavci v zdravstvu zaslužijo vsaj kakšen dan, da preživijo z družino. Ne moremo pričakovati, da bodo do konca epidemije vpreženi v delo. Zato tudi pričakujem, da bo proti koncu decembra nekaj ljudi manj na delu, ker resnično potrebujejo dopust. Poleg tega pa pride tudi do okužb zaposlenih, pa čeprav smo maksimalno pazljivi. Žal, nikoli ne moreš biti stoodstoten.
-	Kakšne so tvoje naloge?
-	Predvsem te, da ubogam nadrejene in naredim, kar mi naročijo.
Sem vendarle tisti, ki je prišel poma-
Nimamo prvih posredovalcev?
Marko Udovič je povedal, da se je poskušal vključiti v projekt Prvi posredovalci, a so mu povedali, da v Izoli ni zaživel, ker menda ni bilo dovolj zanimanja. Gre za enoto prostovoljcev, ki jih center za obveščanje aktivira v primeru, ko je treba nekomu iz bližnje okolice nujno pomagati, naprimer pri srčnem zastoju. Vemo, da je v teh primerih čas ključnega pomena, rešilec iz SBI pa že samo do Kort potrebuje več kot 10 minut. Morda je čas, da bi na Občini obudili projekt, če je zanj dovolj zanimanja.
gat. Sicer pa gre za pomoč pri hranjenju, pomoč pri negi, pa logistične zadeve, transport opreme, zdravil. Tudi merjenje življenjskih znakov, pritiska, vročine, saturacijo, poskrbeti, da pacienti popijejo zdravila in še marsikaj drugega.
-	Kakšno je vzdušje v covid oddelku?
-	Zelo je odvisno od posameznega človeka. Eni na situacijo gledajo bolj pozitivno, z nasmehom in čakajo, da bodo šli domov. So pa tudi takšni, ki so prepričani, da jim želijo zdravniki škoditi. Nekateri imajo o tem virusu res čudno predstavo, ki si jo težko predstavljam.
-	Teorij zarote je kar veliko, a nekako se zdi, da ko človek pride v covid oddelek se na svoje oči prepriča, da to ni hec.
-	Nekaterim niti to ne pomaga. So takšni, ki so nekaj dni prepričani v te teorije zarote, a nato spoznajo, da mogoče vendarle ni tako, kot so si predstavljali. So tudi takšni, ki so prepričani, da gre za zaroto tudi, ko zapustijo oddelek. Kot bolničar moram imeti sočutje do vseh, tudi do teh ljudi, a včasih si ne morem, da me ne bi to resnično jezilo.
-	Težko je verjeti, da si nekdo, ki je prebolel dovolj težko obolenje, da je potrebna hospitalizacija, ne more priznati resnosti situacije.
-	A tudi takšni primeri so. Pa bi bilo dovolj že samo to, da bi pogledali na covid sledilnik, kjer je jasno zabeleženo število smrti za covidom samo v izolski bolnišnici. To so vsi ljudje, ki smo jih poskušali zdraviti, a se jim je stanje poslabšalo in vsak dan, ki so ga zaradi bolezni izgubili, je dan preveč.
-	Je tvoje delo na oddelku karkoli spremenilo tvoj pogled na epidemijo?
-	Niti ne. Od samega začetka sem ozaveščen in dobro spremljam kaj se dogaja, tako, da se pri meni ni spremenilo ničesar.
AM
KAPUČINO
Polovičen izkupiček rokometašev
Rokomet
Prepotrebni dve točki a poraz v derbiju V zadnjem Mandraču smo v rokometnem zapisu napovedali hud tekmovalni ritem naših rokometašev. Minulo sredo so doma dosegli zelo pomembno zmago proti ekipi Škofje Loke.
Na paket dveh točk smo čakali od 19. septembra od zmage nad Slovanom, v njem pa je bila tudi dobršna doza za fante prepotrebne samozavesti. Sobotno tekmo proti Kopru Izolani niso odigrali slabo, vendar je razmerje moči trenutno nekoliko bolj na koprski strani.
Jesenski del prvenstva bodo sklenili z dvema gostovanjema: včeraj (16. 12.) v Ormožu in v soboto, 19. 12. v Mariboru. Nadaljevanje je načrtovano 2. februarja 2021.
Butan plin Izola - Urbanscape Loka 27:22 (14:10)
Že iz odločnega nastopa izolskih rokometašev je bilo razbrati željo po zmagi, s čimer so si kljub napakam že po pol ure dvoboja priigrali solidno prednost. Zatem jih je prvo presenečenje že po desetih minutah čakalo v obliki izenačenja pri 16:16, čemur je sledila poškodba Domna Stoparja, ki ga je za nekaj časa žal oddaljila s parketa.
Gostje niso popuščali in pri 19:19 je bila v 50. minuti tekma spet na začetku. A takrat so naši fantje pokazali, da znajo igrati, iz sebe so potegnili vse atome moči in z večjo zbranostjo ter nekaj protinapadi zlomili odpor tekmecev.
Ob dobrih obrambah Thomasa Postogne so zadetke prispevali
Nikolič 6, Jurič 6, Poberaj 5, Miklavec 3, Gorela 3, Stopar 2, Demšar 2, Smej 1.
Butan plin Izola - Koper 21:24 (9:12)
Butan plin Izola: Miklavec 8, Poberaj 4, Nikolič 3, Gorela 2, Jurič 2, Konig 1, Pernovšek 1, Orbanič, Mijatovič, Demšar, Smej, Alessio, Postogna, Kocjančič (vsi V), Korošec.
V seriji medsebojnih srečanj obalnih tekmecev tokrat razmere Fre-diju Radojkoviču niso bile naklonjene. Razlogov ne manjka: poškodbe, spreminjajoč urnik tekem, po nedavnem odhodu Andraža Velkavrha znova uigrava-nje ekipe, ob poškodbi Stoparja pa še bolj okrnjena igralska zasedba na sredinskih pozicijah. Srečanje je postreglo z zanimivim naključjem: pri Kopru sta v vratih stala Luka Logar ter Rok Jelov-čan, nekdanja člana Izole, medtem ko sta domačo mrežo čuvala Thomas Postogna ter Martin Kocjančič, donedavna vratarja Kopra.
Tiste običajne napetosti, kot smo je bili vajeni, razumljivo ni bilo. Gledalcev, ki so v Izoli zelo močna komponenta, že nekaj časa ni. Za Koper je bila to prva tekma po mesecu premora, našo zreducirano ekipo pa je po sredinem uspehu poganjala dodatna motivacija. Sicer srečanje vsaj v prvem delu ni postreglo z veliko zadetki. Na izolski strani je za to delno »kriv« vratar Thomas Postogna. V 7. minuti je bil izid 1:3, zatem pa se četrt ure ni dogajalo nič razburljivega.
Gostje so zatem prednost povišali na štiri gole (5:9), ki so jo naši do odmora uspeli le minimalno zmanjšati.
Začetek nadaljevanja je prinesel zaspan nastop obeh moštev. Odločnejši korak so naredili Koprčani, ki so v 41. minuti povedli že za sedem golov (12:19). Domači trener je reagiral z drugo minuto odmora, ki je zdramila naše rokometaše. Z delnim izidom 4:1 so zaostanek zmanjšali na štiri zadetke (16:20) in tako poskrbeli za nekoliko bolj dramatičen zaključek tekme.
Dekleta z Mlinotestom
Če ne bo prišlo do preklica, bo v soboto v Kraški prestavljena tekma med Izolo in ajdovskim Mlinotestom.
HORMANN
garažna in vhodna vrata
Dom je, kjer se počutimo varne
1
NAŠA IZOLA [skrivalnica]
Pred tednom smo v skrivalnici objavili fresko Sv. Jožefa, ki jo najdete v Gregorčičevi ulici pri hišni številki 70.
Zdaj pa morda - za nekatere, zahtevnejši detajl nekega objekta, ki ni v mestnem jedru.
Če kartografski podatki držijo, se nahaja na 265 metrih nadmorske višine. Njegov vhod je obrnjen proti piranski občini, spodnji detajl pa proti Izoli.
Svojevrstna pomoč naj vam bodo lepi vitraži, ki se pretežno nahajajo v objektih, ki niso bivalnega značaja ... Pa kar pot po noge!
Branko Vuga
KNJIGA MARINA SINKOVIČA Z NASLOVOM RIBIŠKI DNEVNIK OD IZOLE DO SAVUDRIJE IN MALO ČEZ SE
PRIBLIŽUJE IZIDU. Tokrat objavljamo še zadnjo zgodbo iz te nenavadne knjige, ki prinaša več kot 200 strani dnevnika klasičnega izolskega ribiča, veliko starih fotografij in zabavnega branja.

r	Jr*
/V/7 LPDJl ŠEM GB SPOŽ//0L KCn A
M POSPUKUM JE B/L O 9 KfJP/TffN GVtDo umoi o vičf/.fiz#/Kž/6SEXTrcrr
KV&7č*l>LCt-F£Ml/Z'f-A* GOEA/SS/
BOŽfČ ##^A/bO/S/S#/S£/ČJOSSfič'*'? *)A/6£L ///krovačfč S^£č^o4johee£\ £///SO VEgftj &/&OE-&VA//M£*W ]/ VtZS&fcjt/-'
Na ladji Zlatoperka sem Dušana Simiča Duleta spoznal kot kuharja. V posadki jih je bilo sedem. Kapitan je bil Gvido Radolovič, strojnik Zigbert Laznik, feralista Armando Božič in Josip Sablič, ribiča pa Angel Kvasič in Srečko Kovačič (Jumbek). Bili so nekaj ribolovnih dni v Vrsarju, vreme je bilo lepo in pod večer so odrinili na morje. Ko je prišla tema so feralisti prižgali luči in na znak kapitana „mola” je Dušan odvezal prvi kaič. Armando je hotel skočiti v svoj čoln, a mu ni uspelo in je padel v morje. Dušan je takoj stekel do kapitana in mu kričal naj obrne ladjo, sam pa je klical Armanda, ki je bil v temi v hladni vodi. Gvido Radolovič je obrnil ladjo in prišel z ladjo proti čolnu. Na srečo so na čolnu goreli reflektorji in tako se je Armando lahko prijel za kaič. Dva ribiča sta ga zvlekla na čoln. Bil je oblečen v gumijasto obleko s škornji in zato je komaj plaval, saj so bili škornji polni vode. Bil je prepričan, da bo utonil in zato je bil zelo hvaležen Dušanu in kapitanu, ki sta tako dobro reagirala in ga rešila gotove smrti.
Pol ure po tem nesrečnem dogodku je kapitan na ekosonarju našel veliko jato sardel. Odvezali so še drugega feralista in zjutraj v šakalevo ulovili 7 ton (700 zabojev) sardele.
Z Dušanom sva delala skupaj na veliki plastični ladji Delamaris 1-2. Dušan je bil vodja palube, jaz pa kuhar. Na teren smo odhajali zjutraj, še v temi in se vračali okrog sedme ali osme zvečer.
Vse je bilo odvisno od vremena in od tega ali smo našli ribo. Med potjo smo večkrat sortirali ribe, posebej sardone, šure in manjšo sardelo. Kakšno uro pred prihodom v pristanišče so mi naročili naj pripravim kaj toplega za večerjo. V pol ure so bile ribe ocvrte, še tople v veliki črni posodi z omako iz česna, peteršilja in olivnega olja. Zjutraj smo spet odšli na morje a ribe v bližini včerajšnje pozicije nismo našli. Potem pa je sestrska ladja Delamaris 2 odkrila na radarju veliko jato sardel. Približali smo se, jaz sem z naše palube vrgel vrv na drugo ladjo, ki je začela spuščati mrežo in utež. Tako je vsaka od bark vlekla mrežo s svoje strani, vrv na pramcu pa je držala ladji na razdalji kakšnih 100 metrov. Kapitana sta pozorno spremljala jato, ki je bežala levo desno in se dogovarjala med seboj. Naenkrat se je zaslišalo, da sta motorja zelo obremenjena, kar je bil znak, da je mreža polna. Ladji sta se približali in ena od njiju je dvignila celoten ulov. Nekoč, ko smo mi dvigali mrežo je Dušan Simič zadržal mrežo, da ribo stresemo v bazen in naenkrat močno zakričal, saj ga je pičil morski golob. Hitro je bilo treba reagirati. Še sreča, da nismo bili preveč na odprtem morju in smo dokaj hitro prišli do obale in ga odpeljali k zdravniku.
V drugem delu knjige pa Marino opiše, kako je Dušan Simič pred Izolo ujel mečarico.
jc> bvtcm $c&



z, frtežo Vočsso . B/ia/esoiffe od rvi/e.
DuŠGH SIMIČ stil S*6U9t'tce
Obisk starejših krajanov Zvočne knjige prihajajo
V društvu upokojencev Jagodje-Dobrava so se spomnili starejših članov društva in jih kljub epidemiji ob koncu letošnjega leta obdarili,
v izolsko knjižnico
Tudi to leto, ki nam bo ostalo v spominu po nenehni borbi s korona virusom, ki nam je v temelju spremenila dosedanji način življenja in razmišljanja, se počasi izteka.
Ena od aktivnosti prostovoljk in prostovoljcev društva upokojencev Jagodje-Dobrava je tradicionalno obiskovanje in obdarovanje tistih, ki so dopolnili 80 in več let. Letos smo še nekoliko razširili število obiskovancev, in sicer na vse, ki so udeleženci programa starejši za starejše in so dopolnili 80 in več let.
Tako smo pripravili kar 170 darilnih vrečk s skromnimi darilci in srčnimi željami, da nam Dedek mraz prinese tudi kopico zdravja za vse nas, pa tudi za vse naše bližnje in daljne. Šele pri temu virusu smo videli, kako smo majhni in ranljivi prebivalci samo enega planeta, naše zemlje.
Šele z virusom smo videli, kaj pomeni prava globalizacija sveta, saj ni bilo kotička na naši zemlji, kjer ne bi našli to čudo, ki nam povzroča toliko težav in gorja.
Le upamo lahko, da bo cepljenje v naslednjem letu rešilo mnoga življenja in nam omogočilo, da izpeljemo vsaj del aktivnosti, ki so letos zastale, predvsem športne, izletniške in kulturne.
Verjamem, da vsem že krepko primanjkuje druženje, čisto navaden objem in stisk roke. Ostanite zdravi zato, da bomo izpeljali vse zamujeno.
Srečno in zdravo v 2021!
Jožica Radujko
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo donatorju Drogi Kolinska iz Izole za podarjene proizvode, ki so obogatili naše darilne vrečke.
DU Jagodje-Dobrava
V Mestni knjižnici Izola vedno iščemo načine, da bi bralno kulturo približali uporabniku.
Po novem bodo člani knjižnice lahko brali, ne da bi brali.
Knjižnica namreč ponuja novo storitev in sicer izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku na daljavo prek aplikacije Audibook.
Sam sistem je sila enostaven in pravzaprav podoben že znanim platformam za prenos digitalnih knjig kot je Biblos. Za prenos aplikacije Audibook boste potrebovali zgolj člansko številko in geslo, ki ga dodelimo v knjižnici. Samo aplikacijo lahko prenesete iz trgovine Google play (za Android telefone) oziroma iz aplikacije App store (za apple telefone).
Po prenosu aplikacije in vnosu vaših podatkov boste lahko izbirali med več kot 300 zvočnimi knjigami in želeno prenesli na svoj telefon. Ko bo prenos izbrane knjige zaključen pa boste lahko izbrano knjigo poslušali kadarkoli in kjerkoli. Na naši spletni strani je video vodič, ki vas vodi skozi namestitev aplikacije, vpis in izposojo zvočnih knjig.
Če pa imate težave, lahko vedno pokličite v Mestno knjižnico Izolo, kjer so vam na voljo prijazni knjižničarji.
MKI
Protesti se se kar nadaljujejo
V petek se je v Izoli zgodil jubilejni 30. Protest proti vladi. Tokrat so protestniki svoje negodovanje stresali na vse tri izolske poslance, še posebej pa, pravijo, na Branka Simonoviča.
Za naslednji petek pa se že dogovarjajo za medobčinski „giro“ od Ankarana do Pirana, dokler so medobčinske meje še odprte. A v vsakem primeru, tudi če bi se te meje nenadno zaprle, bo do protesta prišlo, pravijo, in to že ob 17.00 uri, v upanju, da se pridruži čim več ljudi.
,.Poleg običajnih protivladnih parol, pa se bomo tokrat ustavili pred bolnišnico in DSO-jem ter zdravstvenim domovom, in tam pustili kakšno tablo v podporo zdravstvenim delavcem, prostovoljcem in predvsem starostnikom in ostalim bolnikom. Enako se bo zgodilo po vsej državi", pravijo.
17.12. četrtek
18.30 Mestna knjižnica Izola - NA SPLETU
SPLETNO srečanje bralnega kluba KI RA KNJIGA:
Marguerite Duras: Ljubimec
Ob sklepu leta se posveF mo še eni klasiki 20. stoletja - romanu LJUBIMEC, ki ga je leta 1984 napisala francoska pisateljska ikona MARGUERITE DURAS (1914-1995) in zanj prejela Goncourtovo nagrado. UUBIMECje kljub svoji eksoFčnosF in edinstvenosF arheFpska, univerzalna zgodba. Ljubezensko poželenje, ki se v daljni Indokini rodi med socialno nezdružljivim parom - petnajstletno (revno) Francozinjo in nekaj let starejšim (bogaFm) Kitajcem, je le na površini romanFč-no. V tem prvem in silovitem drhtenju telesa se namreč skriva ... »Reče mu: Raje bi videla, da me ne bi ljubil. A kakor je, čeprav me ljubiš, da storiš z menoj, kakor delaš z drugimi ženskami. Nekam zgroženo jo pogleda, vpraša.To bi rada? Ona pritrdi. In je začel trpeF, tam v FsF sobi, prvič, tega ne more več prikriF. Reče ji, da že ve, da ga ne bo nikoli ljubila. Ona ga mirno posluša do konca. Sprva mu reče, da še ne ve. Potem mu pusF dogovoriF.« (str. 30)
Program CKŠP Izola na spletu
Ta teden ne spreglejte na: facebook.com/kulturnicenter.izola in na kanalu ELTA TV
17.12.	Četrtek ob 20.00
pogovor: Janez Bogataj Božič: Praznični običaji in kulinarika
18.12.	Petek ob 20.00
standup: Admir Baltič
19.12.	Sobota ob 20.00
Koncert Manouche
Fotografska razstava snovna kulturna dediščina
Sončna dvorana Izola in FB stran JSKD Izola in Koper
Razstavljajo!: Barbara Pobrila, Tomi Križaj, Zoran Rožič, Nana Posega, Taj Kosmač, Živa Kandolf, Albina Uka, Barbara Caserman, Stojan SpeFč, Binca Lomšek, Irena Lorget Lipovec, Sergej Saša Merkandel, Oskar Jogan, Daniel Mauko, David Vatovec, Nejc Pihler, Vesna Merc, Samo Bezjak in Tatjana Bogdan.
Galerija Insula
Virtualna E-razstava
Zemlja, voda, ogenj, zrak
(usedlina, volja, trdnost, misel)
Spoštovani prijatelji Galerije Insula!
V galeriji Insula je postavljena razstava šFrih umetnikov, ki izvajajo svoje delo v keramiki. Dragica Čadež, Karel Pavline, Ivan Skubin in Dani Žbontar (člani mednarodne organizacije keramikov IAC - AIC) predstavljajo svoja dela na razstavi z naslovom Zemlja, voda, ogenj, zrak / usedlina, volja, trdnost, misel.
Žal so vrata naše galerije še vedno zaprta in je glede trenutnih razmer naše delovanje precej omejeno, vendar naši ustvarjalci, umetniki so v svojih ateljejih vseskozi akFvni. Vabimo na našo FB stran: Galerija Insula, kjer si lahko ogledate tudi predstavitev razstave.
GalerijaAlga
Skupinska razstava
Skupina ma3ca Z roko v roki
grafike in ilustracije ;
Razstavljajo:
Barbara Casserman / Irene Lorget Lipovec KriszGna Doltar / Meta Šmalcelj Hudales	i
Kulturno življenje se ni ustavilo
le potek je prilagojen trenutnim razmeram. V želji, da se kmalu znova srečamo, vas lepo pozdravljamo.
Objave lahko spremljate tudi na naši FB strani JSKD Izola in Koper hJ ps:// www.facebook.com/JSKDIzola/
20.12.	Nedelja ob 17.00
Ledeni otok za otroke
20.12.	Nedelja ob 20.00
Nedeljeske večernice ob osmih z Mefom
Gost: Jani Kovačič
23.12.	Sreda ob 20.00
Pogovori ob sredah : Saša Pavček
Nabrana dela Roberta Pišeta Fiša
Izšla je nenavdno zanimiva knjiga Nabranih del koprskega dru-gačneža, svobodnjaka in popotnika Roberta Pišota. Ta je v sedemdesetih in osemdesetih, pa tudi v devetdesetih letih, v samo-izdaji ustvaril kar nekaj drobnih knjižic svojih spominov, ki mu jih je ilustriral pokojni slikar Slavko Furlan. Cena knjige je 15 Eur, lahko pa jo že naročite na 040 211 434 ali na mail uredni-stvo@mandrac.si Zdaj, ko ne moremo v gledališče ali kino, ne moremo na koncerte ali na literarne večere, je pravi čas za knjige. Knjige niso prena-šalke virusa, prinašajo pa lahko veliko zadovoljstva. Zato smo v naši založbi, v sklopu zbirke POTISK sta izšli ta mesec dve knjigi, tik pred izdajo pa so še tri.
fesi
Ali je na Rexu res bil zaklad?
To boste izvedeli, če boste naročili knjigo z naslovom Štiriperesna deteljica in zaklad z ladje Rex, avtorja Roberta Šabca in ilustratorja Martina Zelenka, ki je izšla v naši zbirki poTISK. Knjiga je namenjena osnovnošolcem, po ceni 12 Eur pa jo lahko že naročite po telefonu na 040 211 434 ali na mail urednistvo@mandrac.si Lahko pa tudi pri avtorju 031 335 780 ali sabecrobi@gmaiI.com.
fotografska razstava
Snovna kulturna dediščina
Sončna dvorana Izola in FB stran JSKD Izola in Koper, 18.12. 2020 - 19.1. 2021
Razstavljajo: Barbara Dobrila, Tomi Križaj, Zoran Rožič, Nana Posega, Taj Kosmač, Živa Kandolf, Albina Uka, Barbara Caserman, Stojan Spetič, Binca Lomšek, Irena Lorget Lipovec, Sergej Saša Merkandel, Oskar Jogan, Daniel Mauko, David Vatovec, Nejc Pihler, Vesna Merc, Samo Bezjak in Tatjana Bogdan.
Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper in Izola sta v mesecu novembru razpisali fotografski ex-temopore Snovna Kulturna dediščina, na katerem so lahko sodelovali vsi ljubiteljski in poklicni fotografi iz Slovenije in tujine, ne glede na njihovo starost. Na natečaj je prispelo 74 del. Kulturna dediščina nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku, v vsakem trenutku. Skriva se za vogalom stare hiše, ozke ulice, pojavi se v naših rokah kot zanimiva knjiga, kot sprehod po določeni pokrajini ali pa ostane kot modrost, ki jo skušamo predati. Če ji znamo prisluhniti se iz njenih elementov lahko učimo, spoznavamo svet, širimo lastna obzorja ter krepimo identiteto. Ko govorimo o snovni ali materialni kulturni dediščini imamo v mislih posamične stavbe, njene dele, predmete, arheološke najdbe, listine ali zbirke, ki pričajo o kulturi in zgodovini določenega naroda ali ozemlja.
Izbor del za razstavo je bil zaupan umetnostnemu zgodovinarju Dejanu Mehmedoviču, ki je o razstavi zapisal: »Identiteta je beseda, ki jo v zadnjem obdobju velikokrat slišimo. Identiteto enačimo s pripadnostjo, istovetnostjo, razpoznavno enotnostjo. Vendar na čemu temelji identiteta posameznika? Na zavedanju svoje identitete, zavedanju bivanjske dediščine družine, roda, nacije, civilizacije, kulture. V sodobnem svetu enačenja preko predmetov form, ki so vse bolj internacionalno globalne narave, se radikalno izgublja izvirna indentifikacijska koda identitete roda. Svet so preplavile blagovne znamke, ki počasi izpodrivajo izvorne identitete ljudi, njihovo vezanost na rodno okolje, tradicijo, avtohtonost...
Snovna in nesnovna kulturna dediščina še vedno, do neke mere, ohranjata pozabljeno, razkrivata identiteto in potrjujeta pomembnost heterogene strukture kulture bivanjskosti. Namen pričujočega fotografskega ex-tempora sledi temu cilju. Tu ne gre le za dokumentaristični zapis, ampak predvsem za vzporedno kreacijo identitete z odkrivanjem načina razumevanja identitete, izkazovanjem odnosa do kulturne dediščine. Fotografija, ki predstavlja danes široko polje sodobne komunikacije je hkrati medij, ki ustvarja podobe. In ravno podoba, živa slika, ponotranjena resničnost lahko ujame, zajame »identiteto« na poseben način. V podobi je izkazan odnos do upodobljenega. Izbrane fotografije, ki jih postavljamo na ogled na razstavi prihajajo iz celotnega področja Slovenije. Naša kulturna dediščina je pestra, raznolika in bogata. Avtorji jo v svojih delih predstavljajo na različne načine: dokumentarno, opisno, kreativno pripovedno, intencionalno. V kvaliteti njihovih del, ki imajo večinoma tudi umetniški karter, je zastavljen segment »dopolnjevanja realnosti«, ki predstavlja omenjeni odnos do upodobljenega. Motivično zajetje v podobi ni le prezentacija, ampak skoraj vedno interpretacija. V večini primerov je podoba predmet namerne izostritve objektivnega, ki jo omogoča fotografsko dejanje. In ravno tu je našem projektu ustvarjena presežnost z močjo uveljavljanja identitete.
Fotografska podoba je običajno personifikacija realnega (že zaradi zgodovinskega porekla njene dokumentaristične funkcije), vendar dopušča tudi drugačno namenskost. Žal je njena funkcija v sodobnosti, v smislu manipulacij lahko tudi precej negativistično usmerjena. Vsekakor pa nosi danes fotografija v svojo široki populistični uporabnosti zelo pomemben delež v družbeno socialnem življenju.
Precej indikativno drugačna pa je fotografska podoba z umetniško naravnanostjo. Umetniško delo poseduje drugo hotenje. Tu je podoba okno, pot. Podoba kot umetniško dejanje je pot, ki vodi v odkritje, pot, ki omogoča namen, ki nastavlja vznemirljivost, skratka pot, ki ima čutno in čustveno vsebino.
»Identiteta«, ki je shranjena v predmetih, stavbah, dediščini avtohtone življenjske dejavnosti naših prednikov, se ulovljena v podobah fotografov razvija kot ustvarjalno pozitivna ideologija, saj skoz izbrano formo udejanja svoj namen. Vsekakor, serija fotografij, ki jo pred gledalce postavlja pričujoča razstava je široka predstavitev kulturne zapuščine, ki je ohranjena v našem prostoru. Morda je tudi naš projekt mali prispevek k zavedanju, vrednotenju in plemenitenju identitete, ki ji pripadamo.«
Več kot fotograf Jaka Jeraša
V treh osrednjih razstaviščih Obalnih galerij Piran, v Mestni galeriji Piran, Galeriji Loda in Meduza Koper bo med 18. decembrom 2020 in 14. februarjem 2021 na ogled velika pregledna fotografska razstava priznanega in uveljavljenega istrskega ustvarjalca Jake Jeraše (Ljubljana, 1953). Na njej bo predstavljen izbor več kot 100 fotografij različnih formatov iz umetnikovih že skoraj 50 let delovanja, kar bo ustrezno dokumentirano tudi v večjezični monografski publikaciji.
Jeraševi številni vsebinski sklopi ali cikli - kot to sam umetnik izpostavlja - niso nikoli konkretno poimenovani. Kot navaja kustosinja razstave Nives Marvin, se pri Jeraševih opusih takoj prepozna »vrhunsko obvladovanje obrtnih znanj izbranega medija«, kar seveda ponuja gledalcu tudi »možnosti za vedno nove zgodbe in interpretacije, opredeljene z lastnim intimnim psihičnim in duhovnim stanjem. Motivno izhodišče mu predstavljajo istrska pokrajina in njeni urbani ambienti ter človeška figura, zlasti ženski akt, portret in avtoportret«. Prav te teme pa predstavljajo tudi rdečo nit te velike pregledne razstave.
Jaka Jeraša je ustvarjalno tesno povezan z Izolo, saj je v 70-tih, 80-tih in 90-tih letih tesno sodeloval s slikarjem Borisom Benčičem in drugimi izolskimi ustvarjalci, njegovo delo pa so tudi številne fotografije Izole, posnete za turistično promocijo našega mesta. Posnetki razstav so na spletu www.obalne-gaIe-rije.si.
Elka - Elizabeta Lindič- Zega
1928 - 2020
Mirno in tiho je v 93. letu starosti zaspala Elka, kot smo Elizabeto Lindič - Zega poznali številni Izolani, saj je bila še kako prisotna v našem mestu. Bila je do nedavnega zborovska pevka in ko se je poslovila od ŽePZ Sinji Galeb, so ji pevke pripravile res lepo zahvalo za njenih 50 pevskih let, ki jih je preživela z njimi.
Vsak njen korak je spremljala glasba, pesmi in seveda petje!	___
Njen prekrasen sopranski glas je radostil mnoge pevce, s katerimi je prepevala in seveda poslušalce. V njihovem domu je bilo petje dobesedno doma. Bila je tudi odlična igralka in izredna humoristka. Ljudi je znala nasmejati do solz.
Nikoli pa ni pozabila, da izhaja iz zavedne, klene slovenske družine, ki je bila med narodnoosvobodilno borbo še kako partizanska. Tudi sama je bila aktivistka in kot dekle kurirka in SKOJ- evka. Za svobodo, za pravice, za slovenski jezik in slovensko besedo, pa pesmi ..se je in so se borili. Tudi kot dolgoletna članica organizacije Zveze borcev je tudi vse njene naučila ceniti te vrednote.
Rože in glasba sta jo v teh zapletenih časih popeljala v nadaljnji svet, tam nad mavrico, ki jo bo zagotovo krasila. Taka, kakor je bila vedno - elegantna in urejena.
Dala si nam vse, kar si zmogla, kar si znala in kar si čutila, sta zapisala sinova Herman in Leon in zaželela, da ti občutki in spoznanja ostanejo za večno, kakor poje pesem tudi njenega Rudija : " Naj traja, naj traja, pusti, naj traja....". In prav je tako. Elka ni skoparila z besedami in velikokrat je povedala, da je ponosna na svoja oba sinova, ponosna na vse vnuke in ponosna na celo družino. Med njimi je tudi mala Elka. Veselila se je tega, da gre svet mladih naprej.
Hvala vsem, ki ste nam namenili tople in tolažilne misli, sočustvovanja in vaša sožalja. Iskrena hvala tudi osebju DU Izola za vso skrb, nego in požrtvovalnost, ki jo je nudil v času njenega bivanja tukaj, sta zapisal sinova Herman in Leon v imenu obeh družin in številnih Elkinih prijateljev.
Koliko sloves v tem nevarnem času
Prišli so težki in žalostni trenutki tudi med nas, stanovalce Tartinijeve ulice. Vedno smo se veselili skupnih druženj, posedanja po ulici, ob tem rešili marsikatero ulično težavo, predvsem pa si povedali veliko lepega, nazdravili z osminko in tudi zapeli....
Sedaj se vidimo le "na daleč," ko z maskami na obrazu hitimo vsak proti svojemu domu. Kako si? Si v redu? Ste zdravi?....Veš, umrl je.... In prišlo je tudi v našo ulico. Žalostno smo sprejemali novice, da so odšli....Pred kratkim smo izgubili kar tri naše starejše sosede. Faruk Kadič, Armida Peroša in Jože Lavrič so tiho in spokojno zaspali. Od njih smo se poslovili pred nekaj dnevi. Zagotovo pa nam bodo ostali v spominih kot dobri in dolgoletni sosedje.
Vsem domačim in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, Faruku, Ar-midi in Jožetu pa miren počitek !
Sosedje iz Tartinijeve ulice. Pridružujejo se tudi sosedje iz Smareglijeve in Dvoriščne ulice ter Trga Sv.Marka
Poslovil se je
Anton Markočič
(01. maj 1932 - 12. december 2020)
Rodil se je v vasi Zali breg v Goriških Brdih v kmečki družini s tremi brati in sestro. V Istro je prišel po poroki februarja 1956, ko je prevzel manjšo kmetijo v Polju. Zaposlil se je v Delamarisu, kjer je vodil področje vlaganja zelenjave za potrebe konzerviranja rib. V tem času je tudi zaključil kmetijsko šolo v Mariboru.
Ko se je v poznih večernih urah septembra 1963, peš vračal s sestanka v podjetju, je bil žrtev prometne nesreče v kateri je bilo njegovo življenje na nitki. Februarja naslednje leto (1964) se je z družino preselil v ..Delamarisov blok“ v ulici Oktobrske revolucije. Zaradi posledic prometne nesreče so ga invalidsko upokojili.
Leta 1985 je ustanovil Društvo invalidov Izola in kot prvi predsednik skrbel za status invalidnih oseb, tudi s povezovanjem sorodnih društev v Sloveniji. Delo na tem društvenem in humanitarnem področju je nadaljeval tudi s prevzemom nalog v Zvezi društev invalidov Slovenije.
V jeseni svojega življenja je rad zahajal med prijatelje v park Arrigoni, kjer je odigral kakšno „partido“ remija ali „vrgel bale“. Toda, zaradi posledic teže življenja so bili sprehodi v park vedno redkejši. Bolezen je zahtevala svoje in zadnja leta je našel nov dom v izolskem Domu upokojencev. Deležen je bil dobre oskrbe in naši obiski so bili polni podoživljanja zgodb njegove mladosti, načrtov in modrosti izkušenj. V življenju je namreč premagal marsikatero nevarnost z malo sreče ali znanjem in izkušnjami. Zadnji izziv je bil zanj prehud.
Pokopali ga bomo v ožjem družinskem krogu v petek, 18.12.2020 ob 14.00 v Izoli. Žara bo ob 13.30 uri v mrliški vežici na pokopališču v Izoli.
Soproga Marica, hči Anita in sin Danilo z družinama, vnuki in pravnuki Namesto cvetja lahko darujete za dializni oddelek SB Izola.
TRR SBI 011006030277118 (za hemodializo)
Justina Dernikovič
Tiho se je poslovila Justi, ženska, ki ji tišina ni bila blizu. Čeprav je imela neverjetno težko življenje, je ohranila radoživost in duhovitost vse do svojega 93-tega leta, ko je, po poškodbi, morala ostati doma in postala odvisna od drugih, česar ni bila vajena.
Družba s katero se je redno srečevala na kavici bo pogrešala njene domislice, mi bomo pogrešali njene pozdrave ob odhodu na sprehod po mestu..
ur
V soboto 12.12.2020 je prenehalo biti srce našega dolgoletnega člana, športnega ribiča od pet do glave,
Rajka Kalana.
Bil je aktiven član ribiške družine Bistrica pri Kamniku blizu svojega doma v Lazah v Tuhinjski dolini, velik ljubitelj narave in morja, predvsem pa športni ribič in dolgoletni član društva Menola, večkratni član upravnega odbora ter član odborov na Zvezi za športni ribolov na morju.
Od Rajka se bomo poslovili v petek, 18. decembra 2020 ob 11. uri s carinskega pomola v Izoli.
MRK Menola, Izola
Kriminalije
Zahvala galiskemu društvu
Na gradbišču kradejo
Na policijski postaji se je zglasil delavec, ki je prijavil, da so mu na gradbišču stanovanjske zgradbe ukradli iz denarnice 450 evrov. Policisti so sprejeli kazensko ovadbo in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Baker je še zanimiv
Nekdo je ukradel 50-60 kg bakrene kritine, vredne 300 evrov, katero je zaradi neurja odneslo s strehe v marini. Sledi kazenska ovadba.
Ne bo obogatela
V samopostrežni trgovini so prijeli 55-letno Izolanko, ki je hotela ukrasti artikle v vrednosti 36 evrov. Sledi kazenska ovadba.
Kako se nosi maska?
Policisti so bili klicani v intervencijo na bencinski servis, kjer je varnostnik iz prostorov odstranil stranko.
Na kraju je bilo ugotovljeno, da je dejansko varnostnik odrinil stranko proti izhodnim vratom. Do spora je prišlo, ker ga je stranka predhodno opozorila na nepravilno nošenje maske.Policisti bodo zavarovali posnetke video nadzornega sistema in zoper varnostnika ukrepali zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Pa še gostilne so zaprte
Policisti so ustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0.56 mg/l, in 40-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0.44 mg/l. Obema je bila izrečena globa 900 evrov in 16 kazenskih točk.
Olje gre za med
Nekdo je vlomil v objekt pri Kortah, iz katerega je lastniku ukradel približno 100 litrov oljčnega olja.
V slovo
BORISU ČEHOVINU
Težko je realno dojeti trenutek življenja tega nepredvidljivega leta 2020, ko je sproščena vsakdanjost odrinjena v kot in se je dnevno potrebno soočati s strahom po preživetju in s slabimi novicami o izgubah dragih oseb, kot si bil Boris ti.
Naš pogled nazaj si bo na tvojem obrazu zapomnil iskriv nasmeh, tvojo nesebično pripravljenost pomagati in ohranjati prijateljske stike. Kdo ve zakaj ti je bil po zaključeni, verjetno precej stresno obarvani delovni dobi v Mehanu in v Hotelih morje Portorož, odmerjen tako kratek čas počitka in počasnega uživanja brez jutranjega zbujanja ob budilki, ob toliko novih projektih, ki so žareli iz tebe.
Ne da se dojet, da te ne bo več med tvoje oljke, nad katerimi si se navdušil in jih pred 30 leti posadil na Belvederju, ne da se dojeti, da se je tvoj odločen korak in tvoj pozitivizem ustavil za vedno, da ne boš več delil svojih izkušenj, znanja, nasvetov in mnenj in da so se res končane vse naše prijetne debate in srečanja. Ali bomo kdaj in kje zvedeli zakaj te je ta 7. december s simbolom Miklavža pred 66 leti najprej na ta svet prinesel in te prav ta 7. december z istim simbolom Miklavža tako na hitro odnesel? Boris čas je velikokrat neusmiljen, a dokler bomo tu boš tudi ti v kotičkih naše zavesti, ker si enostavno neponovljiv.
Tvoji prijatelji
Iskreno bi se radi zahvalili prostovoljnemu gasilskemu društvu Izola ter Brigadi Koper za hitro pomoč, pripravljenost, izredno organiziranost in požrtvovalnost, za dogodek, ki se nam je pripetil v ponedeljek, 7. 12. 2020.
Drevo, ki je padlo na parkirni nadstrešek in ukleščilo tri vozila, ki so bila parkirana spodaj, ste hitro in natančno razžagali in ga odmaknili. Pomagali ste nam tudi odstraniti zvito konstrukcijo, da smo lahko odmaknili vsa tri vozila. Vsakič znova nam dokažete, da ste ponos vsej občini in vsem občanom.
Sprejmite naše iskrene pohvale. Lepo Vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!!
Stanovalci bloka ulice okt. rev. 27/C - IZOLA
V tišini je odšla draga, mama, nona
Darinka Lukač
((28.9.1955 - 11.12.2020)
In v tišini se bomo od nje poslovili na morju.
Zahvaljujemo se za podporo vsem sorodnikom in prijateljem
Žalujoči: Andreja z družino, sestra Anica in svakinja Darinka z družinama.
Izola, december 2020
MALI OGLASI
RAZNO
-	Opravljamo mala in večja zemeljska dela. Košnja, obrezovanje drevja, posek dreves, mala in večja rušenja, izkopi... Miha Debevec s.p. 051-494-105
-	Oddam garsonjero v centru Izole za 1 - 2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30
-	Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Tel. 040 457 731
-	Prodam izvenkrmni motor TOHAT-SU MFS5C, moči 3,65 kW, število ur
obratovanja: 400. Motor vsako leto redno servisiran pri pooblaščenem
NAJAMEM
-	Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži)
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041686 551 (Dušan)
PODARIM
-Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
-	Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821

+386 (0) 41 858 473
Osebni
prevzem
tel.: 041858 473
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
Največji izolski špar (z majhno začetnico]
Igor Prašelj nam je v odgovor na fotografijo ribe na suhem iz zadnje strani Mandrača št. 1374, poslal svojevrsten izziv. Iz istrskega kamenja je na Pregari ustvaril, kot sam pravi, največji izolski špar.
Mi ga bomo lokalpatriotsko vzeli za svojega. Ob tem pa se bomo vprašali, ali bo morda lahko kdo ustvaril še večjega.


Tihožitje po izolsko.


Stiskama fflandrač ♦366040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si fb: ujcuLu.facebook.com/mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
i i K1EPAT (,
MASE ; majice MOLAT
fL # na
puzle
^, .j
epke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke j urnik nalepke