Leto LXVM št. I90
Ljubljana, torek 23. avgusta
Cena Din
4 Dm r—,
popodne, lw——M nedelje ta praznike. — Inseratl do 80 petit đo 200 vrat Din 2J&0, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, većji inserati petit Dto 4.—, Popast po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode meaottno w Jugostavrjl Din 13L—k za inozemstvo Din 25.—* Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNI8TVO LJUBUANA, Knafljeva ulica ftt. ft Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 m 8126
PODBDtNIOfil
MARIBOR, Grajski trg St. 8 — —     —     CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101. — n — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10351.
ZADNJI DNEVI NEMŠKE REPUBLIKE
Senzacijonalna napoved nemške politične revije — Še pred spomladjo So obnovljena monarhija s povratkom Hohenzollemcev
Berfin, 28. avgusta. Politična revija »Vorstoss« je objavila senzacionalen članek, v katerem razpravlja o brošuri, ki je te dni izšla pod naslovom »Konec republike«. Ker je revija »Vorstoss« v najtesnejših zvezah s Papenovo vlado, pripisujejo temu članku velik pomen. »Vorstoss« naglasa med dragim, da je bila Nemčija do včeraj republikanska, toda brez republikancev. Danes je že monarhija, toda brez monarha. Dejansko so vsi dogodki zadnjih desetih let, zlasti pa dogodki novejšega datuma pripomogli k temu, da se je republika definitivno kompromitirala in to preko svoje najmočnejše opore, parlamentarizma. Nemčija mora sedaj kreniti z
dosedanje poti. če novi državni zbor ne bo popustljiv Papenovi vladi, bo vlada prisiljena seči po najbolj ekstremnih ukrepih. V prvi vrsti se bo izvršila revizija ustave in sklicala velika Narodna skupščina. To bo prvi korak za končno izpremembo državne oblike. Morda ne bo več dolgo trajalo, da se izvrši ta odločilni prehod. Na vsak način je to neizbežno in to ne samo zaradi notranje, marveč še bolj zaradi zunanje politike. Zdravo parlamentarno življenje bo mogoče obnoviti samo v monarhističnem režimu in samo monarhistični režim bo mogel voditi pravo mirovno politiko. Ne monarhija, marveč nacionalistična republika, predstavlja vojno nevarnost za Evropo.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« po-nariskuje ta članek in mu dodaje komentar, v katerem navaja med drugim, da je francoski poslanik v Berlinu Fran-cois Poncet v minulem tednu v neki dražbi izjavil: Še pred spomladjo bo eden izmed Hohenzollemcev zasedel prestol svojih očetov. Važno je naglasiti, je dodal Poncet, da pomeni v tem času povratek Hohenzollemcev na nemški prestol zanesljivo jamstvo za ohranitev mira vsaj za bodočih 10 let.
Bivši nemški prestolonaslednik, ki se mudi na lovu v Salzkammergutu, pa je v intimnem krogu izjavil, da ne veruje v skorajšnji povratek monarhije v Nemčiji, ker je za to treba še mnogo priprav.
Schleicherjeva akcija
Opirajoč se na strokovne organizacije poskuša general Schleicher sestaviti večino za svojo bodočo vlado — Grozeč razkol političnih strank
Berlin, 23. avgusta. Danes so se pričela afioijeina pogajanja med narodnimi socialisti m c en trumo m glede koalicije na Pruskem. Parlamentarni krogi so prepričani, da bodo ta pogajanja ostala brez uspeha, ker zahteva, cen trum obsežna jamstva od narodnih socialistov zahtevajoč, da 6e odrečejo vsakemu poskusu izvedbe svojega programa, zlasti na gospodarskem in socialen m polju. Z narodno socialistične strani zatrjoijejo, da niso prav nič zainteresirani na koaliciji s centrumom. ker ne samo nc morejo opustiti izvedbe svojega programa, marveč žele tudi počakati na odločitev glede državne vlade. Ra/zen toga je v teku akcija, da Hi se s pomočjo strokovnih organizacij ustvarila osnova za novo vlado na Pruskem in v državi in to iz vseh organizacij, pricenši na skrajni levici pa vse t^ja do narodno socialističnih.. V tem pravcu vodi ra<z>govor zlas+i general Schleicher. ki ga podpira velerndustri iec Oton Wo1ff. ScMedoher sa prizadeva osnovati enotno fronto strokovnih orgamzacij. ki naj bi dvorile bodočo večino njegove vlade. Za giavni organ tega pokreta velja list »Tagli-jclbe RjundschatMc. Zatrjuje se. da je naletela ta ideja na odonravanie celo v nekaterih narodno sooatfstBČrrih krogih, zlasti onih, ki so v zadnjem Času v opoziciji proti Hitlerju n njegovi politiki. Razen tega se opaža na Pruskem, da vlada zelo prizanesljivo postopa napram socialno demokratskim uradnikom, z>lasti onim, ki so izšli iz strokovnih ongenizacij. Socialno demokratska stranka gleda na to akcijo, z dokajtšnjim razpoloženjem. Če bi ta akcija uspela, bi dovedta do raacepa v sedanjih političnih strankah, zlasti pri socialn-fh demokratih in narodnih socialistih. V zmernih poliričniii krogih so prepričani, da So ta akcija uspela, če se bo postopalo trezno in previdno m to tem prej. ker je ljudstvo že sito večne f*oi^>e p^HrčntJh strank.
Prve smrtne obsodbe pred
Vratisiava, 23. avigusta. AA. V Gornji SJeziji sta zadnje dni zaseda*, dve izredni sodišči proti javnim nacalacvom. V Briegu
je sodišče obsodilo    Člane Reichsbannerja
na večletne ječe zaradi izgredov v mestecu Ohiau.
Mnogo strožje kazni pa je izreklo sodišče v Beuthenu proti nacionalnim socialistom, ki so umorili v Botempi nekega komunističnega delavca. Sod»šče je obsodilo 5 krivcev na smrt.
Po razglasitvi obsodbe je zavladalo v Beuthenu veliko razburjenje. Okrog sodišča so se pričele zbirati velike množice. Med temi so bili tudi mnogi nacionalni socialisti iz Vrartislave. Množica je zavzela proti policiji sovražno stališče. Policija je morala rabiti karaibinke. da je lahko izpraznila prostor in ulice okrog sodišči, da s tem prepreči morebitni naskok na sodišče. Nacionalni socialisti so hoteli vdreti v zapore in oprostiti svoje na smrt obsojene tovariše.
Vodja nacionalno socialistični'h napadalnih čet v Sleziji, državni poslanec Heines je imel pred množico govor, v katerem .;e dejal, da bo postala ta sodba usodna za nemško obnovo. Če bodo smrtno kazen izvršili, bo Beuthen postal izhodišče za osvoboditev Nemčije.
Šele kasno zvečer ie policija vzpostavila red in mir. Vratislavske naciona ne socialiste so odpeljali v tovornih avtomobilih nazaj v Vratislavo.
čiščenje na Pruskem
Berlin, 23. avgusta. AA. Zaradi katoliškega praznika se bo pruski deželni zbor sestal že 30. avgusta, torej isti dan kakor državni zbor.
Berlin, 23. avgusta. AA. Kom istrska pruska vlada je sklenila, da bo začasno upokojila večje število sreskih glavarjev. Na razpoloženje bo postaviienih nad 90 glavarjev, od teh 40 ne bodo prevzeli več v službo. Med reduciranimi glavarji je tudi g. Jaenioke. zet pokoinega državnega predsednika Eberta.
Jaenioke je bdi leta 1925 disciplinsko kaznovan, ker je po Hindenburgovi izvolitvi za državnega predsednika napisal v tujsko knjigo v Italiji opazko, zanič! jivo za Hindenburga. HindenKurg je tedaj preprečil, da niso Jaenicka takoj odpustili iz službe.
Angleška izvozna trgovina v resni nevarnosti
Vznemirjenje t angleških gospodarskih krogih zaradi sklepov na imperijalni konferenci v Ottawi
London, 23. a^gn-pta. Sklopi vidike imperijalne konference v Ottavri so vzbudili ogromno pokornost rveega svetovnega go-apodarstva. Vesta o doseženih aporaznmih ta n«.naJjai& posledicah podpisanih /pogodb napovedujejo vetHte preokret v odnošajih med AingMjo te njenimi domrjn^oof in ko"!o-nadaim. kar bo vplivalo na ves svetovni
Na konferenci v Ottairi je Mk> sklenjeno 17 gospodarskih pogodb in to 12 med Anglijo ki rasno mi domJnjomi ter pet med poaatmesndmd domrirdoni. Irska je sklenila dve pogodbi s Kanado te Južno Aro?-rtko. Predsednik an.srles.ke delegacije na Sjonierenoi v Ottawo BaMwin je iejavrH, da je konferenca dosegla mnogo več kakor pa ■e je pričakovalo. Po njegovem mnenj n so rezultata konference dobri ne mo zaradi tega, ker se je posrečilo skleniti razne gospodarske pogodbe, temveč še bo1 j saradr. tega, ker je ta konferenca učvrsti- -la duh medsebojnega zaupanja ter dovedla oo tesnejšega sodelovanja vseh članov ve-Etke britanske zajednice.
Z razcrltati konference pa nikakor niso
zadovoljni angleški gospodarski krogi, ki s« boje, da bo odslej zunanja trgovinska Po4itika Velike Britanije resno ogrožena, ker z uvedbo kontingentiranja uvoza ter s pristankom na razne olajšave za uvoz kmetijskih pridelkov v Anglijo iz do-rrrinjonov. zlasti iz Kanade, spravila v veliko nevarnost trgovinski promet z dru-gkni državami. >Financia| News< naglasa, da bo ustvaritev gospodarske zajednice na prostranem ozemlju britanskega imperija dovedla do zloma izvozne trgovine Anglije, ker bodo nedvomno vse države, ki bodo s tem prizadete, omejile uvoz angleških pridelkov.
London, 23. avrgn^ta. AA. Izvrševani i odbor zveze angleških trgovinskih zbornic je poslal Baldw;nu pismo s toplimi čestitkami za velik euspehe na imperijalni konferenci v Ottavvi. Ta sporazum za trgovinsko vzajemnost angleškega imperija. Na podlagi dosedanjih zvez naj vodi k trajni okrepitvi vseh delov imperija, ker je to želja vseh Angležev.
Berlin, 23. avgusta. AA. Berlnski politični krogi so mnenin da pomeni ottiw*ka konferenca čvrsto   okrepitev gospodarske
skupnosti angleškega imperija. Edino, kar ti krogi obžalujejo je to, da bo morala zvišati nekatere svoje carine in da bo s tem okrnila preferenoni sistem, kakor si ga je zamislil Baldwin. Največjega pomena pa ie za Anglijo po tej konferenci to. da se bo zdaj lahko posvetila gospodarskim vprašanjem sveta.
Poljska bo ustavila plačilo dolgov?
Varšava, 23. avgusta, Več vladnrh listov narove d utje, da bo Poljska ustavila plačilo svojih zunanjih dolgov. 16. oktobra M morala plačati Amertkrf 29.5 milijonov zlo-tov. Listfi pozivajo vlado, naj takod obvesti Zedimj-eno đrJEarnc, da Pofljska za enkrat ne more plakati.
Identiteta princa Burbon-skega ugotovljena
Pariz, 23. avgusta. "Lausannska policaja je obvestila pariško policijo, da rji je uspelo ugotoviti! iidentiiteto pred par dneva v parri&kem hotelu umorjenega (princa Ed-gaj-ja Burbon-skega, ki 5e bil včeraj pokopan v okoHoi Pariza. Lautsanuaka poJicija pravi, da gre za nekega 28. junija 1885 v Marseilleu rovenega mednarodnega pusto-lovca Edmunda Padovanija. Padovanji je dezertirali svorečasno iz francoske vojske in se je 20 let potiikal po EsvTopi in Ame-rriki pod raznimn imerni *er /iizvržil rasne pustolovščine. Nad 50fcrat je azpremenll svoje tote.
Francoski manevri
Pariz, 23. avgaista. Od 22. do 26. t. m. se vrše veliki zračnri manevra, pri katerih bodo sodelovale tndd čete, da bi se na ta način kontroliralo sodelovanae med vojsko na kopnem in zračnim brodovjem. K manevrom bo v najtršem obsegu ptritegnjeno tudi oč/vilno prebivalstvo ter izvršeni poskusi obrambo v primeru napada iz zraka. Manevri se bodo vršili na ozemlju ob Hori i ter na liniji Mefcz - Iedemhof ter v vsem đotariinštkem iprenrogovtnem področja.
Prihodnji Piccardov vzlet bo financiral Mussolini
London, 23. averupta. g. Kakor poroča »Daily Herald« bo financiral tretji polet profesorja Piccarda v stratosfero in sicer s Hudsonovega zaliva blizu takozvanega m a gn etičnega tečaja italijanski ministrski predsednik Mussolini. Kakor zatrjuje isti list, jc profesor Piccard v Benetkah stopil v stike s tamkaj bivajočim senatorjem Marconijem, da bi se našla možnost znanstvenega sodelovanja med tema učenjakoma pri naslednjem poletu v stratosfero.
Opozorilo onim, ki pošitlajo kako blago v Avstrijo
Beograd. 23. avsrusta. AA. Prometno ministrstvo objavlja: še zmerom se dogaja, da avstrijske železnice na obmejnih postajah odklanjajo sprejem pošiljk, ker niso opremljene z uvoznim dovoljenjem. Seznam blaga, za katero je pri uvozu v Avstrijo potrebno uvozno dovoljenje, je objavljen v SlužTbenem listu avstrijskega ministrstva financ St. 121 z dne 30. aprila t, 1. Da bi se izognili zastoju na obmejnih postajah, kjer so samo v napoto prometni službi, in da bi se izognili materijalnim posledicam, se opozarjajo transpertanti, da se morajo v lastnem interesu ravnati po predpisih in omejitvah, ki so jih izdale tuje uvozne države.
Izpopolnitev osi ješke zbornice
Beojrrad. 23. avansta. AA. Po odredbi ministra za trgovino in industrijo sta imenovana za člana zbornice za trgovino. rbrt in industrijo v Osijeku Ivan Samar-djila, lastnik žage v Kuzmici in Ivan Tul-ner, gostilničar v Osijeku.
Velik požar pri Kočevju
Sooči |e pogorel del vasi Onek — Skoda znaša z milijona
Kočevje, 23. avgusta.
Snoči okrog 22.15 je začela rudmiška sirena tuliti in naznanjati prebivalstvu, da nekje gori. Rudniški sireni so se pridružile sirene kočevske tovarne in parnih žag in kmalu je bil tudi plat zvona v mestnem zvoniku. Nad Sv. Ano je nebo krvavorde-če zažarelo. Kočevski gasilci so se naglo začeli zbirati pred svojim domom in se z vzorno nagtico pripravili na odhod. Po smeri žarečega neba je bilo sklepat«, da gori ali v vasi Cvišlerje ali pa na Oneku. Kmalu se je razširila vest, da gori va>. Onek. Gasilci iz Kočevja so se z vsemi tehničnimi pripravami na avtomobilu odpeljali v Onek, ki je od Kočevja oddaljen 8 km v smeri proti Koprivnicu.
2e od daleč se je videlo,
da je požar zavzel ogromen obseg. Ko so prihiteli kočevski gasilci na kraj požara, so zagledal)! žalosten prizor. Sredina vasi, kjer so še dane« stale najlepše hiše in ponosna kmečka domovanja, je bila z gospodarskimi poslop-ji, skedmji, kozolci in svinjaki v plamenih. Ljudje so begali vsi iz sebe okrog svojih domov, nosili iz gorečih hiš pohišftvo, reševati živino in se trudili, da rešijo, kar se resiti da. Kakor vžigalice so se vžigale hiše druga za drugo, skednji, polni dišečega sena in slame, natlačeni kozolci ;n lepi hlevi so postajal! žrtev plamenov.
Kolikor je mogel ugotoviti vaš poročevalec, je nastal ogenj v skednju gostilničarja Franca Kostnerja št. 22. Skedenj je bil natrpano poln slame in sena. Domnevajo, da je nepreviden gost vrgel proč cigaretni ogorek, ki je padel na slamo pred skednom. ki se je bkiskoma sam vnet. Od skećaja ie ogentj preskočil na gos ti 1-ničarjevo hišo. od 'cu se jc pa cgem: z neverjetno naglico širil naprej. Ker stoi-e Irše v Oneku precej na kupu. je bilo takoj oči vidno,
da ie katastmfa neizbežna. V naslednjem hipu se je vnela sosedna enonadstropna hiša posestnika Alojzija Thalerja št. 21, nato je začelo goreti prt posestniku Jožetu Kdstnerju št. 20, vrnela so se tud3 gospodarska poslopja, pripadajoča obema posestnikoma.
Medtem so prispeli na kraj požara prvi gasilci iz Spodnjega Mozlja. Ti so z veliko požrtvovalnostjo in naporom preprečili ,da se ogenj ni širil proti zgomjerrra koncu vasi. doči.m spodnjega dela vasi niso mogli več rešiti. Sredina vasi je gorela neprestano, vse po vrsti je postalo žrtev davjega elementa. Za mozel^skimi gasilci so prihitela še druga gasilna dirustva od vseh strani in sicer iz Kočevja, iz Statre Cerlcve, Spodnjega Mozlja, Cvišlerjev, U-volda, Koprivnika, Zajčje vasi, Zeliine, šal-ke vasi m Dolge vasi. Gasnlci so med seboj tekmovali v plemenitem dera reševanja ter omejevanja požara.
Gašenje je bilo zaradi pomanlkanja vode zelo naporno. Pomislite je namreč treba, da v kočevskem okTagu že Šest tednov ni padla kaprica dežja. Studencev v Oneku spfoh ni in so liudae že od netodai navezani samo na kapnico. Na soodrrjean koncu vasi ie mteka, tajer napalo vašča-rri živino. Kočevsfci gaseči so napeljali cevi v to mflako in kmalu je motorna brizgama metala mogočne curke vode v gorečo vas. Pri gašenju ie pomagate tudi vojaštvo pod vodstvom častnikov. Voiatot so bili na poti skozi Kočevje na Sušak, požrtvovalno so pomagali gasiti m reševali tam, lejer je bila potreba največja. Skupnim naporom gasilcev in vojaštva se je posrečijo po dolgotrajnem gašerij* ogenj vendar omejiti, k sreči je ponehal tudi veter. Tzmed gasilcev je v prvi vrsti treba pobva5i*i one iz MozUja. Vaš poročevalec je na lastne oči videl, kako so može^ ski gasfloi pod vodstvom svojega načelnika župana ŠermČa vdirali v goreča poslopja in
v smrtni nevarnosti reševali živino. Požar je težko prizadel 11 posestnikov. Gostilničarju Francu Kostnerju je zgorela hiša s tremi gospodarskimi poslopji. Posestniku Thalerju je bHa uničena enonad-stropna hiša, dalče pritlična hiša, dva kozolca in svinjak. Ani Lacknerjevi je pogorela hiša z dvema gospodarskima poslopjema, uničen je tudi svinjak. Posestniku Ernestu Kramerju je požar vpepeif! hišo in dve gospodarski poslopji, Tohanu Kostnerju hišo in skedenj. Francu Knapflu hišo in dve gospodarski poslopji, Francu Trarrspušu Iršo in skedenj, Karlu JaMSču hišo in skedenj in posestniku Hutenju skedenj. Škoda je ogromna in
se cen1 na dva milijona Din, hudo so pa r>o cestniki prizadeti zlasti zato, ker so *V kozolci :n skednji pokii sena in slame    : drugih nofo'skih pridelkov. Uničeni so tudj vsi sadovnjaki, po katerih
je slovela vas Onek. Zgordo je tudi nekaj perutnine in več prašičev ter okrog 80 kubičnih metrov drv.
Pri gašenju se je tudi pripetial manjša nesreča. Posestnikov sin 17 letni ViBern Nick je lezel v gorečo hišo, moral je pa razbiti šipo na oknu. Pri tem si je prereza 1 žaio odvodnico. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dir. Braune iz Kočevja, ki ga je za silo obvezah, ker pa krvavenje le ni ponehalo in se je fant celo onesvestil, so ga morali z avtom prepeljati v Kočevje, od tu pa so ga prepevati v ljubljansko bolndeo.
Kakor smo že omemri, je ogenj nastal v Kostnerjevem skednju, po vasi pa rudi krožijo govornice, da gre za požig. V zvezi s tem so orožniki, ki so takoj prispeli na loraj nesreče, uvedli obširno preiskavo, obenem na poizvedujejo, koMko znaša škoda. Mnogim posestnikom je baje radi zgorel denar.
Sleparji in pustolovci
LJubljana, 23. avgusta.
V Ljubljani in tudi po dežen* se je zadnje čase pojavilo mnogo pustolovcev, ki se izdajajo za trgovske potnike, zastopnike raznih tvrdk, in skušajo slepariti ljudi.
Nedavno smo poročali, da se je v Kranju pojavil mladenič, ki se je predstavil solastniku Jadransko podunavske čevJjar-ne g. Antonu Stefetu za ekonoma neke zagrebške tvrdke in naročil za 7000 Din čevljev. Stefe je napravil z njim pogodbo, povabil ga je na Bled, mu daroval par čevljev, ko je pa hotel za naročilo nekaj na-plačila, se je neznanec izmazal. K-opčija ni šla tako v klasje, kakor si je zaželel. S svojim obiskom je pred dnevi osrečil rudi peka in slaščičarja Franca l*osavca rta HCarlovski cesti, o čemer smo že poročali. Pri njem je naroČil za. 3000 Din peciva, a se je naglo odstranil, ko je pek zahteval aro.
Včeraj je policija gospoda »ekonoma« v Ljubljani aretirala. Zaradi postopanja je bil aretiran neki surmJjrv moški, ki so ga prignali na kriminalni urad. Pri njem so iMtšH delavsko knjižico, glasečo se na ime France Novoselec. Afed zasKžaTrjera je pa policija, ugotovila, da ne gre za Novoselca, temveč za Rudolfa Vodopivca, ki je kned že opetovano opravka z oblastmi in je že od leta 1934 izgnan iz naše države. Rudolf je namreč rojen v St. Betru na Krasu in je pristojen v Ptslr)o. Sete nedavno je prišel iz zapora ljubljanskega sodišča, kjer je presedel manjšo kazen. .Zdaj so gospoda »ekonoma«, ki se je med drugim oglasil tudi v grajsfimi na BnoVj psi Ljubljani ter nakupo*al jajca za nefco državno ustanovo, znova zaprli, po prestani kazni ga pa izsžeoo v Ita&jo.
Pri Vodopivca so našli tudi fino skažo moško uro z verižico, kar je najbrž izroafo-nit, kajti ko je prSel iz zapora, are in ve-rižice nt kneL Lastnik maj se javi na policiji.
Nedavno smo poročat, da ae kfcsti m okolici Ljubljane pustolovec, ki ima naročilnice tvrdke Drago Schroab s ponareje«-nicn žigom ter od steBPfc JtzaR&btja predujme na naročeno biago. Slično prijavo je poslala poficT>! včeraj tudi rvtpdka »Rekorde v Ljubljani. Pri tvrdki se je namreč oglasila uradnica Leopokfina Crne in prijavila, da se je pri njeni materi oglasil neki potnik z naročilnim Ustom tvrdke »Rekord« m rodi pre jed za naročeno blago nekaj naplačiia. Te sleparije izvršuje isti pustolovec kakor na račun tvrdke Drago SchvRab, ker so naročilnice iste. »Potnika« je Crnetova včeraj srečala v Ljubljani in ga nagovorila, češ, kdaj bo dobila naročeno blago, pa je bH mož zelo ogorčen, češ da je ne pozna in da se prav gotovo moti v osebi. Pustolovca išče poHcija.
Včeraj je v bjtšti v 2&do«vaki stezi St. 6, ki je lest g. Sartorija, dimnikarski mojster Kerac zažigal saje v dimniku. Okrog 23. je mestni uslužbenec France Govekar, ki stanuje v dragom nadstropju iste hiše začutil oster smrad po dimu. Obvestil Kernca, ta pa gasrke. Gasilca sta morala razkopati strop do dšmnika, ker se je vnela stena. Skoda znaša okrog 4000 Din.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. Amsterdam 2297.07 — 2306.43, Berlin 1366.14 _ 1366.94, BruseO 791.9(1 — 796.85, Oarih 1108.36 — 1115.85, London 197.30 — 198.90, Newyoffe ček 5684.94 — 571240, Pariz 223.79 — 224.91, Praga 168:56 _ 169.42, Trst 292.01 — 294.41.
INOZEMSKE BORZE.
CuHh, 23. septembra. Pariz 20.1775, London 17.816, Newyork 614.75, Brueeti 71.425, Milan 26.3«, Madrid 41.40, Amsterdam 207.226, Borhn 192.376, Sottja 3.73< Praga 16.21, -Varite** 57.90, Bafcaioftta 3.06.
>SLOVENSKI NAROD«, dne 23.
Rdeči križ za pasivne kraje
Zbral in razdelil je 2997 vagonov živil in je uspešno
zaključil svojo akcijo
Ljubljana, 23. avgusta. Nase dnevno časopisje je svojčas pisalo o bedi prebivalstva v onih pokrajinah naše države, ki so trpele lani pomanjkanje radi dolgotrajne suše. Prav tako je poročalo o podporni akciji države m privatne inicijative, da bi se bednemu prebivalstvu nudila čim izdatnejša pomoč.
Naš Rdeči križ je za počel živahno akcij nabiranja prostovoljnih prispevkov v denarju žn živirih. Od pričetka te akcije, t. j. od 13. septembra lani pa do 30. junija letos se je zbralo dobrovoljnih prispevkov v denarju 2,933-392 Din, v blagu pa 135 vagonov živil za ljudi in 21 vagonov krme za živmo. Od nabranih denarnih prispevkov je osrednji narodni odbor Rdečega križa nabavil še 235 vagonov turšcice, 3 vagone fižola in 9 vagonov sena, tako da je skupno razposlal prizadetim krajem 393 vagonov živil za ljixli in 30 vagonov krme.
V akciji brezplačnega prevoza hrane, katero so privatniki kupovali za svoj denar, je osrednji odbor Rdečega križa v času, dokler je bila ta akcija v njegovih rokah in dokler je dne 16. januarja ni prevzelo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, razposlal še 146 vagonov tuTŠeice. Za odpremo vse te prebrane je porabil 597 nakaznic za brezplačni provoz, ki mu jih je dala na odredbo g- ministra za promet na razpolago generalna direkcija drž. železnic.
Po podatkih ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je država tudi od svoje strani nudila za prehrano prebi-
valstva v pasivnih krajih to-le obilno pomoć: v dravski banovini 66 vagonov hrane, v savski 278, v vrbaski 66, v primorski 608, v zetski 766. v drinski 273, v dunavski 97, v moravski 117 in v vardarski banovini 134, skupaj 2997 vagonov hrane. Razen tega je izdala posameznim banovinam za brezplačni prevoz hrane m krme skupaj 8897 nakaznic, za polovično voznino pa 1120 nakaznic.
Na seji ožjega osrednjega narodnega odbora Rdečega križa, ki je upravljal vse posle nabiranja prispevkov in razdelitve pomoči, dne 7. julija je bilo odobreno sklepno poročilo o tej akciji. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je bilo to delo eno izmed najizdatnejših v povojni delavnosti našega Rdečega križa, a rudi eno izmed najtežavnejših, ker je šlo ne samo za dajanje prve pomoči, temveč tudi za prehrano prebivalstva celih pokrajin naše države. Rdeči križ je svojo nalogo izvršil v polni meri ter je bila beda ublažena in odklonjene strašne posledice. Kraljevska vlada je to akcijo v vsakem pogledu podpirala in pospeševala, zlasti minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan P u c e 1 j in vrhovni inšpektor pri predse dništvu ministrskega sveta g. Radoslav Dunjić. V od-sotnosti bolnega predsednika Društva Rdečega križa je prvi podpredsednik g. dr. T. A 1 a u p o v i č izrazil vsem višjim činiteljem najglobljo zahvalo, ker so s svojo naklonjenostjo Rdečemu križu omogočili, da je tako veliko in tako težavno misijo z uspehom za vršil.
Navdušen sprejem zmagovalcev
Ljubljana je snoci pokazala, da se zaveda pomena
ge naših plavačev
Ljubljana, 23. avgusta.
Snoci je bilo naše mesto na nogah. Kaj takega že dolgo nismo videli. Ljubljana je na izredno živahen način proslavila veliko zmago, ki jo je dosegla Ilirija na plavalnem prvenstvu Jugoslavije. Mesto se je strnilo, da da duška svojim čustvom in pokaže svojim sinovom, da zna ceniti pomembnost velikega dogodka, ko je priro-mal v Ljubljano dragoceni Petrinovičev pokal, najvišja nagrada, ki si jo more priboriti športni kiu'b. Ljubljana ni bolela zaostati za Splitom, kjer je bilo vse mesto iluminirano, z ladij pa so odmevale salve topov, ko so prvič prinesli tekmovalci Jadrana, ponosni sinovi Splita, dragoceno trofejo v rodino mesto.
Ze mnogo pred 20. so se- začele pred kavarno Evropo zbirati množice. Formiral se je sprevod, ki je z godbo »Zarje* pod vodstvom kapelnika Dolinarja in z aktivnimi člani Ilirije, zlasti plavači, na če;u odkorakal na kolodvor, kjer je bila že zbrana velika množica ljudi. Znak našega mesta, starodavni ljubljanski grad. je že od daleč pozdravljal tekmovalce, ki so se pripeljali z dolenjskim vlakom. Dočim so pred kolodvor prihajale vedno nove množice, so se na peronu zbrali predstavniki sportnh in drugih organizacij. Tisti, ki so se pripeljali snoči z dolenjcem, pač še niso bili nikdar tako hrupno In svečano sprejeti in so nekateri prav plašno gledati. Tz z zelenjem okrašenega vagona, ki je imefl z velikimi črkami napis SKJ Petrinovičev pokal, so izstopili tekmovalci skakači, z mladim juniorskim državnim prvakom Ziherlom na čelu. ki je nosil dragoceno trofejo. Vsi tekmovalci so prejeli šopke cvetja. Pred kolodvorom je tekmovalce nestrpno pričakovala velika množica, ki je zao rila v enodušen pozdrav, ko so se smehljajočfb lic prikazali zmagovalci- Ovacije se kar niso hotele poleči. Pred zbrano ekipo je stopil predsednik SK Fliri-je dr. Dular, ki se je v zanosnem govoru zahvalil požrtvovalnim tekmovalcem, da so po tako kratki dobi požrtvovalnega dela priborili kihrbu največjo trofejo plavalnega sporta in jih bodril, naj vztrajajo pri svojem delu, da ne bo romal pokal nikdar več iz Ljubljane. V imenu LiuM-iane je pozdravil tekmovalno vrsto občinski svetnik dr. Fettich. Podčrtal je dejstvo, da se je pokal preselil v plan:ne, kar so še nedavno smatrali za šalo. S svojo zmago niso samo prinesli svojemu klubu novih lavo-rik, temveč so se izkazali za vredne zastopnike belozelene Ljubljane, ki more biti na take sinove in hčere upravrčeno ponosna. V imenu odsotnega župana, kakor tudi v imenu mestne občine jim čestita na velikem uspehu. V imenu Ljubljanskega plavalnega podsaveza je zmagovalce nagovoril podpredsednik Onidovec, ki je na-glašal, da je danes vtsa mladina strnjena med borci za športno idejo in da ga veseli ,da more v imenu podsaveza, kateremu pripada Iliri]a, čestitati kjhjfcu na tako velikem uspehu z željo, da bi ostal Petrinovičev pokal vedro) v Ljubljani. Tekmovalci skakači so se zahvaKM govornikom in nepregledni množici, ki je z viharnimi ovaerjami ves čas prekini evala pozdravne govore, z bojnim krikom skakačev, naiho-vi tekmovalci plavači pa so jih sprejeli s svojim originalnim bojnim krikom, ki smo *a že stfršafc ob prirfki plavalnega prvenstva.
' Ob zvokih koračnic se je formiral im-pocartteo sprevod. Na čelu so nosaM belo-zeleno zastavo Ljubljane, ki je obenem tudi ifirijanska, na obeh straneh pa sta bili državna tro bojni ca in ili rižanski prapor. Bred in za godbo so korakali nositelji lampijonov, nato pa je sledila zmago-s prjfcaionfc za temi pa član-
stvo Ilirije ki velika množica občinstva. Špalir množice je bil tako gost, da se je sprevod le s težavo premikal naprej. Zmagovalci so bili ves čas sprevoda deležni navdušenih ovacij. Po Miklošičevi cesti je spre-vod krenil čez Marijin trg, odkoder so se pred magistratom videle goste množice ljudi, pozdravni nagovor pred magistratom pa je zaradi odsotnosti župana odpadel. G. župan je moral namreč nujno odpotovati v Beograd. Sprevod je zavil v Wolfovo ulico in se preko Kongresnega trga, mimo Zvezde, skozi Šelenburgovo ulico, po Dunajski in Gosposvetski cesti pormkal proti kopališču Ilirije, katero so na mah zasedle množice do zadnjega kotička. Skakalni stolp je bil ves v zelenju :n zastavah. Na 5 meterski deski je bila postavljena belozeleno okrašena mizica, na katero so postavili pokal, ki ga je obsevala intenzivna svetloba žarometa, da se je lesketal kakor solnee. V zrak so švigale rakete z umetnim ognjem, ljud>je so pa še enkrat priredili svojim ljubljencem navdušene ovacije. Za tekmovalce je bila pripravljena dolga, z zelenjem in cvetjem okrašena miza. za ostalimi mizami pa so posedili drugi člani in prijatelji kluba. Ob zvokih jazza se je razvila neprisiljena domača zabava s plesom, ki je trajala pozno v noč.
Vrlim zmagovalcem, ki so tako častsi3 zastopali belozelene bane svojega kluba in našega mesta, kakor tudi klubu samemu naše naiiskrenejše čestitke z željo: Petrinovičev pokal ne sme nitsdar več »z Ljubljane!
Maščevanje odpuščenega delavca
Kranj, 22. avgusta. Elektrarna Mayr in Ko. gradi na Kokri nov betons-ki jez. Gruče radovednežev vedno postajajo na mostu in opazujejo, kako napreduje delo. Zlasti je lep pogled zvečer, kajti tudi ponoči delo ne počiva. Romantična soteska Kokre je vsa razasvet-Ijena.
Stavbovodja pri gradnja novega jeza £. Anton B. je pred kakimi 14 dnevti odpustil nekega delavca, starega 20 let. Bil je menda precej len 4n na posebno rad ubogal. Odpuščeni delavec In njegovi tov ari &i so od tistega časa vedno prežaK na etav.bo-vodjo, da bi se mu osvetiM. Prišlo je le večkrat do imeridentov. Pretekflo nedeljo ponoči pa so si zarotniki dzmisMli naravnost grozen način maščevanja. V blšznji gosfcilni je bila tega dne veselica, na kateri eo biK budi odpuščeni delavec m to-vari&i. Malo so se ga napiM ln so že pred polnočjo začeli izzivate. Nekega »truzev-škega možakarja eo že precej nabili. S težavo 5» je končno rešil njegov ervak.
Okrog ene po polnoči je stal stavbovodja na mosta lin gtedafl, kako delavci de-kKk>. Kar je stopil k njemu neki fant, W se je namenoma zaletel vand, da je vsbuiil njegovo pozornost, Stavbovodja ga sprva noti spoznal ni. šele ko ura ie dobr*> pogledal v obraz, je videl, da je nemnanec odpuščeni delavec. Delavec ga !y» osorno vprašal, zakaj ga je odpustil. Stavbovodja mu Je odgovoril, da mora pač sam najbolje vedetri, da nd bil xa rabo in d* naj gre svoj pot. Ko pa se je obrnil proti sredi mostu, je zagledal, da trista sama Pristopilo je še Sest delavčevtti tovarišev. Prijeli eo stavbovodjo dn ga hotel* vreči če* most v globino. Napol je Se visel če« most. Nekateri so bili za to, da ga pahnejo v prepad, Imgl pa so se malo obotanri'sli. Mis-SJE pa so, da jih pač ne bo mogel nihče itr dati, ker bi bil stavbovodja, če bi ga b'.li vrvH v prepad, prav gotovo takoj mrtev.
Ravno takrat pa je prišel na most za-
poslena delavec Jože BoaceU, vulgo Dup-Jjanec, fcd je pono&l detel na jem. Prišel je bas t Susterssoevo gostilno po mattoo
za svoje tovariše. Ko je sačui na mostu krik, je stopil a« most, da vidi, kaj ee Je agoddlo. Takoj mn je bilo jasno, sa kaj gre. Stopal je bliže, dm so ga maščevale* opazriM. Ko so ga zagledali, so se ga tako prestrašiti, da so stavbovodjo postavili z ograoe mostu na tla. Samo Bonoljevemu prihod« se ima stavbovodja zahvatiti, da ga razjarjeni delavci niso pahnriH v hdad-no strugo Kokre. Sicer bi ga danes ne bilo več med živimi.
K položaju tobačnih vpokojencev
Ljubljana, 23. avgusta.
V 179. številki >Slovenca< je btl objavljen članek ^Strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojenk«, v katerem si (to -društvo lasti prarvrico in zasluge za rz-pla«Jtk> sedanjih prevedb, češ da Že društvo .vsa povojna lota deluje za izboljšanje položaja tobačnith upokojencev dn upokojenk. O teh yzaslugahc nam pišejo:
Po našem mnenjn bi se za nas, tobačne upokojence, res malo moralo zsroeti strokovno dmstvo, katerem« že vsa leta prispevamo Članarino, poudarjati pa moramo, da je društvo za nas do®daj prav im!o srforj.lo. Za povišanje nase pokojnine nima prav nobenih zaslug, dejstvo in >zasluga< društva je pa, da nas je od finančne uprave prevzela monopolska uprava. Kar se tiče prevedbe kronske pokojnine na dinarsko, ni društvo v tej suvani prav ničesar ukrennio, pač pa je to aasluga drugih, v prvi vrstsi mrinisrtra g. dr. Kramerja, ki je •izposloval, da smo prejeli k pokojnoni v visino 206 Din še 124 Din Don, tako da imamo vdaj 324 Din sa — polna leta. če bti bilo društvo kolickao na mestu, t*i trla njegova dolžnost toliko časa delovati, da bi tobačni upokojenci pri6te do svojih polnih prejemkov, ki jftm po zakonu pnipa-daoo, to je do pokojnine od 800 dx> 1000 denarjev. Zakaj se društvo že takrat, ko so bala. urejena izplačila in pokojnine drugim državnim uslužbencem, nd pobrigalo, da se prevedejo kronske pokojnine na dinarske? Hvala se edčno z uspehi, ki jih je doseglo leta 1932. Torej je vsa prejšnja leta spalo! Tobačna upokojeno! ne spadajo v strokovno društ/vo, ki je popolnoma priivatnega anačaja, oni so državna upokojenci in »padajo v dTžavno organizacdjjo! Prizadeti    tob. upokojenci  ki upokojenke.
Nenadna smrt
Kranj, 22. avgusta.
Celar Alojzij je preteklo nedeljo po šestih letih obiskal Kranj, kjer je bil rojen-Tu je preživel svoja mlada leta. Po poklicu je bil čevljar. Dolgo vrsto let je bil pomočnik pri mojstru Fr. špenku, pozneje pa je odprl lastno delavnico. Potem se je preselil z ženo in otroci v Ljubljano, kjer je tudi izvrševal svojo obrt, nekaj časa pa je bil v službi na mitnici. Letošnje poletje se je odločil, da obišče Gorenjsko. V Kamni gorici ima hčer, ki je učiteljica, v rojstnem mestu pa teto Frančiške Perčičevo. Ko se je odpeljal z jutranjim vlakom iz Ljubljane, nihče domaČih ni slutil, da se ne bo vez živ povrnil. Bil je zelo vesel, da bo spet po tolikih letih videl kraje, kjer je preživel mladost
Na poti 9 kranjske postaje v mesto mu je prišlo slabo. Mož je bil precej močan, k temu pa se je pridružila se silna vročina-Ko je stopal po stopnicah, ki vedejo v mesto, se je moral tako krepko opirati na palico, da se je zlomila. S težavo je prispel na vrh stopnic, odtod pa k Spe n k ovim, kjer se je nezavesten zgrudil. Takoj so poslali po zdravnika in po rešilni avtomobil, ki naj bi ga odpeljal v ljubljansko bolnico. Toda, ko je prišel zdravnik dr. J. Bežek, je bil nesrečnež že mrtev. Takoj so poklicali iz Ljubljane pokojnikovo ženo. Alozij Celar je bil star 66 let, bil je eden izmed starih Kranjčanov, ki je vedno z veseljem obiskal svoj rojstni kraj. Pokopali ga bodo v Kranju.
Novice iz Kranja
Kranj, 22. avgusta-Silna vročina kar sili ljudi h kopanju. Množice kopalcev hite na Kokro in Savo. da se vsaj mak) ohlade. Posebno priljubljena je Sava. Tu je solnee do večera, velike ploskve produ na obeh straneh železnega mostu so kakor nalašč za solnčenje. Tudi voda ima tako različno globoko strugo, da pridejo na račun plavači in neplavači. Slednji plavajo lahko izredno dolge ptoge, od Slavčeve kopališke restavracije do Majdi-čevega jeza. Skoda, da je skupna slačilnica premajhna in nezadostna. Kopalci se morajo slačiti na prostem. Marsikomu je bilo že kaj ukradeno. Najpripravneje bi bilo, da bi lastnik kopališke restavracije drugo leto postavil lesene kabine. Kajti prodno bo zgrajeno novo kopališče med iiujen3kiin "lostom, bo večina hodila še raj rale na Savo- Obneslo bi se tudi, da bi bili kopalcem na razpolago čolni. Nad jezom je voda tako mirna kakor jezero.
Kranjsko mesto še ne pomni takih ponedeljkovih sejmov m tržnih dni. Od Kreditne banke do Kušlana prodajajo kmečke gospodinje svoje blago. Toliko zelenjave, sadja in perutnine še nikdar ni bilo pri nas na trgu. Huda denarna stiska prisili kmeta, da prinese na trg, kar le nv>re, da dobi vsaj malo denarja. Danes ima že vsaka kmečka gospodinja svoj vrt za zelenjavo in sočivje. Ker je na trgu vsega v tako obilni meri, je razumljivo, da vsega ne morejo spraviti v denar. Končno morajo odnesti blago domov o\i pa ga prodati za nizko ceno.
V nedelio dopoldne so prišli v Kranj Sokoli iz Celja, da se poskusijo z našimi telovadci v odbofki. Naši Sokoli so zmagali 2 : 1. Vobče naši fantje igrajo zelo lepo in jih je naravnost užitek gledati.
Toliko si vreden, kolikor narediš, toda premnogi smatrajo, da je človdk toliko vreden, kolikor ima sadov dela.
Ta pa ni za lase privlečena
Cirkus Je navzfc vročini za LJubljano velika privlačnost
Ljubljana, 23. avgusta,
Ljubljana je presrečna; ne mislimo zaradi napredka, nebotičnika ali Ljubljanice. Njena sreča je se popolnejša, kajti ustreženo je cenjenemu občinstvu vsestransko, meščani so popolnoma zadovoljni, ničesar ne pogrešajo, % ničemer se jim ni treba beliti gflav, samo zabavati se morajo. Zabava spada namreč med bonton. .
No, in adaj je treba spregovoriti o zadevi, ki je tako vražje imenitna, da nam bodo najbrž zmanjkale dovolj resne besede. Najprej pa prosimo zamere prizadete, ker jim nočemo delati reklame.
Pride n. pr. lepega pasjega dne v Ljubljano cirkus. Meščani sicer ne planejo nanj kot lačni psi na kost, vendar, kdo bi se branil cirka! Zvečer je na tivolskem vese-ličnem prostoru živahno pred cirkom, kot da se ga res ljudje otepajo z vsemi štirimi. Brezposelni požirajo z očmi sadje, ki ga ponujajo branjevke, cirkuško občinstvo nestrpno pričakuje pričetka predstave, podjetne device se široko sprehajajo med fantalini, 3ladoledar dremlje, naslonjen na voziček, v bližini pa trobi zvočnik — okolje ter obeležje sta kar velemestna. Ljudi ne begajo niti ognjene barve raket, ki frfotajo pri Iliriji.
CirkuSci zvonec poje kar čarobno, nihče se ne more premagati, vsi silijo proti vhodu, pa tudi k: nepriznanim vhodom se tihotapijo nekateri, toda zadrži jm strah pred uniformo in pendrekom.
Ce imaš častno vstopnico, moraš kupiti vseeno Še vstopnico po 2 Din, > zaradi kontrole.« zrtvujmo dinarčka za cirkuški blagor m dober namen! Loža za za-stonjkarje je popolnoma zasedena, pa tudi druge niso prazne. Sploh so pa vsi prostori dobro 2asedeni, razočarana torej ne bova sama!
Orkester igra povsem prijetno. Program obeta mnogo, čeprav so posamezne točke tiskane debelo kot res silne senzacije. Nekdo preplašen pripomni, češ, zdaj bo pa nastopila krava ko zapoje zvonec. Nastopi pa »zračni« akrobat Franci ni. V tem pogledu so nas razvadili nešteti zračni akrobati v Vegovi ulici in drugod. Toda ta je tič! Na glavi stoji na trape-cu. Ubogi Strohschneider. tvoja slava je obledela! Sicer ljudje počno tako v življenju marsikaj, ker stoje na glavi, vendar jih Francini poseka. Izpraznil ga je frakeljček v tej čudni legi, igral je na kitaro in počel še razne vragolije. In tako začne občinstvo, ki je prišlo v cirkus skeptično, občudovati artiste.
Zvezda na žici  je seveda neizogibna.
Ni nerodna in ker je mlada, kdo bi je ne občudoval! Publika je resna in zgledno pozorna. Nekdo se pa vseeno ne more vzdržati: — Ejduš. kaku se zvera!
Občinstvo je navdušeno. Avgusta imata seveda glavno besedo. Občinstvo se smeje, zato se pač delata Avgusta smešna. In sta res precej bolj smešna kot ne. umna. Nikogar ne pohujšata kot sta baje prejšnje večere da so postale Ljubljančanke na mah tako izredno moralne.
Madame (ali gospodična) Anita se gracijozno prikloni Točka: psi kot akrobati. Psički skačejo, hodijo po dveh, plešejo in sploh počno vse, kar želi madame. Plešejo tudi kolo v nekakšnih zgodovinskih kostumih, skratka, to vam je pravi pasji balet! Ko bi vsaj vsak balet žel vedno toliko priznanja kot ta! Občinstvo je razgreto.
Ali si morete misliti cirkus brez žon-glerjev? Bolj spretni niso niti politični žonglerji kot je ta možak. Kaže tudi, da se je sprijaznil tudi dobro s kitajskim žonglerstvom. Tako dobro ne znajo metati krožnikov niti gospodinje, ki so že petič omožene. Pa kaj bi pravili! V tej Kolumbiji so res sami zlodji in nedvomno ne znajo privleči nobene atrakcije za lase. Pa kozaški plesi, vraga, to vam je tem-j peramentna ta mladina! Gledalci tolčejo z i nogami po takta, nekateri bi se radi kar j pridružili plešočim dekletom.
Tudi muzikaličTio je občinstvo. Navdušeno ploska virtuozinji. ki igra na tybo-fon. To vam je godba, zvončkljanje, ki je še prijetnejše od žvenka zlata!
To pa niso šale! Ob deski stoji ama. conka. cowboy pa meče nože proti rr^, res, kot samo v cirku! Nekatere gledalce spreletava zona, čeprav so že videli Češče to posebno atrakcijo.
No, kar se pa atrakcij tiče, recimo z mirno vestjo, da ga EDdnsa najbolj pihneta. To ni navadno prekopicavanje in ne prisiljene gtmnasticne vaje. Dečka sta prožna, urna ter okretna, da zmagujeta vse akrobatske podvige ter napore gladko, da cirkuSko občinstvo takšne umetnosti ne more pričakovati. Odobravanje se ne more poleči. Telovadca se vrneta in pok a žeta še hujšo vragoJrjo.
Nazadnje pa medvedf! Mnogo boljgi plesalci so od onih, k3 renče s cigani po cestah. Da bi ga videli! Z gospodično pleše in nenežno jo objema čez pas. Malo renči, toda v ženskih rokah, mora vse plesati.
No, in s cirkom mora brti vse zadovoljno.
Vpisovanje v šole
_ Gremijalna trgovska šola v Ljubljani.
Združenje trgovcev v Ljubljani obve»ča, da se vršijo na gremo jadni trgovski šoli poprarvni izpita v ponedeljek dne 2S. avgusta t. 1. od 2. do 6. ure. Kdor se ne bo ja»vil v določenem času k izpitu, bo moraJ razred ponavlja*!. Vpisovanje v L letnik gremijalne trgovske šole bo od 1. do 7. septembra v posarai Združenja ungovcev v Ldnhijann. od 8. do 12. ure in od 2. do 5-popoldne. Vpisovanje v H. to. letntk bo 5. septembra (ponedeljek) od 2. do 5. ure popoldne. Vpisovalo se bo le proti predložit^ zadnjjega šolskega depričevala. Vsak učenec in učenka vplača za I. Jetnik 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Sol-DaasL za II. in I*H. letnik znaša 500 Din. Brez plačane šolnine ne bo ndhče sprejet. Redni šolski pouk se prične v ponedeljek 12. septembra ob 2. popoldne. Razredi, ki pridejo v postov ta dan, bodo razvidni na šoftstoi deski, kakor vea ostala navodila.
— ženska obrtna šota na TehnNMd srednji šoti v Ljubljani, vpteovanue se bo vršilo od 1. do 3. septembra. V prvi razred kateregakoli strokovnega oddelka (perHo, obleke, vezenje) sprejemajo tncenke, Tri so dovrsii] e najmanj dva razreda srednje šole (gfimnaesioe, realke), meščanske šole adi šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najrmand 14, narjveč pa 16 let starosti.
_ Na meščanski šoli v Ljutomeru bo vpisovanje za I. razred 1. septembra ob 8. zjutraj, za ostale razrede pa 2. septembra ob dfltem času. V L razred se sprejemajo učenci in učenke do 14 let, ki so dovršili vsaj 4. razred aid 4. šolsko leto brez vsakega slabega reda. Prinesti je za 1. razred krstni ttst in šolski izkaz ald izpričevalo, za ostale razrede izpričevalo. šoJndne najbrž ne be treba plačati, če pa se bo zahte-vaJa, bodo učenci in učenke pozneje predložili potrdilo davčne npraive (ne občine), koliko plačujejo njih starši direktnega darvka brez doklad. če ne znaša davek več ko 300 Din, se šolnina na noben način ne plača, potrebno pa bo vendar potrdilo davčne uprave. Plačati je nadalje vpisnino 5 Din ter za zdravstveni fond 20 Din. Siromašni učenci dobe knjige v šoli. — Popravni izpiti za vse razrede bodo 1. septembra ob 10. (kolek 5 Din za prijavo, 10 Dm za vsak predmet), šola ima kroetioski znacad, zato se priporoča kmetskim staršem, da pošljejo svojo deco v meščansko šolo, kjer si pri dobri jo najboljši temelj aa nadaljno strokovno izobrazbo, šola se ozira kajpada tudi na potrebe trgovine in obrti. Vse mformacrtfe dade upravitelj st v o.
— Državna meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. V i. razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili z uspehom najmanj IV. razred osnovne šole in kfl niso stari več kot 14 let Ti morajo prtnestd s seboj šolski Izkaz in krstni Met Pri vpisu dobi vsak vpisnico, ki jo kolkuje s kolkom 5 Din in plača 20 Din za zdravstveni fond. Za enkrat druge vpisnine in šolnine na meščanski šoli nd. Popravni (pon avl jami) izpiti se prično 1. septembra ob 8. Za popravne Izpite naj vsak pravočasno vloži prošnjo, pravilno kolkovano. Vse ostalo bo razglašeno na šolskii deski.
— Novo šolsko leto na celjskih osnovnih šolah. Pričetek šolskega leta 1932-33 na mestni deški in dekliški osnovni šoli ter okoliški deški in osnovni šoli šolskih sester se bo vršil tako-le: V četrtek in petek,
t j. 1. ki 2. septembra, od 9. do 12. dopoldne bo šolsko vpisovanje novincev in novink v upraviteljskih pisarnah. V sobto 3. septembra bodo začetne šolske maše in noto učiteljske konference v »-seli teh učnih zavodih. V ponedeljek 5. septembra se bo pričel redni šolski pouk na vseh štirih osnovnih šolah. — Uprave osnovnih šol v Celju,
— !fa šoti Glasbene Masree r Celja bo
vpisovanje 1_, 2. m S. septembra dopoldne in popoldne. Vse podrobnosti glede spreje-jema, nonega Časa, šolnine itd. so razvidne z deske v šolskem hodniku v prvem nadstropju muzejskega poslopja na Slomškovem trga 10. Opozarjamo, da je toda za lanske gojence in gojenke, ki nameravajo nadaljevati svoje šolanje na tem zavpju. ponoven vpis obvezan. Zunanje gojenke se lahko prijavijo predhodno z dopisnico.
Se/eztttea
Koledar*
Danes: Torek: 83. avgnsta, CkatoMčante! FiHp Benicfl, Bogovoljfca; pravoslavni:! 10. aivgnsta.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Honny. Kino ktea*: iKrepostna greftnioa
DEŽURNE LEKARNE. Danes:  Dr. PiecoM, Dunajska cesta t>; Bakarčflč, Sv. Jakoba trg 9.
Izpred malega senata
Ljubljana, 23. avgusta.
Efcanes je bila pred malim senatom razprava glede znanih dernoostracij, ki so se vršile v Komendi ob priliki proslave 60-letnice dr. Korošca. Proti demonstrantom so morali nastopiti orožniki, bili pa so sprejeti s točo kamenja. Državno tožilstvo je zaradi tega vložilo proti prizadetim tožbo zaradi javnega nasilja.
Mali senat so tvorili s. o. s. dr. Kralj s sosodnikoma Jermanom in Javorskom, državno tožilstvo pa je zastopal državna pravdnik dr. Feilacher.
Kot prvi se je moral zagovarjati 23-letni čevljarski pomočnik Štern Damjan iz Zaloga pri Kamniku, ki je bil obtožen, da je ob priliki demonstracij dne 16. maja v Kaplji vasi pri Komendi vrgel proti orožnikom tri kamne. Obtoženi, kakor tudi dve njegovi priči, so dejanje zanikali, vendar je sodišče verjelo priči, orožniškemu kaplar j u Vogrinčiču Antonu, in obsodilo Steraa na 40 dni zapora. Stern ki se je zagovarjal sam, je vložil priziv.
Druga razprava se je vršila proti trem ženskam, ki so bile obtožene enakega delikta. Bile so to 51-letna samska delavka v Suhadolah Urbane Ivana, 18-letna po-sestnikova hči Ana Zamik, stanujoča isto-tam, ter 34-letna žena kovača v Cerkljah Globočnik Julijana. Vse obtoženke so zanikale krivdo, dočim so si izjave zaslišanih prič deloma nasprotovale. Kot priča je nastopil tudi prosluli Ivan Selan iz Su-hadola, ki je znan iz afere s ponarejanjem bankovcev in je sedaj v zaporu. Izpovedal ni nič bistvenega. Zagovornik dr. Natlačen je sodišču predlagal, naj se zaslišijo še nadaljnje priče, čemur je sodišče po kratkem posvetovanju ugodilo in preložilo razpravo na 6. september.
V človeku je najbo-b* vzvišen razum, toda vendar navadno tako slaboten, da se človek ne zaveda, kaj je v njem najbolj vzvišeno.
ater. igo
»SLOVENSKI NAROD«, dna 23. avgusta 1832
Dnevne vesti
— Opozorilo srednješolcem in njih staršem. Opozarjajo se dijaki drža vrni h sol in njihovi starši, da je z novim sotakam letom
uvedena šolnina, ki se odmerja sorazmerno
po višina neposrednih davkov, predpisanih roditeljem dijakov ali njim samim. Zato morajo učenci pri vpisu prinesti potrdilo o predpisanih neposrednih davkih, ki ga dobe pri oni davčni upravi, kjer so jim davki predpisani, odnosno kjer imajo svoje stalno binralnšče. Da ne bo zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta prevelikega navala na davčne npraive, se opozarjajo prizadeti, da si čnan preje preskrbe omenjen a potrdila.
— Nove takse za čeke. z zakonom o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona z dne 25. marca je povišana s 1. septembrom taksa na čekih Poštne hranilnice od 0.10 na 0.25 Din. Zato se je povišala prodajna cena čekov od 0.40 na 0.55 Ddn. Od 1. septembra morajo biti taksirani z 0.25 Din vsi čeki, ki se pre-zentirajo PoAtni hranilnici in njenim podružnicam v izplačilo, ali pošiljajo po po-5ti. Od 1. septembra bo izdajala Poštna hranilnica pri naročilih samo čeke po 0.25 Din. Lastniki čekovnih računov, ki imajo v zalogi čeke s staro takso po 0.10 Din. jih bodo lahko rabili tudi po 1. septembru tako. da bodo razliko med staro in novo takso prilepili na ček. čekov, ki na njih te razlike v taksi ne bo. Poštna hranilnica ne bo sprejemala.
— Prihodnji šumarski kongres bo v Bar.jaiuki. Na zaključni seji šurnarskega kongresa na Sušaku je bilo sklenjeno izdelati propagandni film o naših gozdovih. Upravi udruženja je bilo naročeno. naj Flori vse potrebno, da dobimo čim prej zakon o kontroli gozdnih semen in da se izvzemši poedine primere popolnoma prepove uvoz gozdnih semen iz inozemstva. Prihodnji šumarski kongres bo v Banja Luki. Za predsednika udruženja je bil soglasno izvoljen inž. Milan Lenarčič.
— Tujskoprometna razstava bi ne bila popolna, ako ne bi pokazala ureditve dveh na*: h najlepših kopališč in sicer kopališče T'irijo v Ljubljani in pa kopališče na Fel-berjevem otoku v Mariboru. Obe kopališči bosTa postavljeni v ve»I>:keim modelu in pomeni že tedelava teh modelov nekaj posebnega in zanđzn&vega, Tujskopromotna razstava se vrši v okvirju jesenske prireditve Ljubljanskega veiesejma od 3. do 12. septembra t. 1.
— Medvode. Stari leseni most bi že mora! biti prodan na j^vni dražbi, a še ne vemo. kdaj bo licitacija, Hnse, kar jih je na levem bregu Sore. bi rade videle, da bi most ostal vsaj za osebni promet, a to ne bo šlo. ker občina nima denarja za vzdrževanje mostu. Zidani mosti ček v Se-ničicj je od sile ozek spričo zelo živahnega Tozovnesra prometa, ki se vrši na glavna gorenjski cesti. Treba bo napraviti na njegovem mestu primerno širok železo-beronski mostič. Parna žaga obratuje le po par dni v tednu, kar je najboljši dokaz težke krize v lesni industriji.
Velesejem _ čebelarski oddelek. Kdor hoče kupiti res izboren in pristen med. naj poseti letošnji jesenski velesejem. Tukaj ga bo dobil v vabljivih posodah in posodicah, na drobno in debelo, iz prve roke. Pomniti je treba, da je pristen med ne samo neprekosljivo živtilo, temveč tudi izborno zdravilo, ki se rabi pri razno-ns .nih boleznih. Na velesejmu bo Čebelarsko društvo brezplačno razdajalo navodila o koristnosti in uporabi medu.
— Poljsko slavje na Jadranu. Glavni odbor poljsko - ju^oslo venske akcije na Jadranu, ki ima svoj sedež v Varšavi in m a predseduje vseučiliški profesor Hilarovitz, edSanrJe 8. septembra na Poljskem domu v vas-i Rogači na otoku Šolti spominsko plo-š;-. maršalu Pilsudskemu. Svečanost bo z/iružena z velikim izletom Poljakov na Jadran.
— Tekma slovenskih harmonikarjev na
jesenskem ljubljanskom velesejmu se bo vrste dne 11. septembra. Kdor se še ni Tvi/avil. n,-ij •.. nemudoma stori. Zadostuje navadna dopisnica. naslovljena na urad veiesejma v Ljubljani, nakar dobi priglašene* vsa potrebna navodila. Zmagovalci v tekmi dobe lepe nagrade in diplome.
— K dopisu na naslov direkcije državnih železnic, ki smo ga priobčili 5. t. m., smo prejeli od nepristranskega opazovalca pojasnilo, da je oprema v čakalnici III. razreda na postaji Dov.je - Mojstrana obrabljena, odnosno odrinjena, kakor je oprema v večini starih železniških vagonov IK. razreda. Opremo pa odrgnejo, ožinama zamaž€'jo večinoma baš malomarni tmasti. Postaja je bila prevzeta skrajno zanemarjena in sedanji postajenačelnik je mnogo storil za red in snago, tako da v dopisa izraženi očitek nikakor ne zadene njega.
_ Prva jugoslovanska fotografska razstava v Ljubljani, k: se bo otvorila 3. septembra v paviljonu }N*c na ljubljanskem veiesejmu. bo lepa in poučna revija nag-boijših de!, ki so jih ustvarila jugosloven-s kj fotoamater j i in poklicni fotosrafi v zadnjem času. Poleg mnogih starejših tvorcev, ki jih javnost pozna do dobra s prejšnjih razstav in uživajo velik sloves, tudi v zunanjem svetu, bo zastopano lepo število Še malo znanih talentov, ki prinašajo v našo fotografijo nove smeri in svež duh. Nihče, ki ga zanima današnje stanje svetlobne umetnosti pri nas in ki je morda celo sam lastnik fotografske kamere, ne sme pri obisku ljubljanskega veiesejma prezreti te pomembne in elitne prireditve v njegovem okviru. Dela za razstavo so bila zvezana z velikimi materij ainjlmč žrtvami, vendar je Fotoklub Ljubljana, nje prireditelj, sklenil nizko vstopnino 2 Din, da otmogoč-i obisk prav vsakomur. Razstavljene slike bodo po zmernih cenah tudi na prodaj.
_ Zagrebški kavarnarjj In podražitev kave. Večina zagrebških kavamarjev je podražila kavo za 1 Din, češ da se je povišala trošarina na sladkor *n električno razsvetljavo ter davek na poslovni promet. Da se to vprašanje uredi, je sklical obrtmi odsek mestne občine sporazumno i
bansko upravo konferenco, ki se bo na nji sklepalo, ali smejo kavamarSi podražiti kavo aU ne.
— Poljski zdravniki v Splitu. V nedeljo je prispelo v Split 20 Poljakov, večinoma zdravnikov, ki ostanejo v Dalmaciji na počitnicah.
_ Popravek. Prosimo Vas, da z ozirom
na vest, objavljeno v Vasem tostu od 13. av«usta 1932 na tretji strani, prvd stolpec, objavite v zakonitem roku sledeči popravek: Ni res, da je sokolsko društvo na Brezrjah od božjepotne cei k ve kupilo približno 300 m* zemljišča za 20.000 Din, ker je dotični svet v resnici kupilo od Ane Krevh (vdove Dežman) ter njenih otrok. _  Cerkveno predstojniitvo Brezje.
— Pošiljanje denarja v Ameriko. Uradno se razglaša, da je pošiljanje denarja v Zedki.jene ameriške države in Kanado preko Poštne hmnHnice na čekovni račun štev. 56.020 prepovedano.
— Razglas o neizročljivih pošiljkah za me^ec julij je i?šel ,in je biil te dnj razposlan na vse pošte v dravski banovini, kjer je v prostoru za stranke občinstvu na vpogled.
— Slovenski Biografski leksikon. IV. zvezek leksikona je pravkar izšel. V svrho pravilne in točne ekspe Jicije vljudno naprošamo vse cen j. naročnike, fcj so izpre-menili svoje prvotne nasl wij da sporočijo izpremembo naslova zaiorn^i leksikona: Zadiužni gospodarski banki d. d. v Ljubljani.
— Obeta se nam zgodnja zima. Iz Siska poročajo, da so štork'je že odletele, lastovke se pa baš pripravljajo na pot v južne kraje. Glede na hudo vročino je tako zzod-nja selitev ptic tem bolj čudna. Stari ljudje pravijo, da pomeni to zerodnjo zimo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče in deloma oblačno. Včeraj je bilo po \ach krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Beogradu, SpLitu in Skoplju 33, v Sarajevu 32, v Ljubljani 31, v Mariboru 29 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3. temperatura je znašala  17 stopinj.
— Nesreče in nezgode. Na stavbišču v Igriški uMoi se je pripetila včeraj popoldne precej huda nesreča. 23letni zidar ♦Ivan Reis je padel z zidarskega odra precej visoko in zadobil hude notranje poškodbe. Morali so ga prepeljati v bolnico. — Na Ježioi pr-i Ljubljani se je ponesrečila triletna Cilka Kopačeva, delavčeva hčerka, ki je doma med guganjem padla s sto la. Otrok je zadobil hude notranje poškodbe. _ Anton Mrak. lOletni posestnikov sin iz št. Vida pri Ljubljani, je včeraj popoldne doma padel z voza, vjel se je sicer- na desno roko, a je tako trdo priletel, da si jo je zlomil. _ Janez Novak, 641etni posestnik z Iga, je včeraj na pragu hleva tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. — Na Ljubljanici se je ponesrečil l&Ietni delavec Peter Pinc. zaposlen pri tvrdki inž. Dufcič. Zašel je z desno roko med odbijače vagončkov, ki so mu zmečkali dlan. — Hišnik France Bernot iz Zagorice, občina Stranje, se je včeraj popoldne s kolesom peljal v Kamnik, med vožnjo je pa padel in si zlomil desno ključnico.
— Brat zaklal brata. V vasi Oporovcu blizu Sesvet je v noči od nedelje na ponedeljek Franjo Sanjčič z nožem zabodel v srce svojega brata Filipa, potem je pa pobegnil. Kaj ga je napotilo, da je zaklal brata, še ni znano.
— Orožnik utonil. Na Sušaku je utoni! pni kopanju 301etni orožnik Josip Tomlje-novic. Kopal se je na kraju, kjer je kopanje prepovedano, ker je obala strma, v morju pa mnogo alg.
— Velika razstava v Rigi. Od 10. do 18. septembra bo v Rigi velika razstava letonskih izdelkov. Dosedanje razstave v Rigi so bile izrazito mednarodnega značaja, letošnja bo pa pokazala izključno narodne izdelke in bo obširna propaganda domače proizvodnje. Obsegala bo industrijo prehrane lesno in pohištveno industrijo, glasbila radio, keramiko, kovinsko, strojno, papirno, usnjeno, tekstilno, konfekcijsko in keramično industrijo.
— Trije samomori. V Osijeku si je končal življenje brezposelni pleskar Gustav Novak. Svoji ženi je že del j časa pravil, da si hoče končati življenje, kar je tudi storil. Novak je skočil v vodo. — V Subotici sta si pa končala v noči od nedelje na ponedeljek življenje Marija Kesler. ki je odšla v smrt ker se je sprla s svojim prijateljem, in pa delavec Jovan Vekonj, ki se je bal, da bi ne bil odpuščen, ker nekaj dni ni hodil na delo.
— Smrt v Dr»vi. V rokavu Drave pri Koprivnici je utonil v nedeljo 181etni posestnikov sin Josip Blažek.
— V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Sarajevu se je napila lizola 261etna služkinja Marija Benzek. V poslovilnem pismu pravi, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni v prsih, vse pa kaže, da ;ie kriva nesrečna ljubezen. Benzekova je bila zaljubljena v nekega kaplara in se je od njega v pismu ginljivo poslovila.
Iz Ljubljane
_lj Moderna trgovina na Starem trgu.
Na Starem trgu si je v lastni hiši preuredil trgovec g. Mi*oš Karničnik bivši stari Ink al v moderno trgovino, ki bo gotovo Starem trgu v poneos. Lokal je bil res uprav velemestno preurejen, lepa in svetla ter velika rzložbena okna, nad lokalom pa veiika napisna tabla, tako kakor je to v velemestih običaj. Včeraj je bila trgovina otvor jena in je vzbudila zaradi svoje elegance in tudd pestrosti razstavljenega blaga splošno pozornost, čaroben je pa bil zvečer tudi pogled na sijajno razsvetljene izložbe. Odlični, podjetni tvrdki gre vse priznanje!
_lj Električna ura na tromostju je kazala dopoldne na eni stran* popoldanake ure, na drugi pa dopoldanske. Nd čud-a, ce napadejo v tej vročini se uro krči ali jo udari solnčarica. Sicer je pa itak vseeno, koliko kade ura, prt nas se ne brigamo mnogo za čas. zlasti zadnje čase stoji čas kot pri Kitajcih, kar trde upokojenci. Po-
le«: tega se p« z urami tudi nekoliko zabavamo in steer tem boli. čim bolj so duhovite. Zato se kar bojimo, da bo kdo opa-zil, kakšne muhe so prijeđe to uro, ter jo uravnal.
—lj Na Pogačarjevem trgu v Mržlnl stojnic, kjer td radi postrežejo s kranjskimi klobasami in hrenovkami, se šarijo čudni duhovi, kri ne pospešujejo preveč teka. To pa bade zaradi tega, ker nekatere prodajalke izlivajo juho. v kateri se kuhajo klobase, kar na pot, da jim ni treba prenašati neprijetnega bremena daleč in izlivati v kanal. Tako je trg prepojen * dišavami, da se človek nasiti! kar na nos.
—Ij CHRISTOFOV ZAVOD vpisuje ves avgust, Vodnikova cesta 12, pri stari ii-ienski cerkvi, in v trgovini Podkrajšek. Jurčičev trg 2. Vpisnina 20 Din. šolnina nizka. Revni popust. 421n
—lj Mogočni svetiljnikj na čevljarskem mostu so dobiH gJave; kaže, da so blizu jomskemu slogn. Dva svetiiljnrika stojita na srednjem oporniku zunaj moatne balu-strade in sta nekoliko nižja od ostalih 12 stebrov: ta stebra imata drugačni glavi. boLj niz-ki in široki. Zdaj, ko še niso montirane na stebnin svetiljke, napravijo sve-ttljniJti vtis kot stebrovje kakšnega svetišča. Zdi se tudi, da so ta razkošni stebri postavljeni za slavoloke, manjka samo še na nje obešenih glrland.
Zobozdravnik
DR. RODOSCHEGG
zopet redno ordinira
-Jj V mestu je zadnje čase takšna vročina, da ljudje ne morejo več najti primernega zavetja pred njo. Vendar so letes ulice bolj živahne kot so bile lani, marsikdo ne more zapustiti Ljubljane, čeprav bi jo tako rad. Ljudje iščejo povsod senco ter nasadov, ki jih je sredi mesta mnogo premalo za tako velAko mesto. Zrak je v Ljubljani vse prej kot svež. Popolnoma je zasedena vedno priljubljena, a že prec-j oskubljena Zvezda. Pa tudi v nji je mnogo prahu, čeprav jo škrope nekajkrat na dan. Parkov seveda ne morejo skropirti s škro-pilnim avtomobilom, zato jih pa škrope s cevjo. Nešteti prijatelji Zvezde pa morajo ob teh prilikah skakati pred cevjo kot Lisica pred psi.
—H Avtomobilski izleti Zveze za tujski promet od 25. do 31. avgusta. V četrtek: Logarska dolina 125 Din (zajutrek in kosilo), prilika za kopanje. — Petek: Jezersko 59 Din — do meje 69 Din, Ljubelj 59 Din. — Sobota: Logarska dolina, odhod ob 16. uri, nazaj v nedeljo, brez hrane. — Nedelja: Logarska dolina, odhod ob 4.45, 125
Din   (zajutrek in  kosilo). _ Ponedeljek:
Ljubljana - Zini - Vrhnika - Ljubljana, 65 Din. _ Torek: Ljubelj, 59 Din. — Sreda: Jezersko, 59 Din, odnosno 69 Din. _ Prijave an vozovnice pri Putnikti v Gajevi ulici za nebotičnikom.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jose-fova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Celja
—c Poroka. V soboto popoldne sta se poročila v celjski župni cerkvi g. Tine Z a-vršek, uradnik pri tv. Schimmel & Co, in gdč. Silva Dobravčeva, hčeri a sl: • karskema mojstra g. Mihaela Dobravca v Celju in uradnica v Zdravstvenem domu. Za nevesto je bil priča šef Zdravstvenega doma g. dr. Jakob Rebernik, za ženina pa g. Ferdo Stegu. Bilo srečno!
—e Mestni kino je začasno zopet zaprt.
—c Hmcljdko poročilo iz Savinjske doline. Hmelj v Savinjski dolini, ki je letos odlične kakovosti in lepe zelene barve, bo že v prihodnjih dneh obran. Vse kaže, da bodo letošnje hmeljske cene ugodne. Velike važnosti za hmeljarje je kratkoročni kredit v znesku 300.000 Din, ki ga je izpo-sloval za obiranje hmelja narodni joslanec g. Ivan Prekoršek. tako da hmeljarju ni treba prodati hmelja takoj za vsako ceno. Združen? hmeljarna v Žalcu daje hmeljarjem za obiranje hmelja po Savinjski posojilnici v Žalcu na razpolago potrebne zneske proti začasni zastavitvi hmelja. V Savinjski dolini povsod skrbno in pozorno obirajo hmelj po navodilih Hmeljarskega društva v Žalcu.
—c Izgubljeno in najdeno. V soboto 20. t. m. je bila na kralja Petra cesti najdena 100 Din vredna medeninasta žepna ura, v petek 19. t m. pa je bil na poti med Ostrož-nim in Lokrovcem izgubljen»mal usnjat kovček z živinozdravniškimi potrebščinami.
_ Lap sokolski nastop v Št. Lovrencu
na Dolenjskem. V nedeljo je slavilo sokolsko društvo Št Lovrenc na Dolenjskem svoj društveni praznik, kd je s sodelova-noem društev miren skega sokolskoga okrožja priredilo drugi javni nastop na okusno okrašenem telovadišču - travniku br. Bregarja. Takoj po 15. uri je daj znale za pričetek telovadbe društveni načelnik br. Janko špendal, ki je dobro vodil ves nastop, trajajoč v 10 točkah dobro uro. Nastopni) so prav dobro vsi oddelki, rasen ženskega naraščaja z obveznimi sestavami, domača ženska deca In pa moški naraščaj sta podala še lastne vaje. Sodelovala je tudi moška deca iz Trebnjega, ki je posebno z raznoterostmi povrrofila mnogo smeha. Z orodno telovadbo, kjer se je videlo marsikaj dobrega, je bil nastop zaključen. Bratu načelniku speadaiu in s. načelnici Veri Koiencevt vse priznanje za tak lop napredek. Obisk je bil sadovo-ljiir. Tod! veselica je dostojno završila lep domač praznik In društvu naše častMke. župna uprava je bila zastopana po br. lup. starosti dr. L Vasica in iupnesna načelniku br. Id. Papežu. — Zdrajso!
Vročine bo kmalu konec?
Z morja se bliža hladnejši val, ki prinaša nevihte, dež
in ohladitev
Ne samo r>ri nas, tudi po drugih državah pritiska silna vročina, ki so je ljudje že do grla siti. Vremenski preroki so sicer napovedovali, da se bo vreme te dni iznremenilo in da zapih-b*a z morja hladen vetrič, toda zaenkrat ni še nobenega upanja, da bi se to zgodilo. Nasprotno, v nedeljo in včeraj je vročina še bob" pritisnila. Meteorologi pravijo, da bo trajala vročina še nekaj dni. Tako vroče ob tem času že dolgo ni bilo. karti pomisliti moramo, da smo v drugi polovici avgusta, ko se navadno že čuti bližanje jeseni. Meteorologi pravijo, da je bilo približno tako vroče v avgustu leta 1?°2.. ko je pritiskala vročina 11 dni, od 14. do 25. avgusta. Tudi takrat je znašala povprečna temperatura 30 stopinj.
Z Dunaja poročajo, da so imeli v soboto in nedeljo v senci 30 C. Zato ni čuda. da je vse hitelo v vodo in senco. Velike množice Dunajčanov so se napotile že zgodaj zjutraj iz mesta, da bi se ob vodi in v senci ohladile. Kopanje je pa zahtevalo v nedeljo več človeških žrtev. Med drugimi so utonili v Dunavu 19 letna šivilja Ana Veitl. zasebni uradnik Ferdinand Ra-danitseh in 23 letni trgovski nameščenec Eugen HtideČek. V Tschlu je utonila 21 letna Dunaičanka Fani Lahner, a v Kremam 22 letna hči mlinarja Rudolfa Potschnerja. Na so-lmcu je znašala temperatura v nedeljo okrog 40 sto-
Uspešno lečenje protina
Znani italijanski dirigent Arturo Toscanini, ki je imel v desni roki tako hud protin, da mu je otrpnila, je že zopet zdrav. Italijanski listi poročajo, da si je izlečil Toscanini roko na čudežen način v vasi Piarre v florentin-ski provinci. V tej vasi živi zdravnik, ki se je posvetil proučevanju bolezni, izvirajočih iz kisline moče, in ki zna baje izlečiti tudi na>težje oblike protina. Med pacijente dr. Alberta Rinaldi-ja, ki bo nedvomno kmalu zaslovel po svetu, spada tudi žena znanega bankirja Hedviga TopUtz. Obe roki sta ji bili ohromeli, pa jo je dr. Rinaldi kaj kmalu izlečil. Tudi ravnatelj »Augu-stea« v Rimu se mora zahvaliti za svoje ozdravljenje dr. Rinaldijevim injekcijam.
Dr. Rinaldi pravi, da se bodo ljudje zelo čudili, da njegovo sredstvo proti protinu že prej ni bik> odJkrito. Gre torej za nekakšno Kolumbovo jajce v zdravniški vedi. Čudma je naglica ozdravljenja. Navadno zadostujejo tri injekcije, pa začne otrpli ud zopet normalno delovati. Piarre je gorska vas, ki šteje okrog 1000 prebivalcev. Zadnje čase romajo v to vas iz vseh krajev Italije in tudi iz inozemstva bolniki. Od drugih krajev čudežnega leče-nja se razlikuje to pribežališče bolnih v tem, da se iz Piarre vsi vračajo zdravi.
Senzacija na dunajskem letališču
Na mednarodnem krožnem poletu okrog Evrope je priletel prvi na Dunaj v nedeljo popoldne Italijan Colom-bo, ki je takoj po kratkem obveznem pristanku odletel naprej proti Zagrebu. Cez pičlo uro je prispela iz Zagreba vest, da je Colombo pristal tam in od-letef proti Piacemzi. Za Colombom je priletel Dunajčari Marienfeld, za njim pa Seidemann. Na letališče so prišli letailce pozdravit predstavniki vseh udeleženih držav. Največja senzacija na letališču je bil pa prihod švicarskega letalca kapitana Petra Straumanna. Ko so policijski častniki in funkcionarji avstrijskega Aerokluba stopili k njegovemu letalu, so ostrmeli, kajti Straumann se je spustil na Dunaju brez svojega monterja. Letalec je povedal da je njegov monter blizu Dunaja skočil iz letala s padalom iz višine 500 m. m j
Letalca sta bila namreč opazila, da se je začelo desno krilo naenkrat sumljivo majati, tako da je bila velika nevarnost, da bi se odtrgalo. S kretnjami sta se sporazumela o preteči nevarnosti in oba sta se hotela rešiti s padalom. Mehanik je takoj skočil iz letala, Straumarrn je pa opazil, da se krilo ne maje več tako in sklenil je nadaljevati polet. In res je srečno prispel na letališče. Kmalu je prispel na letališče z avtomobilom tudi mehanik. Pri padcu si je izpahnil nogo in pretresel živce. _
Pretresljiva rodbinska tragedija
V Donawitzu pri Leobnu se je v noči od nedeije na ponedeljek odigrala krvava zakonska tragedija. 51 letni Kari Blatnik, jugosloven&ki državljan, je najprej ustrelil svojo ženo Marijo, potem si je pa hotel končati življenje.
Zakonca se že deli časa nista razumela in Blatnik je ženi opetovano grozil, da jo bo ubil. Nedavno so ga orožniki zaradi nevarne grožnje aretirali in izročili sodišču; vzeli so mu tudi samokres. V nedeljo zvečer sta se zakonca zopet sprla, oba sta bila baje
pinj. Voda v Dunavu je imela 29 stopinj.
Iz Berlina poročajo, da take vročine, kakor v nedeljo, že 67 let ne pomnijo. Temperatura je znašala 37 stopinj in vročina je zahtevala več človeških žrtev. V mnogih krajih zapadne Nemčije se je ozračje nekoliko ohladilo, ker so divjale nevihte, ki so napravile veliko škodo. V okolici Berlina je utoniJo 12 kopalcev, vročina je povzročila tudi več požarov. Nad Scbleswig-riolsteinom je divjala v nedeljo popoldne silna nevihta, ki jo je spremljal strahovit vihar. V mnogih vaseh je vihar podiral poslopja. V vasi Hitfeldu je odnesel vihar strehe s 40 hiš.
Tudi iz Češkoslovaške prihajajo poročila o neznosni vročini. V Brnu je dosegla vročina v nedeljo rekord. V senci je ka-zal toplomer 33 stopinj. Enako vročino so imeli po drugih češkoslovaških mestih. Hladnejši val. k! se je bil v nedeljo pojavil nad severnim Atlantskim oceanom, se ie razmeroma naglo razširil proti jugu in prinesel Angliji izdaten dež in ohladitev. Na južni strani depresije nad Irsko prodira tudi od zapada nekoliko hladnejši morski zrak. ki ga spremljajo nevihte. Ta hladnejši val se je razširil nad Francijo in ie dosegel včeraj zjutraj Porenie. Zato ni izklhičneo. da bomo vročine v kratkem rešeni.
pijana. Med prepirom je mož nenadoma potegnil samokres in dvakrat streljal na ženo. Ustrelil jo je v glavo in v desno ramo in je bila žena takoj mrtva. Potem je pa dvakrat streljal nase in se težko ranil.
Streli so odjeknili v noč in opozorili sosede. Delavec Johann Konrad je šiloma vdrl v stanovanje Blatnrkovih, kjer je našel ženo v kuhinji v mlaki krvi mrtvo, mož je pa ležal na svoji postelji in težko hropel. Prepeljali so ga v bomico v Donawitz, kjer se bori s smrtjo. Pokojna Blatnikova je bila stara 40 let, sosedje so jo poznali kot mirno in pridno ženo. Blatnikova sta imela sina, ki ga pa ob času tragedije ni bilo doma.
Nosečo ljubico umoril?
2ena dunadskega učitelja Mara Gold se je izprehajala v soboto ob jezeru pri št. Jurju na Koroškem in je naletela na žensko truplo, ležeče napol v vodi. Takoj je obvestila orožnike, ki so uvedli preiskavo. Izkazalo se je, da gre za 21 letno služkinjo Ma-rijano Rader, ki je služila nazadnje v neki gostilni v St Vidu. Obdukcija trupla je pokazala, da je dekle utonilo. Spočetka so oblasti mislile, da gre za samomor ali za nesrečo, obdukcija je pa zbudila sum, da je umrla Marijana nasilne smrti. Zato je bila uvedena preiskava.
Oblasti so dognale, da je imela Marijana Rader že leto dni ljubavno razmerje s hlapcem nekega kmeta v bližini Št. Vida. Bila je noseča že v devetem mesecu in do poroda sta manjkala komaj še dva tedna. Gre torej za dvojni umor, kajti otrok je bil nedvomno že sposoben življenja. Osumljenega mladeniča so aretirali in izročili sodišču. Zločin taji, pač je pa priznal, da ie imel z Marijano Rader ljubavno razmerje in da je bil otrok njegov.
Športniki - kolesarji!
Prijatelji kolesarskega sporta! Vljudno vam sporočamo, da se ob priliki veiesejma, kongresa narodnih noš in proslave lOletnega obstoja društva >Soča« v nedeljo dne 4. septembra t. L udeleže kolesarji z okrašenimi dvokolesi manifestacijske-ga sprevoda. Zbirališče kolesarjev z okrašenimi dvokolesi (s svežimi cvetlicami in zelenjem) je na trgu Sv. Jakoba ob 14. uri, nato odhod na Kongresni trg in od tam skupen odhod na Tabor, odkoder se združi celotna povorka z narodnimi nošami iz naše države in cez 300 iz Češkoslovaškega, sokolsko konjenico, kolesarji kluba koroških Slovencev, Češkoslovaške lige ln veliko drugih narodnih društev.
Najlepše okrašena kolesa dobe nagrado.
Pričakujemo, da se bodo odzvala vsa kolesarska društva s člani in članicami. Vabljeni so tudi vsi prijatelji kolesarskega sporta, da se udeleže v čim večjem številu velepomembne svečanosti.
Kolesarski zdravo! Za pripravljalni odbor: F. Batjel.
•
Z oziram na zamišljeno udeležbo kolesarjev na omenjeni slavnosti narodnih noš, se klubi naprošajo, da blagovolijo imenovati iz svoje srede po enega zastopnika, ki naj bi se udeležil sestanka pripravljalnega odbora v četrtek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu restavracije >Pri šestici«, Ljubljana, Dunajska cesta.
— 2SK Hermes. Dre vi ob 20. kratka izredna seja uprave igrišča. Na sejo se vabita gg. Cigler in Koaimik. Redna seja TJ. O. se vrši jutri v sredo ob 20.30 v klubskem lokalu. Zaradi važnosti dnevnega reda se prosijo vsi gg. odborniki, da se iste zanesljivo udeleže. Posebno se vabi O. Bari, Kranjc in Krivic. Dalje se naprošajo vsi gg., ki še posedujejo bloke za predprodajo, da iste brezpogojno vrnejo v svrho obračuna.
/abOTBNSKi NAROD«, one Z3. avgusta, iroa
190
USNJENA OBUTEV ZA VSO DRUŽINO
Polletni proračun za nn^hiižko dnilmo.
49.-
SKORO ZA POLOVIČNO CENO.
49.-
Yet 23-26 V«ta 2851-05
Otrofeki čeveljčki Iz laka ali rjavega boksa. Izdelan Oekslbel z usnja tim podplatom. Vel 27—Din «0.—, veL 35—38 Din 89—,
Vrsta 2942-00
Praktične in udobne sandale s podplatom in peto iz krupona.   Za malo denarja mnogo
zadovoljstva.
Vrsta 987503
Eleganten udoben in lahek čeveljček iz bar-žima z visoko peto. Iz satena za isto ceno.
Moški polčevlji iz črnega ali rjavega ksa s prožnim gumijastim podplatom.
Vrsta 1      22 4 PSU**
čevljev
bo-
Proračun za užino, ka-
tere dani hodijo ves dan.
69.-
79."
Vrsta 3162-00
Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo.
Vsrta 2842-05
Polčevlji iz finega laka z usnjenim podplatom in peto.
Vrsta 394540
Za gospodinje.
Za vsakodnevno uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji.
Din
Vrsta 0167-00 čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo.   Za delo na polju in vsak strapac.
296.-
4 pari čevljev
Polletni proračun za vsa ko družno.
59."
59.-
Vrta 3222-00
Trpežni polčevlji iz dulboksa z močnim gumijastim podplatom in peto.
Vrsta 2642-05
Polčevlji iz finega rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto.
99.-
Vrsta 2945-12
Čevelj iz rjavega boksa, praktičen in eleganten, ravno takšni iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 129.—.
Vrsta 3967 Udoben čevelj široke oblike iz močnega ksa z gumijastim podplatom, kl izdrži krat toliko kot usnjeni podplat.
4 pari s čevljev
bo-tri-
Izdelujemo Obutev 8 pomočjo najmodernejših strojev, z rokami jugoslovanskih čevljarjev in iz usnja iz jugoslovanskih tovarn. Odstranjujemo nezaposlenost — zatiramo krizo.  Vsaki družini omogočamo, da dočaka jesen in zimo v močni obutvi. Obiščite nase prodajalne, presenečeni boste.
Moške nogavice Din 5.—, 7.— in Din 10.— par. Ženske nogavice     Din 9.—, Din 19.— in Din 25.— par. Otroške nogavice Din 5»—, Din 7.— In Din 9.— par.
Lotov vložek Dm 5.—
F. DeeourceAe:
3^:
(Pro tc letstvc ljubezni
Roman.
_ O, bože moj, mama... ?
Ramon je bil namreč črno oblečen in na obrazu se mu je poznalo, da ga je zadel strašen udarec.
_ Mamo sem zapustil povsem zdravo. Srečno se je podvrgla nujni operaciji m bolezen je menda brez sledu izgnala.
_Toda saj si... saj si v črni obleki.. •
Ramon je molče povesil glavo.
_ Helena? — je za šepet al a Carmen
in prebledela.
_ Da, Helena!
In pri tem imenu je s.i'kia bolest skrivila Ramon u obraz.
— Ubogi Ramon, — je dejal Saint-Ifyrieix ki segel svaku v roko, d očim le morala alarmen napeti vse sile, da se ni onesvestite. — Ubogi prijatelj, prav ste storili, da ste prišli takoj k nama po uteho ... Sicer pa, zavoljo deteta morate živeti.
— Da, zavoljo Milčka! — ie pri-porrerila Carmen.
— Gaston de Montlaur je tudi mrtev, — je dejal Ramon z zamolklim gjasom.
— Mrtev!
Carmen m Saiot-riyrieix sta ostrmela.
— Bil Je boJam ... in naenkrat... je dobit davico... Zdaj je mrtev... Helena ma je hotefa sama streči... Ni ga hotela zapustiti, v enem dnevu ga je pobrak za-vratna bolezen.
Carmen m Saiirt-Hyrieix sta se vračala z Ram onom pod vtisom strašne novice moice domov.
Ponoči, ko se je Carmen umaknila t svojo sobo je slišala, kako se Lzpre-haja njen brat po vrtu. Nepopisna bolest ji je stiskala srce. Helena ji ni bila le Unbljena družica iz o*roških let, ne le dobra, draga sestrica, ki jo je zidaj objokavala.
Zdelo se ji je, kakor bi bila ona zakrivila njuno smrt. Videla je Heleno v u h A vaškem oHaČiin, videla je radi njenega sinčka. Nista pa mirno spala večnega spanja, temveč sta se zvijala t krčih in tožila brez gneva, le z bolestjo, kako trpita.
Te močne sanfre so jo preganjale do ranega jotra, ko jo je šele izarručeoost vso prepoteno zazibata v težko spanje.
Bi je že bel dati, ko se je prebn-
lia -vata m mgtaftriii svojega moža, ti se je ćsprehadaJ ki pogovarja) z Ramenom; ni pa mogla stišati, o čem sta
in razburjena. , ne da bi vedela, pri srcu. Jn šepet
Oba sta bna Dofeo in je
se ji je prifoazala Helenina in Gastono-va postava kakor ponoči.
Pregnala je ta strašni privid, poklicala služkinjo, se oblekla in odšla na vrt. Mož in brat sta se tiho izipreha-jala.
Vodeč Saint-Hyrieixa na vrt, mu je Ramon dejal:
— Dragi prijatelj, zaupati vam moram tajno... in vas prositi, da mi storite prijateljsko uslugo.
— Pa vendar ne dvomite, dragi svak. da vam rade volje storim uslugo. Govoric. Vaše trpljenje je tudi moje trpljenje.
—A moja sramota?
— V vsem se strinjava, — je odgovoril diplomat.
— Ali veste, da je imela Helena ljubcka? — je vzkliknil Ramon ves iz sebe.
— Helena!... Gospa 'de Montlaur! ... Ljubcka!
— Saj vendar veste, da je pred vašim odhodom dva dni ni bilo doma.
— Da. Bila je v Penhoetu.
— To ie bila laž!
— Laž?
— Ali veste, da je dobila tistega dne pismo?
— Pismo! Seveda, saj sem M ga sam izročil... z darilcem za njene siromake. Šlo je za neko dobro dek>___
Miloščina.
— Miloščina! Bik) je pismo njenega ljubcka!
— Helena da bi imela ljubcka!
— Evo pisma, ki ste ji ga biK izročili... pasma, ki ga je dobila Čez dva dni svoje odsotnosti... rjubček ji nedvomno odgovarja na brzojavno obvestilo o mojem prihodu ...
Sakit-Hyrieix se je sesedel na Idop ob poti, tako ga je bila presenetila ta novica. Potem mu je Ramon povedal, kaj se je bik) zgodilo.
— 2al imate prav, dragi Ramon, — je pritrdil SaHrt-Hyrieix, ko je Ramon končal svoje pripovedovanje. — Ta ženska je bdla podla Bcemerka! Bila je še slabša, zdaj vam povem vse. Drznila si je pošiljati Carmen. da bi ji nosila pisma njenega lnrbčka s poŠte, a jaz sem sumničil vašo sestro!
— S tem me niste prav nič presenetili, kajti njena predrznost je sla tako daleč, da je obdolžila celo Carmen, ki se ni mogia braniti, ker je bila odsotna. Toda vse to ji m nič pomagalo in osveti] sem se ji, kakor je zaslužna.
Nobenemu pa ni prišlo na misel, da bd se prepričal o resničnosti trditev uboge obdoiženke s tem, da bt vprašal Carmen.
Helena je bna obsojena, obsodba izrečena, kazen odmerjena. Treba jo je bilo samo Se c vso stiugosflo iz-vnsjn.
— Ko, In kaj ste storiB? — je vpraša! Sainrt-HyTieix.
— Kaznoval sem mater in pognal sem od niše otroka, — je odgovorS Ramon z zamolklim glasom.
— Otroka?
ČEVLJI
N A OBROKE »TEMPO«, Gledališka (nasproti operi)
uttca 4
Najcenejši nakupi KONFEKCIJA — MODA
ANTON FBESKEB, LJubljana, Sv. Petra c. 14.
dobro, se ceno sprejmejo gospodje in gospodične v centru-mu mesta, Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nizka cena«, ervent. se po izve tudi naslov«. 3198
OBAMOFONSKE FliOS-E OD DIN 1C.— prodaja »Šlager«, Aleksandrova ceste 4 (prehod >VDrtorta« palače). 69/T
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan, se dobi na malo in veliko v lekarni
dr. G. PICOOLI, LJUBLJANA« Dunajska cesta St. 6
567T
ZAHVALA
Za izraze iskrenega sočutja, ki srno Jih prejefi ob preranf smrfi našega predobrega in nepozabnega
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni Njihovim Veličanstvom kralju in kraljici in Njihovim kraljevskim Visočanstvom knezu Pavlu in kneginp Olgi za izjavljeno sožafje.
Nadalje se zahvaljujemo odposlancu Njegovega Veličanstva kralja adjutantu polkovniku g. Petroviču, banu g. dr. Marusiču, podbanu g. dr. Pirkmajerju, prečastHi duhovščini, zastopnikom oblasti,  industrije, korporacfl in društev.
Srčna hvala vsem ne^tevilnim prijateljem, znancem in vsem onim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin blagega pokojnika.
V Podnartu, 22. avgusta 1932.
Rodbina POGAČNIK.
— Vsi t I^fun^janL