604. štev.
V Lmhljani, petek cine 29. avgusta 1913.
Leto !!.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša i v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10”—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se i:j	pošilja upravništvu.	»a
Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ttt	Uredništvo	In	upravništvo:	;j/
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase »e plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, postna in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju polit pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. :>:
k	Telefon Številka 118.	«
Zanimiv razgovor.
Premalo dni je še minilo in vsakomur bo še v živem spominu dvojna blamaža naše diplomacije, ki jo je doživela z bukareškim mirom: mir kot tak priznan po Nemčiji in zavrnitev zahteve po reviziji. Nemško avstrijsko časopisje je takrat zagnalo vso svojo besnost v našo sosedo, Nemčijo, da je nas, Avstrijo, s temi svojimi koraki prodala na ljubo Balkanu. Tudi mi smo ta korak Nemčije komentirali tako, kot se nam je pač v onem trenotku zdelo primerno. Danes moramo priznati — da s tem zadostimo naši časnikarski dolžnosti
—	da smo bili le deloma na pravem potu.
Minoli ponedeljek pa smo imeli priliko, govoriti z visokim oficirjem pruskega generalnega štaba. Predložili smo mu par vprašanj, od katerih hočem nekatere tu podati javnosti:
— Kakšno je mnenje vodilnih krogov vaše države z ozirom na vlogo, ki jo je igrala naša diplomacija v tem letu?
= Splošna sodba pri nas je, da 1e doživela vaša diplomacija v teh mesecih skrajno težke poraze. Ne da t*e jih pa danes v vsej njihovi dale-kosežnosti presoditi. Prepričani pa ste lahko, da je državni prestiž vaše države kar najhuje ogrožen ...
— Zakaj?
= Nemčija je kot zaveznica Avstrije že v prvih početkih balkanskih homatij, dala Avstriji popolnoma jasno razumeti, da njeno — Nemčije — stremljenje ne gre paralelno z nameravano in pozneje od grofa Berh-tolda v istini zasnovano politiko. Ker smo vedeli, da se balkanski narodi prej ali slej otresejo turške sovlade na Balkanu, je bila naša energija obrnjena samo na to, da Turčija ne zgine raz svetovnega zemljevida popolnoma ...
— čemu potem, ko je bila Tur-. čiia vojaško poražena, postopanje
proti Goltz-paši?
= Ločiti morate strogo državni vojaški moment. Goltz-paša je bil reorganizator turške armade in — nemški oficir. Dasi je imel opraviti z znanim orientalskim šovinizmom, smo vendar pričakovali, da ustvari Turčiji armado, vredno evropske države. V tem nas je varal, padel je le, ker je bil nemški oficir. Za armado se pri nas največ žrtvuje in za njeno naobrazbo. Z Goltz-pašinimi neuspehi, je doživela tudi naša armada
neuspeh...
— Turčija torej ni mogla upati na pomoč Nemčije, ozir. trozveze?
= Nikakor ne, vsaj v Evropi ne tn če tudi bi bila Balkanska zveza prekoračila Čataldžo ...
— In vendar je Turčija dobila iz Nemčije denar?
= Poskušala je to, dosegla pa ni. Dobro pa bi storili, če bi toza-
devno vprašali financirje v vaši državi ...
— Naša država je mobilizirala proti Rusiji?
= Ni. Nimamo povoda, kaliti odnošajev napram Rusiji...
— Kot zavezniki Avstrije —
= Kot zavezniki Avstrije smo storili vse, kar je bilo v naših močeh. Preprečili smo, da je nje nesrečni diplomati niso vrgli v vrelo olje. v katerem je bila zanjo poguba...
— A če bi prišlo do tega?
— Potem bi bili gledali...
— Ker se je pri nas s tako trdovratnostjo vstrajalo na vaši pomoči z orožjem, mora biti pač še drug tehten vzrok, da vaša armada ni bila mobilizirana?
= Da. Rekel sem že, da proti evropski Turčiji nismo mislili nani-kak resen korak v njeno varstvo. V Aziji nam varuje naše inerese. Ce bi se bili proti ostalim balkanskim državam hkratu z Avstrijo v prilog Turčiji zapletli v vojno, bi bili spra-vili sami sebe pred nevarno stitn-acijo...
— Zakaj?
= Nemčija je velika in tudi armada je ogromna. V slučaju pa, da bi bili šli z Avstrijo proti Balkanu v korist Turčije, bi bila vsa Evropa vzplamtela...
— In nato niste bili pripravljeni?
= Nismo 1
— Ali vendar je nemška armada številno v Evropi najmočnejša. ČI-tali smo nekoč, da Je oskrba hrane armadi glavni vzrok, da med Nemčijo in sosednimi državami ni prišlo do spopadov?
= Kaj? Tako dobro ste pri vas o tem informirani? Da. Nemčija po-veča samo za to od leta do leta svojo armado, da bi zamogla v slučaju potrebe z enim samim udarcem streti nasprotnika.
— To se torej pravi, da na več mesečno vojsko ne bi bilo mogoče misliti?
= Tako je in to ve pri nas vsakdo. Naravna lega naše države je toka. da se nas lahko popolnoma zapre. Za 4 milijone vojakov treba živeža od zunaj...
— Kako dolgo bi mogli vzdržati?
= Iz lastnega težko da 3 mesece ...
— Ali računate za tak slučaj glede provianta na Avstrijo?
= Na Avstrijo? Ne. Ona sama ima malo več kot mi...
— Torej odločno dementirate oboroženo mož Avstriji?
= Najodločneje. Posebno pa še v slučajih, ki kaj tacega popolnoma lahko pogrešajo. Avstrija ima neopo-rekljive interese na Balkanu, a morala si jih bo dobiti v nadaljno varstvo izključno le s pametnim ravnanjem na gospodarskem polju in z dobrimi trgovskimi zvezami. Edino pametno za vašo državo bo, da pomedete z vsem zastarelim dipjoma-
tičiiim aparatom. Posebno vodstvo vaše zunanje državne politike zahteva korenitega pomlajenja...
To je nekako glavno. Govorilo se je pa še marsikaj druzega. kar bomo uporabili ob prihodnjih prilikah. Odlični gost pa se je tudi aa svojo osebo interesiral mnogo, Zlasti Je ho^ tel vedeti, kakšno mnenje je vladalo med avstrijskimi Jugoslovani od prvega pričetka. Ker nimamo povoda naših čuvstev proti nikomur prikrivati, smo mu seveda obrazložili tudi to. In veselilo nas je umevanje tega moža. Tozadevne njegove zadnje besede so bile približno: »Jugoslovanstvo je naravni gospodar avstrijskega — Jadranskega — morj'1. Ce bodo ti'narodi našli dovolj razumevanja svojega gospodujočega stališča, bodo tudi v stanu, že v kratkem si prisvojiti odločujočo moč in vpliv v avstrijski državni politiki in upravi.«
Da. Ko bi ne bil povsodi ta »če«, bi mož najbrže imel prav s svojim mnenjem. Sole v tako spoznanje smo imeli dovolj,..	—a.
Slovenska zemlja.
Z NABREŽINE.
V	zadnjih dneh se največ piše in govori o namestništvenem odloku, s kojim se tržaškemu magistratu ukazuje odpustitev vseh uslužbencev tujega laškega državljanstva. Ker smo v pomembnem času, ko se naši državljani vračajo z mej in zahtevajo dela in kruha, in ker prav zdaj spet čujemo glasove, da država potrebuje denarja pa ga nima, kje vzeti, mislimo; da je sedaj najugodnejši čas, da stopimo na dan z vprašanjem in zahtevo davka za tujce delavce vseh strok In znanja!
Ce vemo in na lastnem telesu čutimo, kako neopravičeno je, da se nam, ki moramo nositi vsa od nas zahtevana državna brtmena, odjeda kruh od strani tujcev, moramo le odobrflv»ti »klen namestništva v Trstu, kar nam )e predznak, da )e končno vendarle država začela skrbeti za lastne državljane, da njim zasi-gura kruh in obstanek; seveda le v slučaju da bode merila za vse In vsem enako. Bojimo se namreč,, da je ta odlotk naperjen tudi proti nam, da bodo odslej ta kruh uživali Nem« cl, da ojačijo svojo posest ob Adriji. Zato se ob tej priliki oglašamo tudi mi, ki smo največ prizadeti s svobodnim delom In konkurenco tujih državljanov, mi delavci.
Nemogoče nam je zamolčati žalostno resnico, da domač človek že ne ve, kje jemati sredstev, da zadovolji državo in vse one, s katerim je zvezan v boju za obstanek: brez dela, zaslužka in kruha mora, gledati, kako mu odjeda kruh tujec.
Da se taka konkurenca vsaj nekaj odškoduje, priporočamo ki za-
htevamo; da se potom zakonodaje uveljavi dayek dela za tujce vseh strok in znanja! — Tak davek bil bi opravičen, sal ml, Avstrijci moramo plačati, ko prestopimo meje. tudi pri naših zaveznikih! Vzemimo da v Avstriji delutje in služi kruh en miljon tujcev, naloži naj se posamezniku recimo pet kron, priračunajmo obresti ter napravimo račun petih ali desetih let. dobimo ogrom. svoto, s katero bi se doseglo marsikaj v korist proletarcev in nižjega sloja. Napri-mer, starostno zavarovanje (to tako pereče vprašanje), bi se s to svoto rešilo, ne da bi bila državna blagajna prizadeta. — Pomislimo, koliko neznosnega boja bi si prihranila država, in s kakim veseljem bi delal delavec svesti si dosmrtnega kruha ob času onemoglosti in starosti, če danes gleda v bodočnost vidi le bolezen, bedo in smrt na beraški palici?!
Bodeli Avstrija, v tej naši zahtevi. ostala še naprej gluha? Ali bo čakala na moža, ki se poprime in konča to delo? — Ali bo ob ogromnih stroških, katere največ nosimo mi slovanski delavci, še vedno gnezdo, v kojega vsaka kukavica lahko znese svoje jajce in mi bomo še nadalje redili zanešene goste in tako slabšali sami sebe? O tem je treba nujno misliti in — ne čakati! Smo narod proletarcev, gre za našo ktri! Zato se obračamo na naše politike, poslance v državnem in deželnih zbo- \ rlh naj bi se oni resno poprijeli tega^ vprašanja, ter spravili na dnevni1 i red nujni predlog; davka na tujce, delavce vseh strok m znanja! — S tem bodo pomagali držayi, nas pa osvobodili najobčutnejšega pritiska konkurence, in obenem nam zajamčili hitrejšo dosego kulturnih in socialnih dobrot. Delavci! Mi pa stopimo v organizacije In bodimo pripravljeni.
KOMEN.
dne 26. avgusta 1913.
Klerikalci razstegujejo svojo moč povsod in so posegli tudi v našo vaa oziroma V naše županstvo. — Kaj f počenjajo, izprevidili bodo potomci čez leta in sramovali se bodo svojih prednikov. Državni in deželni zakoni dajajo ljudstvu svojo moč a isti zopet ne dopuščajo, da bi se zakon zlorabljal. Naši klerikalci delajo, ka* kor le njim prav a ne gledajo, kai veleva zakon. Sklenili so že razne stvari a vsi sklepi so neveljavni a klerikalci oziroma naš preč. g. Nace Vendar sklepe izvršujejo.
Prihodnjost bo pokazala, kaj država goji, ko podpira klerikalizem, ker ta jej je bolj nevaren, kakor vsaka druga stranka. — Pustimo vse na stran ter poglejmo le neatera dela naše klerikalne starešinstvene večine oziroma našega klerikalnega žu- i pana Ceneta, kateri še ni izvršil no- j bene županske zadeve, ne da bi bil poprej vprašal dekana Naceta, kaj mu je storiti. A vidi se, da dekan Nacfc
Konec.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Pa kdaj se vrši njegova po-roKa?«
»Ah — o tem pač ne vem več od vas samega. Ravno zaradi tega sta šla z gospo markizo Klaro v Re-verse. Stara gospa markiza je še v Lozani, ker noče biti mladima dvema na poti; vrne se šele k poroki. In če imate opraviti z njo ...«
»Ravno z njo ...«
»No, vidite; pišite ji v Ložan, v Švici.«
»Hvala varn iskrena.«
Florestan je odšel v hudi osuplosti.
Grof d' Ormoa je stal torej pred poroko z mlado ženo, katere zgodbo mu je bila povedala Marta.
Sc malo časa, pa postane očem otroka, na čigar mladi glavi se kopiči poslej dedščina po stricu in po očetu, dokler se ji ne pridruži tudi dedščina po stari materi.
No, da stvar je bila kaj enostavna:
Grof Gilbert ni bil poročen ... zapustil ni otroka, čigar pravice bi veljale pred zakonom... Izginil je bil v rajšofenskem klanju, izginil brez sledu; niti njegovega ubogega telesa niso bili našli.
Njegovo premoženje je podedovala torej deloma njegova mati, deloma pa ta otrok.
In grof d’ Ormož je bil zdaj varuh tega dečka, obogatenega z premoženjem, ki ni bilo njegovo; biil je tisti, ki je moral paziti vestno na njegovo korist.
Ako bi prišlo katerikrat komu na um, da bi mu razložil Martino zahtevo, bi mu mogel gospod d’ Ormož zdaj le odgovoriti:
»Postal sem varuh in naravni branitelj otroka, kateremu hočete vzeti del tega, kar mu je pripadlo. Izneveril bi se svoji dolžnosti, izneveril vsemu, kar sem obljubil njegovi materi, ako bi ga pomagal oropati ... Moje prepričanje bi mogli iz-premeniti kvečjemu jasni, trdni ne-zavračljivi in — pred vsem —’pra-voveljavni dokazi...«
»In,« je dodal Florestan sam pri sebi, »ker takih dokazov nimamo in jih ne bomo imeli nikoli.. je vse zaman! ... Ah. uboga Gilberta, ki sem rkčunal zate ravno na pomoč tega moža! Ta moja nada se je razsula v nič, kakor toliko drugih ... Uboga Gilberta!«
Stari Florestan je sklenil sam pri sebi, da Marti ne omeni o tem ničesar. Čemu tudi? Otožen se je vrnil v Klinjankurtsko ulico, kjer se je upiralo vroče solnce v zidove male hišice, ki je skrivala kljub svojemu prijaznemu licu trpko in mrklo brez-upje ubogega materinskega srca.
XVIII.
Ko pada llstie.
Poletje je bilo minilo.
Listi divje trte so rdeli že zdavnaj v dihu jeseni in se osipali,
Mali hišici je sijalo samo še megleno solnce, zastrto solnce hladnega novembra.
To je čas, ko uhaja bledim mladim ženam živlienje... čas. ko se sele njih duše v milejša podnebja, kjer ni zime, ne mrazov, ne solz in ne trpljenja...
To je čas, ko se stiskajo uboge ptičice pariških predmestij v svoja ledena gnezda, kjer so prepevale v lepih dneh, ter otrpnejo v pričakovanju zime, ki jim prinese toliko trpljenja ... ki jim prinese morebiti smrt...
Ti prvi jesenski tedni so bili strašni za Marto Lemetrovo.
In njenemu staremu prijatelju se je trgalo srce, ko jo je zagledal vsako jutro še bledejšo, še šibkejšo in še bolj shujšano kakor prejšnji dan ... Tisti zločesti kašelj je prihajal čimdalje pogostejši, inučnejši in zasloplejši, čimdalje trdovratneje ga je spremljala vročica, negotove bolečine in tiščanje v prsih. Vse moči so ji bile opešale; nje polt je postajala čudno brezbarvna.
Zdaj ni imela niti več poguma, da bi se ukvarjala z malo Oilberto, kljub temu, da je bila ravno hčerka edino bitje na svetu, ki je še spravilo v nlene oči nekaj plamena in na nde-
ne ustnice trepet, podoben smehljaju ...
Florestan, ki je bil doma samo zjutraj in ponoči, se ni obotavljal...
Našel Je bil vrlo, siromašno žensko. ki je opravljala zdaj tu, zdaj tam različna majhna dela, s katerimi se človek lahko preživlja, ne da bi se jih učil... toliko pač, da ni bilo treba poginiti od gladu.
Ta ženska — Roza Rabutova z imenom — je bila postala v urah Florestanove odsotnosti Martina strežnica in pred vsem tudi varuška male Gilberte.
Prišla je vedno ob dveh — ravno ob času, ko je Florestan odhajal z doma — in ostala do njegove vrnitve — do polnoči; naročeno ji je bi-
lo.	da naj se nikoli ne gane z doma
—	in Roza se Je vestno držala tega naročila.	'
No, zdaj, ko je bila prišla jesen, sta tako otrok takor mati njegova le redkokdaj zapuščala pritlično sobo, ki je služila hkrati kot obednica in kot »salon« — kakor jo je bil nazval Florestan ponosno, videč, kako dobro ji pristojajo njegove palme in la-vorjevi venci, s katerimi jo je bil okrasil.
Kupil je bil Marti naslanjač od protja, ki ga Je bil naše! pri nekem starinarju; v tem naslanjaču je zdaj preživljala svoje dni, naslonjena na blazino, na stari preprogi pa — drugi najdbi Florestanovi. predstavljajoči ogoljenega leva — se Je valjala dra-eica v neposredni bližini svole mar
Skupaj so prišli v Ljubljano, klanjali so se udano — zdaj vprašanje se glasi:
"Vdo plačila več dobi.
Ubogi romar iz kongresa, svoje žepe zdaj pretresa, čudno, čudno se mu zdi, da nič več denarja ni.
m
Kasa se je napolnila duša si je oddahnila, kmet slovenski mirno spi pričakuje lepših dni
tere, nadzorovana neprestano po Rozi. ki je brisala in ropotala po mali kuhinji.
Zdaj je bilo mali že celih petnajst mesecev.
Že je poizkusila zdaj pa zdaj par opotekajočih se korakov in govorila svoj jezik, sestavljajoč se iz par zlogov, ki pa so pomenili neskončno mnogo reči, in med katerimi je razločila Marta prav dobro besedi »pa-pa« in »mama«...
»Papa« — to je bil Florestan« vrli pošteni mož! Ko bi se bil mogel le vsaj nekoliko dalje pomuditi pri svoji ubogi, dragi Marti in pri svojem obožavanem ljubčku, pri Gil-berti!...
Toda ne.
Pri »Sto norostih« se je bilo za-čelo delo za vsakdanji kruh, Burgi-njon je služil zdaj kupe zlata s pevko v kratkem krilu in ogromnem| klebuku. In Florestan je vrtil svoj mlin bolj nego kdaj poprej, vsako popoldne in vsak večer do poldva-najste ure.
Toda niti minute dalje: v tem pogledu je bil zdaj nedostopen — saj mu je vzela vožnja že z omnibusom preveč časa.
Sicer pa je bil Burginjon zelo vesel te naglice svojega režiserja, zakaj prihranili! mu je vendarle vsak večer nekaj plina in Burginjon je poznal pregovor:	kamen	do	kamena
palača.
Tako je bil torej Florestan ob polenih že vedno doma.
«r.u daje slaba, da zeio siapa navodila
Kakor je splošno znano, je naše Klerikalno starešinstvo na podlagi § 41. obč. reda, ker drugače ni šlo, imenovalo lansko leto nič manj nego '10 častnih občanov, katerih niti do-tični starešine ne poznajo, kaj pa še lijih zasluge.
Liberalna oziroma narodna manjšina ni nikdar nasprotna častnim občanom. nasprotna je pa občanom, katere Občinarji ne poznajo, še manj pa njih zasluge.
Kaj je Komencem dr. Šušteršič in drugi, nam ni znano, vendar nam je znano, da častne občane se mora soglasno imenovati oziroma izvoliti, kar pa ni v našem slučaju.
Naše klerikalno starešinstvo nam hoče, po sili vriniti častne občane, da si tako zagotovi večino v 1. volilnem razredu a do tega tako lepo ne pride.
Častni občani bili so res imenovani a vsled pritožbe več Občinarjev je zaukazalo c. kr. namestništvo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani, da požene te komenske častne občane na Kranjsko, to je da razveljavi dotični sklep, ker je bil nezakonit. Med tein časom je potekla tudi doba tega županstva in treba je bilo napraviti nove volilne imenike. Naš gospod župan po domače »Cene Jankočev« je res dal napraviti nove volilne imenike, katere je pa tajnik sestavil tako. kakor mu je bilo vkazano. — Toliko vemo. da imeniki so slabo sestavljeni ter odgovarjajo le želji klerikalcev. V te volilne imenike vpisani so tudi častni občani in sedaj, ko je bil volilni imenik že javno razgrnjen, uvidel ie župan. da bode treba brisati iz volilnih imenikov častne Občinarje. Zupan po nasvetu dekana Naceta ni hotel izbrisati častnih občanov, temveč se je na c. kr. okrajno glavarstvo pritožil v smislu, da ako se njegva pritožba. da se pustijo častni Občinarji
v	volil, imeniku, ne reši do nedelje zjutraj, bode razgrnenje volilnega imenika preklical. C. kr. okrajno glavarstvo ni pritožbe rešilo, kakor je župan zahteval, vsled česar je župan dal v nedeljo pri popoldanski službi ijožji razglasiti, da dokler ne bode zadeva častnih Občinarjev zanj ugodno rešena, ne bode obč. volitev. — Žalostno, naš župan dela. kar hoče in sedaj zaukazuje celo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani.
častni Občinarji ne pridejo v teh razmerah nikdar do veljave, četudi se župan Cene na glavo postavi. Slaba stvar se le nekaj časa zagovarja a slednjič mora podleči.
Naše klerikalno županstvo misli vladati meni nič tebi nič naprej proti zakonu, a mi bodemo skrbeli, da pride zakon v poštev, če živimo v Avstriji in to prej ali slej! Današnje početje bodo potomci obsojali a bode prepozno, ker ne bode več časa stvari popraviti.
Zupan Cene je vsegamogočen a naj pazi. da ga ne bode kaj doletelo, česar si on niti ne misli. Mi mu gotovo poskrbimo, da bode imel še kako dolgo noč, kajti kdor slabo dela, slabo spi. Za danes dostavljamo, da se ne vdamo, če bode dekan Nace še tako razsajal. — Naše ljudstvo vas je dobro spoznalo in vsaki dan se sliši le to. da vera mora pešati, ker jo duhovni sami ne spoštujejo, kaj pa še mi. Nebo se bode vkratkem razjasnilo in klerikalizmu bode pri nas kmalu odklenkalo, v kolikor mu še ni.
Štajersko.
Maribor, (čudna pisarija.) Ko sem v sredo bral v Nar. domu torkov članek »Slov. Naroda« o otvorit-
vi	novega državnega mostu preko Drave, sem se nemalo začudil. Ta torkov članek namreč pravi, da je bila zadnja sobota za Slovence — blamaža. Zakaj? Ker baje navzoči Slovenci niso prišli do veljave! Tako pisanje se mi zdj zelo čudno, kajti vsestransko se priznava celo v mariborskih nemških krogih čisto odkrito, da ravno udeležba Sloven* cev 'in njih pozdrav nadvojvode Friderika na južnem kolodvoru, po* meni za Nemce — poraz. Gospod dopisnik »Sloven. Naroda« očividno in prisostvoval sprejemu na južnem kok dvoru. Če bi bil to storil, moral bi bil slišati to. kar je slišala vsa ostala tisoč in tisočglava množica, zbrana na Tegetthoffovi cesti! Gromovite živio klice, ki so trenotno udušili vse ostale. In če bi bil na Tegetthoffovi cesti, bi bil istotako lahko slišal nebrpj živio klicem ki so bili številno pač nemškemu heilanju, enaki. Ne. ni bila zadnja sobota za Slovence v Mariboru blamaža, pač pa Za narodne nasprotnike — poraz. (Op. uredn.:	enemu	kot drugemu
moramo dati prav. Kdor je prisostvoval vsprejemu na luž. kolodvoru, res ne more trditi to. ka piše »Slov. N.« Resnica je, da je tamkaj zbrana slovenska množica daleko nadkrilje-vala nemškutariio in res le tudi. da
so slovensKi pozdravni klici daleko za cele trenotke preorili nemškutar-sko heilanje. Prav pa ima »Sl. N.« če piše. da so klerikalci y ostalem pustili Slovence na cedilu, v kolikor se tiče organizacije. Res je (udi, da bi bili slovenski klerikalni poslanci lahko prisilili namestnika, da bi bil spravil naše mestne mogotce do re-zone. Da tega niso storili, to je zanje blamaža. Blamaža zanje je tudi — in sramota brez primere — da so na ljubo dovoljenega poklona Pišeku in Lorberju pred nadvojvodo — prodali slovensko trobojnico. Preje, v petek so dejali, da se slavnosti sploh nihče od njih ne bo udeležil, potem pa so se pobotali, kljub temu da se jih je ostentativno prezrlo pri povabilu. »Slov. N.« dopisnik tudi trdi. da so naprednjaki sprejeli poziv »Straže« z rezervo na znanje. »Straži« sami tudi mi nismo verjeli. A če se že »Straži« od napredne strani ni verjelo. zakaj pa se ni oglasila napredna javnost? »Nismo zaupali« se lahko reče in napiše, ne pa »zakaj pa sami nismo potrebnega storili«. Se bo pač odgovorilo: klerikalci so vzeli vso akcijo sami v roko! Dobro. A če se oni v zadnjem hipu niso brigali, smo !i tudi mi morali — stati mirno? Ne, gospoda! V soboto je šlo v prvi vrsti za narodni, šele v drugi pa za politični moment. Politično — klerikalno
—	vodstvo je doživelo fiasko. narodnega fiaska ni bilo. Nedvomno bi bili lahko imeli ta elan sijajnejše uspehe. Da se to ni zgodilo, je krivda na obeh straneh.)
Maribor. (Nemškutarjenje med Slovenci.) V zadnjih časih se zopet zelo mučno opaža, da v naših narodnih krogih nepričakovano narašča nemškutarjenje. Pa ne mislite, da se to godi samo po ulicah in sploh na javnih prostorih. Ne. pred to boleznijo še celo v Nar. domu nisi varen. Ravno tu se včasih nemškutari, da bole človeka ušesa. V tem se zlasti odlikuje par gospodov, ki imajo pač najmanj povoda v to. Ne rekli bi ničesar, če bi se to dogajalo pri par onih damah, ki slovenščine ne obvladujejo docela. A ravno te skoro najmanj nemškutarijc. So to naši visoki gospodi. Verjemite nam. da vam vsi verujemo, da razumete švabski. Verjemite pa nam tudi, da prav nič nismo željni, to vašo švabščino vedno in vedno poslušati. Vrhu tega pa ravno ti pomenki v blaženi švabšči-ni vplivajo zelo neugodno na nižje in manj naobražene sloje, ki tupatam posečajo naš Narodni dom. .Ie-li moremo. oziroma smemo potem čuditi, da naši narodni pripadniki zgublla-vajo od dne do dne vedno bolj smisel za pohajanje našega edinega narodnega središča, našega edinega zbirališča. Saj ste Jih že itak mnogo pregnali s svojo visokonosnostjo. Ali jih morate sedaj še s tem. In ljudje to pač popolnoma dobro vedo uva-ževati. Od priprostega delavca začenši, pa nehavši pri tem in tem. se sliši, vedno češčeje: »Kaj bom v Nar. domu. v katerem tisti, ki pravijo, da so Slovenci, vedno med seboj samo nemški govore.« Torej gg. čestiti in čislani: govorite tako. kot vam so jeziki zrasli — slovenski - a ne švabski! Govorite pa slovenski ne le na cesti marveč tudi — v Narodnem domu. Nič ne vpliva mučneje, kot to klepetanje po Švabski zlasti še, če so slučajno navzoči nemški gostje. — Mesto, da bi se tam pokazalo, da so le gostje v slovenski sredi pa se jim daje potuha in se jim šiloma 'rtepa mnenje da ie švabstvo in švabščina edino zveličavno na svetu. Kako, gg. cenjeni in čislani, moremo zahtevati, da bi se nas v javnosti spoštovalo, ko mi sami sebe ne spoštujemo? Kako moremo potem z upravičenjem govoriti o »narodnem« boju za slovenske interese, ko se spozabljamo v tako važni stvari, kot je raba — materinščine. Gospodje* Priporočamo vam malo več doslednosti in spoštovanja do svoje materinščine. Drugič kaj več!
Št. Janž na Dravskem polju. (Narodna veselica.) Kdor trdi. da se po Dravskem polju širi germanizacija. bi se bil pretečeno nedeljo. 24. avgusta lahko prepričal ravno o nasprotnem. Št. Janž je ta dan vrlo pokazal, kako zavedni so njegovi prebivalci. Svečanost tamošnje požarne brambe v zvezi z poznejšo veselico, je bila pravcata narodna slavnost, prepluta skoz in skoz slovenskega duha. Kar pa nas pri vsem Nedvomno obeh narodnih vratarjev, na. da je tam napredna misel tako trdna in, da se iz tega kraja ven vedno bolj širi. Pa tudi okolica je pokazala. da ve ceniti ta kraj. Prihiteli so na ta dan gostje iz Maribora
—	Sokoli — in zlasti še iz Ptuja, ter navdušeno govorili o veliki narodni misli. Dr. Brunčko, dr. Fermanc, dr. Gosak. Peinhart itd. so v krasnih govorih navduševali Sentjanžce. In čegava je zasluga, da se slovenska stvar v St. Janžu tako vrlo širi? Nedvomno obeh narodnih vratarjev, učiteljev Selinšek in Lešnik. Mnogo, mnogo sta že pokazala uspehov kot narodna buditelja, eden najlepših pa
Je bila nedelja 24. avgusta. Čast obema! Dokler so taki možje zvesto na narodnemu braniku, ni nevarnosti našemu rodu ... Kljub temu pa se najdejo še vseeno ljudje, ki skrivajo pod duhovniškim plaščem zaslepljeni od strankarske strasti, mržnjo proti vsemu. Koliko ni storil pač šentjan-ški kaplan, da prepreči to slavnost? Koliko si je zbrusil podplatov in peta ter razcefral svojih hlač, z neprestanim letanjem da graščaka, samo. da bi ta odrekel prostor, na katerem se je vsa prireditev vršila? Kdo zna? Da. klerikalni narodni čut gre res že črez vse meje strankarske strasti!
V	ostalem pa je bila ravno ta prireditev najlepši odgovor na onemoglo kaplanovo sikanje v »Straži« in »Slovenskem Gospodarju«, ki sta »škri-ce« in druge farske komplimente bruhala zadnje tedne neprenehoma. Na svojo nedeljsko slavnost je St. Janž lahko ponosen — a ponosen naj tudi za bodoče ostane!
Pesnica pri Mariboru. (Pretepi.) Ponoči na 25. avgust sta šla fanta Ferleš in Verlič na posestvo posestnika Kranjca. Začela sta vpiti, da je živina zapustila hleve, na kar je prišel Kranjc v spremstvu svojih sinov pred hišo, koder pa je bil od Ferleša in Verliča napaden in pobit. Oba napadalca je orožništvo prijelo in oddalo sodišču.
■■■■■■■■■■■■a*
Ljubljanskemu meščanstvu!
V	dneh od 4. do 8. septembra t. 1. praznuje Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev svojo petindvajsetletnico. Tedaj pride v Ljubljano vse napredno slovensko učiteljstvo, udeleže se pa našega jubileja tudi zastopniki vsega slovanskega učiteljstva. Vsem tem svojim milim tovarišem in tovarišicam ter dragim slovanskim gostom moramo preskrbeti prenočišča.
Uvažujoč naklonjenost ljubljanskega meščanstva do naprednega slovenskega in slovanskega učiteljstva, ga s tem vljudno prosimo, naj nam blagovoli javiti, ali mu je mogoče za one slavnostne dni prepustiti nam nekaj prenočišč.
Prijave, ki jim blagovolite dostaviti. ali dobimo prenočišča brezplačno ali proti primerni odškodnini ter za katere dneve so nam na razpolago, prosimo poslati (po dopisnicah) do 1. septembra t. 1. na naslov: l_udovlk Dermelt, uftitelj v Mubljani,
Gluhonemnica.
Vodstvo Zaveze.
»■■■iiiiiiiiB
Dnevni pregled.
Avstrijski oflclozl že prihajajo k spoznanju, da ie idilična doba avstrijskih diplomatičnih ukrepov minula. Prihaja trpko spoznanje, da so minuli časi. ko je zadostovalo, če je avstrijska diplomacija izrekla prazno frazo: o živllenskih interesih monarhije. To je bila fraza, s katero so avstrijski diplomati vedno hodili v boj proti Srbiji. Sedaj ies pa to veselje preč in preč... Prihaja spoznane tudi najzabitejšim buticam. da v pri hodnjosti ne zadostuje zunanji prestiž. temveč, da se bo z ojačenimi balkanskimi državami morala voditi razumna gospodarska politika. Konec ie ekstremnega mažarskega agrarizma. Avstrija bo morala revidirati svojo balkansko politiko, pred-vsem v gospodarskem oziru. Zučeti bo morala novo čelno politiko s Sr-bijo, ki je ne bo nobeden več mogel smatrati za vazala, pa ce bi jo še tako rad. To pomenja konec idile.
Brez notranje revizije je zunanja brezuspešna. Da le revizija zunanje politike potrebna —- Kre se za živ-Ijeuski interes! -7 to ze spoznavajo tudi manj brihtni gospodje Toda o notranji reviziji ne marajo nčesar slišati. Dualizem le	n!!a~
žarskim gospodom nedotakljiv. Dualizem. to je? nemško mažarsko go-spodstvo nad ostalo s °™n« o večino v monarhiji- lo■ n iziranje pa utegne postati usodepolno. er revizija zunanje politike ne more biti plod notranjega »statusa quo«.
Ali naj ne bi tudi vojaška uprava upoštevala varnostnih naredb proti koleri? V Pragi se je zgodil slučaj, da je vrnivši se rezervist zbolel in prvi moment se Je ze mislilo, da le to kolera. Rezervist je v bolnišnici povedal, da so se on in ostali rezervisti vozili lia ladji, na kateri so se vozili tudi popotniki z Kotora, kjer je kolera. In med tem, ko so bili popotniki v Trstu pridržani v preiskavi so vojake-rezerviste tebi nič meni nič odpustili naprej. — Pa morda ne zato, da bi ne bilo treba eraru kriti stroške za pet dni, ko bi morali biti rezervisti hranjeni v karanteni. Tudi vojaška oblast naj bi se ozirala na predpise!
Južna železnica in -- Rosegger. Južna železnica izdaja skupno z A v. Lloydom nekak ilustriran mesečnik, ki ima služiti širjenju tujskega prometa. Ta ilustrirani mesečnik sc naj-brže tudi razpošilja interesentom, vsekakor pa se nahaja v vsakem kupeju I. in II. razreda na vseli progah južne železnice, torej tudi po slovenski zemlji in najmanj, kar bi se moglo pričakovati od c. kr. privilegirane južne železnice in od Lloyda. ki je od države bogato subventioniran, bi bilo to, da so take edicije v narodnem oziru nepristranske, kar pa niso, ker omenjeni mesečnik v svoji 8. letošnji številki priobčuje sliko znanega nemškega pesnika Roseg-gerja. velikega našega nasprotnika iii zraven še omenjajo ravno njegove zasluge za nemško »obrambno« delo. To je očitno izzivanje slovenskega naroda od podjetij, ki so od države ali subvencionirane, ali pa so sicer odvisna od države, ki jo tudi mi vzdržujemo z našim denarjem (davki) in vojno močjo. Avstrija ni in nikdar ne bo nemška država in skrajni čas bi že bil. da se začne tega zavedati tudi vlada in taka podjetja, ki so od države, torej tudi od nas. odvisna i>n se ne bomo dali od njih izzivati.	o.
Afriškim Hererjem primerjajo Slovence naši Švabi in vedno sanjarijo o kolonizaciji slovenskega ozemlja. kakor bi slovenska zemlja bila samo zato tukaj, da bi Švabi prevračali po njej svoje kolonizatorske kozolce. V graškem »Šuftenblatu« priobčuje neki anonimni švabski kolonizatorski »strokovnjak« članek o kolonizaciji med Poljaki na Pruskem, navaja uspehe tega dela in pravi, da bo kolonizacija slovenskih dežel še lažja kot kolonizacija poljskih dežel, ker je ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, od narave zelo obdarovano in se bo tukaj vsakdo rad naselil. Svojih predlogov švabski »strokovnjak« noče iznašati javno, ker misli, da je najbolje, ako se o tem čem manj piše, pač pa ne skriva svojega predloga, da bi se po Slovenskem mogli naseljevati tudi Švedi in drugi severni germanski narodi, ki se radi izseljujejo. Tako lahko bi se vršila ta kolonizacija, pravi anonimni švabski »strokovnjak«, da ne bi bila potrebna niti pomoč od države! Seveda, še tega nam je treba, da nas bo celo avstrijska vlada začela izganjati iz našega ozemlja, ali dočakali bomo lahko tudi to, ako se bo slovenski narod reševal na — katoliških shodih.	o.
Postne razmere so pri nas včasih slabše nego v Afriki. Ob času modernega ustroja družbe in države, ko vse hiti in mora iti vse točno naprej, se pri nas zgodi, da hodi brzojavka po cel dan. da rabi n. pr. od Dunajske ceste celo uro, da hodi pismo z ljubljanske pošte do Kolinske tovarne dva dni — sploh taka počasnost in negibčnost, da je škandal. Pomislite vendar, da so take razmere za kupce, trgovce, Zdravke itd. včasih velike važnosti in da je dolžnost pošte, da pospeši promet. Naj bo enkrat konec tem razmeram.
»Sokol« na Bledu priredi v nedeljo 31. avgusta ljudsko veselico na vrtu g. Ferd. Sekovaniča s sledečim sporedom:	Telovadba	s	sodelova-
njem tamburaškega odseka »Sokola« Srečkanje. Koncert zdraviliške godbe. Ples. pri katerem igra odsek zdraviliške godbe. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na 8. september.
Obesil se je dne 22. t. m. zjutraj okrajni sluga Ivan Rajer iz Velike Gobe v nekem tamošnjem gozdu. Rajer je živel zelo lahkomiselno življenje in je zabredel v dolgove, vsled česar je prišel v nesrečo in bedo on sam in njegova družina.
Uboj v Rožnem Dolu. (Izpred novomeške porote.) Na železniški progi med Prelogami in onostran Gorjancev so poboji med železniškimi delavci zdaj že kar na dnevnem redu. Pa ne samo navadni pretepi, ampak zdaj so prišli tudi uboji na vrsto. Žalostno je. da se najdražje v božjem stvarstvu, to je človeško kri, preliva iz čisto malenkostnih nagibov. Poglejte ta slučaj. Železniški delavec Jože Sutič si je dne 25. maja vzel 15 K predujema z namenom, da si v Semiču nakupi perila. Namesto tega pa je popival po gostilnah in pi-jančeval .spotoma, vračajoč se domov v Rožni Dol. Ko je proti večeru prišel domov, je šel zopet v gostilno, kjer je dobil več tovarišev Pri mizi sedečih, med njimi tudi Stojana llo-koviča. Ta je tjavendan rekel:	Je-
bem ti mater. Dasiravno je na buti-čevo razburjenje svoje besede takoj popravil, češ, da je to le na splošno izrekel, sploh pa da barabe nimajo mater, je Sutič skočil proti njemu, vzel nož iz žepa ter ga trikrat sunil proti trebuhu. En sunek je bil tako silen. da je segel celo do obisti. Sicer je prišel takoj zdravnik in rano zašil. vendar le zaklan' Gostovi vsled *r-
krvavijenja kmalu umrl. UDoja obtoženi Sutič sc je zagovarjal s popolno pijanostjo, česar pa priče niso mogle potrditi. Porotniki so vnašanje na uboj soglasno potrdili. Na podlagi tega izreka ic bil Sutič obsojen na 3 in pol leta težke ječe.
Pred novomeško poroto obsojena detomorilka. Drugi dan porotnih razprav je prišla na vrsto zopet ena Marijina devica, obtožena detomora. Marija Kalčič, doma iz Vinice pri Smarjcti. je imela več let ljubavno razmerje z Janezom Šinkovcem. Se predno je šel k vojakom, je imela prvega otroka z njim. Ko je prišel na dopust, je vjela drugega. Zdaj pa jo je fant zapustil in odšel v Ameriko. Ze zaradi prvega otroka~so jo iz očetove hiše spodili, ker mačeha ni marala, da bi fant še dalje v hišo zahajal. Ob času drugega poroda je stanovala v Zalogu pri Smrekarju. Ko je ta izvedel, kaj je z njo. ji je stanovanje odpovedal. Ona je pa rekla. da zaradi tega jo ni treba poditi iz hiše, ker s to stvarjo tako nič ni. No, pa je le nekaj bilo. Kajti 26. julija je Kalčič porodila otroka, katerega je pa takoj poslala nazaj na »oni svet« na ta način, da mu je s cunjami zamašila usta in cunjo porinila notri do grla, potem pa mrtvega otroka zakopala v drvarnici. Ko je v nedeljo prišla k maši, so ženske takoj opazile, da je izginil trebuh, in so to važno novico takoj javile orožnikom. ki so s pomočjo babice dogna-
li.	da je Kalčič porodila. Se le čez teden dni je detomorilka priznala, kje je otrok pokopan. Pri obravnavi se je zagovarjala s tem, da ji je gospodar odpovedal stanovanje in se je za otroka bala. Po pričah pa se ie izkazalo, da bi bila prav lahko dobila stanovanje, vsaj so ji ga še ponujali, da pa je ona že pred porodom sklenila se otroka iznebiti. Značilno pri tem slučaju je bilo, da je bila Kalčič v Marijini družbi, čeravno je že imela 4 leta starega nezakonskega otroka in da je njeni gospodar izpovedal. da jo je zato hotel odsloviti iz svoje hiše, ker se fajmošter jezijo, če gospodarji takim ženskam dajejo podstreho. In značilno je tudi, da je bila Kalčič obsojena na tri leta težke ječe, njena tovarišica Marija Gros iz Višnje Gore pa oproščena, čeravno je skoro dosledno po istem načinu in razmerami umorila otroka.
Ubijalec svoje žene obsojen. (Izpred novomeške porote.) V sredo ie na zatožni klopi sedel 54 let stari prevžitkar Matija Ovniček iz Malega Slatnika. Obtožen je bil, da ie dne 30. junija ubil svojo ženo s klad-vom po glavi, ki je bila vsled udarcev vsa razdrobljena. Obtoženec sa zagovarja z zmedenostjo, ker je V hiši že več let trajal rodbinski prepir' ponajveč zaradi tega. ker ie njegova žena držala z mladima, to je s sinom in njegovo ženo. Po izpovedbi prič je Ovniček že dalje časa grozil, da’ svoio ženo ubije. Dne 30. junija pa. ko sta bila sama doma, je po kratkem prepiru ženo začel s kladivom nabijati po glavi. Ko je svoje dejanje izvršil, je zaprl vrata in se šel v Novo Mesto sam ovadit. Spotoma le ljudem pripovedoval, da je »svojo babo ubil«. Drž. pravdnik ga je izpr-va mislil obtožit zaradi umora, ker pa ni tak krvoločnež, se je zadovoliil samo z ubojem. Porotniki so vprašanje na uboj soglasno potrdili, istotako tudi vprašanje na razmerje moža do žene (to poostruje kazen), vprašanje) glede duševne zmedenosti pa so samo s 7 glasovi zanikali. Na podlagi tega izreka je bil Ovniček obsojen, na sedem let težke ječe. Obravnavo je poslušala polna dvorana občin stva.
Blago je ugajalo te dni neznanim tatovom, ki so vlomili ponoči v gostilno Lovrenca Bonceljna iz Želez nikov. Odnesli so blaga za obleko v, skupni vrednosti 80 K. O lumpih ul ne duha ne sluha.
Nesreče pri manevru. V Beljak Je dospelo pretekli torek več vojakov ki so se ponesrečili na vojaški vaji po Zg. Koroškem. En Bošnjak in en, topničar sta padla baje raz neko pečino in sta obležala mrtva. Kot invalid se je vrnil poročnik lovskega bataljona 8. Iz Mollbriicka je prispel enoletni prostovoljec medicinec. Trčil je v njega vojak - kolesar in ga s puško težko rami na desnem očesu. Prostovoljec se je odpeljal na klinike v Gradec. V pondeljek pa so pripe-ljali v Beljak nekega kmeta, \ozil ie vojaško prtljago. Med potjo ga je su, nil vojaški konjev trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval.
Zastrupila se ie te dni v Celovcu 201etna dekla Urša Košutnikova. Pila je lizol. Odpeljali so jo v brezupnenf stanju v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan.
Smrtna nesreča. Dne 20. 1. in, bil povožen 22 mesecev stari fantič Filip Čermelj iz Nabrežine. Otrok ie bil na cesti, po kateri je prhe’ju', od žgalnice apna težko obložen voz / apnom. Voz je šel otroku čez trebuh Otrok je bil na mestu mrtev.
Utib!?an?.
a
— Nova zvezda »a polil* slovenske kulture sc je pojavila v osebi nekega okrajnega sodnika^ dr. Lavrenčiča. Doslej o tem možu slovenski narod še ni vedel. Ob IV. katoliškem shodu pa je nastopil ta moz, da je izpregovoril o katoliških načelih in javnem življenju. Večjega ter-cijalstva. večje hinavščine in falota-rije v slovenskem jeziku še nismo čitali. Mož je zastopnik t. zv. katoliškega radikalizma. Vera mu je najdražja stvar na svetu. Pri besedi Rim se mu dele duhovi in se vname boi. Srednje poti zanj ni. Zato je treba v imenu vere sovražiti svojega bližnjega'. On sam pravi, da je dokaz »božanstva vere«-. Svojo udanost je moral dr. Lavrenčič povdariti — dasl ni nihče dvomil o nji — on že ve zakaj. Grozno se Lavrenčič hoji svobodne znanosti — razven katekizma Je vse drugo nepotrebno. Ljudje pridejo v hotel, pa se ne upajo prekrižati (ako se dr. Lavrenčiču ljubi, lahko sedi cel dan v hotelu in se križa). »Nobena zveza z liberalizmom Bogu ni ljuba. Odtegne nam lahko svojo pomoč, od katere je odvisen uspeh. Bog je dovolj močan, da sam zmaga in ne potrebuje, da bi mu hodil na '.pomoč hudič po svojih hlapcih.« (Torej tudi dr. Lavrenčiča ne potrebuje!) Ta govor dr. Lavrenčiča obsega še druge zlate nauke klerikalnega radikalizma. Vendar mož ni prav varen in pravi na koncu, da se je treba spraviti pod varstvo Brezmadežne, da ne pridemo na kriva ipota. (O jej!) Gojimo Marijine druž- • be. To so kulturna sila; V te naj se vpiše vsak odličnjak. To so družbe inteligence, ker nerazumen človek jih ne razume. (Dr. Lavrenčič spada brez dvoma v to družbo. Po tem govoru o njegovi inteligenci pač ne bo nihče več dvomil.)
— Kaj bosta rekla dr. Krek in dr. Šušteršič? Katoliški radikalec dr. Lavrenčič je v svojem govoru o verskih načelih v javnem življenju povedal, da klerikalci še niso dovolj katoliški. in da morajo sami pri sebi začeti, ako hočejo katoliško misel uresničiti v javnem življenju. Rekel, je, da to velja predvsem za voditelje in je opozoril na Dunaj in »a evharistični kongres. (Neumaier!) Potem pa je rekel: »Kdor nima žive vere, naj se umakne sam, ker naše ljudstvo ni za to, da ga izdajamo. (Viharno odobravanje.) To so zlate besede in vse kaže, na katere voditelje Je mislil dr. Lavrenčič.
— Komu je to veljalo? Dr. Lavrenčič je rekel: Bog nas izuri, preganjanje nas utrjuje. (Od kdaj so pa klerikalci preganjani. Op. stavca!) Zato se ga ne bojimo. Bojimo se tistih. ki so prišli k nam, pa nimajo [krščanskega prepričanja. (Gromovito pritrjevanje.) Zato prosimo Boga, da nas razsvetli, da iih spoznamo in vržemo pravočasno iz hiše. (Tako je!) — Te besede je prinesel »Slovenec« debelo tiskane in je sam pristavil: Tako je. To se pravi, da naj gredo iz klerikalne stranke koritarji in drugi, ki nimajo prepričanja. Bog ve, kako je bilo pri srcu onim. ki so bili prizadeti! Prav hvalevredno bi bilo, če bi klerikalci začeli čistiti svoj hlev in metati iz hiše polovičarje — le škoda, da bi bila hiša kmalu prazna. Prepričani smo namreč, da razven poročevalca (mogoče???) ni bilo v celi dvoi ani deset ljudi, ki so si mogli v tistem trenotku pogledati v obraz. Posebno voditelji; Pri teh načelih tudi Slomškarjem prav slaba kaže.
— Jasno solnce katoliškega prepričanja bo baje zasijalo na Goriškem sedaj, ko bo-dp novostrujarji uresničili v politiki vse Mahničeve nazore. Tako piše »Slovenec«, ker so Goričani novostrujarjem pošteno posvetili.
— Vsi Slomškarji morajo biti v Marijini družbi. Pobožni Nep. Jeglič je stavil na katoliškem shodu sledeči predlog: »Ker v sedanjih časih ne potrebujemo samo krščansko mislečih ampak tudi in edino le krščansko živečih učiteljev, zato naj prestopajo vsi člani »Slomškove zveze« v Marijine kongregacije. Gospodje na) se javijo pri centralnem odboru v Ljubljani, dame bodo našle po deželi dovolj prilike .. « Poslej bo treba vsakega Slomškarja na golem preiskati, če nosi kje modri pankelc Marijine družbe.
— »Cvet učiteljstva« se je zbral na zborovanju Slomškarjev, tako pravi »Slovenec«. »Dan« je imel o tem »cvetu učiteljstva« od Jakliča ru najmlajšega Slomškarja že to-hkrat priliko poročati, da bi bilo odveč, da bi ta »cvet« še enkrat pokazali v pravi luči. Ta »cvet« je tako znan, da smrdi ze po vsem Kranjskem — po Trstu in Po Goriškem jn Štajerskem so bolj varni pred njim.
— Liberalizem je po mnenju dr. [Adlešiča tista burja, ki žene ljudi v lAmeriko. Klerikalci imajo že 20 let |vso deželo v rokah, in vendar izseljevanje ravno v tem času najbolj ra-pte. Resnica je, da ie klerikalni tero-
rizem izgnal mnogo najboljših ljudi iz domovine.
— O krščanski narodni šoli je
govoril posl. Grafenauer. Pravi, da na Koroškem ni še vse izgubljeno, »odkar smo stopili v vrsto bojevnikov, ki so močnejši od nas.« Kdo pa je zopet to? Ali vlada, ki ne da šol? Ali svetniki, ki jih tudi ne dajo?
— Odkritje nagrobnega spomenika pesniku Medvedu se je vršilo včeraj v Kamniku. Rekli smo že, da bi se to odkritje lahko vršilo na drug čas. zdaj je imela slavnost preveč klerikalno barvo. Medved ni bil pesnik katolicizma. Trpel je v življenju dovolj preganjanja. Bil je veren mož
—	s klerikalci pa se ni strinjal. Zato bi se bil drugikrat morebiti lepše proslavil njegov spomin.
— »Naš boj je isti — sovražnik je drugi«, tako so govorili na katoliškem shodu, ko so se spominjali turških bojev. Kdo pa je tisti sovražnik ? Ali Nemci in ItaJijanI, proti katerim se katoliški shod sploh ni izrekel, ker mu brani njegova »katoliška« narodnost. O ne — tujci — po mnenju klerikalcev slovenskemu narodu niso več sovražni in nevarni — sovražnik je po njih mnenju slovenska narodna inteligenca in vsi ljudje, ki niso klerikalci. — Tisoče in tisoče slovenskih ljudi, ki niso klerikalnega mišljenja deluje danes na narodnem in kulturnem polju, nesebično in požrtvovalno posvečujemo slovenski narodnjaki svoje gmotne in duševne sile v napredek in korist naroda — in glejte, možje, na katoliškem shodu. ki delajo vedno le za svoj žep, si upajo trditi, da je sedaj tak boj, kakor ob turških časih, in da je treba pred nami — braniti narod. Razumemo. gospodje — oni, ki so hoteli vladati v balkanskih vilajetih, so prav tako govorili proti onim, ki so se borili za svobodo.
— Preveč slovenskj se je zdel katoliški shod ljubljanskim kazino-tom. ki tožijo v graškem »Šuftenbla-tu«, da je bilo y Ljubljani več slovenskih kot cesarskih zastat, Mi sicer tega nismo zapazili, zdi se nam celo, da so se slovenske trobojnice kar izgubljale med raznimi drugobarvniml zastavami, ali da so Nemci energično zahtevali od prirediteljev katoliškega shoda, da ne smejo razobesiti slovenskih trobojnic, bi se jim želja čisto lahko izpolnila, ker klerikalci so še v tem, da so poskušali izvleči iz muzeja in reaktivirati s.taro zastavo kranjskih nemških deželnih stanov, pokazalk da jim je do slovenske trobojnice prav malo stalo. Tudi se pritožuje organ kazinotov, da se je govorilo na katoliškem shodu samo — slovensko. Strašno! Na slovenskem klerikalnem shodu — pa nič nemščine! Ljubljanski Švabi pač dobro poznajo svoje klerikalne zaščitnike in njihovo razočaranje pokazuje. da so smatrali za čisto naravno, da se bo na katoliškem shodu govorilo tudi nemško. Dr. Šušteršič se je sicer hotel prikupiti Švabom s tem, da je zatajil slovensko ime in je pozdravil udeležnike shoda iz globine svojega kranjskega srca, ali kakor se zdi Švabi s tem še niso zadovoljni, o.
— Državna policija in Sokoli. Ko so v nedeljo popoldan, po pogrebu Fr. Babiča Sokoli pred magistratom peli »Hej Slovani«, je drvel po Prešernovi ulici neki policijski uradnik z dvanajstimi stražniki proti Mestnemu trgu, ali na mostu mu je sporočil stražnik, da so se Sokoli pred magistratom razšli. Uradnik je bil zelo slabe volje radi tega. ker je menda imel vročo željo, da bi provociral kako demonstracijo. Sokoli pa so bili toliko pametni, da so se razšli in niso dali policiji nobenega povoda za »uradovanje«. Da, strogo je pazila državna policija na Sokole, ki so se dostojno vedli, kakor je to njihova navada, pijani čuki so pa smeli rogoviliti po Ljubljani kolikor so hoteli, policija ničesar ni videla in da so začeli pijani čuki napadati mirne ljudi — kar bi gotovo tudi storili, da se niso malo bali — bi ostala policija gotovo tudi mirna in se ne bi zmenila za to. Nepristranost je ljubljanski državni policiji pač tuja lastnost	o.
— Kakor bi tekmovali, kdo bo v.e? kruha brezplačno pojedel, tako si je šestorica čukov ob času katoliškega shoda v neki gostilni mašila usta s kruhom. Dve natakarici sta ga jim komaj sproti nosili na mizo. Snedli so okrog^O kruhov po 4 vinarje. Ko pa je prise! čas plačila, ni nobeden vec plačal kot dva, pojedel pa je štiri ali pa še več. Eden izmed šesto-rice, ki je bil natančno opazovan, je pojedel štiri kruhe. plačal pa sanio iednega. Ko so bili tako od kruha pi-lani. so pa še na »katoliški podlagi« en par zaljubljenih pesmi rekli. Imena so znana.
— Brezmadežna se regira nad nami ie vzkliknil z razprostrtimi rokami neki klerikalec, ko se je v nedeljo bližal s sprevodom oltarju pred nunsko cerkvijo. Nad nami regirajo pač klerikalni voditelji — in Brezmadežna je le na svetu ime, ki ga klerikalni hinavci profanirajo.
— V kantini domobranske vojašnice ie moral biti ob času katoliškega shoda res velik direndaj. 2e včeraj smo poročali, o prepiru med kautinerko in pomagalkami — kar pride še pred sodišče — včeraj pa smo izvedeli, kako je kantinerka nagnala trg. potnika Novaka, ki je postavljal stojnice. Ko je Novak za svoje delo predložil račun, je rekla: »VI pijani človek, spadate na grmado alt na vislice.« Iz tega bo menda zopet tožba — in tako bo po katoliškem shodu vse polno tožb.
— Žena možu. »Kaj pa da imaš danes tak apetit?« — Mož: »Deležen sem papeževega blagoslova, Mi so ga poslali sv. oče tudi tistim, ki so se katoliškega shoda v duhu udeležili«.
— Tudi za Kitajce, bi se morali po mnenju O. Veselkota Slovenci navduševati — samo za Slovence navduševati se — je greh, pagaustvo.
—- Izgubili so se v Trubarjevem parku štirje ključi na obroču. Kdor jih najde, naj jih prinese v uredništvo našega lista.
— Kinematograf »Ideal«. V petek dne 29. specialni večer s sledečim sporedom: 1. Norveška gorska železnica. (Potovalni film.) 2. Na Coney Islandu. (Humoreska.) 3. V gozdu. (Drama iz divjega zapada.) 4. Muki in njegov predstojnik. (Ame-rikanska veseloigra.) 5. Velikanska ljubezen. (Indijska drama. Samo popoldan.) 6. Mojsterska poteza. (Ve-iekomično.) 7. Stara klop. (Nordisk učinkovitost v 3 dejanjih s Psylan-drom. Samo zvečer od 7. ure naprej.) 8. Veseloigra, novost. — Samo zvečer od 7. ure naprej. V soboto »Roman očeta Viljema«. V torek »Uganka medvedje globeli«.
Trst.
ODLOČILNI ODLOK.
Zadnjič smo pisali, da je udaril »Pičcolo« na veliki zvon. ker je izbruhal kakih 600 tiskanih vrst v javnost. in vse to v odrešenje regnlko-lov. Naši javnosti je že znano, da je bil izdan od namestništva ukaz, v katerem poživlja mestni magistrat, da mora odpustiti iz službe vse tuje državljane. Ti tuji državljani, ki so v službi pri magistratu pa so povečini regnikoli. Ta odredba pa je zadela tukajšnje iredentovce kakor mrzel tuš. »Piccoio« je vdaril veliki zvon in pisal na dolgo in široko o krivici, ki se dela regnikolom s to odredbo. Skratka: »Piccoio« zagovarja regni-kole na vse pretege. Zakaj? S prav humanitetnega stališča. Regnicoli, tako pravi »Piccoio«. so tudi ljudje; oni imajo vse pravice do življenja. Mnogo od njih služijo že po več desetletij v našem mestu pri naši občini in sedaj, ko so žrtvovali že vse svoje moči v prospeh naše občine, jih hoče vreči namestništvo na cesto. Alt je to pravica, vzklika »Piccoio«. Prvi dan po tej namestništveni odredbi je napisal »Piccoio«. kakor že povedano kakih 600 vrst, in mi smo napisali, da je vdaril »Piccoio« na veliki zvon. Ali to še ni bilo zvon, zvonček je bil. Od tega dne je pisal »Piccoio« vedno več in danes, v sredo, je žrtvoval »Piccoio« regnikolom nič manj kot 14 kolon s približno 2000 vrstami. — Iz tega je pač razvidno, kako ležijo »Piccolu« regnikoli na srcu, za katerimi pretaka krokodilove solze. »Piccoio« hoče s tem velikim zvonom raztrobiti v svet to nečloveško »krivico«, ki je naperjena proti Italijanom iz golega sovraštva do njih. Napada namestništvo in vlado in ščuva in grozi s protesti. ln res so se vršili neki shodi kot protest proti tej »nečuveni« namestništveni odredbi. Tudi so šli laško-liberalni poslanci na namestništvo protestirat in med njimi je bil celo očka župan. Pa to še ni vse. Brzojavili so celo na Dunaj na ministrstvo zaradi te krivice.
—	Kakor je razvidno so torej storili
v	odrešenje regnikolov. In »Piccoio« ie storil tudi svojo humaniletno« dolžnost: vdaril je na najgečji zvon, ki ga sploh more prenesti žurnalistika.
*
Ta bi bila res lepa. da bi upadlo namestništvu srce in da bi preklicalo izdano odredbo. Italijani (to pa samo tisti, ki imajo obrnjene možgane v glavi), so trdno uverjeni, da bo odredba preklicana. Ce bi se to zgodile. potem bi pa res pokazala Avstrija vso svojo moč, moč respekti-rane velesile. Po raznih blamažah, ki jih je preživela naša vlada v zadnjem času, bi bila kapitulacija na-pram tej odredbi proti regnikolom. nravi ocvirek, ki bi kraljeval nad vsemi dosedanjimi blamažami. No, v tako šibke nožiče naše vlade, da bi se upognile pred izbruhi par ireden-tovcev v zaslombo regnikolom, do sedaj še ne verjamemo. Kadar pa se to zgodi, potem bomo zaklicali- Me-mento mori!
*
Prav odkrito bodi povedano, čemu toliko javkajo in sikajo nekateri Italijani proti tej natn. odredbi. Da to
razjasnimo, moramo poseči malo nazaj. Tudi v prejšnjih desetletjih je živelo v Trstu mnogo Slovencev, toda ti so bili prepuščeni sami sebi. Bili so brez šol, brez narodnih društev, in italijanska kultura jih je pritegnila nase. Zavrgli so svoj jezik in so se porenegatili, poitalijančili. S tem so ti odpadniki krepili itaijanstvo v Trstu, in Italijanom se ni bilo treba bati za svoj obstanek. — V zadnjem času pa se je marsikaj izpremenilo v Trstu. Slovenci so se začeli zbirati v slovenskih društvih, dobili so Ciril-Metodovo šolo, in naposled tudi samostojno strokovno delavsko organizacijo. Pri vsem tem izgineva sicer še neprestano na stotine in stotine Slovencev v morje renegatstva, vendar je sezidan v zadnjem času že precejšen jez proti poitalijančevanju. Ta čutijo Italijani posebno pri volitvah. S strahom gledajo tudi na številke zadnjega ljudskega štetja. Prišli so do spoznanja, da so te številke nevarne za italijanstvo v Trstu in mislili so. kako se rešiti iz te nevarnosti, ki preti italijanskemu Trstu. Mislili so in izmislili: regnkole. to čisto italijansko pleme je treba impor-tirati iz Italije, in Trst bo rešen. S to importacijo regnikolov so skušali nekako vjednačiti naraščanje Slovencev. Importirali so iti inportirali v Trst kakih 40.000 regnikolov, Ta ogromna vojska je imela držati neko protiutež slovenskemu življu v Trstu. To število regnikolov pa se je večalo od dne do dne. Regnikolu so bila vrata tržaškega mesta vedno na stežal odprta. Za vse te regnikole je bila služba že pripravljena. In kje?
—	Pri mestnem magistratu tržaškem. Pri občinski plinarni je bilo uslužbenih kakih 40% regnikolov. Kamor je človek pogledal, povsod regnikolo. — Naši ljudje pa so gledali skozi prste — iskali so zastonj dela in marsikdo je odpotoval v Ameriko.
*
Z zadnjo vojno na Balkanu so veliko pridobili Slovani. Začelo se je računati na njih moč. Tudi v Avstriji se je nekaj zablisknilo. In to je moralo priti. Naša vlada je morala spoznati, da tako pač ne gre dalje. V Avstriji naj bi se mastili v dobrih, najboljših službah regnikoli, to se pravi tuji državljani, ki ne plačajo nikakih davkov in zategadelj tudi nc smejo ničesar zahtevati.
Spominjamo se, da je tudi Rusija izdala pred več leti ukaz: vsi tuji državljani iz Rusije. In poznamo moža, Slovenca, ki je moral takrat zapustiti Rusijo, čeprav je imel tamkaj veliko tovarno, od katere je moral plačevati davke ruski državi; in poleg tega so bili zaposleni v njego-
vi	tovarni sami ruski delavci. Moral je oditi. — Tu pa je izdalo namestništvo odredbo, da mora samo magistrat odpustiti regnikole, nikakor pa ne drugi privatniki. In zagnali so krik, ki se še davno ne poleže. Italijanom, ozir. mestnemu magistratu, v katerem imenu kriči »Piccoio«, pa ne gre v glavo ta na-mestniška odredba. Dobro vedo, da ako izgubijo to regnikolsko vojsko, odpade jez proti slovenskemu delavstvu v Trstu, katerega tava na tisoče naokrog brezposelnega. Njim ne gre v glavo, v glavo pa gre ta na-mestnjštvena odredba brezposelnemu avstrijskemu delavcu, kj plačuje davke menda zato, da ostane v Avstriji,v domači zemlji brez službe. Naše ljudstvo je prišlo do spoznanja, da ne sme več iti tako dalje. Neštetokrat so že bile odposlane na namestništvo resolucije proti tujim državljanom, ki odjedajo domačemu delavstvu kruh. Morda so tudi te resolucije kaj pripomogle do te namest-ništvene poštene odredbe. Vlada je končno iz tega ali onega vzroka prišla vendar do spoznanja, da mora skrbeti vsaka vlada najprej za svoje lastne državljane. To je bil pa tudi že skrajni čas. Vsak tepec bi moral pač spoznati prej ali slej, da ne more biti navdušen za državo, ki ga zapostavlja, ob enem pa protežira tuje državljane, da se šopirijo in ji kažejo o vsaki priliki rogove.
Vlada naj poskrbi, da pridejo njeni državljani do pravic, ki jim tičejo in naj pomisli, da »če doma jim dobro ni, na jug lete žrjavi! In Balkan ni daleč!
KRONIKA.
Dveletni deklici šel voz čez glavo. Včeraj, v torek, okrog 10. ure zjutraj je padla pri Sv. Jakobu zopet mlada žrtev. Na ulici se je igralo več otrok in med temi tudi Karmela Tavčar s svojo 21etno sestrico Lidijo. Iz nekega dvorišča pa je prišel težak tovorni voz. v katerega je bil vprežen vol. Nekaj otrok se je takoj obesilo na voj in tudi Karmela Tavčar je položila svojo sestrico na nizek voz. Ko pa je zagledal voznik
Rudolf Oomizel, star 28 let, stanujoč v Carboli zg. 151, otroke pri vozu, jim je zaklical naj se odstranijo. Otroci so odskočili od voza in tudi Karmela Tavčar je pograbila brž svojo sestrico ter odskočila. Nesreča pa je hotela, da se ji je spodteknilo in da je padla z sestrico, ki je odletela pod voz. V tem hipu Pa je šlo kolo težkega voza ubogemu otroku čez glavo. Počila mu je lobanja. Neka žena je vzdignila otroče, ki je bilo v zadnjih vzdihljajih, ter ga odnesla v bližno lekarno, od tu pa je bilo odpeljano dete na zdravniško postajo, kjer pa je konštatiral zdravnik, rije otrok mrtev. Odpeljan je bil v mrtvašnico k Sv. Justu.
Otrokova mati v bolnišnici. Pomisliti moramo, kako je zadel ta udarec ubogega otrokovega očeta, Vincencija Tavčarja, starega 43 let, stanujočega s svojo družino v Pon-čani zg. 156. Vslužben je v delavnici Spinčič v ulici Teza. Ta siromak mora skrbeti za vso družino, ki je štela doslej 9 članov. Otrok je bilo doslej 7. Njegova žena, se nahaja v bolnišnici. Še huje bo zadel ta udarec njo, ki je bolna. — Je že tako, da prihaja pogostoma na siromaka nesreča za nesrečo.
Po tragediji v ulici della Guar-dia. Poročali smo že o grozni tragediji, kj se je dogodila v nedeljo ponoči. Žrtev je bila 13 in polletna Emilija Bizjak, katero je ubil železničar 'Peter Ražem namesto svoje žene. Ražmova žena je, ko je izvedela o tej tragediji, izginila, in nihče ni vedel, kje je. Policija jo je iskala. Ko je Ražmova zvedela za to, je prišla na dan. Včeraj zjutraj, okrog 10. ure, se je javila na policiji. Na policiji so jo zaslišali, nato pa se je podala na sodnijo, kjer jo je vnovič zaslišal izpraševalo! sodnik dr. Alberti. Po dolgotrajnem, obširnem izpraševanju je bila izpuščena, a naročilo se ji je, da mora stati vsak čas na razpolago sodišču, zato pa ne sme zapustiti mesta. — Ražmova, ki ima edina na vesti mlado žrtev, je bila objokana, ko je prišla iz sodnije. Izvedelo se je, da je imela ta babnica najeto še neko drugo stanovanje, kamor je hodila ponoči (kadar je bila prosta službe) s svojimi ljubčki. Najpogosteje jo je posečal menda neki kapitan.
*
Predvčerajšnjem (v pondeljek) se je izvršila v kapeli pri Sv. Justu obdukcija padle žrtve, Emilije Bizjak. Secirala sta dr. Hydias in dr. Šaunik. Deklica je bila udarjena od droga in zadeta od dveh krogel. Ena izmed krogel ji je prizadela le majhno prasko, druga pa je povzročila
smrt; Obtičala je v možganih.
*
Včeraj, torek, okrog 4. ure pop. se je vršil pogreb pok. Emilije Bizjak. Pred mrtvaškim vozom je stopalo mnogo belo oblečenih deklic. Nosile so tri bele vence. Za krsto je stopal oče in sorodniki pokojne, za njimi pa nepregledna množica, kakih 1000 ljudi. Za sprevodom je vozil zaprt voz, v njem je sedela mati pok, deklice. Ob njej so sedele tri njene prijateljice in so pazile nanjo. Uboga mati se je hotela na vsak način vde-ležiti pogreba. V cerkev pa je niso pustili, ker je bila prerazburjena. —< Uboga družina je vredna najglobo-kejšega sočutja.
Delavci Iz Draždan v Trstu. Včeraj pop. okrog 4. ure je prišlo z južne žel. v Trst kakih 1500 nemških izletnikov iz Draždan (Nemčija). Bili so po večini mehaniki, a med ujmi je bilo tudi mnogo žensk, Ti izletniki napravijo kaka dva tedna dolgo potovanje v svrho izobrazbe. Med njimi smo opazili reditelje in odsek rdečega križa. Bili so z vsem preskrbljeni. Pač občudovanja vredni so ti nemški delavci, ako pomislimo na velikanske stroške tega dolgega potovanja. Najbrže pa se nahaja delavstvo v Nemčiji v drugačnih financijelnih razmerah od našega delavstva. No, izobrazba pride seveda tudi v poštev. — Nemški delavci so bili sprejeti od tukajšnjih socialistov, ki so jim prišli nasproti z godbo in zastavo. Po običajnem sprejemu se je podala vsa ta, kakih 2500 glav broječa množica, v »Delavski dom« v ulico Madonina. Nemški delavci so bili z vsem dobro preskrbljeni za to dolgo potovanje; s seboj so imeli celo lekarno. — Ko so prišli do »Delavskega doma«, so se porazdelili nemški delavci v mnogo skupin in se nato razkropili na razne kraje mesta. Danes zjutraj so se odpeljali v Benedke z Llovdov. parnikom »Venezia«.
Kako postopajo z ljudmi. V nedeljo popoldne je stal na cesti blizu norišnice pri Sv. Ivanu kakih 40 let star mož z malim dečkom. S solzami v očeh je pripovedoval, da so ga ravnokar vrgli strežaji norišnice na
cesio, Ker je notei omsKati svojo umobolno ženo. k; ie bila vsprejeta v norišnico pred kakimi desetimi ilnevi. Mož je pravil navzočim, da so mu bili dejali v norišnici, naj pride obiskat ženo v petek. V petek pa mu niso pustili vstopiti; rekli so mu, naj pride v nedeljo. Pa tudi sedaj so mu zabranili vstop, »čemu me vodite za nos, siromaka, sem jim rekel, oni pa so me pograbili in me pahnili z otrokom vred na cesto. Pri padcu sem si raztrgal obleko.«
In res je. imel mož pretrgano in od prahu zamazano obleko. Mož se imenuje Julij Sosič, je Slovenec, zato pa tako sovraštvo do njega. Tudi strežaji v norišnici so regnikoli.
Epizoda Iz starega mesta. Tam Je stal in kadil ponosno cigaro. — Pred njim je bila razložena vsa mo-bilija: postelje, ponočne posode, metla, vrči, lonci; vse staro in zamazano. Okoli tega kupa se je smejala mularija iz starega mesta. Prav blizu pa se ni upal priti nihče. Pod upli-vom solnca je namreč vsa roba oživela; vsakovrstna golazen je lezla na dan. Žene v ulici Riborgo so zapirale vrata in okna z vzkliki: »Dovolj jih imamo, ni nam jih treba dodati!« Hišni ščurki so se zapodili kakor divji Huni na vse vetrove. Nekateri so se pa zapodili med množico1. Ženske so vriskale in otresavale krila ... Mularija je kričala in se norčevala. »Poglejte tega, kako teče, ta Je vranec!« »Ta tukaj je arabskega plemena, na Montebellu bi dobil gotovo prvo darilo,« pravi spet drugi. Tako so zbijali nekateri šale, drugi so se spet jezili, kajti ti »konjički« so lezli po zidovih v stanovanja, drugi so si izbrali za svoja stanovanja bivališča razne prodajalne in gostilne. — Prišel je stražar ter zaukazal možu — lastniku vsega tega pohištva in zverjadi: »Odnesite va-/So robo! Prepovedano je odlagati to na ulici!« »Glejte gospod,« pravi starček, stanoval sem v tej ulica, Via Riborgo št. 16. Od tam so sc zapodili, ker sem oddajal sobe ženskam v najem. No. kaj so žene tigri, morski volki, da se jih ne sme sprejemati.« Takrat je prišel paglavec (er sporočil:	»Mož,	mož.	ubežal
vam je, ubežal je vaš vranec v neko prodajalno, tecite, tecite za njim!« Vsi navzoči so bušili v smeh, mož pa je nadaljeval:	»Dobil sem si že
'drugo stanovanje v ulici della Mu-3a vecchia. ampak hudič, še do sedaj mi niso prinesli ključev.« »Nam ni mar. ali ste dobili kliuče, ali ne, roba ne sme stati tukaj, napravite kakor hočete.« je dejal policaj. Kaj je hotel ubogi starec? Sedel je na stolico pred kup ter začel vpiti: »A buon mered. a buon merež, po ceni, po ceni!« Za par soldov se je kupilo Star dežnik, za par flik mizo in tako Je do večera prodal skoro vse, kar je ?e ostalo, so odnesli v neko zalogo v ulici Crosada.
11 let star deček je rešil svojega 91etnega brata iz morja. 11 in 9-letna sinova pilota Antona Fabretta sta se igrala na obrežju »riva della Laterna«. Pa vrag je hotel, da se je mlajšemu spodrsnilo in padel je v morje. Deček ni znal plavati, morje pa je bilo na tistem mestu jako globoko. Starejši brat ni dolgo časa premišljal, temveč oblečen, kakor je bil, je skočil za mlajšim v morje, zagrabil je brata ter priplaval ž njim do stopnic, kjer vodijo do vode. K sreči ni popil deček dosti vode. Roko v roki sta odšla brata — rešitelj in rešeni — domov, kjer sta se preoblekla.
Odsoten — mrlič. Neka gospodična je najela sobo v hotelu »Vie-na«. Zjutraj je vstala ter si šla nakupit stvari v mesto. Ker pa gospodično nilcdo ni videl, ko je odšla, so mislili vsi, da še spi. čakali so in čakal, gospodična pa ni hotela vstati. Začeli so trkati; a vse zastonj. Takoj Jim je prišla črna misel na um, bog-ve, če se gospodična ni zastrupila. Telefonirali so takoi na policijo po stražarje. Ti so vlomili vrata\ a mrliča ni bilo nikjer. Pogledali sq pod posteljo, v omaro, nikjer je ni bilo. čez nekaj časa se je vrnila gospodična zdrava in vesela v hotel! Policaji so pa godrnjaje odšli.
Črnormena barva ni nič pomagala. O. Predoncan, pismonoša je prinesel v neko hišo v starem mestu ekspresno pismo. Kolo je pustil v veži. Ko se je vrnil, ni bilo kolesa jnikier več. Kolo je bilo pobarvano z črno - rumeno barvo. Tatvino je naznanil pismonoša policiji. — Čez par dni je prodajal nekdo na novo pobarvano kolo za 50 K. Ker se je zdel rta človek stražarju sumljiv, ga je v pretiral. Kolo je bilo omenjenega poštarja. Aretiranec trdi, da mu ga je Izročil nekdo drugi, da ga proda. A-fetirancu Je ime Anton Hočevar, doma je iz Trsta
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
IZ NOVE SRBIJE.
Belgrad, 28. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Te dni začne Izhajati v Skoplju velik dnevnik »Nova Srbija« za nove srbske kraje. List bo posvečal posebno pozornost kulturnim in gospodarskim vprašanjem novoosvo-bojenih srbskih krajev, ob enem pa tudi razmeram na celem slovanskem jugu sploh.
V bitoljskem okrožju so pristopili že vsi bolgarski duhovniki k srbski samostalni cerkvi in ravno-tako tudi vse ljudstvo, tako, da }e izključena vsaka možnost bolgarske propagande, s katero žugajo Iz Sofije. Eksarhističnlh duhovnikov, ki so držali poprei z Bolgari in vodili bolgarsko propagando v Macedonl.il, ni nikjer več, vsi priznavajo samo srbsko cerkev.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Belgrad, 28. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
V Albaniji vlada popolna anarhija, večja kot pod turško upravo, ker poprej so vendar obstojale nekake javne oblasti, sedanje vlade v Vaioni pa nihče ne vpošteva in nihče se ne pokori njenim odredbam. Razbojniške čete ropajo in ubijajo, osebne varnosti ni nobene, vsak se brani kakor ve in zna in vsakdo dela kar hoče.,
Mirnejši Arnauti, posebno kristjani, bežijo v trumah v novo Srbijo, posebno v Bitolj in prosijo srbske oblastnije, da bi poslale v Albanijo svojo armado, ki je za časa srbske okupacije vzdrževala tako vzoren red, kakršnega nikdar ni bilo v Albaniji. Seveda Srbija teh prošenj ne more uslišati, ali splošno mnenje v Albaniji sami |e, da se Albanija ne bo mogla vzdržati dolgo kot samostojna država in posebno v srednji Albaniji je še zelo močna srbska stranka, ki zahteva, da se Albanija združi s Srbijo.
SRBSKO - GRŠKO MEJNO VPRAŠANJE.
Belgrad, 28. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po dogovoru med srbsko In grško vlado bi imela iti meja med Srbijo in Grško kakih 10 kilometrov južno od Bitolja, tako. da bi čisto slovanski kraii okolu Lerina in Prespe pripadali Grški. Prebivalstvo teh krajev je radi tega silno vznemirjeno in prihaja v ogromnem številu v Bitoli, kjer orosi vojaške poveljnike, da ne odpokličejo srbskih čet iz krajev, ker so jih one oslobodile od Turkov.
Naval ljudstva je tolik, da je bitoljskl mestni svet imel Izredno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se pošlje vladi brzojavno prošnja, da stopi z grško vlado v nova pogajanja v svrho. da se kraji okolu Lerina in Prespe inkorporirajo Srbiji, posebno z ozirom na gospodarske interese Bitolja. ki bi trpel neprecenljivo škodo, ako ne dobi teh krajev kot neobhodno potrebno zaledje Ob enem so imeli bitoljsk? trgovci trgovci shod, na katerem ie bilo sklenjeno, da se pošlje vladi v Belgrad nujno prošnjo, da uredi to vprašanje tako, kakor zahtevajo
živtjensKi interesi Bitolja, Ki postane brez zaledja na jugu navadno obmejno mesto brez vsake trgovske bodočnosti. Bitolj bo imel takointal-ko veliko škodo že zato. ker izgubi albanski trg, ako izgubi pa še lerin-sko In prespansko okolico, je popolnoma izgubljen.
To vprašanje, na katero poprej ni nihče mislil,'je postalo zelo resno In vlada se bo morala pečati z njim v smislu, kakor to zahteva samo zainteresirano prebivalstvo in z ozirom na to, da ozemlje, ki tukaj prihaja v poštev ni veliko, da živi na njem Izključno slovansko prebivalstvo In z ozirom na dejstvo, da to ozemlje za Grško ne poinenja posebne vrednosti, za Bitolj je pa kot trgovsko ozadije na jugu od neprecenljive vrednosti, naravnost predpogoj za obstanek — z ozirom na vsa ta dejstva le upati, da grška vlada naknadno privoli v tako rektl-fikacijo meje, ki bo odgovarjala žlv-Ijensklm Interesom Bitolja, posebno ker v detajlih meja takolntako §e ni določena In se ta rektifikaeija lahko Izvrši pri samem detaljnem določe-nju meje.
SRBIJA IN GRŠKA.
Belgrad, 28. avgusta. Srbsko-grška vojaška komisija v svrho določitve srbsko - grške meje se ie sestala v Gjevgjeliju.
ZAHTEVE B1TOLJSKEGA PREBIVALSTVA.
Belgrad, 28. avgusta. Prebivalstvo Bitolja in okolice zahteva, da se zemlja od Prespe do Lerina kot neobhodno potrebno ozadje prldeli Srbiji. Srbska vlada bo glede tega začela s pogajanji z Grško vlado.
SO SE ŽE ZAČELI.
Carigrad. 28. avgusta. Prebivalstvo lir okolice Koskove se je začelo gibati in organizirati čete, ki so se že ponovno spopadle z bolgarskimi četaši.
SRBSKI KRALJ V RUMUNIJO.
Bukarešt, 28. avgušta.V začetku oktobra bo kralj Peter pričakovan v Sinaju. Kralj se bo pomudil par dni v rumunski deželi.
BOLGAR PONOVNO ZANIKAVA.
Sofija, 28. avgusta. Vladni krogi odločno zanlkavajo, da bi se vršila kakšna pogajanja s Turčijo; ravno tako se zanikava, da bi se imela kakšna pogajanja vršiti. Trdi se tudi, da Načevlč nima nobene polno-močl za pORalanla.
RUSKI CAR IN TURŠKA DFPUTACI.JA.
Petrograd, 28. avgusta. Turške deputacije, ki se je podala v Liva-dijo, da izroči carju Nikolaju lastnoročno pismo sultana, car ne sprejme. (Kako so se spremenili časi!)
FINANČNA KONFERENCA.
Pariz, 28. avgusta. Finančna konferenca se snide koncem oktobra, ko bodo maloazijska vprašanja med Petrogradom, Parizom, Londonom in Berlinom tako obravnana, da bo mogoče jasno razmotrivanje na konferenci. Maloazijske železnice bodo tvorile važen predmet finančne konference.
41 SLUČAJ KOLERE.
Zagreb, 28 avgusta. Na IJrvat-skem je bilo v celem 4^1 slučajev kolere; od teh v Bošnjacih 12 slučajev, od teh 6 s smrtnim izidom.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili nj, nič popusta in se plačujejo vnapiej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Čevljarskega pomočnika za
boljša^ dela sprejme takoj Ivan Šober, Škofjaloka. Delo trajno.
778—4
M * * 'V Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska u'. G
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. rn?
m tWf
v
Zastonj dobi panama slamnik
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40*—- Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
r\
a
u
a
&
>
o
>N
v Ljubljani, Židovska ulica
pr* Prodafa
radi pozne sezije po zelo znižani ceni .*. slamnike za dame in deklice.
Modni salon
Žalni klobuki vedno v zalogi.
N
Gu
O
<
C/5
3*r
p
o
p
v Ljubljani, Židovska ulica T3
Zaloga po- S hištvainta- " petniškega : blaga. :
j Fr. Kapus j
Ljubljana, § Marija Te- iy režije cesta M S 11 (Kolizej). g
II
Zaloga spalnih | Zaloga otomanov 11 ter jedilnih sob l divanov, žimnic g
g	......
v različnih najnovejših slogih. ■ različne kakovosti; gg
Vsakovrstno drugo | zajamčeno trpežni Melki~ ja
pohištvo.
Priznano solidno blago
ter najnižje cene.
s
Velika izbira
otroških vozičkov,
vsakovrstnih slik, ogledal i t d.
H
Največja slovenska hranilnica!
Mesili Min
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 denarnega prometa 660 milj ono v kron, 42 miljonov kron vlog in 1 miljon 330 tisoč kron rezervnega zaklada.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Vložen denar obrestuje po
■	’	- m
brez odbitka. — Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitala, da se tudi obrestujejo. — Hranilnica je pupilarno vama. — V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. — Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. — Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5’/40/o obrestim in najmanj /«% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
cLo330.ač@ 33Lra,an.il3n.Ils:e-
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad 1 K 1,000.000.
Linlil|aiigl;a kreditna feaiikavE»ivitilfaiil.
SK itRrjeva ulica štev. S, (laema
Podružnice v Spl.jetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči raeiin ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Ti |4 |0
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije41. m