PoSfataa plačana f eofovM, Leto X9 št. 154 Ljubljana, petek 5. fulija 1929 Cena 2 Din Uredotttvoi Knaflfev« afcca 5. Tddoa Mer. 3123, 3123, 3124, 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teletom 6L 440. . Beget Koceoorm aLi Tetefc* Ker. 190. BokopM m aa vračajo, . Oataai po twita. Upravatttrm UuMlau, Preieroor« al M. Teiefoa it 3122, 3123, >124. »125. 112«. aram oddelek: Uubttaoa, Prešernov OHca 4. Telefon fit 2492. PMrainica Maribori Aleksandrova cest »t 13. TeJefen tt. 456. Podružnica Celje i Kooeoova otica it 3. Telefon it. 190. RaCnal pri pošt ček. tarvodihi Ljubljana it 11-842; Praha 6isJo 78.180; Wiea Hr, 106 241. pri . Ljubljana, 4. julija. Vsa poljska javnost z največjo napetostjo pričakuje izid procesa proti bivšemu finančnemu ministru Czecho-wiczu. Kakor znano, je minister Czechowicz obtožen, da je prekoračil proračun in o porabljenih vsotah sejmu ni predložil obračuna. Toži ga večina sejma, ki je v opoziciji proti vladi Pilsudskega. Proces kaže v vsej jasnosti nasprotja, ki vladajo v zadnjih letih v poljski notranji politiki Kaže, kako nevzdržno je sedanje stanje in priča o neizbežnosti koncem konflikta med sedanjo vlado in večino v sejmu. Sploh je ves položaj v Poljski sila kompliciran in povsem nenormalen. Ne morda toliko po dejstvu, da je na vladi manjšina. Saj imamo sličen položaj marsikje in v Veliki Britaniji sedanja jVlacdonaldova vlada tudi nima absolutne večine, marveč le relativno. V poljskem sejmu je samo tretjina poslancev v bloku, ki podpira vlado, dve tretjini pa tvorita večino, ki predstavlja izrazito opozicijo. Vendar je bistvena razlika med poljskim in angleškim primerom. Ako bi v Londonu liberalna in konservativna stranka napravili sporazum, bi mogli takoj strmoglaviti delavsko vlado in sami v koaliciji prevzeti režim. Na Poljskem pa je stvar popol noma drugačna. Tu tvori vlado manj šina, ki ji more parlament izreči nezaupnico, pa kljub temu ne bo odstopila. Ali še točneje: vlada predstavlja skupino, ki se nikakor ne čuti odgovorna napram sejmu, marveč odgovarja dejansko samo maršalu Pilsudskemu, ki pomeni pravo diktaturo. Potom puča je prišel na vlado in se drži v njej kljub drugačnemu razpoloženju večine sejma. Toda poglavitno je pri tem, da Pilsudski kljub izjemnosti svoje pozicije nikakor noče kršiti formalnosti parlamentarnega sistema. Poljska ustava je ostala v bistvu nedotaknjena in pri vsej samovoljnosti, ki jo kaže maršal, se vendar drži forme in hoče na nekak način delati s sejmom in po določbah ustave. Ali vztrajati v teh odnošajih, je sila težavno. Pilsudski je že več ko enkrat pokazal, kako silno malo spoštovanja t T na do poslancev v sejmu, do obstoječe ustave in sploh do vseh faktorjev, ki delujejo na osnovi parlamentarno-pravnega reda. Njegove izjave v tem pogledu so napravile velik vtis v sejmu in večina je spričo tega postala kompaktnejša in se je pričela vesti bolj ofenzivno napram maršalu. Toda samo do neke mere. Bilo je že raznih prilik, ko bi mogla opozicija s svojim večinskim položajem napraviti odločen afront zoper maršala. Toda vselej si je še premislila in se pokazala popustljivo ter na ta način omogočila, da konflikt med Pilsud-skim in sejmom ni dosegel odločilnega viška. Zakaj večina se s strahom vprašuje: kaj potem? Kaj potem?, — to je ono usodno vprašanje. Ali naj se Pilsudskemu da priliko, odnosno naj se prisili, da napravi tudi skrajni usodni korak, vrže ustavne določbe samolastno v kraj, raz-žene sejm in ustvari via facti povsem nov položaj, ki bi pomenil tudi po formi diktaturo? Sejm se ipak pomišlja pred konsekvencami, smatrajoč, da je sedanji položaj vendarle boljši, zato v odločilnih momentih popusti in se na ta način previdno izogne skrajnostim. V zadnji dobi pa so na delu težnje, da se preneha s tako prakso in da se afront zoper Pilsudskega vendarle izvede. Taka stremljenja pa indirektno pospešuje Pilsudski sam. Ko je Cze-chowicz izkazal deficit in zahteval od sejma kritje za porabljene vsote v oblika naknadnih kreditov, bi mu jih sejm dovolil, zahteval je le, da jih minister utemelji, to se pravi, da predloži obračun. Toda na izrecno zapoved Pilsudskega Czechowicz tega ni smel storiti. Ko je sejm vztrajal na svoji zahtevi, mu je maršal sprva branil odstopiti. Cze-chowicz je vendarle podal ostavko in sledila je parlamentarna obtožba. Nadaljnje je sveže v spominu. Na razpravo je Pilsudski prišel samo toliko, da je pošteno ozmerjal sejm odnosno večino, ki si je drznila obtožbo. Pokazalo se je, da je Czechowicz prekorači proračun v času volitev in da so one vsote tvorile vir volilnim fondom. Tudi se je pokazalo, da je Czechowicz izvršil samo maršalovo povelje, da je dejansko tedaj maršal zakrivil prekoračenje budžeta. Kaj sedaj? Formalno je odgovoren sejmu, dejansko Pilsudskemu. Kako naj se sodi, je seveda sejmski večini jasno, toda kaj bo storil maršal, če ga zares obsodijo, je manj jasno. Solucija, ki se je poiskala, kaže izredno instruktivno sedanjo situacijo na Poljskem. Državno sodišče je preložilo nadaljevanje procesa za toliko časa, da se sejm izreče o prekoračitvi proračuna. Sedaj je vprašanje, ali si bo večina upala gnati spor na ostrino in bo iskala zopet — spravljivo rešitev. Vrh te- Pred važnimi dogodki na Bleda Na Bledu bo dalj časa bivalo tudi več ministrov - Vesti o zaroki princese Ileane - Včeraj v Suvoboru ni bilo av- dijenci Bled, 4. julija. 1. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice Marije in novorojenega kraljeviča je trajno odlično. Bled, 4. julija, e. Na Bledu danes ni bilo politično važnih dogodkov. Na dvoru tudi ni bilo nikakih avdijenc. Kralj je bil dopoldne in popoldne, kakor običajno na izprehodu. Pač pa se za prihodnje dni pričakuje na Bledu večje živahnosti. Za petek ali soboto se pričakuje prihod ministrskega predsednika generala Pere Živkoviča, ki bo ostal na Bledu do krsta novorojenega kraljeviča. Istotako je napovedan prihod zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki bo prišel bržkone skupno z ministrskim predsednikom. Za oba so že rezervirani prostori v »Parkhotelu«. Dr. Marin-kovičeva rodbina se mudi že delj časa na Bledu. Za jutri je napovedan prihod ministra prosvete Bože Maksimoviča, ki bo poročal kralju o tekočih zadevah svojega resora ter predložil v podpis razne ukaze, nanašajoče se na priprave za prihodnje šolsko leto. Iz Prage, kjer se mudi na orlovskem zletu, pride na Bled tudi prometni minister doktor Korošec. Vesti o nameravanem prihodu ru-munskega kralja Mihajla na Bled se po- trjujejo. Kralj Mihajlo bo prispel bržkone že začetkom prihodnjega tedna spremstvu svoje matere. V zvezi s tem se govori, da bo prišel na Bled tudi bivši rumunski prestolonaslednik princ Ka-rol, da obišče svojega sina in se po razgovori s sorodniki. Tako bo v bliž njih dneh zbrana na Bledu cela rumun-ska kraljevska rodbina. Danes so se razširile tukaj vesti o skorajšnji zaroki rumunske princese Ileane z nekim nemškim princem. Zaroka bi se imela izvršiti na Bledu. V zvezo s to verzijo se spravlja tudi vest da bosta princesa Ileana in rumunska kraljica-mati tekom prihodnjega tedna odpotovali za par dni v Solnograd, od koder se bosta nato vrnili zopet na Bled. Beograd, 4. julija č. Za konec meseca je napovedan na Bledu poset predsednika grške vlade Venizelosa, ki bo po zaključitvii grškega parlamenta odpotoval v inozemstvo ter se ustavil na povratku iz Berlina za nekoliko dni na Bledu, kjer bo sprejet od našega kralja v avd^jenci. Obenem se bo sestal tudi s ■predsednikom vtlade generalom Ziv-kovičem in zunanjim ministrom Marin-kov;demv ki se bosta istočasno mudila na Bledu. Minister dr, Korošec o položaju v Jugoslaviji Na potu na orlovski zlet v par ur ustavil Budimpešta, 4. julija č. Jugoslovenski j prometni minister dr. Korošec je v sredo ob 4. zjutraj prispel v Budimpešto. Na kolodvoru ni bilo nikakega sprejema, ker nihče ni vedel za njegov prihod. Ob 8.5 je nadaljeval svojo pot v Prago, kamor potuje kot zastopnik jugoslovenske vlade na orlovski zlet. Pri odhodu ga je spoznal na kolodvoru neki sotrudnik »Az Esta<, ki je dr. Korošca vprašal, kak namen ima njegov prmod v Budimpešto. Dr. Korošec mu ie odvrnil: Čim sem došel v Budimpešto, sem odšel v Parkkafe na izvrstno belo kavo. Zatem sem obiskal Marjetin otok, kakor vedno, kedaTkoli pridem v Budimpešto. Na otoku sem bil ceio uro.« Na vprašanje, kakšne so politične razmere v Jugoslaviji, je dr. Korošec odvrnil: »Najboljše«. Kdor je pred nekoliko meseci premotri-val jugoslovenske notranjepolitične razmere, je mogel pričakovati velike izpremem-be. Strankarsko politična razdvojenost je Prago se je dr. Korošec za v Budimpešti zahtevala korenite izpremembe. ki so se mogle izvršiti samo v dveh smereh. Prva izprememba bi mogla biti samo na slabše in bi mogla še bolj razruvati notranjepolitično življenje Jugoslavije. V drugi smeri je sprememba mogla biti samo taka, da se na kak način združi, kar se je razdruževa-lo. Nj. Vel. kralj Aleksander, najbolj moder politik Jugoslavije, je izbral zadnji način. Da je imel prav, dokazujejo sedanje razmere, kajti v Jugoslaviji vladata popoln mir in red.< Na vprašanje, kako se počutilo Hrvati, je dr. Korošec odgovoril: »Hrvati so mirni. Oni so prav tako državljani Jugoslavije, kakor Srbi in Slovenci. Ko sem odpotoval iz Beograda, so tudi na Hrvatskem povsod slavili rojstvo tretjega sinu kraljeve dvojice. Kraljico, to izredno dražestno damo, obožuje vsa Jugoslavija in vsakdo se raduje rojstva tretjega kraljeviča. V spontanem navdušenju slavi vsa Jugoslavija ta dogodek.« Nenaden obisk predsednika vlade v Osijeku General Živkovič je včeraj na vse zgodaj prispel v Osijek in obiskal vse ta mošnje urade Osijek, 4. julija č. Davi ob 7.30 je nenadoma dospel v Osijek predsednik vlade general Živkovič v spremstvu šefa svojega kabineta Filipoviča. Prispela sta z avtomobilom in predsednik vlade, ki je bil v generalski uniformi, je odšel takoj v urad velikega župana, kjer je našel podžupana osiješke oblasti Milana Deanoviča. Cez par minut je prispel veliki župan Kučič, se pozdravil z ministrskim predsednikom in po kratkem razgovoru z njim sklical vse referente osiješke. General Živkovič se je informiral o poslih posameznih referatov in si nato ogledal uradne prostore. Nato se je predsednik vlade v spremstvu velikega župana in šefa policije odpeljal na sodišče, kjer ga je sprejel najstarejši sodni svetnik Stjepan Majer, ker je predsednik sodišča ravno včeraj nastopil svoj dopust. Ministrski predsednik je imel zbranim sodnikom govor, v katerem jih je pozival, naj bodo objektivni in se ne puste v ničemer vplivati od strankarsko-političnih motivov. S sodišča ie odšel general Živkovič v mestno hišo, kjer ga je sprejel mestni župan dr. Hengel. Nato si je ogledal še mestno bolnico, ob 11. dopoldne pa se je odpeljal proti Vinkovcem. Zagreb, 4. julija, č. Predsednik vlade general Živkovič se je odpeljal iz Osijeka v Djakovo, kjer je posetil škofa dr. Aksamo-viča. Popoldne je odpotoval v Našice, kjer je pregledal sresko poglavarstvo in se zanimal za poslovanje tamošnjega uradništva. Čez pol ure je odšel v Požego, od tam je odpotoval v Brod. Dosledna izvedba agrarne reforme Posvetovanja na včerajšnji seji ministrskega sveta — Revizija dovoljenih izjem iz agrarne reforme Beograd, 4. julija č. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o ureditvi agrarne reforme, oziroma o njeni likvidaciji. S to zadevo se ie bavila že posebna komisija: včeraj so ministri predložili svoja poročila, da bi mogel ministrski svet določiti načela, po katerih naj bi se reforma izvedla. Kakor se poroča iz poučenega vira, se bo kolonizacija 'v severnih krajih nadaljevala še bolj intenzivno, kakor doslej, ker je ugotovljeno, da je še dosti zemljišč, ki se po obstoječih zakonih morejo oddvojiti od veleuosestev. Ministrski svet je nadalje odločil, da se izvede revizija supermaksimov, ki so se doslej priznavati v razne namene. Revizija bo imela namen ugotoviti, ali služijo ti supermaksi-mi dejansko določenim namenom ali pa so bili izvzeti od agrarne reforme samo zato, da bi se ji izognili. Pričakuje se, da bo po izvršitvi tega dela dosti zemljišč za kolonizacijo na razpolago. Ko se bodo ugotovila definitivna načela za likvidacijo agrarne reforme v severnih pokrajinah, se bo ga se sejm bržkone ne bo še kmalu sestal in ta čas se morda ponudi kak izhod, ki bi pomagal, da se izogne konfliktu. uveljavil tudi zakon o likvidaciji obstoječih agrarnih odnošajev v Južni Srbiji in Dalmaciji. Za proučitev o upravičenosti supermaksi-ma je določena posebna komisija, ki jo tvorijo ministri Nikola Uzunoviž, dr. Kurna-nudi, dr. Srškič in dr. hrangeš. Nova člana VZS Beograd, 4. julija. 5. Na predlog mini« stra pravde dr. Sraki ca je predsednik vla* de general Živkovič imenoval za člana v rs hovnega zakonodajnega sveta državnega svetnika v p. Gjoko Nestoroviča in univ. prof. dT. Gofmira Kreka iz Ljubljane. Seton Watson okreval Sarajevo, 4. julija, č. Znani angleški^ publicist in prijatelj našega naroda Seton Watson, ki je v Sarajevu obolel na hripi, si je že toliko opomogel, da bo mogel v soboto odpotovati v Dubrovnik. Verouk v osnovnih šolah Beograd, 4. julija, č. Glavni prosvetni svet se bavi te dni z organizacijo verouka v osnovnih šolah. O tej zadevi sta pripravila poročili načelnik ministrstva Dragutin Gjorgjevid, prosvetni inšpektor ▼ Zagrebu Ivan Kašumovič ter dr. Karel Šaput. Debata o angleškem prestolnem govoru Konservativci in liberalci svare Macdonalda pred so-cijalnimi eksperimenti - Maxtonovo delavsko krilo pa zahteva socijalizacijo industrijskih podjetij London, 4. julija d. V parlamentu se nadaljuje debata o prestolnem govoru. Kot prvi govornik je nastopil čuvar državnih pečatov Lord Thomas, ki je obrazložil finančni načrt za pridobitev sredstev za pobijanje brezposelnosti. Iz teh finančnih sredstev bo uporabljenih v bodočih petih letih za gradnjo novih mostov v Londonu 37 milijonov, za izboljšanje železnic pa 6 in pol milijona funtov šterlingov. Dalje bo jamčila država za posojila, ki jih bodo najela zasebna podjetja za izboljšanje in povečanje svojih obratov ter pričela z velikimi deli v kolonijah, ki jih bodo izvrševali angleški brezposelni strokovni delavcu Za lordom Thomasom je govoril v imenu konservativcev lord Churchill, ki je odobril predloge delavske vlade za rešitev brezposelnega vprašanja in izjavil, da delavska vlada lahko računa na dolgo dobo vladanja, če se bo vzdržala vsakih socijalnih eksperimentov in resno pripravila volilno reformo. Kot zadnji govornik je nastopil voditelj liberalcev Lloyd George, ki je naglasil, da bodo liberalci glasovali takoj s konservativci proti delavski vladi, čim bi jela poskušati uvajati soci-jalne eksperimente. Odločno se je zavzel tudi za volilno reformo. Nato je predlagal ustavitev del pri utrjevanju Singapura, ker to delo ni v duhu Kel-loggove pogodbe. Obširno se je bavi! z bližajočo se konferenco za pomorsko razorožitev in zahteval, da se prekliče pristanek Chamberlaina za razorožit-veno konferenco v Ženevi, ker se iz-vežbanih vojaških rezerv ne more prištevati v število za razorožitev potrebnih armad. Svoj govor je zaključil z zahtevo po takojšnji izpraznitvi Porenja, češ, da mu je kot glavnemu sodelavcu pri sestavljanju mirovnih pogodb znano, da bi moralo biti Porenje že davno izpraznjeno, ker je Nemčija dovolj pokazala volje za izpolnitev mirovnih pogodb. Zato je dolžnost angleške vlade, da pritisne na ostale zaveznike, da se izrečejo za izpraznitev Porenja in izpolnitev te že davno zapadle obveznosti. London, 4. julija s. Prestolni govor je napravil neugoden vtis v levem krilu socijalistične parlamentarne frakcije. Vsi znaki kažejo na to, da se hočejo pristaši Maxtona združiti z novo neodvisno delavsko stranko, ki bo četrta delavska stranka. Ta skupina je že sklenila predložiti proti volji vlade Predlog, v katerem zahteva socijalizacijo vseh obratov. Čeprav ta predlog ne bo mogel resno ogražati Macdonal-dove vlade, bo vendarle ugotovil številčno moč nove skupine. Maxton je izjavil, da tudi z včerajšnjo izjavo Tho-masa v spodnji zbornici ni zadovoljen. On zahteva na vsak način takojšnjo izdatno podporo vseh brezposelnih. To je pogoj, ki ga mora staviti za podporo vlade. Mejni incident med Madžarsko in češkoslovaško pred rešitvijo Češkoslovaška ni stavila nikake ultimalivne zahteve strani hočeta konflikt poravnati mirnim potom Obe Praga, 4. julija g. Kakor javljajo večerni Iisbi je položaj v aferi v Hidas-Nemeti sedaj naslednji: Češkoslovaški poslanik v Budimpešti Pallier je protestiral proti načinu aretacije železniškega uradnika Peche, ki nasprotuje konvenciji. Madžarski zunanji minister WaIko je samo navedel vzroke aretacije, ni pa utemeljil načina aretacije. Praško zunanje ministrstvo pričakuje sedaj madžarskega odgovora v tem oziru, ni pa stavilo za odgovor nobenega termina. Pričakuje se pa, da bo kmalu prispel madžarski odgovor ker je v lastnem interesu Madžarske, da bi se ta zadeva čim prej razčistila. Madžarski poslanik v Pragi Mazivich je danes prispel iz Budimpešte v Prago. Iz madžarskega poslaništva v Pragi doznavajo listi, da se vodijo pogajanja glede likvidacije tega konflikta v Budimpešti, ne pa v Pragi. V Budimpešti pričakujejo razvoj zadeve popolnoma mirno ter upajo, da incident ne bo imel nobenih posledic, zlasti ker obe strani želita, da se uTedi pravično in nočeta iz tega napraviti senzacije. Praga, 4. julija g. Danes dopoldne se je sestal češkoslovaški ministrski svet, katerega pa se proti pričakovanju ni udeležil zunanji minister dr. Beneš. Mesto njega je poročal o zadevi v Hidas-Nemetiiu ministrski predsednik Udržal. O stališču vlade, ni bil izdan uradni komunike. Vendar pa se doznava, da bo minister za zunanje zadeve skupno z železniškim ministrstvom uredil to zadevo. Kaki koraki bodo storieni od češkoslovaške strani, bo odvisno od odgovora ki ga bo dal madžarski zunanji min. glede aretacije blagajnika Peche. Za ta odgovor češkoslovaška vlada ni stavila roka, tako da o kaki ultimativni zahtevi ne more biti govora. Pričakuje se, da se bo zade« va rešila mirnim potom. Budimpešta, 4. julija s. Glede demaTŠe češkoslovaškega poslanika v Budimpešti Pallierja zaradi aretacije železniškega uradnika Peche piše v zunanje političnih vprašanjih oficiiozni »Pester Lloyd« naslednje: Ako hočejo v Pragi zadevo urediti mirnim potom, na madžarski strani ne bo manjkala dobra volja. Vsak poizkus, z diplomatičnint pritiskom doseči izpustitev pri dejanju za. sačenega uradnika, se mora že v naprej označiti kot brezuspešen. Upamo, piše list da bo v Pragi končno vendarle prodria uvidevnost in da bo Češkoslovaška vlada po svojem protestu sprejela na znanje izjavo zunanjega ministra Walka. Ako se to pričakovanje na naše obžalovanje ne bi izpolnilo, bo stališče madžarske vlade seveda odvisno od nadaljnjih korakov Prage. Praga, 4. julija g. Zastopnik Češkoslovaške pri češkoslovaško-madžarskem razsodišču v Pragi dr. Hodža je odložil svoje mesto zaradi diferenc, ki so nastale med njim in zunanjim ministrstvom zaradi postopanja v češkoslovaško-madžarskem konfliktu. Dalje doznava vaš dopisnik v zunanjem ministrstvu, da od včeraj v konfliktu ni zaznamovati nobenih novih momentov. Jutrišnja »Prager Presse« se obširno bavi s to zadevo ter dvomi, da bi šlo za špijo-nažo. Dalje pravi, da se je aretacija Peche izvršila na način, ki ne odgovarja medsebojnim dogovorom. Očividno gre za retor-zijski ukrep. List pravi, da Češkoslovaška ne zahteva nič drugega, nego. da se izpolnijo obstoječe pogodbe. Budimpešta, 4. julija g. V tukajšnjih in« formiramh krogih se izjavlja, da se na madžarski strani smatra zadevo v Hidas-Nemetiiu kot rešeno in da ni vzroka, da bi se še nadalje bavili z njo, preden od češkoslovaške strani ne bo storien nov korak. Možnost, da bi bil Pecha izpuščen na svobodo pod pritiskom češkoslovaških prometnih oblasti, je izključena tudi v tem primeru, ako bi Češkoslovaška odredila na« daljnje ustavitve prometa. Silovit orkan v Avstriji Posebno sta prizadeti mesti Dunaj in Solnograd zahteval tudi človeške žrtve Orkan je Dnnaj, 4. jnlija. g. Nocoj ob 20. je divjal po zelo vročem dnevu močan vihar, ki je napravil veliko škodo. Zaradi velikega prahu, ki se je vlegel pasantom v oči, je bilo pasiranje cest popolnoma nemogoče. Več pasantov je vihar vrgel na tla. Vihar je trgal s hiš opeko in okna. Ceste so bile dalj časa popolnoma prazne, ker so se vsi pasanti skrili v hišna vrata. Dve osebi sta bili po drevesu, ki ga je izruval vihar, težko ranjeni. Škoda v javnih nasadih je zelo velika. Solnograd, 4. julija, g. V Solnogradu je danes divjal močan orkan, ki je trajal približno 15 do 20 minut. Zaradi velikega pra- hu je bilo mesto kakor v megli. Opeka je padala na tla. Vihar je odnesel cele strehe, med drugimi tudi pločevinasto streho hote-ga Evrope, ki je padla v riiestni park. Električne naprave so bile težko poškodovane. Enega pasanta je ubila opeka s strehe, dognali so, da je žrtev prof. Franc Fiala, bivši voditelj otroške bolnice. Ženski, ki je. zašla v orkan, je iz otroškega vozička odneslo otroka. Škoda v javnih nasadih j® zelo velika. Tudi iz province, tako iz Hali leina in iz Ischla javljajo o veliki škodi. Na postaji v Ischlu je bil en uradnik težko ranjen. Letalci »Numancije« v Madridu Madrid, 4. juffija s. Danes opoldne so dospeli Madrid letaki Španskega pirekoooeaiwkeza lete »Nuttiaaioija« in delegacija posadke ladje AiigJe. Na kolodvora so jiii pozdravil? zastopiiifa vlade, madridsk« župan in več generalov in ad-miiraibv. Pred kolodvorom se ie zbrala tako velika množica, da je bil promet na ces/tah pred kolodvorom popolnoma ustavljen. Šele večji oe bila včeraj objavljena v »Službenih Novinah«, je bila danes popolnoma oživotvorjena. V smislu nove uredbe je bil imenovan za načelnika splošnega oddelka Hofmanovič, za načelnika sanitetnega oddelka dr. Štampar, za načelnika oddelka za socialno skrbstvo pa Dušan Jeremič. Vročina v Dalmaciji Suš&k, 4. julija, n. Zadnje tri dni in zlasti danes je vladala v gornji Dalmaciji 6i'lna vročina. Temperatura je znašala danes na Sušaku 47 stopinj C. Hmeljski trg Zatec, 4. julija h. Povečano povpraševanje. Cene 700 do 900 Kč. Promet majhen, ker prodajalci drže blago. Izid nizozemskih volitev Amsterdam, 4. julija, s. Dosedaj so zna* ni rezultati volitev v drugo zbornico iz 13 od 18 volilnih okrožij, v katere je razdtelje« na država. Po teh rezultatih je dobila rim« sko katoliška državna stranka 580.666 (v letu 1925 512.245), socijalno demokratska stranka 667.207 (591.594) glasov. Vse osta« le stranke so izgubile na glasovih. Ker bo na približno 25.000 glasov prišel en man« dat, bodo dobili socijalni demokratje 20 mandatov, rimsko katoliška državna stran« ka 17, ostale stranke pa skupno 9 manda« tov. „Zeppelinov" polet okoli sveta Berlin, 4. julija, s. Dr. Eckener je pTek, svojim odhodom v Friedrichshafen izjavil novinarjem, da bo odletel zrakoplov »Grof Zeppelin« na polet okoli sveta v prvi po« lovici meseca avgusta, ker divjajo kasneje v kitajskem vodovju močni tajfuni. Dr. Eckener upa, da bo pri povprečni hitro« sti 110 km na uro prevozil 32.000 km dol« go progo vključivši pristanke na posamez« nih krajih v približno 3 tednih. Najdaljši polet brez vmesnega pristanka bo na črti Friedrichshafen«Tokio, ki bo znašal pri« bližno 10.500 km. Od tod bo zrakoplov plul proti ameriški zapadni obali v San Franciseo ter se vrnil preko Lakehursta v Friedricbshafen. Potniki na tem poletu okoli sveta bodo večinoma novinarji. 15 milijonov dinarjev poneveril Berlin, 4. julija d. Berlinska policija je aretirala posiovodečega predsednika Nemške zvez« privatnih nameščencev, ker je osumljen poneverbe nad 15 milijonov dinarjev organizacijske* ga denarja. Aretirani poskovodeči predsednik trdi, da je poneverbo izvršil ravnatelj Matthies-sen, ki je izginil. Policija domneva, da je Mi-thiessen odpotoval v Južno Ameriko. Bombni atentat na žitno borzo Newyork, 4. julija d. Na žitno borzo v Los Angelesu je j bil izvršen bombni atentat, ki je porušil del borze. Po natančni preiskavi ostalih borznih prostorov je policija našla na stranišču še dve nad 10 kg težki bombi, napolnjeni z di-namitoim. Kdo naj bi izivršil atentat, še nd ugotovljeno. Kralj Fuad v Švici Bern, '. Julija s. Egiptovski kralj Fuad je d* nes prispel v Švico, kjer ostane deset dni. Pravkar je izšla 1. številka 6. knjige tedenske revije „Življenje in svet" Uvodne misli tega zvezka so posvečene spominu blagopokoinega dr. Gregorja Žerjava, ki ni bil samo velik in dosleden jugosiovenski politik in iskren slovenski pairiot, ampak tudi velik demokrat in značajen človek (s sliko). O največjem problemu, ki mu doslej nismo vedeli povoljnega odgovora, raz* pravlia članek Izvor življenja nakar sledi poučen članek o razvoju hajduštva po zadušeniu poslednjih ostankov srednjeveške srbske samostojnosti. Drugi glavni hajduk poznejše dobe je bil Hajduk Starina Novak čigar hajduško življenje popisuje srbska narodna pesem, Naslednji članek Fantastični oblaki prihodnjosti govori o posledicah svetovne vojne in o zametkih bodočih vojn. ki bodo predvidoma zelo kratke, ker bosta njih glavno in odločilno morilno orodje letalo in plin. Romantično življenje moža. ki se je drugič povzpel na najvišji vrh moči v brit» skem svetovnem imperiju opisuje avtobiografija Moje življenje ki jo je podal angleški ministrski predsednik Ratnsav Mac Donald (z dvema slikama). Zanimiv je popis razmer v južnoameriški republiki Peru, kjer gospodarijo na razvalinah Inkov tujci, pa je kljub njih poplavi še vedno dostt prostora za nove naseljence (s štirimi slikami). Zanimiva novost v amerišekm socijalnem življenju je širjenje gesla Pet dni v tednu delaj! To novo socijalno ugodnost uživa v Zedinjenih državah že 500.000 delavcev. Dr. VI. Travner nadaljuje svojo velezanimivo razpravo o Čarovništvu in čarovniških procesih ter navaja naravoslovne razloge čarovništva. Lepa in pristno indijanska je pravljica Volčji človek (z dvema lesorezoma E. Justina). O aktualnem vprašanju poživitve nemega filmskega dejanja z govorico igralcev in z vsem akustičnim ozadjem govori sestavek Govoreč! filmi, ki popisuje snemanje in izdelovanje teh filmov (z dvema slikama). Številki, ki jo zaključuje opis nizozemske posesti v Karaibskem morju Cura cao (s sliko), ki je postal aktualen po zadnjem napadu Venezuelancev, Je priložena lepa umetniška priloga Jalovec s Srednjega vrha po originalu znanega mojstra prof. J. Ravnika. »Življenje in svet« stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din. četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ujica 5. — Prihodnja številka bo vsebovala med drugim: Po Dunavo od Beograda do Železnih vrat. — Lov na gamse med Slovenci. — Ujetnik na Novi Gvineji. — Na vrvi nad prepadom. — Dolgost našega življenja i. dr. Naši Kraji in ljudje „Jutrovo" družabno potovanje v Pariz Podrobnejši načrt potovanja in bivanja v Parizu je s pridržkom kake spremembe določen v glavnih potezah nastopno: Odhod iz Ljubljane dne 12. julija z gorenjskim brzovlakom ob 20.36. Vožnja poj-de preko Innsbrucka, Curiha in Bazla. Prihod v Pariz 13. julija ob 22.55. Nedelja 14. julija: Versailles (na dan, ko Igrajo vsi umetni vodometi), Trianons, Malmaison. Celodnevni izlet v avtokarih. Zvečer ogledovanje Pariza ob nočni razsvetljavi (v avtokarih). Ponedeljek 15. julija: Celodnevno ogledovanje Pariza v avtokarih. Torek 16. julija: Predpoldne ogledovanje velikih pariških trgovskih zavodov (ma-gazinov). Popoldne na prosto razpolaganje. Zvečer: Folies Bergeres (Revija). Sreda 17. julija: Predpoldne ogledovanje Pariza v avtokarih. Popoldne ogledovanje Louvra. Četrtek 18. julija: Predpoldne Tour Eif-fel, popoldne na prosto razpolaganje, zvečer obisk Opere. Petek 19. julija: Fontainebleau, Barbizon, Melun (celodnevni izlet v avtokarih). Sobota 20. julija: Predpoldne na prosto razpolaganje. iNedelja 21. julija: na željo muzeji, Bois de Boulogne itd. Priprave za odhod. Dobili smo včeraj še več prijav za udeležbo, tako da moramo prvotno določeno število 25 udeležencev prekoračiti in se bližamo skupini 30. Če bi se še kdo danes odločil za udeležbo, naj se priglasi brzojavno, tako da imamo njegovo prijavo v rokah najkasneje do 4. popoldne, in naj obenem brzojavno nakaže določeno pristojbino 3.750 Din, sicer ne moremo več vzeti prijave na znanje. Potni list lahko vpošlje zaradi Inozemskega vizuma potem še do ponedeljka 8. t. m. in naj doda šejeno sliko posebej za francoski vizum. Pravočasno bomo še objavili druga potrebna navodila. Slavje meščanske šole rp v« v v lrzicu Proslava deške in dekliške meščanske Sole ob 10-letnici njenega obstoja se je izvršila kar najdostojneje in v najlepšem redu. Na Vidovdan zvečer je bila velika dvorana v Našem domu, kjer se je vršila slavnostna akademija, polna prijateljev meščanske šole. Bivši učenci so že ta dan prišh iz oddaljenih krajev, da vidijo zopet Tržič in svoje sošolce in učitelje. Uvod je bil pozdrav gdč. Anice Kostanj evčeve. Pri akademiji je nastopil mladinski orkester pod vodstvom g. Kernca in odigral štiri točke s prav dovršeno tehniko in lepim umeva-njem. Žel je veliko pohvale. Burno pozdravljen je po daljšem odmoru razveselil občinstvo kot solist goslač g. Kernc, katerega je spremljal g. Pavel Rančigaj. Bivši učenci so deklamirali Župančičevo »Naša beseda«, Prešernovo »Nova pisarija« in zaigrali z veliko vnemo Linhartovo »Zupanovo Micko«. Za svoja izvajanja so želi vs* brez izjeme gromko odobravanje. Pevci sc nastopili pod vodstvom ravnatelja g. Lajo-vica s štirimi točkami, ki jih je spremljal orkester. Prav posebno sta ugajali Jenkova »Vračara« in Švabova »Dobro jutro«. Po slavnostnem govoru so poklonili bivši dijaki gg. Lajovicu in Kerncu, ki delujeta na šoli od njene ustanovitve, v zahvalo za Njun trud in ljubezen do mladine lepo spominsko darilo s šopkom cvetja. Občinstvo je ta čin pozornosti in spoštovanja do svojih učiteljev burno pozdravilo. Na Petrovo zjutraj je napravila tržiška godba budnico in kumici šolske zastave ge. Lončarjevi podoknico. Ob devetih je bil sprejem gostov na kolodvoru, nato je bila otvorjena razstava z nagovorom pokrovitelja cele slavnostne prireditve g. Lončarja, mestnega župana, potem so odšli gostje in gojenci v cerkev k spominski službi božji, kjer so peli bivši dijaki pod vodstvom ravnatelja g. Lajovica Malovo »Slomškovo mašo« naravnost umetniško dovršeno. Po maši je bila kratka poklonitev vseh dijakov manom umrlih ustanoviteljev, učiteljev in tovarišev. Godba je zaigrala dve žalostin-ki, dijaki pa so zapeli narodno nagrobnico, ki je vsem segla do srca. Nato se je razvil slavnostni sprevod pred šolsko poslopje, ki je bilo jako okusno okrašeno. Tu je bil slavnostni zbor. V imenu odbora je prebral došle brzojavne in pismene pozdrave g. Blaž Šter. Potem so govorili sreski glavar g. Žnidarčič, g. Josip Lapajne v imenu učiteljskega društva UJU za kranjski okraj in več bivših dijakov. Med slavnostnim zborom je pripela na šolsko zastavo kumica ga. Lončarjeva krasen spo- minski trak, ki ga je zvezla gdč. Marica Stenovčeva. Prav tako so se od šole poslovili letošnji mali maturantje, 31 po številu, in pripeli zastavi svoj spominski trak. H koncu je številnemu občinstvu oznanil preveselo novico o rojstvu tretjega kraljeviča mestni župan g. Lončar. Veselo vest je občinstvo sprejelo z največjim navdušenjem, godba pa je zaigrala državno himno. S tem je bila dopoldanska slovesnost končana. Popoldne se je vršila v predilniških dvoranah prisrčna veselica mladine, kjer se je vse veselilo uspelih jubilejnih dni mlade šole, ki je poslala že nad 400 ljudi v svet in sicer ljudi, ki imajo tudi srce. To so dokazali mladi možje in žene s svojim činom, da so se ob tej priliki spomnili svojega bednega tovariša, ki je moral v tretjem razredu zapustiti šolske klopi, ker mu je opešal vid popolnoma. Nabrali so zanj več ko 400 Din in mu iih izročili. Mati in ubogi trpin sta od veselja nad takim blagim dejanjem jokala. V nedeljo so nekateri dijaki napravili izlet na Vršič, kjer so imeli popoldne najlepše vreme. Za prireditev take deseteletnice, kakršno je napravila tržiška meščanska šola, zaslužijo vsi sodelavci brez izjeme odkrito spoštovanje in pohvalo. Delu čast! Izvestje realne gimnazije v Celju Državna realna gimnazija v Celju je menda edini državni srednješolski zavod v Sloveniji, ki je izdal v tisku svoje letno poročilo za šolsko leto 1928/29. Izvestje prinaša na prvem mestu članek prof. Srečka Brodarja: Potočka Zijalka na Olševi, v katerem se £oroča o velezanimivi paleolit-ski najdbi n^ pobočju Olševe nad Solčavo. Glavno važnost te pomembne prazgodovinske najdbe pisatelj ne polaga na najdena okostja, ki pripadajo do 50 različnim živalim, temveč na dognano dejstvo, da je živel v pradavnosti v Potočki duplini pra-človek. To je prvo prazgodovinsko najdišče te vrste v Sloveniji. Zatem sledi šolsko poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podatke: Na zavodu je poleg direktorja poučevalo 23 profesorjev in učiteljev. Vseh učencev je bilo 508, med temi 90 ženskih; po narodnosti je bilo 475 Slovencev, Hrvatov in Srbov, 28 Nemcev in 5 drugih Slovanov. Razred je dovršilo s pozitivnim uspehom 381 učencev, t. j. 75 %, ponavljalni izpit se je dovolil 98 (19.3 %), razred pa mora ponavljati 25 učencev (4.9 odstotka). Učni uspehi so torej vobče prav ugodni. Posebe bodi omenjeno, da je nad polovico učencev (51.8 dobilo v vedenju najboljšo oceno »vzorno«, v pridnosti pa oceno »vztrajno« (26.9 %). Višji tečajni izpit so s povoljnim uspehom opravili vsi kandidati, 14 moških in 1 ženska. Na zavodu deluje pod vodstvom prof. J. Kožuha dijaška kuhinja, ki je nudila dnevno prehrano 95 učencem in učenkam ter je razdelila nad 16.000 porcij. Razen te dobrodelne ustanove obstoji na zavodu agilno Podporno društvo, ki podpira ubožne dijake s šolskimi knjigami in obuvali. Predsednik temu blagotvornemu društvu je direktor Anton Zupan. In to društvo je tisto, ki je založilo Letno izvestje realne gimnazije. Zato je pričakovati, da si ga nabavijo vsi, ki so bili nekdaj učenci oeljske gimnazije, ker s tem obenem podpro koristno delo, ki ga Podporno društvo vrši na vzorno požrtvovalen način. W. Jubilejni dijaški kongres v Celju V dneh od 5. do 8. t. m. priredi napredno dijaštvo vse Jugoslavije v zibeli svojega pokreta, v Celju, jubilejni kongres, da poda zgodovino svojega dela za narod in za svoj lastni prospeh. Polni navdušenja, ko se je ustvarjala mlada Jugoslavija ,so prihiteli 1. 1919. v Celje dijaki od juga do severa, da se tudi oni skažejo vredne sinove domače grude. Pred očmi jim je lebdel ideal predvojne omladine in njeno mučeništvo. V srcih so prisegli, da bodo nadaljevali to delo in ga izpopolnjevali, kakor to zahteva čas in osvobojeni narod. Bilo jih je takrat malo. Ali danes? Organizacija se je razrastla širom naše države in šteje na tisoče pripadnikov, ki jim je pred očmi edini cilj, da gradijo iz svoje bodrosti in borbenosti srečno prihodnjost troimenemu narodu. V prvih letih osvobojenja Je ona šla med naše ljudi in jim pokazala hram narodnih svetinj. Utrjevala je temelj jugoslovenstvu in učila popolno ljubezen med bratskimi rodovi. Ne s krikom in lepimi frazami se je dokopalo jugoslovensko napredno dijaštvo tako daleč, da danes obhaja desetletnico svojega obstoja, temveč s smotrenim ustvarjanjem. Ustanavljalo je knjižnice. Na pr. samo družina »Sloga« v Celju je tekom zadnjih let ustanovila troje potovalnih knjižnic v narodno ograianem Prek-murju. Na jugu, kjer je naša največja rana nepismenost, so vodili in podpirali dijaki analfabetske tečaje. To jasno kaže, da dijaške organizacije niso brezplodne. Ali mladina tudi ni nikoli pozabila na najsvetejše v sebi, to je na lastno osebnost. Njen program je, da vzgaja še neizkušene in mehke duše v prave ljudi. Samo-izobrazba je najlepši princip notranjega delovanja v dijaških organizacijah. In na svojem jubilejnem kongresu se bodo zopet zbrali vsi mladi, ki jih vodi hrepenenje, da bi pisali nov list v zgodovino našega naroda, postavili si bodo nove mejnike in začrtali nove smernice svojemu bodočemu delu, ki mora biti še plodnejše, kakor je bilo dosedanje. Vedno pa jih vodi le geslo: Iz naroda za narod! Danes Ufa - premijera! Popolnoma novo! Mladini neprimerno! Trbovlje za zopetno uvedbo nočnih vlakov Trbovlje, 4. julija Meseca februarja t. 1. sta bila zaradi pomanjkanja premoga »začasno« ukinjena oba nočna potniška vlaka, in sicer vlak štev. 627, ki je odhajal iz Ljubljane proti Mariboru okrog 23-, ter vlak št. 612. ki je odhaja! iz Maribora proti Ljubljani približno ob isti uri. Zaradi te ukinitve, ki se je pač smatrala le kot začasna, ni bilo na tej glavni progi Ljubljana-Maribor skozi 12 ur nobenega osebnega potniškega vlaka, ki bi vezal ta dva slovenska centra. Za zopetno uvedbo teh dveh vlakov je bilo vloženih na direkcijo drž. železnic več prošenj in izvršenih več osebnih intervencij, ali vse zaman. Odgovor je bil vedno isti, namreč da ti nočni vlaki niso bili zadostno zasedeni in da v teh smereh vozijo itak nočni brzovlaki. Br-zovlaki se pa ustavljajo samo na večjih postajah in ni ustreženo prebivalcem v bližini večjih postaj, kjer se brzovlaki ne ustavljajo ne glede na to, da se slabše in srednje situirani ljudje ne morejo voziti z brzovlaki, ker so ti za 100 % dražji. Omeniti moramo, da so vozili nočni osebni vlaki od vsega početka južne železnice, bili pa so vedno zadostno zasedeni. Zadnji osebni vlak iz Ljubljane odhaja ob 17.50, prihodnji pa šele ob 5.08, torej v presledku 12 ur. Da ima prebivalstvo zaradi tega občutno škodo, je jasno. Vsi oni, ki imajo*po-sla na Dolenjskem ali Gorenjskem in se morejo šele proti večeru vrniti v Ljubljano, morajo tam prenočiti. Pri tem trpe največjo škodo naši pridobitni krogi, ki morajo zaradi slabih železniških zvez opustiti marsikateri posel. Da so pri tem prizadeti tudi inteligenčni krogi, ki bi si marsikdaj radi privoščili kak duševni užitek (gledališče, koncerti, predavanje itd.), je več ko jasno. Trpi pa pri tem škodo tudi železniška uprava sama, ker So ljudje naravnost prisiljeni, da ostanejo doma in potujejo le v res neodložljivih poslih. Po teh razmerah prisiljeni so se obrnili županstvo trga Trbovlje, vse gospodarske korporacije, kakor tudi vse prosvetne organizacije na samo prometno ministrstvo z r.ujno prošnjo za uvedbo ukinjenih nočnih vlakov. Upamo, da prošnja ne bo brezuspešna. Mladenič si je vzel življenje Kranj, 4. julija Včeraj po 18., ko večinoma zapuščajo na-stavljenci in delavstvo svoje obrate, je za-donel na Glavnem trgu močan strel iz hiše št. 128. Kmalu se je izkazalo, da si je trgovski nastavljenec Albin Kristan v svojem stanovanju pognal kroglo v glavo in da je v poslednjih zdihljajih. Kristan je bil v siužbi pri trgovcu Ignaciju Andrašiču. Okrog 6. zvečer se je vrnil iz trgovine naravnost v svoje stanovanje. Neka soseda je bila opazila, da je bil zelo otožen. Prav hitro nato so čuli strel. Kristan se je ustrelil z brovningom 6.35. Ljudem, ki so prihiteli takoj v sobo, se je nudil grozen prizor. Kristan je sedel pri mizi, glavo je imel oprto z obema rokama. Iz prestreljenega desnega senca mu je lila kri na mizo. Bil je v nezavesti in je umrl šele po kakih 10 minutah. Ko je prispel zdravnik dr. Globočnik in kasneje še dr. Bežek, sta mogla konstatirati smrt. Kaj je prav za prav povzročilo Kristanov samomorilni sklep, se ne more z gotovostjo reči, ker ni nobenemu dejal, da kaj takega namerava in ker ni zapustil nobenega poslovilnega pisma. Kakor pripovedujejo, je Kulturni pregled Slovenska dekorativna umetnost Na knjižnem trgu se je pojavila serija novih razglednic po originalih g. J. Karlov-8ka. Tako neznatno tiho so se pojavile te slike, ki pa v resnici pomenijo močan izraz pravega oblikovavca, ki se je lotil čisto nove naloge: slovensko narodno pesem v sliki zapeti znova v ornamentiki, v nastroju, v stilu sodobnega človeka. Združitev teh dveh navideznih ekstremov — združitev narodne primitivne tipike z doživljanjem človeka XX. veka, se je g. Karlovšku zares posrečila. Razglednice, ki jih imamo zdaj pred seboj, so uspeli vzorci te zamisli in kažejo pot v najrazličnejše možnosti nove ornamentike. Najmočnejša od vseh je trojica pojočih krogov, ki te vsega prevzamejo s svojo barvno melodijo. To so: »Sredi mojega srca«, »V mojih sanjah on živi« in »Zivljenski filozofi« (poslednja dva naslova sta zgrešena. Namesto »Življenskih filozofov«, ki nič ne povedo, naj bi stalo »Življenje«, dočim >V mojih sanjah on živi« pa naravnost moti gledalca, ki v resnici vidi v kralju z zlato krono — kralja trave. Stilistično je vsaka linija našla svojo in-dividnalno smer, v skladu s celoto, barve eo možne in vplivajo na razpoloženje, ker de-taj«jo tu tudi kot 6imbolna sredstva (rdeče — livljenje; modro — tiha misel). Ta trojica Je enota zase. Svoj začetek pa je K. pokazal v »Moje misli kam hitite«, ta začetek }• sicer študijsko zanimiv, dasi kaže očitne znake 5e nezrelosti in zadrege, ki je slikarij ovirala v izrazu. Tako na pr. se zdjio travne bilke (v >Moje misli kam hitite«) podobne tovarniškim dimnikom, hrepeneča postava pa gromovniku za svobodo. V tej sliki je pač nesrečno spojena ornamental-nost, ki je tudi že v tem začetku presenetljivo samonikla, s prostornostjo pokrajinske podobe in prav odtod mučna disonanca. Toda, kako te spet preseneti »Donnčka gora«. To je nad vse uspela stilizacija priro-de, kakor jih poznam malo. Mika te, da bi še in še videl sličnih dekorativnih draguljev, ki vplivajo sveže in vedro na oko. Pripominjam, da je stilno sličica do kraja v strogi enakosti prepesnje-na oblika naturnih predmetov. Najnovejšega datuma sta »Slava Bogu na višavah« in »Roža razcvetela je«. Vidi se že naš vek konstruktivizma, ki se je polastil narodne pesmi. To je povsem novo in g. Karlovšek je tudi tu uspelo rešil težaven problem. Izvirno po svoje in vendar tako, da bo vsakomur dostopno.^ Vsa zbirka napravi močan vtis in dolžnost občinstva je, da seže po teh razglednicah, ki se bodo zares priljubile^ čemu bi podpirali še vedno inozemsko plažo, ko nam domači umetniki nudijo umetnine, na5e, v našem duhu, nam namejene. M. J. »Slovenski tisk«. Izšla ie druga številka tega mesečnika, ki si ie takoi s nrvo številko pridobil vse Slovence katerim ie kai do napredka našega domačega tiska. V tei številki ie uoeliana nova rubrika »Fotografija«: z nio so dobili tudi naši fotogra. fi in amaterii v »Slovenskem tisku« stelno mesto in strokovno glasilo. Razširjen je ko- tiček za bibliofile. »Jezikovno rešeto«. ki ga ureia filolog dr. R. Kolarič. oa ie zavzelo kar tri strani. Take Iekciie' niso potrebne samo tiskariem. marveč v veliki meri tudi ljudem, ki pišeio za iavnost. zato iih priporočamo splošni pozornosti. O našem ornamentu piše inž. arh. Janko Orria-hen. M. A—č na razpraviia o različnih tehnikah tiska in niihovin posebnostih. Nadaljuje se dr. Slebingeria »Slovenska bibliografija za 1. 1929«. zakliučuie na terminologija za tiskarsko stroko. »Slovenski tisk« ureja ravnatelj Delniške tiskarne g. Miroslav Ambrožič izdaja na ga »Zveza faktorjev v Sloveniji«. Revijo toplo priporočamo! Propaganda češke umetnosti v inozemstvu. V Londonu se je otvorila razstava češkoslovaške umetne industrije, ki bo romala tudi po raznih drugih angleških mestih. — V Lisaboni je bila slovesno otvorjena razstava češke knjige in grafike. — Razstavo češke grafike bo priredilo v Londonu septembra t. 1. ondotno bibliofilsko združenje »Fir6t Edition Clubr. Pozneje se bo preselila v Oxford in Cambridge. — Prihodnje leto bo čekoslovaška likovna umetnost na povabilo iz Kanade razstavljena v palači Canadian National Exhibition v Toronti. Hans Carossa je med modernimi nemškimi pisatelji eden najpomembnejših. V Berlinu je izšel sedaj povodom njegove petdesetletnice zbornik »Buch des Dankes fiir Hans Carossa«, ki vsebuje prispevke raznih vodilnih pesnikov in esejistov. V Carossi je združena latinska kri z germansko, kar daje njegovemu talentu zelo originalno noto. Njegovi spisi so: »Gedichte«, »Eine Kind-heit«, »Venvandlungen einer Jugend« (avtobiografski zapiski, ki spominjajo na Tolstega >Djetslvo<), ?Rumenisches Tagebuelu i. dr. iBrifita Jielm ©vropste Greta Garbo, IfuMjenka Ljubljane, katere velefiton »Divne laži Nine Pe-trovoe« je pravkar zmagal kot najlepši, v najnovejši vlogi demonske, očarljive plesalke Marfe Jahta sedmerih grehov Dam«, kokote, plesalke h barov v družbi nuBjonairjev, kavaffirjev m pustolovcev na luksuzni jahti >Yo«hiwaru. Omanrluiiva plesalka, mondeni Iuksus, uživanj« opojnih liubavnih strasti. Špijooi na ladijd. V rokah pravic«! Ob 4., pol 6, po! 8. io 9. uri Prj današnji veče rnj predstavi ob 9. »rt se vrši javno žrebanje za raapisame nagrad« film. glasovanja! imel včeraj po kosilu sestanek s svojim dekletom, kateremu pa je dejal le, da bo šel stran. Njemu je namreč delodajalec s prihodnjim mesecem odpovedal službo. Pri njem so našli tudi to odpovedno pismo. Albin Kristan, ki je doma iz znane izletniške gostilne Kristan na Javorniku pod Sv. Joštom, je bil simpatičen fant in je lansko leto odslužil vojaški rok. Kakor pripovedujejo, je Kristan že dvakrat poskusil storiti samomor. Pred hišo se je zbralo mnogo občinstva, med katerim je globoko odjeknila tragična smrt mladega fanta. Truplo so kmalu nato prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče. Tragična smrt delavca Celje, 4. julija Danes popoldne se je pripetila v plitvem potoku Sušnici svojevrstna nesreča, kakršne nezgodna kronika morda še ni zlepa mogla zabeležiti. Na železnem mostu, ki vodi z Ljubljanske ceste v Jurčičevo ulico pri Evangeljski cerkvi, je bil zaposlen okrog 14. s strganjem barve in rje na železni ograji, ki jo namerava mestna občina P$e-pleskati, 29-letni pomožni delavec celjske mestne občine Alojzij Nareks, doma iz Železne, občina Velika Pirešica, ki je že od mladosti bolehal na epilepsiji. Fant je nekaj časa pridno delal, naenkrat pa je dobil hud epileptičen napad in je padel preko mostne ograje z glavo navzdol v komaj pol metra globoko vodo in se zaril v sipo in blato na vodnem dnu ter utonil. Njegovega padca v vodo ni nihče opazil, ker je cesta v času, ko se je nesreča zgodila, slabo frekventirana. Okrog 16. sta opazili v vodi ležeče utopljenčevo truplo dve mimoidoči usmiljenki, ki sta o strašni najdbi obvestili druge pasante in policijo. Utopljenca so potegnli iz vode, nakar ga je skušal slučajno mimoidoči zdravnik celjske javne bolnice dr. Milan Červinka z umetnim dihanjem oživeti, kar pa je bilo seveda zaman, kajti truplo je bilo v vodi približno že dve uri. Voda je na mestu, kjer je ubogi Nareks utonil, tako plitva, da ne bi mogel utoniti niti 8-letni otrok. Da je utonil Nareks v napadu epilepsije, je razvidno iz dejstva, da je imel zobe krčevito zagrizene v jezik, tako da si ga je skoro popolnoma pregriznil. Poklican je bil mestni fizik dr. Dereani, ki je ugotovil smrt, nakar je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Strašna smrt bivšega trgovca Ljubljana, 4. julija Včeraj okrog poldne se je nagloma raznesla vest, da so potegnili iz Grubarjevega prekopa v Štepanji vasi truplo nekega moškega. Prvotno je vse govorilo o zločinu, ker so ljudje še vznemirjeni zaradi nepojasnjenega zločina na Zaloški cesti. Kmalu pa so v mrtvecu spoznali prekupca Neumana, ki je trgoval s kožami. Natančno še ni dognano, kako je nesrečni mož končal, mnogi znaki pa govore za samomor. Ker je imel krvavo rano na glavi, so oni, ki so ga našli, raznesli vest, da je bi! umorjen. Ugotovilo pa se je, da ima samo prebito kožo, kar si je prav lahko prizadejal, ako se je v obupu sam vrgel v prekop. V torek popoldne so ga še videli in nekim znancem je pravil, da je namenjen v Škofjo Loko. Za prostovolen beg iz življenja govore še druge okolnosti. Odkar mu je umrla žena, je bil zele potrt. Ker so v zadnjem času slabe kupčije, so se baje tudi njegove gmotne razmere poslabšale. Truplo so takoj prenesli v mrtvašnico. Orožniki so uvedli preiskavo in danes je bila izvršena obdukcija. Nevarni sleparji Zagorje, 4. julija Po Zagorju in okolici so se v zadnjem času pojavili razni sleparji ter si izbrali med delavstvom številne žrtve. Tako je neki L. iz celjske okolice slepard ljudi, da jim bo oskrbel delo v holandskih rudnikih. Izdajal se je za pooblaščenca rudnikov v Holandiji ter delil proti pristojbini 20 Din listke, češ, da bodo vsi, ki kupijc take listke, sprejeti na delo in da se jim bodo vplačani zneski na meji takoj vrnili. Mož je razpečal precej takih listkov, ko pa je doznal, da so nanj opozorjeni orožniki, je izginil. Druga vrsta sleparjev pa sprejema fotografije v povečanje in pobira seveda za naročila tudi večje in manjše zneske. Nekateri od teh sleparjev so izginili, drugi, ki so zastopali razna tuja nesolidna podjetja, pa so ljudem nakopali visoke stroške. Oškodovani ljudje niso vedeli, kaj so vse pod- vsi k premijeri v ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Pisali na naročilnih listkih. Tako jih agenti niso opozorili niti na carinske stroške. Posebno predrzno pa je nastopal bivši trgovski potnik K., ki je že precej časa zasledovan zaradi sleparij od policije. Mož se je izdajal za zastopnika raznih oblačilnic. Pozneje, ko je ljudem pobral že nekaj denarja, pa se je izkazalo, da z imenovanimi tvrdkami nima nobenih zvez. Tako je osle-paril tudi najslabše plačane delavce, ki so zaposleni pri zgradbi železniškega tira. Ponujal jim je obleko in čevlje proti plačilu v mesečnih obrokih. Od vsakega naročnika je pobiral v nekako jamstvo in predplačilo po 100 Din, češ, da bo tvrdka v 20 dneh dostavila obleke. Ko je 20 dni poteklo, ni bilo obleke od nikoder in revni delavci so potrdila težko plačanih 100 Din izročili orožnikom. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (pri Novem mestu). Zdravi trajno in sigurno revmatizem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse kopališču« naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred m po sezoni. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo v mariborski oblasti Naša država je agrarna država, zato ne sme naša mladina v pošolski dobi ostati prepuščena sama sebi, ampak naj se vadi v opazovanju in primerjanju v prirodi, v uvajanju in razumevanju kmečkega dela, v opazovanju napak v dosedanjem gospodarstvu, v vzgajanju k samostojnemu mišljenju in samoudejstvovanju, da bi tako dajala pobudo za gospodarski napredek. Ta smoter hočejo doseči kmetsko-nada-ljevalne šole. Kmetsko-nadaljevalnih šol ie bilo v šolskem letu 1928/29 22. Največ šol je bilo v bližini večjih mest. Najmanj šol, oziroma nobene šole nima gornjegrajski srez, kozjanski okraj in del Haloz, to so kraji, ki so v gospodarskem in kulturnem oziru najbolj potrebni pomoči in vzgoje. Na kmetsko-nadaljevalnih šolah je poučevalo 67 rednih učnih moči in sicer: 2 me-ščanskošolska učitelja, 39 osnovnošolskih učiteljev, 21 duhovnikov in 5 strokovnjakov ter 17 izrednih učnih moči in sicer: 4 zdravniki, 4 agronomi, 3 živinozdravniki, 4 pravniki in 2 učitelja. Na 9 šolah je poučeval eden učitelj vse predmete, na 8 šolah pa so poučevali trije, oziroma še več učiteljev. Na vseh šolah je bilo ob začetku 552 učencev, ob koncu pa 471. Število je sorazmerno le neznatno nazadovalo, ker moramo pomisliti, da je obisk neobvezen in da je mnogo fantov moralo oditi k vojakom oziroma v službe. To znatno nazadovanje je lep dokaz, kako so fantje resno vzeli pouk v tej šoli in še lepše izpričevalo za učitelje, ki so znali s pravilnim postopanjem pridržati fante v šoli. Na eno šolo je prišlo povprečno 21 učencev. Najmanjše število učencev je imela kmetijsko-nadaljevalna šola pri Sv. Danijelu nad Prevaljami in sicer 8. Kljub temu je šola dosegla svoj namen, ker je v hribovitem kraju, ki je zelo redko obljuden. Starost učencev je bila zelo različna, in sicer od 15. do 70. leta. Vendar pa je 85 odstotkov vseh učencev bilo starih 18 do 30 let. Na šolah je bilo skupno 410 učnih dir in 2077 učnih ur. Na eno šolo pridejo povprečno 103 učne ure. Učni dnevi so bili skoraj povsod ob delavnikih, le na 3 šolah se je vršil pouk ob nedeliah. Velike važnosti so bile zaključne slovesnosti, ki jih je priredilo 11 šol. Teh slovesnosti se je udeleževal tudi zastopnik oblastne samouprave. Stvarne izdatke za šole so krili razni či-nitelji. Osebne izdatke pa je krila oblastna samouprava, ki je izdaia povprečno 3900 Din za eno šolo. Oblastna samouprava je izdala enotne tiskovine, oskrbela metodično obdelano učno snov in bo v kratkem izdala knjigo: »Kmetijsko knjigovodstvo. Kmečko občestveno življenje. Kmečko narodopisje. Ob sklepu teh šol se je ugotovilo: V splošnem je narod kmetijskim nadaljevalnim šolam naklonjen in jih podpira moralno in gmotno. Uspeh je odvisen od osebnosti učitelja s sodelovanjem drugih intelektualcev. Načrt se rnora prilagoditi krajevnim prilikam in je treba uvesti preizkuševališča. Načeloma naj se sprejemajo v šoli mladeniči, ki so izpolnili 16. leto, navzgor je starostna meja neomejena. Rok ne bo podaljšan! IHHI Samo še tri dni je časa za nakup naših srečk drž. razr. loterije. HI 8. t. m. se bo vršilo že prvo žrebanje. — Naložite malenkosten MM! znesek v ta srečenosen državni papir. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra cesta 19» III Naše srečke se dobijo tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v ekspozituri »Jutra« na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v CeJju in v Mariboru. »JUTRO« 5t 154 4 FeteIi5.Vn.1929 Amaterji! Foto - kino aparati potrebščine Novi veliki katalog in cenik Vam }e brezplačno na razpolago AKTnnn sinova, drogerija, • I* sejem, ki se je v ponedeljek vršil, je zara« d5 slabega vremena obiskalo malo občin« stva. Živine je bilo dosti, vendar zunanjih kupcev ni bilo. Nakupili so nekaj živine le domači mesarji. z— Izlet na Kum. Pododbor SPD Zagor* je bo priredil v nedeljo 7. t. m. izlet na Kum ter eventualno dalje čez Sopoto na Radeče. Zbirališče in odhod ob 4. zjutraj pred gostilno g. Grčarja. r— Žalosten pogreb Kristine Molkove, o kateri je »Jutro« poročalo, da so jo našli v Savi, se je vršil brez cerkvenih obredov. Župnik je cerkven pogreb odklonil, kar je že tako vžaloščene starš" m sorodnike še bolj potrlo. Vse prebivalstvo obsoia, da se dela razlika pri samomorilcih. Dosedaj je bil še vsak cerkveno pokopan, le ubogemu dekletu, ki je gotovo pretrpelo silne muke in si je poiskalo uteho pač ne pri popolni zavesti v valovih Save, je bil odklonjen pogreb. Iz Konjic nj— Poročila sta se 30. junija v ZagreK dr. Ivo Rudolf, sreski sanitetni referent f Konjicah, in gdč. Milica Dragojevičeva, učiteljica meščanske šole v Vojniku, ro dom iz Iriga v Sremu. čestitamo! r:— Ovce so mu na poti. V občini Sko. marie zadnie čase neznan zlikovec streli« ovce. ki se pasejo po gozdovih. Tako j« bilo nostreljenih že trem posestnikom pn ko 15 ovc. Šport Športni drobiž Za nedeljsko prvenstveno tekmo Hašk : Jugoslavija v Beogradu je določen ljub« ljanski sodnik g. Vodišek. Hašk je sicer prosil ZNS, naj bi to tekmo sodil inozem« ski sodnik ter je v to svrho predlagal du« rajske sodnike Brauna, Gobla in Miesza. Jugoslavija pa je predlagala domača sod« nika g. Andrijala iz Novega Sada in Sege« dinskega iz Subotice. Ker ni bilo sporazu« ma, je ZNS delegiral g. Vodiška. Tekmo BSK : Hajduk v Splitu bo sodil Dunajčan g. Bogi, namestnik g. Egri iz Zagreba. Prošlo nedeljo je zagrebški sodnik g. Fa« bris sodil v Sofiji prvo oficijelno meddr« žavno tekmo Grčija : Bolgarija. Sofijski listi pišejo, da je bil g. Fabris najboljši sodnik, ki ga je športna publika v Sofiji sploh videla. Ni izključeno, da bo g. Fa« bris sodil v Sofiji meddržavno tekmo Bol« garija : Rumunija. Zanimiva je statistika dunajskega Rapi« da, ki je prošlo nedeljo slavil tridesetlet« nico svojega obstoja. V tej dobi je Rapid odigral 1143 nogometnih tekem, od kate« rih je 678 odločil v svojo korist ter zabil 3483 golov. V zadnjih 18 letih je nastopil v 341 prvenstvenih tekmah. Zmagal je 226 krat. Razmerje golov v prvenstvu 1085 : 546 za Rapida. Koroški nogometni prvak za letos je po« stal Klagenfurter AC. TKD Atena : SK Ilirija V nedeljo dopoJdne se srečata prvič družini reorganizirane Atene in Ilirije. Tekma, katero odreja ljubljanski bazena pod«a 70 80 80 60 60 Smer vetra in brz;na v m io sek. \V 1 ESE I ' NW 6 S\V 2 mirno Is Padavine 5. | g- 4 3 1 Vr*ta T mm do 7. ure o-o- N 1 E 1 • Gospodarstvo Naša industrija in sezonsko povišanje tarif Najvišja temperatura danes v Ljubljani 30.2, najnižja 17.4. Solnce vzhaja ob 4.17, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 1.26, zahaja ob 17.49. Dunajska vremenska napoved za petek: Severne Alpe: Najbrže zapadni vetrovi z ohlaienjem, na nekaterih krajih nevihte. Južne Alpe: Večinoma jasno, nevihte niso izključene. 0 napovedanem 20odstotnem povijanju tarif za premog in gradbeni materijal v času od 1. septembra do 31. marca se v naših gospodarskih krogih mnogo razpravlja. To povišanje bo zlasti občutno za ono industrijo, ki potrebuje za obrat velike količine premoga (železarska, kovinska in kemična industrija, plinarne, elektrarne itd.), saj so bile prevozne tarife za premog šele pred 3 meseci (1. marca) povišane za 14 — 15 odstotkov. Ne glede na prometno-tehnične ovire nima nobeno jw>djetje v Sloveniji za deponiranje tolikih rezerv potrebnih prostornih skladišč, pa tudi ne ogromnih denarnih sredstev, ki bi bila potrebna za nakup tako velikih količin, ne glede na to, da premog pri dolgem ležanju razpada in izgublja na kalorični vrednosti. Tudi forsiranje dobav za aprovizacijske svrhe je težko doseči, ker si konsumenti kljub opozorilom in težkim izkušnjam v pretekli zimi le v malem številu že sedaj nabavljajo potrebni premog, »kajti večina konsumentov tega gmotno ne zmore. Glede na težak konkurenčni položaj pll-naren napram elektrarnam bo povišanje voznine za inozemski plinski premog precej občutno. Ljubljanska plinarna rabi v zimskih mesecih dnevno okrog 1 vagon angleškega premoga, v 7 mesecih torej skoro 200 vagonov, ljubljanska mestna elektrarna pa dnevno 4 in pol do 5 vagonov trboveljskega premoga, v 7 mesecih torej preko 1000 vagonov. Zaradi povišanja vranine se bo po 1. septembru podražil trboveljski premog v Ljubljani za 6.70 Din pri toni, v oddaljenejših krajih seveda sorazmerno več. Iz podatkov, ki jih je objavil tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič v »Trgovskem listu«, je razvidno, da je bila s povišanjem tarif poleg kovinske industrije prizadeta zlasti industrija umetnih gnojil, ki preko 90 odstotkov 6voje produkcije izvaža v inozemstvo, kjer 6e mora boriti z močno konkurenco. Tvornica za duših v Rušah, ki ima glavno produkcijsko sezono v zimskih mesecih, bi si morala do 1. septembra nabaviti iz inozemstva 1400 vagonov antracita. Za Kranjsko - industrijsko družbo, ki rabi mesečno okrog 500 vagonov premoga, bi nameravano povišanje tovornine znašalo za 7 mesecev okrog 340.000 Din. Po naredbi generalne direkcije železnic se vozu ina za inozemski rjavi premog za privatne odjemalce ne bo povišala, tako da bo olajšano prodiranje inozemskega premoga na naša tržišča, kar lahko postane zlasti občutno v Vojvodini,. kamor se madžarski premog dovoža deloma po vodi. Ker uvažamo letno itak za preko 150 milijonov Din več premoga, kakor ga pa izvažamo, nimamo nikakega povoda, da to pasivnost še povečujemo. Povišanje tarif zadeva poleg premoga v veliki meri tudi nekatere vrste gradbenega materijala. Jesenska stavbna sezija traja normalno do konca oktobra, železnica pa že danes ne krije v polnem obsegu naročil za vagone, izvzemši za prevoz premoga, tako da ni zasigurana možnost, da se materija! pravočasno prevozi, ne glede na težkoče deponiranja velikih količin takega materijala. = Slovenski obrtniki ne soglašajo s hrvatskimi in srbijanskimi obrtniki glede zahteve po posebnih obrtniških zbornicah. Na kongresu Zveze obrtnih udruženj, ki se je vršil 23. junija v Beogradu, je bila v odsotnosti zastopnikov slovenskega obrtništva med drugim soglasno sklenjena resolucija, v kateri se zahtevajo obvezne obrtniške kor-p>oracije in posebne obrtniške zbornice. Te dni je bila tudi na glavni skupščini Saveza hrvatskih obrtnikov ponovno iznešena zahteva, naj se vprašanje zbornic brezpogojno reši z novim obrtnim zakonom, na ta način, da dobijo obrtniki svoje posebne obrtniške zbornice. Tako je dobila javnost utis, da je vse obrnišvo v naši državi za posebne obrtniške zbornice. Temu pa ni tako. Kolikor nam je znano, so vse slov. obrt. organizacije za skupne zbornice, ker vidijo, da so njihovi interesi bolje zaščiteni v močnih skupnih zbornicah za trgovino, obrt in industrijo, kakor pa bi bili v posebnih obrtniških zbornicah, ki bi tudi iz finančnih ozi-rov ne mogle vzdrževati sposobnega strokovnega uradniškega aparata. Ne glede na to je tudi v interesu vseh gospodarskih panog, da se morebitna nesoglasja med obrtniki in ostalimi gospodarskimi panogami izgladijo v skupnih zbornicah, ki nudijo precejšnjo garancijo za pravično rešitev, kakor pa da jih rešuje birokratizem v ministrstvih, kjer uradniki ne morejo dovolj poznati potreb praktičnega življenja. Naj še omenimo, da je Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se uvodoma omenjenega kongresa ni mogla udeležiti, poslala kongresu izjavo, v kateri zahteva, da se vprašanje zbornic, ki naj ostanejo skupne, izloči iz obrtnega reda ln uredi t posebnem zakonu o zbornicah. Med hrvatskimi obrtniki pa ]e šele lani pod vplivom beograjskih obrtnikov pričelo gibanje za posebne zbornice, ki je žal zajelo tudi obrtniške organizacije. = Potreba modernega konkurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven kon-kurza. V zvezi z objavo statistike konkurzov za prvo polletje t 1. je Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu ponovno pokrenilo vprašanje uvedbe modernega in enotnega konkurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Ogromno povečanje števila konkurzov v Srbiji je pokazalo, da je ureditev insolvenčnega prava v prvi vrsti potrebna za Srbijo, kjer po današnjem zakonu že sama imobilnost zahteva otvoritev konkurza. Pogosto so v zadnjem času prišle v konkurz tvrdke, ki so bile aktivne ter je šele konkurzni postopek povzročil pasivnost. Upoštevati je treba, da v Srbiji ne obstojajo možnosti za privatne (tihe) poravnave ter se redno otvarja konkurz, v katerem je mogoče šele priti do poravnave. To pa je za upnike nepovoljno, ker stroški konkurznega postopanja le zmanjšajo maso. V prečanskih pokrajinah so privatne poravnave zelo pogoste. Tako je samo Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v prvem polletju tekočega leta posredovalo pri 58 privatnih poravnavah v Hrvatski in Slavoniji, pri 30 poravnavah v Vojvodini, 13 j>oravnavah v Sloveniji in Dalmaciji ter pri 8 poravnavah v Bosni in Hercegovini. Če upoštevamo še številne poravnave, v katerih društvo ni interveniralo, tedaj vidimo, da je v prečanskih pokrajinah število privatnih poravnav znatno večje kakor število konkurzov. Vse te okolnosti potrjujejo, da je uvedba enotnega in modernega konkurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi nujno potrebna, ker dosedanji zakoni z neprimernim postopanjem pogosto povzročajo za upnike popolno izgubo terjatve in povzročajo gospodarstvu znatno škodo. = Lombard državnih papirjev pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica je sklenila, da investira gotove vsote razpoložljive blagajniške gotovine v kratkoročna posojila na podlagi državnih vrednostnih papirjev ter bo ta posojila dajala pred vsem prosilcem za manjše vsote. Interesenti se morejo obrniti na Poštno hranilnico in njene podružnico s prošnjo brez takse. Prosilci z dežele lahko pošljejo prošnje skupno z vrednostnimi papirji v denarnem pismu na naslov Poštne hranilnice. Na eno 2 in odstotno obveznico za vojno škodo daje Poštna hranilnica 300 Din posojila, na eno obveznico 7-odstotnega investicijskega posojila 70 Din in na eno 4odstot. obveznico za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini (agrarno obveznico) pa 40 Din posojila. Obrestna mera znaša 7 odst., poleg tega računa Poštna hranilnica za stroške pri trome-sečnem obračunanju 1 četrtino odstotka provizije, tako da znaša obrestna mera s provizijo skupaj 9 odst. Poštna hranilnica daje ta posojila na eno leto na ta način, da 6e po preteku enega leta vrne vsa vsota ali pa da se posojilo odplačuje četrtletno. = Izgledi letošnje letine. V Vojvodini je žetev pšenice že pričela. V splpšnem kaže letošnja letina razmeroma prav dobro. Zadnja dva tedna je padlo precej dežja, kateremu je sledilo mrzlo vreme. Razvoju posevkov je to vreme precej koristilo, čeprav so se kmetovalci v početku bali. da bo obilica vlage mogla škodovati. V Vojvodini*" je samo razmeroma majhen del pšenice polegel. Seveda pridelek pšenice ne bo tako velik kakor lani. ko smo imeli rekordno letino. V ravnini Tise računajo s povprečnim donosom od 10—12 stotov na katastralno oralo napram 14—16 stotom v preteklem letu. Tudi po kakovosti bo letošnja pšenica prav dobra. Računa se s povprečno težo 79-80 kg napram 80-92 kg lani. Ozimni ječmen so v Vojvodini že poželi ter se računa s povprečnim donosom od 12—13 stotov na katastralno oralo napram 15—16 stotom lani. Oves pa je v razvoju zaostal ter je pričakovati le slab srednji donos. Zaradi ponovnih padavin se je koruza v zadnjem času prav naglo razvila. Rastlina je zdrava in čvrsta. Če bo do zoritve še kaj dežja, tedaj lahko računamo, da bo letina koruze jirav ugodna, tako da bemo pc dveh slabih letinah imeli znatne količine za izvoz. = Podaljšanje zakupa velikoprodaje soli. Finančni minister je odobril 6klep mono-polske uprave, da se vsi sedanji zakupi velikoprodaje soli podaljšajo do 31. marca prihodnjega leta, ker je praksa pokazala, da je termin za obnavljanje zakupov 1. januarja glede na prometne težkoče v zimi neugoden. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave testenin, ječmenove in prosene kaše ter glede dobave 100 kg ovojnega papirja, do 11. t. m. glede dobave 25.000 kg moke in 1000 kg tračnih žebljev, do 12. t. m. pa glede dobave lfKK) kg sirove kave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave elektromaterijala, do 11. t. m. pa glede dobave 1000 kg firneža, 800 kg ter-pentina in 300 kg sikativa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave žične mreže in 2 valjčnih strojev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave elektrotehničnega materijala. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 18., 19. in 20. t. m. pri kr. redaretvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave oblek; 22. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6000 kg svinčenih plomb. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 18. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divi-zijeke oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil: testenine, riž, mast, olje, kis, zdrob. kavine konzerve, sladkor, cikorija itd. (Pogoji so na vjx>gled v pisarni omenjene komande.l Borze 4. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nekoliko večji. Posebno velika je bila jiotreba v devizi na London, pa tudi v devizi na Prago. Deviza na Newyork se je ponovno dvignila na 56.87, deviz"- na London pa na 276.32. Razen potrebe v devizi na Dunaj je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je tečaj Vojne škode ostal dalje nespremenjen. Trgovala se je Vojna škoda le za kaso po 407. Investicijsko posojilo se je okrepilo na 84.5 zaključek, agrarne obveznice pa so se trgovale po 50. V zasebnih vrednotah je vladalo precejšnje mrtvilo. Med bančnimi papirji so bili zaključki samo v Jugobanki j>o 82 in v Poljod^lski po 16. Med industrijskimi papirji pa se je trgoval samo Gut-mann po 205. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8175, Berlin 13..575, Bruselj 7.9121, Budimpešta 9.9342, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9932—8.0232 (8.0082), London 275.92—276.72 (276.32), New~ york 56.S7, Pariz 222.90, Praga 168-2—169 (168.60), Trst 298.08. Zagreb. London 275.92 _ 276.72, New-york 56.77 — 56.97, Pariz 221.90 — 223.90, Milan 296.95 — 298.95. Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.83 — 22.89. Berlin 13.56 do 13.59, Dunaj 7.9932 — 8.0232, Praga 168.20 do 169. Budimpešta 9.9192 — 9.9492. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.21375, Newyork 519.85, Pariz 20.33375, Milan 27.2025, Berlin 123.84, Dunaj 73.10. Pra-ia 1.5.3875, Bukarešta 3.08375, Budimpešta 90.62 Sofija 3.75, Varšava 58.28. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., Ljublj. kreditna 123 d, Praštediona 850 d, Kreditni 170 d, Vevče 125 d. Ruše 275—285, Stavbna 50, Šešir 105. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 407 — 408, za julij 408 _ 410, za december 423.5 — 424.5, investicijsko 84.5—85, agrarne 50 — 51; bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 860, Union 202 den., Srpska 152 den., Jugo 82 — 83. Zemaljska 130 den., Ljubljanska kreditna 123 den.. Poljo 16 do 16.5; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 32 — 40, Gutmann 203 — 205, Slaveks 97 — 100, Slavonija 175 blago, Danica 118 do 135, Šečerana 405—410, Narodna mlin-20 den., Vevče 125 den., Isis 18 bi., Dubro-vačka 500 bi.. Oceanija 199 den., Union mlin 170 — 175, Trbovlje' 460 — 470. Beograd. Investicijsko 85 — 85.5, agrarne 50, Vojna škoda 4o7, za december 424, Narodna banka 7700 — 8000. Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (4. L m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov hrastovih drv. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vag. pšenice in 1 vag. koruze. Nudili so: pšenico: baško, prom. (si. p., pl. v 30 dneh, mlevska tarifa) po 257.5 _ 2<50. za julij po 262.5 — 265; koruzo: baško, promptno po 270.5 — 272.5; oves: baški. navadna tarifa, po 275—277-5; moko: »Og«, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plač. po prejemu, po 365 — 370. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Potiska pšenica se je nekoliko okrepila, koruza pa je za malnkost popustila. Promet: 28 vagonov pšenice, 11 vagonov moke, 22 vagonov koruze in 8 vagonov otrobov. Pšenica: baška 207.5 — 212.5; baška potiska 212.5—217.5; banaška 210—212.5. Koruza: baška in srem-ska 215 — 220- Moka: baška 5>0g« in »Ogg« 302.5 — 312.5; »2« 282.5 — 292.5; ,5« 267.5 do 277-5; j6< 260 — 265. Otrobi: sremski in banaški 120 — 130. •f- Dunajska borza za kmetijske proizvode (3. t. m.) Pod vplivom višjih tečajev v Ameriki in na budimpeštanski borzi je bilo tudi na dunajskem tržišču razpoloženje prijaznejše. Nova jugoslovenska potiska pšenica se nudi za avgust po 1.44 Kč ex šlep Dunaj. Tudi koruza je čvrstejša ter notira za marc 1.16 Kč. Uradni tečaji za pšenico in koruzo so bili zvišani. ALEKSANDER KLEIN, glavno zastopstvo tovarne dežnih plaščev H. Becker & Co., Hamburg, Zagreb Edini dobavite!) oficirske zadruge, Beograd. Dobavitelj kralj, žandannerije. Moji zastopniki z bogato kolekcijo moških, ženskih, otroških, gumi-ranih, štofastih In trench-coat plaščev so na potu. — Priporočam vam, da se v lastnem interesu informirate o mojih v pasformi, konfekciji nenadkriljivih modelih in da po pregledu moje kolekcije poverite meni svoja cenj. naročila. 8SS6 r25 let obstoječa manufflkfurim _ v sredi mesta se proda j|f[_ vsled smrtnega slučaia. —Na lov v ogl odd.,Jutra' rjouinn ZAHVALA. Za vse rrmogobrojne izraze i sik r enega sočutja ob smrti našega ljubega, nepozabnega očeta, deda, brata, svaka in strica, gospoda Franca Kandareta kakor tudi za caščeče spremstvo na njegovi zadnji poti in za poMonjeno krasno cvetje, se naj-iskreneie zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni gg. zdravnikom, čč. sestram - usmiljenkam 'n strežniškemu osobju za požrtvovalno nego blago pokojnik a. Ljubljana, dne 5. julija 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za številne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni jn smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Jakoba Čebularja profesorja v pok. za poklonjeno cve-tje, kakor tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti, se vsem najprisrčneje zahvaljujejo žalujoči ostali. Maša zadušnica za pokojnikom se bo darovala v sredo, dne 10. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 5. julija 1929. Iz življenja in Problem govorečega filma je rešen Drveči vlaki in orkestri v sliki in zvoku — Osnove govorečega filma — Selen in selo nofonsko filmovanje K dunajski »Uraniji« se je vršila premijera novih govorečih filmov, ki je hotela biti sicer samo nekakšna poskusna prireditev, a je vendar iz« zvala med navzočim občinstvom veli« ko navdušenje in vtis, da je problem govorečega filma že rešen. Na platnu 6o se prikazovali drveči vlaki, veliki orkestri, ki so izvajali težke skladbe, pevski zbori itd vsako kretnjo, vsak gib so sprerr v popolni sin« hroniji karakteristični zvoki s takšno jasnostjo in čistostjo, da so vzbujali zadivljenost vseh poslušalcev. Tu pa tam je motilo nekoliko samo znano ropotanje in šumenje iz zvočnikov — toda to se da popraviti. Problem do« vrženega izvajanja govorečih filmov je samo še problem zvočnikov in pred tem problemom moderna tehnika pač ne bo omagala. Splošne osnove govorečih filmov so znane: Gre samo za to, da se zvoč« ni valovi spremenijo na filmskem tra« ku v grafično«slikovne elemente, in si« cer tako, da se zlagajo z nekim deja« njem, ki ga istočasno snema navadni, svetlobni film. To je razmeroma lah« ka naloga in stvar dobre konstrukcije prejemnih aparatov. Druga naloga je teoretično tudi dokaj preprosta: svet« lobni žarek pada na izgotovljeni gra« fičnoszvočni film in se spreminja v svetlobno občutljivi celici v električne toke. Ti toki so močnejši ali šibkejši ali pa se sploh prekinejo in nastajajo znova v skladu z večjo ali manjšo ja« kostjo ali s popolno ukinjenostjo svetlobnega žarka, ki pada skozi svet« lejšo ali temnejšo ali popolnoma tem« no grafično podobo zvoka na filmu na občutljivo celico. Električni toki raz« ne jakosti, ki se tvorijo v celici, se spreminjajo kakor v telefonu spet v zvoke in zvočniki jih ojačene prena« šajo poslušalcem na uho. Vse zavisi od dobrega funkcioniranja svetlobno občutljive celice, a čudežni snovi, ki to celico lahko vodita, poznamo vsi: je to tako imenovani alkalij ali pa se« len. 'Alkalijeva celica je bila občutljivejša za svetlobne vti« se nego selenova, dajala pa je spet šibkejše električne toke. Šele neumor« nemu delu profesorja Thirringa na Dunaju se je posrečilo sestaviti skraj« no občutljivo selensko celico, ki je omogočila konstrukcijo novega apara« ta za zvočno filmanje, sedanji sele« nofon. Prednosti selenofonskega filmanja Selenofon je seveda sinteza mnogih takšnih izumov in odkritij zadnjih Baldwin — nogometaš Odstopiva angleški ministrski predsednik Stan iey Baldwin si hoče privoščiti nekoliko političnega miru. Pričujoča slika kaže njegovo udej-»tvovanje pri otvarjanju neke nogometne tekme. let. V njegovi končni obliki ga je dal iz rok dunajski profesor Richter. Baš zato, ker združuje v sebi misli in do« mislice toliko različnih glav, ima na« pram drugim aparatom te vrste vse polno prednosti. Zaradi jakosti Thir« ringove selenske celice so n. pr. lahko opustili cel sistem ojačevalcev, ka« kršni so potrebni pri drugih sistemih, in to je zelo učinkovalo na čistost zvokov pri sprejemanju in oddajanju. Oddajni aparat je pa tako preprost, da se da v pol ure združiti z vsakim normalnim projekcijskim filmskim aparatom, ki se spremeni tako brez vsakih preuredb v aparat za kombini« rane svetlobne in zvočne projekcije. Filmski trak je v tem slučaju obi« čajen: poletf navadnih slik in vzpored« no ž njimi tečejo med luknjicami zvoč« ne slike. Važno pa je tudi to, da »pro« jicira« selenofon lahko zvočne slike same zase brez spremljave svetlobnih slik — funkcijonira torej nekako ta« ko kakor gramofon. To je vrlo korist« no na primer za snemanja predavanj. V tem slučaju sprejemajo zvočne vti« se na filmski trak iz papirja, ki daje čistejše zvočne risbe, ki je manj ne« varen in — ceneiši od celuloida. Pa« pirne filme je vrhu tega mogoče raz« pošiljati po pošti, dočim pri celuloid« nih to ne gre. Panirni film je ozek sa» mo 6 mm, a vendar ima cele štiri vr« ste zvočnih risb drugo ob drugi, tako da zadostuje 300 m filma, kjer bi ga bilo sicer treba 1200 m. Vse te pred« nosti zagotavljajo selenofonskemu si« stemu hiter in zmagovit pohod v svet. Žena, ki ie doiila - kačo Po Valenciji se širi fantastična zgod« ba, o kateri pa velijo, da je čista res« niča. Žena poljskega dninarja Viktor« ja Cornela je že delj časa tožila, da čuti hude bolečine v prsih in na hrb« tu. Neko noč, ko je spala in je začela zdihovati, je njen mož naglo odgrnil odejo in videl prizor, ki mu še danes ne more verjeti, čeprav je bilo vse resnično. Na prsih Cornelove je ležala pol« drugi meter dolga kača in je sesala mleko kakor dete. Cornel se ni upal udariti po živali, ker se ie bal, da ubi« je hkrati svojo ženo. Klical je torej na pomoč. Kača se je na to vpitje hi« tro pobrala. Zalezovali so io in jo na« šli v grmovju ter jo ubili. Mrtvo pa so jo fotografirali in sliko objavili v listih. Cornelova žena je po tem do« godku postala znana širom Španije. Tudi gospodarske posledice tega od« kritja so ugodne: odkar so ubili kačo, sta dobila Cornel in njegova žena boljšo službo, da jima ni treba več iz« postavljati življenja kačji nevarnosti. Almanah Gotha Koncem junija je izšel nov almanah Gotha. Prinesel je mesto slik doseda« njih kronanih glav samo štiri foto« grafije: Hooverja, Mussolinija in af» ganskega beguna Amanulaha s kralji« co Surajo. Zadnji dve sliki pa že pri« padati preteklosti! Zato pa je tem poučnejši primerjal« ni diagram »Pred sto leti«, ki bralca pouči, da je Amanulah lahko hvaležen usod, da se ni njegova reč slabše iz« tekla. L. 1828. je oslepil afganskega emirja njegov lastni brat! Med vladarje je stopil letos v Gothi tibetski Dalaj«lama, poleg papeža edi« ni duhovnik na prestolu. Pred 100 leti se Evropi še sanjalo ni o njegovi ča* sti, pač pa se je mnogo pisalo o Veli« kem Mogulu. Kraljevske rodbine so se zelo raz* rasle. Britanskim princem je n. pr. posvetilo uredništvo almanaha 675 strani. Njih predniki pred 100 leti so zavzemali 170 strani. Posebno velik je seznam nemških princev v izgnanstvu. Saški prestolonaslednik Friderik Av» gust je postal jezuit. Pod geslom »Rusija« je na prvem mestu zabeležen Kalinin predsednik sovjetske vlade. Sledijo mu številni Romanovci. Med njimi sta dva »pre* stolonaslednika«: Ciril v Koburgu, ki se je dal celo oklicati in kronati za carja in Nikita, ki skromno služi v neki ameriški banki. Najstarejšo kraljevsko hišo imajo po Gothi na Japonskem. Njen letopis sega v 1. 660. pr. Kr. Najmlajša dina« stija je perzijska. Edini zabeleženi prednik sedanjega šaha je njegov oče, Abbas Ali Khan. Razen kraljev in nji« hovega sorodstva prinaša almanah tu« di seznam vseh konzulov in poslani« kov, katerim posveča nad 700 strani drobnega tiska. Z zložljivim čolnom čez Ocean V Charlestonu (južna Karolina) je pristal nemški potnik z zložljivim čol« nom, o katerem se je večkrat govo« rilo in pisalo, Hamburžan Pavel Mul« ler. Zadnje vesti o njem so prišle pred odhodom s Tube proti Floridi. Na tej vožnji pa se je po sodbi strokovnja« kov izgubil. Sedaj javljajo da je bil res blizu pogina. 20 km pred Charle« stonom ga je vihar vrgel na skalovje otoka. K sreči pa je imel 'oliko prisot« nosti duha. da je prižgal bencinski re« zervoar. Dim na valovih je opozoril nekega Strobla, ki je prihitel Miiller-ju na pomoč in ga rešil iz vode, ko se je že potapljal. Skupno sta odpotovala na Kubo, dočim je morje prineslo ostanke zložljivega čolna blizu Flori« de. Tako so proglasili Miillerju pomo« toma za mrtvega. Junaški oceanski potnik je odrinil iz Hamburga čez morje lani 6. julija. Za seboj ima to« rej lepo odisejado, ki jo bo gotovo po« pisal, saj ni dvoma, da je na svoji sa« motni vožnji doživljal stvari, o kate« rili se nam niti ne sanja. Človek-krogla Neki pariški novinar opisuje razgo« vor s cirkuškim umetnikom, ki mu pravijo »človek — krogla«. Moža iz« strelijo vsak dan iz topa, da frči ka« kih 40 m po zraku, potem pa pade v nastavljeno košaro. Človek—krogla je pripovedoval: Medtem ko frčim po zraku, sem prav 7- rav top za vse občutke. Pre« den ? vrne zavest in uzrem luč, že sedim nehkem. No\ ar je pripomnil, da mora biti občutek padca zelo neprijeten. »Kaj še!«, je odvrnil človek—krogla, rekel bi, da je baš nasprotno! Med za« letom sem lehak kakor peresce, in še« le ko čutim tla pod nogami, mi pride na misel, da tehtam 70 kg. Treba je K otvoritvi novega angleškega parlamenta V malokateri državi na svetu je toliko resnična naprednosti kakor na Angleškem, a nikjer niso stremljenja nove dobe zvezana tako tesno s prastarim] tradicijami in cereraonijeli kakor tu. To se kaže tudi v nek.h zanimivih šegah in običajih angleške zbornice, ki se Jih nihče ne bs drznil smešiti, kaj šeie da bi jih skušal odpravi ti. To velja za pristaše g. Macdonalda prav tako kakor za kakšne konsorvatice ali liberalce. To spoštovanje starih navad so imeli priliko videti vsi tudi ob otvoritvi nove poslanske zbornice. Slika nam kaže dva prizora: kraljeva garda preiskuje pred otvoritvijo podzemlja vvestminsterske (parlamentarne) palače; tik pred otvoritvijo udari parlamentarni sel s »črno palico« trikrat po vhodu k zborniški dvorani. Navada, da preišče kraljeva garda vvestminsterska podzemlja pred novim zasedanjem, izvira še iz 1. 1605., ko Je skušala skupina zarotnikov z razstrcljivl pognati parlament v zrak. Rešena posadka španske »Numancie« Evo treh Junakov, ki so ušli smrti na Oceanu! Od leve proti desni: Gonzalez Gallarza, Ra-mon Franco in Ruiz de Alda. — V Madridu vlada zaradi njihove rešitve veliko narodno veselje. Častniki in moštvo angleške matične ladje »Eagle« pripovedujejo, da se je hidroplan tipa Dor-nJer-Val obnesel sijajno. Samo tej okolnostl se imajo španski prekomorski letalci zahvaliti, da so ostali pri življenju. Stroj je do zadnjega delo val in držal letalo pogumno nad vodo. Največje muke je letalcem povzročala žeja. Odpreti so morali hlacCInik in so iz njega zajemali vodo. Po pripovedovanju Ramona Franca je pripisati nesrečo dejstvu, da je hidroplan porabil 40 I bencina na uro več nego so letalci domnevali. Pierre Mac Orlan: Prigoda Mladi mož z imenom Varlin se je bil zaljubil v Alice Grayevo; seznanil se je bil z njo na teniškem igrišču. Alice je bila ljubko mlado dekle. Lepo jo je bilo videti, kadar se je gracijozno gibala pri tenisu. Varlin do nadaljnjega ni imel drugih želja in upov, kakor da je bil po trikrat na teden njen drug pri igri. Bil je meščanski sin in njegova domišljija ni segala preko normalnih mej. Rodbini nista bili znani med seboj in tako je bilo malo upanja, da bi se iz flirta razvilo kaj resnejšega. Odkar je bil Varlin Alicin drug pri tenisu, se je bil dokaj izpremenil in postal iz osemnajstletnega mladeniča resen mož. Nekega dne se je vendar opogumil in ji pri izhodu iz oblačilnice razodel skrivnost svojega srca. Tisti večer jo je tudi spremil do doma. Deklici je bilo ljubo, da jo spremlja, zakaj Varlin je bil eleganten in ljubezniv dečko. Vso pot je čebljala o vseh mogočih stvareh in Varlin jo je pobožno poslu- šal. Govorila mu je o Afriki, kjer je bila preživela nekaj mesecev, in Varlin se je neprestano trudil, da bi ji tudi on povedal kaj zanimivega. Ko je zvečer legel k počitku, je mislil samo na to, kako bi se vedel, da bi bil Alici bolj po godu. Ko je minil mesec dni, mu je dejala nekega večera: »Vem. da me ljubite, mali Varlin, vidim, da je resnica.« Ljubeznivo se mu je nasmehnila in mladenič je od veselja zardel. £el ie domov in preživel tisti večer kakor v omotici. »Cesa prav za prav pričakujete?« ga ie vprašala Alice drugi dan. »Poročil bi se z vami... Moji starši...« D°klica ga je kratko prekinila. »Premladi ste. dragi Varlin. Ničesar še niste doživeli tri razen tega sem videla več od vas. Gotovo se ne bi razumela. Srečna bi bila le z možem, ki bi bil razumnejši in modrejši od mene. To je vendar logično?« Varlin je imel doma mnogo nemira. Zaradi osemnaistletne Angležinje so bili prepiri na dnevnem redu. Kadar se je sestajal z Alice, je bil videti žalosten in potrt. Iz rahločutja ji je zamolčal domače neprilike. »Odpeljem se,« je rekel nekega dne. Alice ga je pogledala s svojimi lepimi očmi. »Odpeljem se,« je ponovil mladi mož, »in ko se vrnem, vas vzamem za ženo.« Dekle se je nagnilo k njemu in z lahnim poljubom pobožalo njegova usta. In minula so leta. * Legi.ionarji iz Tonkina so se zbirali v Fort Saint Jeanu in čakali, da jih odpravijo v domovino. Kakih deset vojakov je stalo tam v višnjevih oblekah, z izmučenimi obrazi in drhtečimi rokami. Varlin, legijonar prve čete. je imel vozni listek za Pariz. Ko je bil pobegnil staršem, da bi si v svetu poiskal srečo in obstanek, je begal iz mesta v mesto ter opravljal nairazličneiše službe. in ko je bil že več mesecev brez posla, se je vpisal k legijonariem. Leta. ki jih je preživel s tornistro na hrbtu, so bila napravila iz njega mirnega, tihega človeka. Vračal se je iz- mučen in brez vseh častihlepnih namenov. Želel si je samo še počitka in mirnega kotička v kaki udobni pariški kavarni med civiliziranimi ljudmi. Njesrov povratek domov je bil kakor povratek izgubljenega sina. Po sedmili letih boja za obstanek se je vrnil v očetovo hišo in roditelja sta mu odpustila. ko sta zagledala njegov trudni, izmučeni obraz. Po slavnostni večerji so sedli v gostinsko sobo. Bivši legijonar se ie zlek-nil na zofo in zadovoljno pušil cigareto. Neizrekljivo srečnega se je čutil. Tedajci pa je začul, da nekdo odpira vrata; v sobo je stopila mlada, vitka dama. Varlin je vstal, čakaje, da ji ga predstavijo. »Ali je ne sooznaš?« ga je vnrašala mati. vsa srečna, da je pripravila sinu iznenadenje. »O. da. moj Boe!« Varlin si ie pogla-dil čelo: »Onrostite. gosnodična ... go-snodična Cecilija ... gospodična Cecilija ____« »Gosoodična Alice Grayeva.« je rekla mlada dama in trpek nasmeh ji je skrivil ustnice Moj« prijateljica fe vedno dobre volje. Pri glavobolu, migreni in mesečnih motnjah vzame nekaj ki takoj pomagajo in so popolnoma neškodljive. Zato bo sedaj moj princip: Vedno JT^V morajo biti Pyra-midon - tablete v hiši! 1«. Pristne samo v originalnem zavoju ____ .^ffehtekJCucuia"._ le imeti dobre živce, pa se vse na« pravi.« »Ali se ne potolčete? je vprašal no« vinar dalje. »Hočete reči, če se ne obtolčem?«, je dejal človek—krogla. »Seveda se. A tega sem vajen. Ko se zahvalim ob* činstvu za priznanje, se masiram, po* pijem čašo ruma, ležem na mehko, se odpočijem in okrepim. Neki kolega je dal blagosloviti top, iz katerega ga izstrele, samemu nadškofu. Jaz sem za blagoslov prosil samo župnika. Verje* mite, človek ni lahkoveren, a naj« manjša neprevidnost lahko povzroči smrt. Zato menda ni mesta na svetu, kjer bi občutil artist svojo ničevost v tako obilni meri kakor v cirkusu.« Kralj Jurij V. med vojno V Londonu so pred kraktim otvorili razstavo slik in dnevnikov, ki prikazu« jejo kralja Jurija in vse kar je z njim v zvezi izza svetovne vojne. Razstava nazorno prikazuje, kaj vse je storil Jurij V. v tej dobi: Pri paradah je bil navzoč nad 450» krat, tovarne je obiskal nad 200 krat, svečanih maš se je udeležil 37 krat, gala«dinejev 56 krat, dobrodelne pred« stave je posetil 49 krat, bolnice je obi« skal 320 krat, šole in klube pa 107 krat. Pri omenjenih slovesnostih je podelil 278 častnih naslovov ter 50.669 odliko« vanj. Širom Anglije pa je prevozil nad 100.000 km pota. Izumitelj smrtonosnih žarkov pred sodniki V Frankfurtu ob Meni se zagovar* ja pred sodniki mehanik Adolf Briil* hahn, ki trdi da je izumil smrtonosne žarke. S temi žarki baje tudi lahko požene vsako municijsko skladišče v zrak in sicer na poljubne razdalje, to pa seveda brezžično. Briilhahn je ob* tožen goljufij, ki gredo na sto tisoče. On pa pravi, da je to denar, ki so mu ga dali za njegove poskuse in eks* ploatiranie njegovega izuma. V splo* šnem dela vtis prenapetega in lažni* vega fantasta, vendar mu je bilo lah« ko dokazati, da se je celo nemško voj* no ministrstvo zanimalo za njegove iznajdbe. Tudi več generalov je na* stopilo za priče in pravijo, da so sami videli aparat, s katerim da je delal mehanik zelo usnešne poskuse. Tega aparata pri preiskavi niso našli. Briil« hahn trdi, da ga je uničil, a ne ve po* vedati pravega vzroka za to dejanje. Izvleček iz programov Petek, 5. Julja. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasita. — 13.0: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Vzgojevalno predavanje ge. Bartolove. — 20.30: Reproducirana glasba. — 21: Duetni večer II. izvaja radio-orkes-ter. — 22: Napoved časa un poročila. Sobota, 6. iulila. LJUBLJANA 12.3-0: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — IS: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Antologija slovenske lirike. — 20: Zaključno predavanje o delavskem zavarovanju. — 20-30: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana giasba. — 20.30: Koncert nemške glasbe. — BEOGRAD 12.45: Radio-(kvartet. — 17.25: Godba za pks. — 20.25: Slo ven stke narodne pesmi. — 21.15: Koncert na harfe. — 22.45: Veseloigra. — 23.15: Ciganska godba. — PRAGA 19.15: Koncert iz Brna. — 20: Zborovski koncert. — 20.30: Sluho-iigra. — 22.25: Lahka godba. — BRNO 19.15: Večerni koncert. — 20: Program iz Prag«. — 2.2.20: Laluk? godba. — Varšava 20 30: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 22.45: Godba za p,le-s. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.40: Pesmi s klavirjem. — 20.16: Opereta »Zbogom Mirni«. — BERLIN 17: Popoidan&ki koncert. — 20: Govoreči film. — Godba za ples. - FRANKFURT 16.35: Po-poldansiki koncert. — 20: Program iz Stu-ttgar-ta. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Zborovski koncert iz Munchena. — 20: Oipereta »Orfej v pod-zeimiiju*. — Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: DoipoManski koncert. — 17.15: Koncert orkestra. — 18.30: Večerni koncert. — 19.45: Ljudska igra. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Koncert lahke glasbe. — 21.35: Spevoigra. — Godba za pfcs. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Orkestralen koncert. — STOGKHOLM 19: Koncert vojaške godbe. — 20: Prenos iz variefeja. — 21.40: Stari in mo« derni plesi CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0Cdcr hoče da me tnu pošlje po pesti namtev ali GaGe drugo informacije iicece me tnalih oglasov nap priloži v *natnGah a /y»* . sicer ne be prejet odgovora t * Z^mMm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. iJJ m Stenotipistinjo TeSčo hrvatske in nemfk« stenografijo ter strojepisja, sprejmem. Ponudbe na naslov: Jugomosse, Zagreb, irinierac 20, pod »87 h«. 23474 Šiviljo sprejmem nekaj tednov na dom. _ Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 23519 Poštno pomočnico preprosto, ki bi opravljala tudi lahka hišna dela, iščem u mariborski okraj. — Ponudbe pod šifro »Dobro in stalno mesto«, pditno ležeče {t Jurij ob Sevnici. 234 38.000— FIAT, 501 Šport, 4sede2ni, nove gume, nova streha in novo DUCO liSan, > 32.000— ROLAND PII.LAIN, 35 HP, 4 cil„ teedežni šport touring > 35.000.— AN SALDO, 85 HP, 4 ril., 4se-dežni odprti, , 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti, > 50.000.— ITALA, 24 HP, 4sedežni, > 32.000— PEUGEOT, 24 HP, 4sedežni, a spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.— PEUGEOT, 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko, > 19.000— PEUGEOT, 30 H P, tnala 4se- dežna športna tipa » 90.000._ CITROEN, 24 H P, 4sedežni, ▼ dobrem stanju > 25.000__ AUSTRO FIAT, 35 HP, 4 cil, 6sedežni, » 15.000— AUSTRO DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP. 6 cil., > 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil., > 20.000— RENAULT OMNIBUS, 16se- dežni. model 1928, 35 HP > 52.000.— Vozovi v vozovno pripravnem stanju, ■ deloma ie plačanimi taksami za letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja l/0dn6 q F> SCHNEITER, Skofja Loka TllfhinP podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne reference. Smrtonosen Komarjev ubod je nevarnejši kot pa misliš V njegovem tragu rodijo se strašne mrzlice. Samo nekoliko minut škropljenja t Flitom bu rešil boš tvoj dom od komarjev in okuženih muh. Flit prodre v vse razpok-line, kjer se zaredijo in skrivajo ščurki, mravlje in stenice in popolnoma uničuje njihova jajca. Smrtonosen gomadi—ljudem neškodljiv. Ne pusti madežev. Ne primerjaj Flit z drugimi produkti. Njegova ubijalna moč se ne more kopirati Kupi brizgalnico in Flit še danes. Pletilni stroj nov Dobied. z »Buntmuster« aparatom ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23490 * Pozor, dame! Na Krekovem trgu 10, pri L a s a n u dobite najfinejše olivno olje in vinski kis. Dobi se tudi dobra kapl ica za očeta. Se priporoča Rok Lasan. 23529 (Uradni tefefensfci imeniG avstrifsQih dežel z« lete ±929 je izšel Vena 1>f#t *2C— Naroča se v Gttjigarni 'ŠSisfccvne zadruje v fijuhljani !Prešernova ulica št. 64k in pri njeni podruinici v •Mariboru, AteGmandrova cesta št. 43 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. VolMkom, M so bil določena, da primejo Torera, Je Mk) samo cdlgmatj obsojenca proti tribunam, na katerih so imeli zaveznike. To je bilo njihova edina skrib. Odbijanje morebitnega, napada je bilo poverjeno ostalim četam. Izmed tistih, ki niso ničesar vedeB, jih je kao mak) opazilo to gibanje, zakaj prizor v areni jih je preveč strastao zanimal A tudi orni, ki so ga opazili, m