ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
>IbR
J na 88,
RADIO/BREZICE
88,9 In 95,9 MMx
Številka 11
Leto 1
Cena 190,00 SIT
13. september 2000
Kam pelje naše gospodarstvo?
Posavje - Do konca leta novih stečajev v Posavju Območni sindikat ne pričakuje, pač pa se bojijo nekaj prisilnih poravnav, ki bodo predvsem posledica določil Zakona o finančnem poslovanju. Kajti v prisilnih poravnavah se ob načrtih finančne reorganizacije pojavljajo programi presežnih delavcev, opozarjajo. Viškov teh se lastniki na ta način radi znebijo, ker pa v prisilni poravnavi ni zaščitene kategorije delavcev, izrabljajo delodajalci to obliko tudi za odpuščapje invalidov. Nerazumljivo se jim zdi, da se stečajni postopki vlečejo po več let kot jare kače, medtem ko tisti, ki so do denarja upravičeni, brez dela in finančnih sredstev životarijo. Ob tem ponavadi dobijo le denar iz prednostnihterjatev, ostale pa obvisijo v zraku in jih največkrat ni več iz česa izplačati.
... več na strani 5
Trgatev je praznik, je pa tudi velika odgovornost
Posavje - Tako pravi enologinja Katarina Merlin s Kmetijskega zavoda Ljubljana, enota Novo mesto. Letos se je jesen začela veliko prej, kot to določa koledar, če seveda sodimo, da se je spravilo kmetijskih pridelkov začelo že avgusta. Tudi trgatev je skoraj mesec dni prej. Sladkorne stopnje so zaradi visokih temperatur visoke, začele pa so upadati kisline, kar je lahko za postopek vrenja in negovanja mladega vina usodno, če vinarji ne bodo dovolj pozorni. Priporoča, da se ob vsakršnih težavah obrnete ha strokovno službo, ki vam bo ponagala z nasveti.

Sicer pa trgatev letos poteka brez zapletov, grozdja bo očitno manj kot lani, in ker bo dobre kvalitete, so odkupovalci obljubili dobro ceno. Kmetje so očitno zadovoljni in tako tudi trgovina “na črno” preko meje letos ne bo omembe vredna.
...na strani 6
Zlato priznanje učencem OŠ Radeče
Radeče - Skupina učencev osmega razreda OŠ Radeče je na temo zgodovinske raziskovalne naloge “Kako so živeli naši predniki”, na državnem tekmovanju osvojila zlato priznanje in še posebno zlato zaradi originalnosti, ki gaje strokovna ocenjevalna komisija letos podelila le petim osnovnim šolam v državi. Kot je povedal mentor raziskovalne ekipe Simon Sernec, je Društvo zgodovinaijev Slovenije v letošnjem letu razpisalo natečaj na temo “Bivalna kultura”, učenci pa so si izbrali nadvse zanimivo nalogo z naslovom “Medvedova domačija skozi čas”.
Naloga, ki je izdelana tako, da bi lahko bila za vzor tudi kakšnemu študentu etnologije ali zgodovine, je bila očitno med najzanimivejšimi v državi. Številni kritiki in člani strokovne komisije so z javno pohvalo ra-deškim učencem potrdili njihov, nadvse dosleden in strokoven pristop pri izdelavi in končni objavi nagrajenega dela. D.K.
Posavska orača tretja
Kočevje - Minuli konec tedna je v Kočevju potekalo 44. državno tekmovanje v oranju. Udeležila sta se ga tudi oba najboljša tekmovalca iz regijskega tekmovanja Posavja - Franc Peterkovič in Franc Vogrinc.
Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah; oranje stmišča, oranje stmišča in ledine ter oranje ledine. V vseh treh kategorijah sta se posavska tekmovalca dobro odrezala. V oranju stmišča je bil Peterkovič 4.in Vogrinc 12., v oranju stmišča in ledine je bil Peterkovič 6. in Vogrinc 11., v oranju na ledini pa je bil Peterkovič 13. in Vogrinc 17.
Sodelovalo je 28 tekmovalcev oziroma 11 ekip. Ekipno je 1 .mesto zasedla ekipa iz Prekmuija, ki bo tudi organizator državnega tekmovanja prihod-nje leto, tekmovalca iz Posavja pa sta ekipno zasedla odlično 3.mesto. J.K.
Volitve 2000 se nezadržno bližajo
Posavje - Slovenske parlamentarne in neparlamentarne politične stranke se mrzlično pripravljajo na letošnje državnozborske volitve, ki bodo izvedene v nedeljo, 15. oktobra.
. Tako kot pred štirimi leti se bodo tudi letos potegovale za naklonjenost več kot 1,5 milijona volivcev, ki se bodo opredeljevali in odločali na podlagi minulega dela in uspehov ter volilnih programov strank.
Glede na to, daje več kot dvotretjinska večina poslancev Državnega zbora v mesecu juliju spremenila Ustavo R Slovenije in tako vanjo zapisala, da ima država Slovenija proporcionalni volilni sistem z določenim 4 odstotnim pragom, lahko pričakujemo neizprosno volilno tekmo. Kako se bo ta končala, se seveda ne ve, pri svojih napovedih pa so predstavniki vseh političnih strank skrajno previdni in nedorečeni.
Ker bomo tudi letos volili po proporcionalnem volilnem sistemu, ki skoraj izključuje možnosti predvolilnih koalicij, se prav lahko zgodi, da bodo po volitvah mnogi slovenski volivci ponovno zelo razočarani. Zakaj? Predvsem zato, ker nimajo nikakršnih zagotovil, da bodo njihovi oddani glasovi pomenili tudi izvolitev njihovega kandidata oz. kandidatke.
Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je sedanji proporcionalni volilni sistem diskrimi-natoren tako do volivcev kakor tudi do kandidatov. To naj bi se kazalo predvsem v volilnih enotah in okrajih severovzhodnega dela Slovenije, ki so zapostavljeni v primerjavi z drugimi deli naše države. Na celotnem državnem po-
dročju naj bi bili kršeni tudi pogoji kandidiranja, saj imamo v naši državi volilne okraje, v katerih
glasuje od 8 pa tja do 26 tisoč volivcev. To ne omogoča enakih izhodišč kandidatov in pomeni, da morajo kandidatke in kandidati v večjih okrajih vložiti tudi do trikrat več časa, truda in denarja za informiranje volivcev o svojem volilnem programu kot tisti njihovi kolegi in kolegice, ki bodo kandidirali v manjših volilnih okrajih.
Posavske občine spadajo v 6. volilno enoto in teritorialno predstavlja vsaka svoj volilni okraj.
Sevniški “šefi” tokrat tekmovali v družabnosti
Šentjanž - Na Radiu Sevnica so skupaj s Klubom manager opazili vrzel, ki ni ravno pohvale vredna - namreč, da se tamkajšnji vodilni delavci v gospodarstvu, prizadevni podjetniki kot tudi politični delavci in nenazadnje občinski veljaki vse premalo srečujejo.
Zato so se odločili s pomočjo tamkajšnjih podjetij in ob generalnem sponzorstvu našega časopisa SavaGlas pripraviti družabno srečanje. Glede na to, da je že sobotno jutro obetalo lep dan, so se najbolj pogumni iz Sevnice proti Šentjanžu napotili kar s kolesom in ... tam smo bili tudi mi.
In kako se na začetek volilne litične stranke? kampanije_v Posavju pripravljajo
okrajne volilne komisije in po-	... na strani 3
iz vsebine..
Pod lupo
Statut občine Krško...
...stran 4
Kmetijstvo
Sprejet interventni zakon... ...stran 6
Šolstvo
Devetletka na rešetu...
...stran 7
Glasba
Intervju s Slavkom Ivančičem. ...stran 9
Šport
Intervju z Brigito Bukovec. ...stran 10
m
Od leve proti desni: Vili Glas, Kristijan Janc, Pavle Perc in Marjan Kurnik
V t.i. “Dolini miru” pri Šentjanžu so udeležence srečanja z domačim kruhom in medico pričakale članice Aktiva kmečkih žena iz Budne vasi. Vokalna skupina Solzice je nastopila s pesmijo, Društvo rejcev in ljubiteljev konj iz Šentjanža je omogočilo vožnjo z zapravljivčkom, bolj pogumni pa so lahko preverili tudi svoje spretnosti v ježi.
Sicer pa je bilo pripravljenih mnogo športnih preizkušenj: tenis, lokostrelstvo, skakanje v vrečah, pa molža vina iz gumijastega vimena, in še nekatere druge. V.Z.
^.Bražfce ; eva šteta 1,8250 Brežice
,£Tv“
-cenitve nepremičnin -druge tehnične storitve in svetovanja
TeUfax: 0608 62 332, GSM: 041 705 958
•če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264
POD LUPO
Treba je znati ohraniti trezno glavo od začetka do konca, skušnjava pa je za nekatere prevelika
Branko Janc: “Je cilj našega delovanja res promocija posameznega politika v medijih?”
Poslanec Branko Janc je človek, ki izhaja z gospodarskega področja, poznali smo ga, kot sam pravi, “v kratki epizodi” v občinski upravi in kot direktorja Lisce Senovo. Po osamosvojitvi Slovence je bil dobri dve leti na čelu Transporta Krško, od koder je potem na prigovarjanje prijateljev odšel v politiko. Poudarja, da bi moral tudi parlament veliko več časa in svojega delovanja nameniti položaju gospodarstva v državi Gospodarska vprašanja so redko na poslanskih klopeh, ker je, tako pravi Janc, le malo poslancev, ki prihajajo neposredno iz gospodarstva Veseli pa ga, da je slovensko gospodarstvo še vedno tako trdno, da zavrača pritiske znotraj države in ostaja konkurenčno v primerjavi z drugimi državami na prehodu, pa tudi z razvitimi evropskimi.
Mandat je pri koncu. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v državnem zboru?
Sam iztekajoči se mandat je postregel tako z dobrimi kot s slabimi izkušnjami. S svojim mandatom sem relativno zadovoljen, tudi zato, ker je opcija, kiji pripadam, obdržala demokratično parlamentarno linijo v Sloveniji, jo zastopala in tudi odločno branila. Uspeh se lahko vidi tudi navzven, saj je mogoče s slovenskim potnim listom potovati povsod, kar kaže, da je država splošno priznana v tujini. Tega ne moremo reči za vse države nekdanje Jugoslavije pa tudi ne za vse kandidatke za vstop v Evropsko unijo.
Uspeh vašega delovanja v parlamentu se vidi tudi v sprejetju nekaterih predlogov, katerih predlagatelj ali sopredlagatelj ste bili.
V preteklem obdobju jo-bilo za prebivalce krške občine in Posavja nasploh sprejetih kar precej zelo pomembnih zakonov, ki sem jih skupaj s kolegi predlagal v parlamentarni postopek. Trenutno se mi zdi najpomembnejši zakon o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. V naslednji desetih letih in več ponuja namreč razvojne možnosti za naše gospodarstvo in zaposlitvene za naše ljudi. Pri gradnji naj bi sodelovalo več kot 2400 ljudi, to pa pomeni zaposlitev predvsem prebivalcev naših občin.
Sem tudi predlagatelj zakona o gradnji slovenskih avtocest po letu 2000, ki je bil ravno tako sprejet in je izredno pomemben za Posavje.
Seveda so tu še drugi projekti od Termoelektrarne Brestanica, sklada za razgradnjo NEK do postavitve doma upokojencev v Krškem, šolskega centra, gradnje cest in še bi lahko našteval.
Ste tudi eden od predlagateljev zakona o žrtvah vojnega nasilja in njegovih sprememb.
Resje. S problematiko izgnanstva sem bil vseskozi tesno povezan. Moj oče je z družino v drugi svetovni vojni tako kot deset-tisoče Slovencev preživljal kalvarijo izgnanstva. Iz njegovega pripovedovanja sem zelo dobro poznal njihovo trpljenje, zato sem se v parlamentu zavzemal za uveljavitev pravic izgnancev in drugih
žrtev vojne. Malokdo ve, da sem pri obravnavi zakona dal pobudo, da se v pokojninsko dobo prizna tudi čas izgnanstva tistim, ki so bili takrat mlajši od 15 let. Ravno ta priznana leta so marsikomu zelo pomagala, da je šel predčasno in dostojno v pokoj. Zdaj, ko se bliža realizaciji tudi zakon o skladu za poplačila vojne škode, sem vesel, da sem za ljudi, s katerimi se osebno ne poznamo, storil nekaj dobrega, nekaj, na kar sem zelo ponosen.
Kako doživljate politične spremembe v naši državi, zlasti zadnjo menjavo vlade?
Najprej sem bil kar nekoliko razočaran, ker ni bila izglasovana zaupnica Drnovškovi vladi in je
vlada padla. Nihče ni Slovenske ljudske stranke kot naše partnerice izganjal iz vlade, ampak so sami privolili v diktat Lojzeta Peterleta. Ko zdaj gledam v preteklost, se mi ne zdi nič narobe, da se je vlada zamenjala, kajti z delovanjem nove Bajukove vlade lahko ljudje vsaj sodijo o delovanju posameznih strank in posameznih vlad.
Kaj menite o delu parlamenta pri projektih nacionalnega pomena in tistih, povezanih s Posavjem?
Obdobje, v katerem sem bil član parlamenta, to je od leta 1992, je bilo z vidika projektov, ki jih je država sprejela za svoje, pomembno. Treba je upoštevati, daje bila v nekdanji skupni državi Slovenija kljub svojemu boljšemu gospodarskemu položaju odrinjena na stran glede projektov, ki so bili nujno potrebni za njen hitrejši razvoj. Mislim predvsem na razvoj cestnega omrežja, ko se je s sprejetjem zakona o tako imenovanem bencinskem tolarju država odločila, da bo pospešeno gradila avtoceste in se tako povezovala z evropskim prostorom. Z osamosvojitvijo smo postali samostojen subjekt pri oskrbi z energijo in ravno tu smo našli Posavci svojo razvojno nišo, s tem da smo vztrajali pri gradnji energetskih objektov, posebno hidroelektrarn na spodnji Savi. Pri tej gradnji gre za več kot 900 milijonov mark in v celoti poteka v Posavju. Projekt omogoča zaposlitev vsem delavcem, od nekvalificiranih do vrhunsko izobraženih, zato je to zame posavski projekt tisočletja. Na vsakem koraku spodbujam občinske in regijske institucije, naj se čim prej organizirajo in pomagajo gospodarstvu v povezovanju. Tisti, ki misli, zase bom že poskrbel, za drugega pa me ne zanima, nima prav.
Ali lokalne skupnosti dovolj sodelujejo s poslanci?
Menim, da ne dovolj. Veijetno to ni težava samo posavskih občin in posavskih poslancev, ampak je zgodba podobna še kje drugje. Tam, kjer je to sodelovanje veliko bolj trdno in vlada večje zaupanje med poslanci in občinskimi vodstvi, so tudi rezultati veliko boljši in rešitve hitrejše. Zase lahko rečem, da to sodelovanje ni dobro, pa ne gre za osebne zamere. Preprosto gre za to, da občine, ki razpolagajo z milijardami tolarjev, ne čutijo potrebe, da bi sodelovale s poslanci. Po drugi strani se mi zdi dobro to, da smo vsaj med posavskimi poslanci dosegli dobro sodelovanje. Zadnji štiriletni mandat je bilo naše delovanje izredno usklajeno in drugim nismo dovolili, da bi imeli koristi zaradi posavskih razprtij.
Kaj bi povedali o svojem dolgoletnem delovanju v državnem zboru?
Delo poslanca je zahtevno. Iz svojega dela in položaja v parlamentu sem pridobil izkušnjo, da le ne znajo vsi ohraniti trezne glave.
Seveda je skušnjava oblasti za nekatere prevelika in odgovornosti, ki jim je dana z izvolitvijo, niso sposobni dobro prenesti. Mislim, da sem ostal po dveh mandatih tak, kakršen sem bil, in to me veseli. Veseli, ker nisem dovolil, da bi me odnesel lažen občutek oblasti. Ko se vrneš domov, je prijeten občutek, ko vidiš, da te ljudje radi sprejmejo medse, da te spoštujejo tudi tisti, ki niso tvoji politični somišljeniki.
Ob koncu mojega mandata sem vesel uspehov, ki sem jih dosegel, in izkušenj, ki sem jih pridobil.
Suzana Vahtarič
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94 ) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
SavaGlas 10, 30.avgusta
Delavci Osnovne šole Cerklje ob Krki in člani Sveta šole smo z velikim začudenjem prebrali izjavo predstavnika Ministrstva za šolstvo Toneta Vrhovnika Stroke, ki je bila objavljena v vašem časopisu, da v primeru Osnovne šole Cerklje ob Krki minister Šturm ni dal soglasja našemu kandi-‘ datu Dragu Ivanšku, ker šola ni predložila vrste zahtevanih dokumentov.
Z vso odgovornostjo to izjavo zanikamo, saj smo na Ministrstvo za šolstvo in šport 29.06.2000 poslali vso dokumentacijo, ki je predpisana v okrožnici Ministrstva 15.05.2000. Priča-
kovali bi, da strokovne službe Ministrstva od šote zahtevajo manjkajoče dokumente in popravke, ne pa neodgovorno izjavo predstavnika Ministrstva.
Najmanj pa smo pričakovali, da naš kandidat Drago Ivanšek ob celotni podpori strokovnih delavcev, občinskega sveta in večinski podpori Sveta šole, ni dobil soglasja k imenovanju ravnatelja od ministra in to brez vsake obrazložitve.
Predsednik Sveta šole Andrej Horžen
V.d. ravnateljice Stanislava Šebrek
Nevarna cesta
Tisti, ki se vozimo po magistralni cesti od Sevnice proti Radečam, že veliko let negodujemo in se jezimo zaradi neverjetno nevarnega odseka ceste, ki mu na Vrhovem in v Radečah pravijo Didlov graben.
Dvojni ovinek, v katerem na cestišču asfalta skoraj ni več, predstavlja smrtno nevarnost tako za voznike koles, motorjev in avtomobilov, kakor tudi za tistih nekaj pešcev, ki ob tej, objektivno zelo nevarni cesti, domujejo. Prebivalci Vrhovega in Radeč smo pristojnim občinskim organom velikokrat predlagati, da na Ministrstvo za promet in zveze naslovijo oster protest in zahtevajo dokončno ureditev tega dela ceste, ki teritorialno sicer spada v našo občino in kolikor mi je znano, so to zahtevo na ministrstvo posredovali že večkrat. Pa nič!
Ne morem razumeti, da se tega problema ne da sanirati in komu je v korist, da je stanje takšno, kakršno je. Ko so v času izgradnje hidroelektrarne Vrhovo na tem odseku ceste potekala gradbena dela in so jo v njenem večjem delu celo rekonstruirali, si nihče ni niti predstavljal, da bomo po toliko letih še vedno moledovali
in prosili za nekaj, kar bi moralo biti Že zdavnaj urejeno.
In v normalni državi bi to gotovo bilo. Ne poznam prioritet, ki si jih za izvedbo svojih programov postavlja pristojno ministrstvo, toda prepričan sem, da bi tako nevaren odsek ceste vendarle morali odgovorno in strokovno urediti. Če gre za tako zahtevna gradbena dela, ki gotovo niso poceni, bi nam morali to tudi jasno povedati.
Prebivalci ob tej cesti so prepričani, da bi bilo prav, da nam pristojni vsaj odgovorijo na nekaj preprostih vprašanj, ki nikakor ne bi smela biti predmet kakšnega politikantstva ali napenjanja mišic lokalnih veljakov. Gre za življenja in to se nam in meni zdi najbolj pomembno.
Naša velika želja je, da se "Didlov graben " uredi, da vsi, ki se kadarkoli vozimo tod mimo v svojih jeklenih konjičkih, ne bomo brez potrebe preklinjali, saj še tega natančno ne vemo, koga naj bi med preklinjanjem sploh imeli v mislih.
Pa lep pozdrav.
Jože Premrl, Kumpolje
posavske mušice
Nova oblast dreza tudi na jugu države
Da šolski minister Šturm ni podpisal imenovanja, da bi Drago Ivanšek postal ravnatelj cerkljanske šole, in da je do podobnega zapleta prišlo tudi v scvniškcm vrtcu, ni več nikakršna novica. V primem Ivanška je bilo slišati pomislek, češ, da kandidat ne stanuje v Cerkljah, bližja resnici pa je veijetno njegova kadrovska neustreznost. S čim neki je mogoče zagovarjati pomislek o stanovanju? Kaj se vendar v tujini, po kateri se tako radi zgledujemo, najodgovornejši ljudje ne vozijo na delo več sto kilometrov daleč!? V našem primem pa naj bi se prehodna vlada ozirala na ducat kilometrov, kolikor bi novi ravnatelj potreboval do delovnega mesta. O, sancta simplicitas!
Tale sveta preproščina z neimenovanjem ravnateljev pa ni edini poseg nove oblasti na južni košček države. Kajti Posavje resnično postaja slovenski energetski bazen, kar pomeni, da je zlasti tu treba imeti svoje ljudi na svojem mestu. V upravljalskih organih krške nuklearke je že prišlo do prvih kadrovskih sprememb, zdaj pa je na vrsti še termoelektrarna v Brestanici. Četudi njenemu Nadzornemu svetu še ni potekel mandat, je Bajukova vlada v podjetju, ki v Posavju ustvarja najvišji dobiček, imenovala nove člane. To so Marjan Peršak iz Trbovelj, Marija Kelemina z Blance, Biserka Strajner Bizjak iz Loke pri Zidanem Mostu, Boštjan Šoba iz Črnuč in Franci Češnovar z Rake. Ni pomembno, da sta dve delavki sevniške Lisce in ena od njiju soproga socialdemokratskega poslanca Branka Kelemine, pomembneje je, daje mogoče pričakovati tudi odstrel sedanjega direktoija Draga Fabijana, člana Liberalne demokracije. Menda tudi sam ne veijame, da bi ob koncu septembra, ko se bo iztekel 30 dnevni razpisni rok, če bo seveda tudi obveljal, bil lahko spet potijen za direktoija. Še več, naokrog se šušlja, da bi direktorski stolček v brestaniški elektrarni lahko zasedel Andrej Vizjak iz Brežic, pomemben član socialdemokratske stranke in zdaj državni sekretar v ministrstvu za delo. Če bo temu res tako, bi se pridružil Bogdanu Barbiču in Silvestru Jeršiču, generacijskima vrstnikoma, tako da bi v tem posavskem podjetju najodgovornejše položaje zasedli brežiški kadri. Pravzaprav podobno kot v krški nuklearki. Tam sta denimo glavni direktor Stane Rožman in šef nabave Vinko Stanič poleg mnogih mož v komandni sobi ter inženiijev različnih vrst prav tako Brežičana In še enkrat omenimo, da ne gre pozabiti, kako je nova oblast medtem posegla tudi v poslovni odbor krške jedrske elektrarne, ki se, resnici na ljubo, sploh ni sestal. Zamenjani so vsi člani, izjema je le krški podjetnik Miran Stanko. Duhoviteži se seveda sprašujejo, če so Bajukovi ljudje pozabili zamenjati Branka Žibreta, novega direktoija senovškega rudnika v zapiranju, saj je vneti član LDS. Pa bo naj veijetneje priložnosti za takšne in drugačne kadrovske rošade oziroma politične čistke v Posavju še veliko, saj je posege vlade mogoče pričakovati še v naslednjih tednih.
V naslednjih tednih pa bo tudi bolj znano, kdo vse se bo v boju za prihodnjo oblast skušal uyrstiti med kandidate za poslance v državni zbor. Stranke mrzlično iščejo najbolj ustrezne ljudi, v nekoliko bolj negotovem položaju pa so vendarle demokrati. Da bi dosegli ustrezni volilni prag, bi morali v Brežicah, kjer je župan Vladislav Deržič njihov član, zdaj presoditi, ali ga kandidirati tudi za poslanca ali najti drugega kandidata. Že vrabčki na strehi čivkajo, kako že prihaja do nasprotij znotraj stranke. Pomemben mož demokratske stranke Andrej Pavlin menda vztraja, da bi moral Deržič kandidirati tudi za poslanca Druga struja je drugačnega mnenja in razmišlja da bi na kandidatno listo uvrstila Florijana Berganta ravnatelja osnovne šole na Veliki Dolini. Seveda pa ne gre pozabiti, daje župan Deržič že nekajkrat obljubil, da ne misli kandidirati in da bo za vnovičnega poslanca podprl Jožeta Avšiča Sicer pa je v zadregi tudi krški župan Franc Bogovič, ki ni mislil na poslanski stolček; če bo stranka menila drugače, bi si seveda znal tudi premisliti. Medtem so si premislili tudi številni dosedanji člani krščanskih demokratov ter prestopili v novo Bajukovo stranko. V Krškem so to denimo storili kar vsi najodgovornejši funkcionarji krščanske demokracije. Tudi v Brežicah je že prišlo do prvih prestopov, med njimi pa naj bi se za Novo Slovenijo odločil tudi Tone Zevnik s Čateža Kar seveda ni nič čudnega saj je njegova bližnja sorodnica Meta Zevnik pomembna funkcionarka ministrstva za šolstvo v Bajukovi vladi.
Kljub vsemu medtem v Posavju življenje teče dalje. Na vrhuncu je denimo letošnja trgatev z rekordnim in zelo kakovostnim pridelkom. Uvod v letošnjo trgatev je bilo tudi odprtje posodobljenih kletnih zmogljivosti v Leskovcu pri Krškem. Kmečka zadruga Krško bo z novim zakonom o zaščiti cvička pravzaprav imela edino klet v Posavju, ki bo lahko done-govala, polnila in prodajala tega dolenjskega posebneža. V ta namen se žele pri zadrugi tudi kadrovsko okrepiti; zaposlili bodo nekdanjo slovensko vinsko kraljico Katarino Jenžur, ki bo skrbela za marketing, enolog Zdravko Mastnak pa bo okrepil svojo družino. Vse bo v vinskem stilu, saj žena Valentina pričakuje naraščaj prav na Martinovo! Pri brežiški Kmečki zadrugi jim ne gre tako gladko, pa naj bi zato direktor Jože Strgar kar po svoje nastavljal in odstavljal delavce, tudi najodgovornejše. Zadruga je medtem izgubila tožbo in bo menda morala nekdanjemu delavcu Romanu Baškovču odšteti lepe denarce. Zaposleni razmišljajo, da jim direktor zato že trga od plače. Tudi sicer je videti, da si ne bi želel čistih računov, v nasprotnem primeru z zbora delavcev ne bi odslovili predstavnika sindikata. V Kmečki zadrugi Sevnica pa takšnih in drugačnih nerešljivih težav ne poznajo. Zdaj, ko gredo na svoje hranilno kraditne službe, celo razmišljajo o izvirni rešitvi. Uspešna direktorica Andreja Jamšek se denimo ogreva za osnovanje kreditne zadruge, kakršne imajo na tujem, pri nas pa jih ne poznamo.
No, z jesenjo in trgatvijo je prišlo še obiranje jabolk, tudi tistih z oznako bio, blagovne znamke Topaz. Se je pa medtem več zasebnikov spet obogatilo z novimi nasadi jablan. Lastnika Evrosada Krško Ivan in Boštjan Kozole, tajnik sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ivan Kovačič, nova in sedanja voditeljica proizvodnje Martina Koritnik ter Jože Ratajc so kupili Mercatorjeve nasade. Jože Ratajc je direktor nove firme, ki bo skrbela za več deset hektarov sadovnjakov in objektov na Blanci in v Loki pri Zidanem Mostu. Mercator - najboljši sosed pa se seveda želi rešiti tudi drugih objektov. V Brežicah denimo odprodajajo več lokalov in skladišč vse od Bizeljskega in Dobove do Čateža, največ pa seveda v Brežicah. Zanimanja za odkup je kar precej, a menda je najresnejši interesent siva brežiška eminenca. Kakorkoli že, trgovski velikan Mercator torej vnaša v posavski prostor nemalo sprememb; tista, ki jo bodo najbolj občutili vsi potrošniki, pa so, zaradi monopola seveda, visoke cene prenekaterega artikla Tildi živila so dražja kot v marsikateri manjši in zasebni prodajalni, kar pomeni, da bo zaradi tega dražje tudi življenje na tem koncu
<^”aVe'	Vlado Podgoršek
TEMA
SavaGlas, 13.9.2000
V Brežicah, Krškem in Sevnici se prebivalci sprašujejo
Koliko poslancev bo imelo Posavje po letošnjih
parlamentarnih volitvah?
Posavje - Priprave na volitve so stekle. Nekatere politične stranke so svoje kandidate in kandidatke javnosti že predstavile, druge bodo to storile do konca tega tedna. Posavje je v tem mandatu imelo tri poslance, koliko bo izvoljenih po 15. oktobru, ne more napovedati nihče. Vsekakor pa bo posavske volivce in volivke najbolj zanimalo, kaj jim obljubljajo in ponujajo posamezni volilni programi političnih strank, kdo so tisti, ki se bodo v treh občinah potegovali za njihovo naklonjenost in kaj bodo regiji kot izvoljeni poslanci oz. poslanke lahko doprinesli? To so samo nekatera vprašanja, na katera je v tem trenutku zelo težko odgovoriti, toda čas predvolilnega boja se nezadržno približuje in odgovori bodo kmalu znani.
Odločitev poslank in poslancev, ki so s spremembo ustave določili proporcionalni volilni sistem in po mnenju nekaterih za nazaj razveljavili oz. izničili na referendumu izkazano voljo ljudi. Stališča o takšni odločitvi so si nasprotujoča, večina pravnih strokovnjakov in drugih poznavalcev volilnih sistemov pa je mnenja, da je 70 poslank in poslancev sedanje sestave Državnega zbora očitno hotela zaščititi svoje lastne, osebne interese in si tako omogočiti ponovno kandidiranje in izvolitev na prihajajočih državnozborskih volitvah. Verjetno se v tem delu skriva tudi odgovor, zakaj dvokrožni večinski sistem nikakor ni bil sprejemljiv za več kot dvotretjinsko večino “ljudskih” predstavnikov. Ali gre za nezaupanje v državljane ali pa je posredi kakšen drug razlog, ki javnosti še ni znan in ga bodo prav gotovo razkrile volitve.
Kakšen je popravljen proporcionalni volilni sistem in kaj prinaša
Državni zbor R Slovenije ima 90 poslank in poslancev. Vsi so izvoljeni na volitvah in so predstavniki ljudstva. Sedanji proporcionalni volilni sistem je sistem sorazmernega zastopstva, v katerem dejansko niso odločilno pomembni kandidati in kandidatke, saj nikakor ne morejo neposredno ali posredno vplivati na svojo izvolitev, ampak so le predstavniki, ki za svoje politične stranke zbirajo glasove državljank in državljanov. Ta volilni sistem Slovenijo razdeljuje na 8 volilnih enot, v katerih je 11 volilnih okrajev, kar pomeni, da bo v Državni zbor izvoljenih 88 poslancev, 11 iz vsake volilne enote, med tem ko bosta predstavnika narodnostnih manjšin, tako kot na vseh dosedanjih volitvah, izvolje-
na po večinskem volilnem sistemu.
Proporcionalni volilni sistem je nepregleden in nejasen. Nikoli se ne da z gotovostjo napovedati, kdo bo izvoljen in kdo ne. Zakaj? Predvsem zato, ker kandidati različnih političnih strank v posameznem volilnem okraju niso neposredni tekmeci za izvolitev v Državni zbor, ampak za izvolitev tekmujejo kandidati iste stranke na nivoju cele volilne enote.
Kaj to pomeni?
Če konkretiziramo, to pomeni, da si politična stranka prizadeva s svojimi kandidati pridobiti čim večje zaupanje volivk in volivcev, da bi dosegla čim boljši volilni rezultat. Če je ta rezultat na državni ravni 30 odstotkov, bo stranka v Državnem zboru imela teoretično 32 poslancev. Ti bodo izvoljeni v 8 volilnih enotah, kar pomeni, da bodo iz vsake volilne enote v Državni zbor prišli 4 poslanci. Iz katerih volilnih okrajev posamezne volilne enote bodo, se ne ve, saj ni pomembno, koga izmed političnih tekmecev so v svojem volilnem okraju premagali, ampak koliko odstotkov glasov so prejeli. Zato imajo kandidatke in kandidati v manjših volilnih okrajih neprimerno večje možnosti za izvolitev kot njihovi kolegi v večjih volilnih okrajih. Tako lahko neki kandidat prejme 2000 glasov in v velikem volilnem okraju to predstavlja 15 odstotkov, nekdo, ki v manjšem volilnem okraju prejme 1000 glasov, pa to v odstotkih lahko znaša tudi 20 ali celo 25 odstotkov vseh glasov tega volilnega okraja. Tako bo izvoljen kandidat, ki je prejel bistveno manj glasov volivk in volivcev, vendar je v odstotkih, ki so edino merilo uspešnosti kandidatov, premagal kolega iz iste stranke, ki mu je zaupalo dvakrat več volivk in volivcev.
Priprave na izvedbo letošnjih državnozborskih volitev so že v polnem teku ,
Na volitve se pripravljajo vse politične stranke, ki so v skladu z Zakonom o političnih strankah registrirane v R Sloveniji. Poznamo t.i. parlamentarne in neparlamentarne politične stranke, ki se med sabo razlikujejo predvsem po programskih usmeritvah ter času in načinu njihovega nastanka. Čeprav dokončno število kandidatk in kandidatov, ki se bodo za izvolitev v Državni zbor potegovali v treh posavskih občinah, še ni znano, pa je pomembno predvsem to, da politične stranke upoštevajo navodila, predpisan volilni rokovnik in opravila, ki jih ta nalaga. Na volitve se pripravljajo tudi volilne komisije na vseh nivojih, nekako najbolj pomembne pa so okrajne volilne komisije, ki morajo poskrbeti za nemoteno izvedbo volitev v svojem volilnem okraju. Vse tri posavske občine spadajo v 6. volilno enoto, ki ima sedež v Novem mestu. Teritorialno vsaka izmed posavskih občin predstavlja svoj volilni okraj, pa čeprav se po številu volivcev dokaj razlikujejo. V Krškem na primer je vseh volivk in volivcev okrog 22.000, med tem ko jih je v Sevnici le okrog 15.000 (podatki so približni, saj so volilni imeniki trenutno razgrnjeni in se še dopolnjujejo - op. avtorja).
V občini Brežice bo lahko volilo‘približno 19.500 volivk in volivcev
V brežiški občini bodo volitve potekale na 47 voliščih, ki jih je za izvedbo letošnjih državno-
zborskih volitev določila okrajna volilna komisija. Zakon določa, da mora biti okrajna volilna komisija sestavljena iz najmanj šestih članov, predsednik te komisije pa mora biti diplomirani pravnik. V občini Brežice je tako predsednica okrajne volilne komisije sodnica Ivana Trajkovič, med tem ko tajniška dela opravlja Milena Peteline. Kot smo izvedeli, se okrajna volilna komisija redno sestaja in tekoče sprejema odločitve, ki bodo na področju celotne občine omogočale pravočasno in korektno izvedbo letošnjih volitev.
Milena Peteline je povedala, da gre v primeru izvedbe volitev
Milena Peteline
za občutljiv projekt, ki zahteva dosleden in strokoven pristop, saj se v nasprotnem primeru kaj hitro lahko pojavijo težave, ki jih ni enostavno reševati. Še posebno to velja za primere, ko se na sedež okrajne volilne komisije v zvezi z izvedbo volitev ali štetjem glasovnic pritožijo predstavniki političnih strank, ki so med potekom volitev opazili kakršnekoli nepravilnosti. Takrat mora komisija ukrepati hitro in predvsem v skladu z zakonom neodvisno in strokovno.
Na področju občine Krško bo odprtih 59 volišč
Okrajni volilni komisiji v občini Krško predseduje sodnik Janez Stariha, tajniška dela pa so njeni člani zaupali Vidi Omerzel.
Vida Omerzel
Kopusija je določila, da bodo volivke in volivci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Krško, lahko volili na 59 voliščih. Občina Krško je tako po številu prebivalcev kakor tudi po teritorialnem obsegu največja posavska občina, v kateri ima volilno pravico okrog 22.000 tisoč polnoletnih občank in občanov. Glede na leto 1996, je okrajna volilna komisija nekoliko zmanjšala število volišč in tako občutno racionalizirala porabo sredstev, potrebnih za izpeljavo letošnjih državnozborskih volitev. Čeprav so pred časom nekateri predstavniki političnih strank ostro protestirali proti takim odločitvam, pa je potrebno povedati, da je zmanjševanje števila volišč nekakšen državni trend, ki po mnenju mnogih povzroča veliko težav tistim volivkam in volivcem, ki se
morajo do svojih volišč odpraviti v bolj ali manj oddaljene sosednje vasi. Zato je tudi tu mogoče najti objektivne razloge, da se volitev udeleži manjše število državljank in državljanov, kot bi se jih v primeru, če bi bilo volišč nekoliko več oziroma če bi bila volišča nekoliko dostopnejša.
V občini Sevnica potekajo priprave na volitve tekoče in v skladu z navodili
Tudi občina Sevnica je teritorialno zaokrožen volilni okraj 6. volilne enote, kjer ima volilno pravico okrog 15.000 občank in občanov. Sevniška okrajna volilna komisija je določila, da bo na območju celotne občine v času izvedbe letošnjih državnozborskih volitev odprtih 40 volišč. Predsednik sevniške okrajne volilne komisije je sodnik Ivan Kovač, tajniška dela pa opravlja Sonja Ivnik. Komisija se sestaja redno in tako, kot v obeh posavskih občinah, so tudi v Sevnici v tem času v fazi odločanja o imenovanju članov volilnih komisij za posamezna volišča. Kot je povedala Ivnikova, potekajo priprave tekoče in brez zapletov. Pričakujejo, da bo tako vse do zaključka dneva glasovanja, ko bodo prešteli in javnosti sporočili udeležbo in skupne rezultate glasovanja z vseh 40 volišč. Potrebno je povedati tudi to, da bodo tisti volivci in volivke, ki se volitev v nedeljo, 15. oktobra, ne bodo mogli udeležiti, lahko svojo glasovalno pravico izkoristili v dneh, ko bodo na sedežu okrajne volilne komisije odprli volišče, kjer bo omogočeno predčasno glasovanje. Seveda pa bo možno predčasno glasovati tudi na sedežih okrajnih volilnih komisij v občini Brežice in občini Krško.
Janko Haralovič iz Krškega, Zaposlen v podjetju Plastoform d.o.o. Blanca: S spremembo ustave smo dobili slab, nepregleden in krivičen volilni sistem, po katerem volivec ne ve, kdo bo njegov poslanec. Poslanci sedanjega sestava bi nenazadnje morali spoštovati demokratične, še posebej referendumske odločitve ljudstva, vendar niso uspeli tazumeti svojega položaja. Večina v težavnem zboru se je očitno odločila zaščititi svoje osebne in morda ^ kakšne interese in jih je postavila celo nad interese državljanov in države Slovenije. Čudno! To me sPominja na čase, za katere sem mislil, da so za vedno mimo. Ne glede vse pa se bom volitev udeležil, saj je to moja pravica in v prvi vrsti tudi dolžnost.
Boris Drnovšek iz Krškega, zaposlen v Nuklearni elektrarni Krško: Letošnjo jesen bomo volili po nekoliko spremenjenem proporcionalnem večinskem sistemu, za katerega mislim, da ni najbolj primeren za našo državo. Zaradi takega volilnega sistema so možne številne nepravilnosti in zapleti po volitvah, kajti potrebno se je spomniti, kakšne težave so bile po volitvah leta 19%, ko so parlamentarne stranke kar tri mesece sestavljale vlado. Na kakšen način je bila ta sestavljena, se dobro ve. S korupcijo in prevaro. Tak sistem je zelo krivičen do volivcev in okrajev, ker ne ponuja nikakršnih zagotovil, da bodo lahko volivci posameznega volilnega okraja tudi dejansko izvolili in dobili svojega poslanca.
Tomi Svažič iz Sevnice, zaposlen v podjetju Jutranjka: Več kot
dvotretjinska večina poslancev Državnega zbora je z odločitvijo za spremembo ustave razveljavila nedvoumno izraženo ljudsko voljo na referendumu in to za nazaj, kar se v sodobnem demokratičnem svetu še ni zgodilo. Vse to me spominja na obdobje, ko smo bili državljani le nemi in nemočni spremljevalci odločitev, ki so se sprejemale v visokih partijskih krogih z namenom, da se zaščitijo interesi takratnih političnih struktur in posameznikov. Žal mi je, da se slovenskemu narodu to ponovno dogaja. Kljub temu da sem osebno prepričan, daje sedanji proporcionalni sistem izkrivljen ter za državo in ljudi celo škodljiv, pa se bom volitev vseeno udeležil.
Matilda Žanič, upokojena delavka Lisce iz Sevnice: Zapleti, ki so se v zadnjih letih vrstili zaradi uzakonitve dvokrožnega večinskega volilnega sistema, so pokazali, da med poslanci ni moglo priti do poenotenega mnenja, kakšen volilni sistem bi bil za državo Slovenijo najpr-memejši. Pri tem so gotovo imeli v ospredju svoje lastne interese, saj se veijetno dobro zavedajo, kako težko sije pridobiti večinsko zaupanje volivcev. Prav tega se je večina poslancev sedanjega sestava Državnega zbora očitno zelo zavedala. Proporcionalni volilni sistem ni transparenten in ne omogoča, da bi vsi deli naše države preko izvoljenih poslancev bili enakopravno zastopani. Volitev se vsekakor nameravam udeležiti.
Jože Avgustinčič, obrtnik iz Brežic - Volilni sistem poznam, vseeno pa mislim, da ni ravno pravšnji, ampak še vedno poudarja centralizacijo. Po tem volilnem sistemu ne more nikoli priti do prave porazdelitve v parlamentu in preboja ljudi s perifernih območij države. Tako lepo državo, kakršno imamo, bi lahko vodili pametni ljudje, taki, ki so na zapa-du nekaj ustvarili, ne pa ti iz starih političnih šol. Vseeno se bom volitev udeležil, ne samo zato, ker sem že dvakrat kandidiral, enkrat za poslanca in enkrat za župana, sicer kot samostojni kandidat. Tisti, ki se jih ne udeležijo, naredijo več škode kot koristi, ker dajejo večjo možnost, da spet vladajo isti.
Melita Križančič, ekonomski tehnik iz okolice Bizeljskega -
Dogajanje okrog prihajajočih volitev spremljam skozi medijska poročanja. Boj za stolčke je že zdaj preveč očiten, bojim se kaj bo čez nekaj dni, ko bo začela volilna kampanja. Na srečo imajo letos stranke oziroma kandidati omejena sredstva za propagando, tako da bo tnogoče odločalo tisto, po čem jih poznamo in kar so do-sedaj storili za svojo lokalno skupnost. Sicer pa menim, da se ne bo veliko spremenilo. Stolčke bodo zasedli isti, tisti, ki pa zares poznajo vsakodnevne težave malih ljudi nap. kmetov ob letošnji suši, kakor tudi toči, tisti tako in tako ne bodo prišli tam, kjer se odloča In ponavljala se bo ista zgodba kot letošnje sprejemanje interventnega zakona
POD LUPO
Za blagor občine je pomembno, da poslanec dobro sodeluje z lokalno skupnostjo
Jože Avšič: “Tudi voda je določala mojo življenjsko pot”
Oče Jožeta Avšiča, poslanca v državnem zboru, je bil namreč eden najstarejših vodarjev v Sloveniji, saj je začel delati kot rečni nadzornik že daljnega leta 1937. Tudi eden od Jožetovih bratov je strokovnjak na področju hidro-energetike, ne nazadnje pa je sam Jože Avšič nekdaj prostovoljno opravljal pomembne naloge v območni in državni vodni skupnosti.
Že od nekdaj ste torej povezani z vodo, tudi sedaj, v mislih imam zakon o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi.
Še pred tem pa prizadevanja za zaščito pred poplavami, saj sem tudi sam doživljal povodnji, dokler ni bil zgrajen zid od Budiča proti Podgračenem. Bil sem še pobudnik gradnje nasipa na levem bregu Save od starega mostu proti Dobovi, vendar nasip žal še ni končan. Njegova postavitev je precej odvisna od vprašanja gradnje savskih elektrarn, ki je bilo sproženo že v začetku 80. let, pa se iz najrazličnejših razlogov še ni rešilo. Leta 1985 sem predsedoval odboru, kije bil ustanovljen pri medobčinski gospodarski zbornici Posavje za usklajevanje dejavnosti pri gradnji elektrarn. Zgrajena je bila le HE Vrhovo. Če povezujemo zaščito pred poplavami in postavitev savskih elektrarn, moram omeniti, da se bodo ravno tam, kjer se zdaj končuje nasip, ujeli tudi energetski nasipi in nasipi za zaščito pred poplavami.
Po tem zatišju sem s poslancema Branetom Jancem in Tonetom Anderličem predlagal
zakon o podelitvi koncesije za verigo savskih hidroelektrarn. Letos junija so ga sprejeli, zagotavlja pa začetek gradnje HE Boštanj in nadaljevanje vseh potrebnih študij za postavitev drugih elektrarn. Z usklajeno dejavnostjo občine in poslancev v državnem zboru bomo pospešili gradnjo savskih nasipov do hrvaške meje. Sočasno se bo preučila tudi zaščita Krške vasi in tako naj bi bilo v prvem desetletju zaščiteno območje ob Krki in Savi. Ravno ta zakon je morda rdeča nit mojega skoraj 20-letnega zanimanja za vodo in življenje ob njej.
Sicer pa je voda eden od zaščitnih znakov občine, oskrba z njo
pa ena od stalnic komunalnega urejanja celotne občine. Da ne govorimo o pomenu termalne vode na Čateškem polju.
Meja je z osamosvojitvijo Slovenije močno spremenila življenjske navade prebivalcev na obeh straneh, z državnega vrha pa ni posluha za njihove težave.
Meja je močno posegla v način življenja ljudi z ene in druge strani, ne samo v brežiški občini, ampak tudi od Lendave do Piranskega zaliva. Ker pa smo sosedje Zagrebu, je to vprašanje pri nas še pomembnejše. A hkrati poudarjam, da meja pomeni tudi gospodarsko prihodnost občine, ki se razvija v smeri storitvenih dejavnosti. Turizem in trgovina sta gotovo prvi gospodarski panogi tako po ustvarjanju dobička kot številu zaposlenih. Menim, da bo tako še dolgo, ne glede na to, ali bomo postali člani Evropske unije so-
časno s sosedi ali še pred njimi.
Da bi se razrešilo vprašanje maloobmejnih komunikacij, bi bilo treba skleniti sporazum med državama o maloobmejnem sodelovanju. Tak sporazum je podpisala nekdanja Jugoslavija z Italijo in Avstrijo. Vlada in zunanje ministrstvo sta ga pripravila, v državnem zboru pa ni volje, da bi ga potrdili. Ker so mu nasprotovale predvsem vse pomladne stranke, ga niso uvrstili na dnevni red. Zato nas je 30 poslancev z menoj kot prvopodpisanim vložilo v ustavno presojo zlasti najbolj sporen I. člen, da ovržemo izjave
tistih, ki so menili, daje sporazum v nasprotju z ustavo. Pričakujem, da bo ustavno sodišče v kratkem odločilo o tem, in prepričan sem, da bo ugotovilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Tako ga bo lahko državni zbor, vendar šele po volitvah, spet obravnaval in ga potrdil.
Kakčna se vam zdi prihodnost Posavja z vidika regionalizacije?
Naše območje je že od nekdaj zgodovinsko in geografsko združevalo Štajerce in Dolenjce -“Kranjce”. Tudi same občine so se v novejšem času povezale in delovale kot posavske, kar je narekovalo tudi razmišljanje, da se morajo enotno organizirati v projektu prihodnjih slovenskih pokrajin. Vsako drugačno razmišljanje je napačno. Če bi Posavje spadalo v katero drugo regijo -novomeško ali celjsko ali, najslabše, da bi ga razdelili po rekah - bi zdajšnje funkcije postopno usahnile. Ker je tudi moje osebno mnenje tako, sva s kolegom Jancem vložila v parlament zakon o pokrajini Posavje, ki pa ga bodo obravnavali šele v naslednjem mandatu državnega zbora v okviru celotnega projekta slovenskih regij. Smo pa tako državnemu zboru, vladi in slovenski javnosti jasno sporočili zahtevo Posavcev po svoji pokrajini.
Kako ste se lahko kot poslanec odzvali na težave, ki tarejo domačine?
Bilo je več možnosti, od neposrednega dela v parlamentu do sodelovanja z občani ali predstavniki gospodarstva. Če govorim o občanih, poudarjam dejavnosti pri sprejemanju tako imenovanih izgnanskih zakonov. To so vprašanja, ki so odprta že od druge svetovne vojne in se nanašajo na večino prebivalstva naše občine. Po svoje se končujejo s tem mandatom državnega zbora ali v začetku novega, a so se začela reševati šele z osamosvojitvijo.
Kljub temu, da nisem več župan, sem vesel, da sem bil izvoljen v občinski svet in postal predsednik odbora za finance. Tako se je namreč odgovornost, ki sem jo imel prej kot župan, prenesla na poslanca. Obe funkciji sta si blizu, saj sta pravzaprav zakonodaj-
ni in me kot svetnika obvezujeta, da sem med sprejemanjem državnega proračuna posebno pozoren na tiste naloge, za katere občina pričakuje finančno pomoč države. Tako tudi laže in bolj argumentirano zagotavljam njihovo uvrstitev v državni proračun.
Zadnji tak uspeh je zakon o odpravi posledic po suši, ki sem ga junija s še sedmimi opozicijskimi poslanci vložil v postopek pri državnem zboru. Po tem, ko se nova slovenska vlada nikakor ni odzvala na pozive iz prizadetih občin, tudi naše. Zakon je zdaj že sprejet.
Dve leti ste bili župan in hkrati poslanec. Kako zdaj gledate na ta čas in vodenje občine?
Iskreno moram priznati, da je brežiška občina zaradi svoje velikosti, ker se ni razdelila na več manjših, izredno zahtevna za vodenje. Ob osamosvojitvi je postala ena pomembnejših slovenskih obmejnih občin, saj smo z več kot 70 kilometri državne meje s Hrvaško tudi najbližji sosedje njene prestolnice. Zaradi tega je biti župan in poslanec v eni osebi izredno naporno. Največja težava, ki sem jo imel, je bilo pomanjkanje časa. Trudil sem se po najboljših močeh in usklajeval obe funkciji, kolikor se je dalo uspešno. Bistveno laže je bilo delati samo kot poslanec, predvsem zaradi tega, ker sva se z novim županom ujela v usklajevanju vprašanj, ki jih rešujemo. Upam, da bo tako tudi v prihodnje.
Jesen bo vroča, saj so pred nami volitve. Ali boste vztrajali v vlogi poslanca?
Resno se pripravljam na še eno kandidaturo za poslanca v državnem zboru, saj sem prepričan, da še veliko nalog in projektov ni dokončanih, ob teh pa se porajajo novi. Kandidiral bom - kot doslej - na listi LDS, tudi zato, ker sem v tej poslanski skupini, ki je bila velik del mandata vladna stranka, uspešno zagovarjal omenjene projekte, pa tudi številne druge. Za brežiško občino bo tudi v novem mandatu zelo pomembno, da bo imela svojega poslanca, in računam, da mi bo moje dosedanje delo prineslo uspeh.
Suzana Vahtarič
Minister za znanost in tehnologijo med Posavci
Ali je odmeven politični cirkus tisto, kar lahko sproži začetek gradnje elektrarn na Savi?
Sevnica - Na povabilo sevniškega župana Kristijana Janca sta se v konferenčni dvorani sevniškega gradu mudila minister za tehnologijo in znanost dr. Lojze Marinček in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Marko Starman. Kot je bilo pričakovati, je bila rdeča nit pogovora gradnja savskih elektrarn, o kateri razpravljajo že več kot deset let.
Kaj bo zdaj kamen spotike v loškem občinskem svetu?
Statut občine Krško je pod streho!
Krško - Občinska uprava je pripravila osnutek statuta že februarja lani, svetniki so spremembe v prvem branju potrdili štiri mesece za tem. Šele minuli teden, torej po več kot letu, pa jim je uspelo ob razprtijah med svetniškimi skupinami ob nekajkratnem poskusu sprejetja statuta z njim dokončno opraviti.
Predlog sprememb in dopolnitev statuta je bil nazadnje uvrščen na junijsko 17. redno sejo, ki pa je bila po treh nadaljevanjih julija zaradi nesklepčnosti tik pred obravnavo omenjene problematike prekinjena. Sejo so po počitnicah nadaljevali prve dni septembra in ob preostalih dveh točkah uspešno končali. Ob statutu je bila druga točka imenovanje mladega zdravnika Damjana Obradoviča za podžupana, vendar je župan ob neuspelem julijskem glasovanju svoj predlog s kandidatovim soglasjem umaknil.
Svetniki so v nadaljevanju seje presenetljivo tiho in gladko potrdili še statut. Za potrditev so na predlog svetnika Žiganteja glasovali javno. V razpravi se je oglašal predvsem Franc Pibernik iz vrst SDS. Očital je, daje sprememb toliko, da ne ve več, kaj je kaj. Zato je zahteval čistopis besedila, ki pa ga bodo svetniki prejeli šele po uradni objavi in ne, tako kot je zahteval, pred odločanjem.
V paketu so potrdili pet dopolnil župana Francija Bogoviča, ki govorijo o dveh pomembnih vsebinskih sklopih.
Tako se bo lahko občina dolgoročno zadolževala za naložbe, ki jih določa občinski svet, pogodbe pa sklepa župan. Pri merjenju politične moči med svetniki sta še pomembnejša amandmaja o načinu sprejemanja odločitev, ki sta posledica spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki je začela veljati v začetku avgusta, in se povzeta glasita, da lahko organi občine, ki delujejo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov. Tako imajo v 30. členu zapisano, da “občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov”. Ali bodo svetniki zdaj polnoštevilno zasedali svoje klopi ali prepuščali vodenje občine stalno navzočim na sejah, bomo še videli.
Do zdaj so v krški občini delali po statutu iz leta 1996, vendar po razlagi občinskega pravnika na seji že ob sprejetju ni bil usklajen z veljavno zakonodajo. Takrat so sicer takoj začeli pripravljati spremembe, od prvotno predvidenih 27 za zgolj omenjeno uskladitev pa seje do zadnje obravnave njihovo število povečalo na približno 140.
Suzana Vahtarič
V	'	> '	J
Brežiški stolp - drugi del
Brežice - Potem ko smo skoraj pred mesecem dni pisali o poseku smrek ob brežiškem vodovodnem stolpu, se danes ob večjih gradbenih posegih oglašajo tudi ogorčeni domačini. Menijo, da vodovodni stolp postaja vse drugo kot pa ponos mesta.
Ogorčeni so, ker menijo, da so zemeljska dela obsežna in so posegla tudi v samo mestno obzidje. Porušenje lesenega stolpiča ob njem je očitno prelilo kapljo čez rob. Tudi Turistično društvo Brežice je prejšnji teden na občinsko upravo poslalo prošnjo, da jim da na vpogled vsa dovoljenja za gradnjo. Če soglasij ni, bodo sprožili akcijo zbiranja podpisov in od občine zahtevali, da se vzpostavi prejšnje stanje, je povedal predsednik društva Ivan Tomše.
Pravi, da niso proti temu, da bi stolp dobil vsebino in končno zaživel, ne morejo pa si zakrivati oči ob tako velikih posegih zaščitene brežiške znamenitosti. Na občini pristojen Oddelek za gospodarske dejavnosti, ki nadzira dela oz. njegov vodja Bojan Tičar, zagotavlja, da vsa dela potekajo v skladu z odločitvijo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in v skladu s predpisanimi zakonskimi akti. Kljub vsemu pa dvom ostaja.
Zakaj je porušen leseni stolpič, v katerem so gasilci sušili cevi? Tako kulturno dediščino bi morali ohraniti, pa čeprav na drugi lokaciji, je bil ogorčen eden od tistih, ki so nas poklicali, Ciril Kolešnik. Izpostavil je še vprašanje: “Kam bomo v Brežicah šli z vso jekleno pločevino ob odprtju gostinskega lokala v vodovodnem stolpu -občinsko zemljišče pod njim bi že bilo primerno”.
Minister Lojze Marinček je v zakulisnih iger”, prvem delu svetoval, kako morajo Krški župan Franci Bogovič Posavci priti na dan z idejo in jo se je dotaknil minulih let še povedno znova predstavljati ter jasno postaviti svoje zahteve. Na to je župan Kristijan Janc kratko odgovoril, da si vendarle že deset let prizadevajo za rešitev omenjene problematike, pa zaradi dolgotrajnega čakanja izginjata volja in moč. Dodal je, da so že zdavnaj presegli same ideje. Načrti so pripravljeni, roki dolftčeni, pa ne gre in ne gre. “Ali smo Posavci nesposobni ali pa je država mačehovska do nas,” je še dejal sev-niški župan.
Državni sekretar Marko Starman, ki dobro pozna problematiko gradnje savskih elektrarn, morda zato, kot pravi, še bolj čuti nezadovoljstvo sklicatelja. Prepričan je, da pri projektu ne bi smelo biti vsebinskih ovir, “bolj gre za to, daje zadeva postala 'žrtev’
drobneje in povedal, koliko truda cijskega sklada, izdelana je strate-so vložili v ustanovitev različnih gija turizma in ne nazadnje se v pospeševalnih centrov in garan- Posavju že nekaj časa zavzemamo za pridobitev statusa pokrajine. Vsa ta prizadevanja so plod velike želje po uspešnejšem in učinkovitejšem skupnem nastopu vseh treh posavskih občin pred državo. Poslanec državnega zbora Branko Kelemina pritrjuje dejstvu, da je bilo ustanovljenih kar nekaj različnih institucij, vendar žal brez opaznih rezultatov. Podžupana sevniške občine Andreja Štriclja pa ob zamenjavi vlade moti zamenjava sposobnega državnega sekretarja in s tem pretrganje poteka dosedanjega dela. Minister Marinček se je s tem strinjal in ob koncu posavskim sogovornikom svetoval takole: “Zupani posavskih občin morate napraviti politični cirkus. Nekaj morate napraviti, da se stvar premakne z mrtve točke.” V. Z.
Suzana Vahtarič
Evrodopisnice na železniških postajah
Potem ko je Posavje v mesecu juniju obiskal Evrobus, prihajajo v Posavje še Evrodopisnice. Urad RS za informiranje in Slovenske železnice sta se namreč dogovorila o sodelovanju pri komunikacijskem programu “Slovenija. Doma v Evropi”, s katerim želi Vlada RS zagotoviti čim boljšo obveščenost slovenske javnosti o tej tematiki. Gre za brezplačne dopisnice s plačano poštnino, s katerimi lahko na naslov evronabiralnika naslovimo katerokoli vprašanje, povezano z EU in slovenskim vključevanjem vanjo. Evrodopisnice so oblikovane tako, da bodo imeli pošiljatelji kar najmanj dela tako pri postavljanju vprašanj kot pri naročanju brezplačnih informativnih zloženk o različnih vidikih vključevanja Slovenije v EU. Urad vlade pa bo poskrbel za čimprejšnje odgovore, posredovali jih bodo po pošti, telefonu ali elektronski pošti.
Slovenske železnice so zagotovile primerna mesta za delitev več kot 7000 evrodopisnic, ki jih bo mogoče dobiti na prodajnih mestih 34 najbolj pogosto obiskanih železniških postaj po vsej Sloveniji in med njimi so tudi štiri največje posavske, železniška postaja Dobova, Brežice, Krško in Sevnica. J.K.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
SavaGlas, 13-9.2000
Nerazumljivo je, da stečajni postopki trajajo toliko časa
Sodba v imenu ljudstva
Posavje - Do konca leta sindikalisti pričakujejo še nekaj prisilnih poravnav, ki bodo posledica predvsem določil Zakona o finančnem poslovanju. Novih stečajev naj ne bi bilo, sicer pa je naše gospodarstvo že tako v razsulu, pravice delavcev pa močno kratene, opozarjajo posavski sindikalisti.
Eden zadnjih stečajev teče v Opekarni rudnik Brežice, je pojasnil Marjan Urbanč iz ZSSS. Čas za vložitev terjatev delavcev je do 3. oktobra, ko bodo prijavili terjatve za okoli 50 tam zaposlenih. Gre za neizplačane plače za drugo polovico minulega leta in nekaj iz tekočega, odpravnine za tiste, ki so v začetku leta dobili odpoved, in tiste, ki so še delali do stečajnega postopka, ter nekatere druge terjatve. Sindikalist Lado Rožič meni, da bi bilo smiselno Opekarno dati v najem, dokler se ne proda in se upniki ne poplačajo.
V Prevozu Brežice se dogaja katastrofa, pravi, saj so zahtevali za 98 milijonov prednostnih terjatev, a je priznanih le 18 milijonov. Sodišče je sindikalni zahtevek za izplačilo odpravnin zavrnilo z obrazložitvijo, da nima pravnega temelja in delavce napotil na pravdo. Stečajni upravitelj Dornik pa menda v kratkem le napoveduje izplačilo dela terjatev.
“Stečaj Agrarie še vedno traja, ne vem, zakaj je upniški odbor nesklepčen, dejstvo je, da so ljudje v stiski in dnevno potrebu-
jejo denar, sodišče pa tudi to zadevo prepočasi premleva”, opozarja Rožič. Med prednostnimi terjatvami ima 280 delavcev v sindikatu še za 448 milijonov priznanih terjatev, 100 milijonov je že izplačanih. Sporna je vila, v kateri je bila uprava, gre za spor med Kmečko zadrugo in stečajnim upraviteljem oziroma za razlago zakona, čigava je. Na del premoženja Agrarie pa se je vpisala tudi Občina Brežice, ker je bila tržnica zgrajena na družbenem premoženju in zemljiškoknjižni postopki niso bili speljani. Menjalne pogodbe ne priznavajo, družbena podjetja grajena na družbeni zemlji pa naj bi pripadala tem podjetjem. Tako da bo stečajni upravitelj moral zahtevati vračilo v naravi za ceste, ki so zgrajene na Agrarijini zemlji, še dodaja.
Opozarjajo tudi na cel kup prisilnih poravnav, to je finančnih sanacij podjetij, ena zadnjih je v Transportu Krško. Še nekaj dni je za prijavo terjatev 68 zaposlenih in 10 upokojencev, tretjina teh je še v sindikatu Pergam. Na žalost v prisilnih poravnavah ni zaščitene kategorije delavcev in s tem se
podjetja znebijo viška delavcev in zlasti invalidov, opozarjajo, sindikat pa lahko le zahteva odpravnine za odpuščene.
Ob prevzemih v trgovski branži nastajajo nove težave. Zaprtje malih prodajaln, prezaposlitve ljudi in najverjetneje tudi viški bodo slabo stanje trgovcev še poslabšali. Ker podaljšani obratovalni čas po 21. členu Zakona o lokalni samoupravi določa Občinski svet, so apelirali tudi na te. Že sedaj v trgovini beležijo cel niz drobnih kršitev, neizplačila regresov, nezakonite odpovedi, premeščanja in znižanja osebnih dohodkov, proti katerim se borijo z inšpekcijsko službo. Opozarjajo pa na viške delovnih ur, saj imajo posamezniki do 220 ur mesečno in še več, kar pomeni, da prostih dni praktično ni. Zato sindikat napoveduje ukrepe zoper te kršitve, saj bodo v prihodnjih dneh najprej opozarjali vodilne v podjetjih, če to ne bo zaleglo, pa bodo tja napotili tudi inšpekcije, kajti le denarne kazni znajo spametovati odgovorne. Kazni pa so visoke, okoli 200.000 SIT.
Suzana Vahtarič
Prva skupna predstavitev regije Posavje
Z usklajenimi ukrepi proti brezposelnosti
V zadnjem času beležimo sicer upadanje brezposelnosti tudi v vseh treh posavskih občinah, kljub temu pa ostaja Posavje še vedno regija s stopnjo registrirane brezposelnosti nad slovenskim povprečjem, ki znaša 12%. Najvišja brezposelnost je v krški občini 14,7%, sledi brežiška občina z 12,9, sevniška občina pa je z 10,1% krepko pod državnim povprečjem. Konec junija je na vseh treh uradih za delo v Posavju registrirano 4023 brezposelnih oseb. Kakšni so ukrepi države za znižanje brezposelnosti, pojasnjuje državni sekretar mag. Andrej Vizjak, ki je zadolžen za področje zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
S problemom previsoke stopnje brezposelnosti se srečujejo poleg Slovenije tudi druge evropske države, saj terja reševanje tega problema dolgotrajno, strokovno in usklajeno delovanje države na številnih področjih. Stopnja brezposelnosti je zelo odvisna od zaposlitvenih možnosti na posameznem območju, saj je mobilnost delovne sile v Sloveniji zelo slaba. Najpomembnejša vloga delovanja države pri tem je, da z usklajenimi ukrepi poskrbi za ohranjanje produktivnih delovnih mest ter spodbuja razvoj novih delovnih mest predvsem v gospodarstvu. Zelo pomembno je tudi izvajanje učinkovitih programov zaposlovanja predvsem težje zaposljivih: iskalci prve zaposlitve,
invalidi, starejši delavci, neizobraženi. Ob tem pa ne smemo pozabiti na obveznosti brezposelnih za aktivnejše sodelovanje pri iskanju zaposlitve in programih zaposlovanja, saj so pogoji za pridobitev in ohranitev denarnih nadomestil in pomoči bistveno bolj zaostreni. Sprejet program zaposlovanja temelji na štirih osnovnih vsebinskih stehrih:
Pospeševanje zaposljivosti prebivalstva predvideva zaposlitvene programe, ki bodo:
-	vsem mladim brezposelnim po šestih mesecih brezposelnosti omogočili ponoven začetek v obliki izobraževanja, usposabljanja, preusposabljanja, delovne prakse,
-	dolgotrajno brezposelnim omogočili nov začetek,
-	brezposelne, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč, je potrebno čim prej vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja oziroma javna dela,
-	omogočiti razvoj vseživljenjskega učenja,
-	zmanjšanje osipa poklicnih šol in olajšanje prehoda med šolo in delom.
Pospeševanje podjetništva in samozaposlitev predvideva poenostavitev, pocenitev in skrajšanje vseh administrativnih postopkov v zvezi z odpiranjem novega podjetja. Hkrati bo potrebno znižati davke in prispevke povezane s plačami, zlasti v delovno intenzivnih panogah.
Povečevanje prilagodljivosti podjetij in zaposlenih predvideva ukrepe za spodbujanje večje prilagodljivosti podjetij v smislu hitrega odzivanja spremembe na trgu, zlasti v smislu višje stopnje usposobljenosti kadrov in modernizacije organiziranja dela. Prednostni ukrepi se nanašajo na uvajanje atipičnih oblik dela, delo na domu, delo s skrajšanim delovnim časom pri več delodajalcih in podobno.
Izenačevanje možnosti zaposlovanja zajema na eni strani ukrepe v smislu zagotavljanja enakih možnosti za zaposlitev med spoloma in nove sistemske rešitve, v smislu zaposlovanja in usposabljanja invalidov.
Pri izvajanju zaposlovalne politike ima pomembno vlogo Zavod RS za zaposlovanje, ki se pa žal prepogosto obnaša do delodajalcev in brezposelnih preveč birokratsko. Zavod si mora prizadevati poiskati vezi in stik med delodajalci, ki želijo zaposlovati, in brezposelnimi. Iskanje teh vezi in stikov je skrbno in odgovorno delo, kjer je potrebno posvetiti veliko truda in pazljivo prisluhniti potrebam delodajalcev in pogosto tudi osebnim stiskam brezposelnih.
Namen tega prispevka je, da bralcem prikažemo glavne poudarke zaposlovalne politike. V prihodnjih številkah Savaglasa bomo podrobneje predstavili ukrepe in programe po posameznih vsebinskih sklopih. D.K.
Posavje - Letošnji 33. mednarodni obrtni sejem v Celju v tem času že poteka, zaključil pa se bo v nedeljo, 17. septembra. Tokrat so se nanj očitno prvič združeno pripravljale vse pri posavske občine. V projekt predstavitve in načina promocije regije so se aktivno vključili predstavniki Občinske turistične tveze Brežice, Terme Čatež, Zveza kulturnih društev Sevnica ter Podjetniški in Tbristično informativna centra Krško.
V Termah Čatež so člani pripravljalnega odbora spregovorili o vsebini predstavitve regije Posavje, ki bo potekala na temo “Aktivne počitnice” in sicer po štirih posameznih sklopih: predstavitev gradov, muzejev in galerij; šport in rekreacija, ki zajemata pohodništvo, kolesarjenje, čolnaijenje, ribolov in konje-ništvo ter nekatere druge sprostitvene aktivnosti; v tretjem sklopu so zajete kulinarika in vina, vinsko turistične ceste, turistične kmetije, go-
stinski in nastanitveni obrati, poseben poudarek pa je na četrtem sklopu, ki predstavlja kopanje in kopališke zmogljivosti posavske regije.
Kot je povedal predstavnik Občinske turistične zveze Brežice in glavni koordinator v pripravljalnem odboru Vilijem Pavlič, se je tako pri tem skupnem projektu, kot že v času priprav in izvedbe predstavitve Posavja na sejmu Alpe Adria pokazalo, da posavska regija nujno potrebuje regijsko turistično insti-
tucijo oz. ustanovo, v kateri bodo različni strokovnjaki koordinirali in izvajali turistično-promocijske aktivnosti posavskih ponudnikov. S to trditvijo in potrebo po nekakšnem regijskem turističnem centru je soglašala tudi direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič in pri tem poudarila vlogo in pomen slehernega posameznika, skupine in organizacije, ki bodo nastopali bodisi v vlogi ponudnikov ali pa v vlogi izvajalcev posameznih programov.
Predstavnica Term Čatež Mar-janka Bužančič je podrobneje orisala potek nastajanja skupnega projekta predstavitve Posavja in izpostavila predvsem pozitiven in ustvarjalen odnos vseh vključenih v pripravljalno delo. Kot je povedala, so v Termah Čatež spreleji odločitev, da se aktivno vključijo v izredno zanimiv projekt, prve skupne predstavitve posavske regije na tako odmevnem sejmu, kot je MOS v Celju.
Sicer pa sta se občini Brežice in Sevnica podrobneje že predstavili posamezne, med tem ko bo predstavitev turistično - kulinaričnih zmogljivosti občine Krško od 15. do nedelje, 17. septembra, ko se letošnji mednarodni obrtni sejem tudi uradno zaključi. D.K.
Člani pripravljalnega odbora Matjaž Tavčar, Vilijem Pavlič, Marija Krušič, Sabina Žibert, Lea - Marija Colarič, Mojca Sešlar in Mar-janka Bužančič
Preizkus novih plinskih turbin
Brestanica - Letos v termoelektrarni uspešno končujejo gradnjo dveh plinskih turbin z močjo po 114 megavatov. Na projekt so se pripravljali več let, obnovljene zmogljivosti pa bodo omogočale konkurenčen nastop brestaniške elektrarne na zahtevnem domačem in evropskem trgu.
Minuli teden so v TE Brestanica preizkušali novi plinski turbini, ki bosta skupaj z obstoječimi zmogli proizvesti blizu-320 megavatov električne energije. To je bila priložnost, da so natančno preverili ves sistem, direktor TE Brestanica mag. Drago Fabijan pa je povedal, da so že opravili prvi vroči zagon turbin, uspešno pa je potekala tudi sinhronizacija sistema v
elektroenergetsko omrežje, kar pomeni, da sta novi plinski turbini že začeli proizvajati prve kilovatne ure električne energije. V naslednjih dveh mesecih bodo končali še vse druge potrebne preizkuse, kot so obremenilni testi, testi moči in izkoristka v procesu proizvodnje, testi proizvedenih emisij in imisij in drugo.
V TE Brestanica pričakujejo, da
bosta do konca oktobra začeli poskusno delovati obe novi plinski turbini, kar bo po besedah direktorja Fabijana pomenilo začetek komercialne proizvodnje električne energije v novem delu elektrarne. Če bodo vsi rezultati pokazali, da novi sistemi zadovoljujejo zahtevane predpise in norme, bodo v Brestanici še letos začeli redno proizvodnjo električne energije. D. K.
Jutranjkina oblačila za pomlad in poletje 2001
Sevnica - V prostorih naj večjega slovenskega proizvajalca otroških oblačil in oblačil za mladino so tudi letos pripravili že tradicionalno modno revijo, kjer so številnim obiskovalcem in poslovnim partneijem predstavili kolekcijo oblačil za pomlad - poletje 2001. Ta obsega tri različne programe in sicer program za dojenčke in najmlajše do 6 let, program oblačil za osnovnošolsko mladino ter program oblačil za dijake in študente pod blagovno znamko New Age do 20 let.
Modni trendi in novosti na tekstilnem področju predstavljajo velik izziv za vse, ki se ukvarjajo s kreiranjem in lastno proizvodnjo oblačil. Med taka podjetja gotovo spada tudi Jutranjka, saj se s svojimi programi in izdelki uvršča v sam vrh tovrstnih proizvajalcev v tem delu Evrope. Kolekcija, ki sojo v Jutranjki predstavili letos, bo gotovo zanimiva za širši krog slovenskih potrošnikov, saj so tako po kakovosti kakor tudi cenovno med najzanimivejšimi na našem trgu. Priprava in iz-
vedba modne revije ter strokovna predstavitev izdelkov je dokaj zahteven projekt, toda letos so se v sev-niškem podjetju nanj očitno dobro pripravili. Glede na to, da so k dvodnevni predstavitvi povabili več otrok in mladostnikov in da so Jutranjkina oblačila resnično še kako privlačna prav za otroke in mladino, v podjetju pričakujejo, da bodo s svojimi izdelki uspeli prepričati čim širši krog tovrstnih potrošnikov oz. njihovih staršev.
Danilo Koritnik
Javna dela v Posavju so v porastu
Pomoč tistim, ki jo želijo sprejeti
Posavje - Javna dela so ena od oblik aktivne politike zaposlovanja brezposelnih, ki jo v drugih državah poznajo in uresničujejo že dlje časa, pri nas v Sloveniji smo jo uvedli pred desetimi leti. Od vsega začetka jih preko Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Sevnica, izvajamo tudi v Posavju. Na področje brezposelnosti pa se s svojimi aktivnostmi poleg Zavoda za zaposlovanje vse bolj vključuje tudi Razvojni center Brežice.
Kot kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Sevnica, se pri javnih delih vsako leto povečuje tako število programov kot tudi število brezposelnih oseb, vključenih v javna dela. Pred desetimi leti so bile na prvem mestu komunalne storitve, v katere so bili vključeni v glavnem brezposelni brez izobrazbe ali z nižjo izobrazbo. Ti trendi so se v zadnjih letih močno spremenili; programi komunalnih storitev so zdaj šele na petem mestu, prednjačijo pa storitve za potrebe društev, dela v kmetijstvu, šolstvu in turizmu. Javna dela so prisotna tudi na področju sociale in kulture, še posebej razveseljivo pa je, da narašča delež razvojnih programov, v katere so vključene brezposelne osebe z višjo in visoko izobrazbo.
To potrjujejo tudi primerjalni številčni podatki za enako obdobje lanskega in letošnjega leta. Lani je bilo v enakem obdobju izvajanih 87 programov javnih del, v katere je bilo vključenih 388 brezposelnih, letos 103 programi, ki vključujejo 446 brezposelnih.
Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo javna dela v politiki zapo-
slovanja, in vse pozitivne izkušnje doslej, so se na Zavodu za zaposlovanje odločili izbrati tako imenovane kreatoije javnih del. Po besedah direktorja Območne službe v Sevnici Tonija Korena, naj bi ti kre-
Toni Koren
atorji odkrivali možnosti uvedbe javnih del, opravljali sledenja in vodenje javnih del za doseganje večjih kvalitet, zlasti na področju usposabljanja v javna dela vključenih brezposelnih oseb. Posvečali naj bi večjo skrb iskanju zaposlitve teh oseb in z vsemi omenjenimi aktiv-
nostmi so lahko Zavodu za zaposlovanje v veliko pomoč. V Posavju so za to delo pooblastili firmo B&Z. Uvajajo pa tudi pilotni projekt subvencioniranja zaposlitev, imenovan ‘Tisoč novih možnosti”, ki je pravzaprav nadgradnja javnih del.
Na področje brezposelnih pa se vse bolj vključuje tudi Razvojni center Brežice, ki je pred kratkim že izvedel anketo med delodajalci v občini Brežice in v lokalni skupnosti. Taje pokazala, da so največje vrzeli v trgovinski in storitvenih dejavnostih. Ker imajo na Razvojnem centru možnost pomagati tudi s finančnimi sredstvi, ki običajno predstavljajo naj večjo oviro tako pri delodajalcih, da bi zaposlili nove delavce, kot pri tistih brezposelnih, ki bi se želeli samozaposliti, postajajo vedno bolj pomemben dejavnik v politiki zaposlovanja brezposeV nih. Pomembno tudi prispevajo k obveščanju delodajalcev in brezposelnih o možnostih zaposlitve, s podatki pa pomagajo tudi Zavodu za zaposlovanje oblikovati programe javnih del, za katere je na posameznih področjih največji interes.
Jelica Koršič
Interventni zakon sprejet, denar pa še v “božjih rokah”
Bo država uspela spoštovati zakon, ki ga je sama sprejela?
Ljubljana - Kot je znano, je Državni zbor (DZ) po tridnevnih razpravah in mnogih zapletih vendarle sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v višini 10 milijard in 150 milijonov SIT. Sredstva bodo zagotovljena v državnem proračunu za letošnje in prihodnje leto, in sicer v letošnjem proračunu 5,75 milijarde SIT in v prihodnjem letu 4,4 milijarde SIT. Od skupnega zneska bo država namenila za sanacijo škode zaradi suše 8 milijard SIT, za škodo zaradi plazov 2 milijardi SIT, za škodo zaradi neurij 120 milijonov SIT in zaradi sluzenja morja 30 milijonov SIT. Toda to je le prvi korak, kako dolgo bo torej trajalo, da bodo obljubljeni denar dobili kmetje, ki ga krvavo potrebujejo?
To pa je vprašanje, na katerega nam v tem trenutku ni znal odgovoriti nihče. Čeprav zakon določa, da se mora znesek finančne pomoči, predviden za letošnje leto, izplačati do 31.oktobra letos, je še vedno vprašanje, kje bo država vzela, da bo lahko izpolnila določila Interventnega zakona. Proračunsko maso bo namreč potrebno ustrezno prerazporediti, kar pa ne bo lahko.
Še pred sprejetjem Interventnega zakona je bilo podanih kar nekaj različnih predlogov, kako bi najhitreje in najbolj učinkovito pomagali tistim kmetom in kmetijam, ki so se zaradi letošnjih naravnih nesreč, predvsem suše, znašle pred vprašanjem, kako preživeti, kako obdržati kmetijo v obstoječem stanju. Potem ko je bila Slovenija razdeljena na štiri stopnje prizadetosti, ničto, prvo, drugo in tretjo stopnjo, so na Upravnem odboru Kmetijsko gozdarske zbornice predlagali, da bi se finančna sredstva razdelila po
prednostnih kriterijih; najprej bi jih bila deležna najbolj prizadeta ob-
močja, torej tudi brežiška in krška občina, sevniška je namreč uvrščena v območje 2.stopnje prizadetosti.
Kmetom na prizadetih območjih naj bi odpisali ali vsaj odložili plačilo anuitet in obresti za posojila, o čemer bi se bilo potrebno dogovoriti z bankami, Hranilno kreditnimi službami in Skladom za regionalni razvoj in poseljenost slovenskega podeželja v Ribnici.
Posebno pomembno pa je določilo Interventnega zakona, ki govori o možnostih znižanja in odpisa prispevkov za najeta zemljišča ter odpisu davkov in prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2000, kar priznava tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj.
Državna komisija za sanacijo škode po naravnih in elementarnih nesrečah, kije v zadnjem času obiskala več prizadetih območij po Sloveniji, med drugim v začetku tega tedna tudi Posavje, je že pripravila predlog dinamike razdeljevanja sredstev, ki ga mora potrditi še Odbor DZ za infrastrukturo in za tem
še vlada. Ta naj bi o predlogu razpravljala jutri (v četrtek, 14,septem-bra). Po besedah predsednice Državne komisije Sonje Beseničar (na fotografiji) ta predlaga, da se akontativna pomoč zagotovi v višini 3 milijarde SIT in sicer tako, da se prva akontacija v višini 1,2 milijarde SIT zagotovi le najbolj prizadetim, to je tistim, ki so uvrščeni v 3.stopnjo prizadetosti, medtem ko bodo drugi del akontacije v višini 1,8 milijarde SIT namenili preostalim, uvrščenim v nižje stopnje prizadetosti.
Interventni zakon tudi določa, da sredstva dobijo občine, ki so že morale pripraviti sanacijski program za odpravo posledic letošnje suše, iz katerega bo jasno razvidno, kako bodo sredstva razdeljena, vsekakor pa je pomembno, da bodo ti kriteriji poenoteni in da bodo finančne pomoči zares deležni tisti, ki jo v tem trenutku najbolj potrebujejo.
Jelica Koršič
kmetijski nasveti
Posebno obvestilo za vse kmete
V teku je javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Sklada za regionalni razvoj iz Ribnice za sanacijo kmetij. Na njem lahko za pridobitev nepovratnih sredstev in ugodnih posojil kandidirajo kmetije, katerih obstoj je ogrožen zaradi individualne škode, ki sojo povzročili požar, plazovi, neurja s točo, suša ali podobno. Rok za oddajo vlog in zahtevane dokumentacije je 15.september. Sanacijski program bo izdelala Kmetijska svetovalna služba.
Za vinogradnike
Poleg že znanih dovoljenih rokov za trgatev zgodnjih sort grozdja, ki so bili že objavljeni, so dovoljeni roki trgatve še za naslednje sorte:
na bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu se od 1.9. dalje lahko trgajo sauvignon, kemer, rumeni muškat;
na dolenjskem vinorodnem okolišu se od 1.9.dalje lahko trgajo sauvignon, kerner, zeleni silvanec;
na belokranjskem vinorodnem okolišu se od 1.9. dalje lahko trgajo sauvignon, rumeni muškat, zeleni silvanec in kemer.
Od 7.9. se na bizeljsko sremiškem vinorodnem okolišu lahko trgajo tudi modra frankinja, kraljevina in zeleni silvanec.
Za ostale sorte po vinorodnih okoliših strokovna služba dozorevanje grozdja spremlja, opravlja meritve in ko bo Kmetijski inštitut izdal dovoljenje za trgatev preostalih sort, boste obveščeni.
Enologi pa opozarjajo, da je zaradi uporabe škropiv proti botri-tisu mogoče pričakovati motnje v vrenju, zato svetujejo, da takoj poiščete strokovno pomoč. Za vsa vprašanja so vam na voljo na Kmetijskem zavodu Novo mesto na Smihelski 14 ali po telefonu 068-373-05-70 ali 068-373-05-77.
Priporočajo, da grozdje trgate zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje, da ločite poškodovano in od os izpito grozdje od zdravega, kajti poškodovane in izpite jagode vsebujejo ocetno kislinske bakterije, ki povzročajo cik vina. Uporabite močan vrelni nastavek in obvezno tudi hrano za kvasovke.
Za sadjarje
Suša se pozna tudi v vinogradih
Vino bo odlično, le manj ga bo
Brežice, Bizeljsko, Leskovec pri Krškem - Trgatev je zaradi vremenskih razmer prehitela stroko, saj so na Kmetijskem inštitutu Slovenije napovedovali, da trgatve v avgustu zagotovo ne bo. Toda meritve na bizeljsko-sremiškem in dolenjskem vinorodnem okolišu so pokazale drugače in trgatev zgodnjih sort se je začela skoraj mesec dni prej kot običajno. Vinogradniki so bili na to pripravljeni, predelovalna industrija tudi, tako da večjih zapletov pri odkupu grozdja zaenkrat ni. Kaj pa lanska zgodba o prodaji preko meje, bo trgovina “na čmo” cvetela tudi letos?
V Posavju imamo tri večje od-kupovalce grozdja, to so družba Vino Brežice, Vinogradniško-vi-narska zadruga Bizeljsko in Kmečka zadruga Krško. Vsi tri so pričeli z odkupom takoj, ko so bili znani prvi dovoljeni roki trgatve in odkup še vedno poteka, letos menda brez posebnih zapletov in slabe volje vinogradnikov.
Direktor Vina Brežice Karel Recer nam je zatrdil, da bodo letos odkupili vse vnaprej dogovorjene ponujene količine grozdja z bizelj-sko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša. Odkup poteka vsak dan od 14. do 19.ure, po potrebi bodo ta čas tudi podaljšali, pred dnevi pa so odprli še eno odkupno mesto, in sicer na Velikem Tmu pri Kaplerjevih. Na svojih 30 ha so s trgatvijo šele začeli, pričakujejo kakovosten pridelek, ki pa bo zaradi suše količinsko podpovprečen, pravi Recer in dodaja, da je poslovna skrivnost, koliko grozdja nameravajo odkupiti, zatrjuje pa, da so ga že doslej od zasebnih vinogradnikov odkupili skoraj trikrat več kot prejšnja leta. To je verjetno povezano s ceno in plačilom, Recer namreč zagotavlja od 100 do 130 SIT za kg grozdja, seveda odvisno od sorte in kakovosti, ter takojšnje plačilo (v dveh do treh dneh, kolikor potre-., bujejo za ureditev dokumentacije).
Vinogradniško-vinarska zadruga Bizeljsko združuje 230 vinogradnikov, ki bodo po predvidevanjih na 200 ha vinogradov pridelali okrog 50 vagonov grozdja. Po besedah direktorja zadruge Jureta Šepetavca so se za razliko od nekaj zadnjih let letos uspeli z Vi-
nom Brežice dogovoriti za ugodno odkupno ceno in pogoje plačila. Pravi, da odkup poteka brez težav, vinogradniki so zaenkrat zadovoljni in v glavnem, razen redkih izjem, ne iščejo kupcev preko meje. Lanska zgodba se torej očitno ne bo«ponovila, pa tudi povpraševanje po slovenskem grozdju je na Hrvaškem letos veliko manjše.
Tudi odkup v leskovški kleti poteka nemoteno vsak dan od 7. do 19.ure. Kmečka zadruga Krško bo namreč prav tako odkupila vse ponujene količine grozdja z bizelj-sko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša. Še posebej slednje je v leskovški kleti zelo za-željeno, saj je samo grozdje s tega vinorodnega okoliša mogoče predelati v cviček, ki sicer velja za posebneža med vini in mu tudi nov zakon določa posebno mesto med slovenskimi vini. Direktor Kmečke zadruge Krško Tone Planinc nam je zaupal, da načrtujejo odkupiti vsaj 150 vagonov grozdja, izhodiščne cene za posamezne sorte se bodo gibale od 70 do 130 SIT, s čimer bi želeli doseči povprečno ceno 100 SIT, kar je približno 20% več od lani. Izplačilo bo teklo v treh stopnjah, 20% do novega leta, 30% do konca marca, ostalih 50% pa po prodaji vina. Tako je namreč na svoji seji določil Upravni odbor zadruge. Direktor Planinc je ob tem še izrazil zadovoljstvo, da so kmetom že uspeli izplačati ves lanski pridelek, kar v času vinske krize, kakršna je bila lanska, šteje kot uspeh.
Jelica Koršič
Krizni štab o odpravljanju posledic suše
Šentjanž - Potem ko je bilo o posledicah suše v Posavju že več sestankov, na katerih so bile izpostavljene pobude o ustanovitvi kriznega štaba, se je ta pred dnevi končno tudi sestal. Ugotovljena so bila nova dejstva in postavljene čisto konkretne zahteve.
Krizni štab sestavljajo vsi trije posavski župani, svetniki Kmetijsko gozdarske zbornice in koordinator zadrug iz Posavja ter direktorji večjih posavskih kmetijskih podjetij in zadrug. Z Ministrstva za kmetijstvo se je sestanka udeležil državni sekretar dr.Anton Svetlin, ki je nadomeščal ministra Smrkolja.
Župan občine Sevnica Kristijan Janc, ki je sestanek vodil, je prisotne najprej seznanil, da so v sevniški občini ogorčeni, ker so uvrščeni v 2.stopnjo prizadetosti zaradi suše, čeprav se ve, da ni bistvene razlike med sevniško ter krško in brežiško občino, vendar sta slednji dve uvrščeni v 3. -najvišjo stopnjo prizadetosti. Zato je bil eden od prvih sklepov tega sestanka, da proti temu ostro protestirajo. Poleg tega zahtevajo tudi ustrezno ovrednotenje kratkoročnih in dolgoročnih posledic suše kot so izguba trga, delovnih mest, rodnosti v trajnih nasadih, genetskih potencialov pri živini in še bi lahko naštevali. Omenjeno študi-
jo naj bi izdelali Ministrstvi za kmetijstvo ter okolje in prostor, z njo pa bi opravičili financiranje v infrastrukturne objekte, kot so namakalni sistemi in protitočne mreže. Kolikšne razsežnosti ima letos suša na primer v posavskem sadjarstvu, kaže podatek, da bosta Evrosad Krško in Sadjarska zadruga Posavja od načrtovanih 850 t zgodnjih sort jabolk gale in elstar-ja izvozila le okrog 40 t.
Iz poročil predstavnikov vseh treh občin, je bilo evidentno, da se je škoda po avgustovskem vročinskem valu še močno povečala. Tako so do 5.septembra škodo ponovno ocenili in ugotovili, da je v brežiški občini škode za 675 milijonov SIT, v krški za 680 milijonov SIT in v sevniški občini za 437 milijonov SIT. Ob informaciji, da prihaja v Posavje državna komisija za sanacijo naravnih nesreč, so sklenili, da ji pokažejo najbolj kritična območja ter zahtevajo tudi podaljšanje roka ža prijavo škode po drugem valu suše do 30.septembra.
Jelica Koršič
Letos jabolka zorijo vsaj 10 dni prej kot v preteklih letih. Še posebej zorenje prehiteva v tistih nasadih, ki so bili bolj izpostavljeni suši. V takšnih nasadih so tehnološko zrelost že dosegle sorte jonagold,'zlati delišes, jonatan in ponekod tudi gloster. Pri teh sortah lahko obirate vse tiste plodove, ki so obarvani, imajo normalno razvit plod in imajo 70% razgrajenega škroba. V nasadih, kjer sorte še niso dosegle primerne obarvanosti, počakajte z obiranjem še nekaj dni.

kulinarika
Svinjska ribica v ovoju iz listnatega testa
Sestavine; 30 dag zamrznjenega listnatega testa, 50 dag svinjskega mesa (ribica), 10 dag šampinjonov, majhna šalotka, 10 dag namaza iz telečjih jeter, dva stroka česna, malo mlete kumine, soli, sveže zmlet poper, šopek peteršilja, 4 dag olja in jajce za premaz.
Predpriprava:
Šampinjone operemo, očistimo in narežemo na tanke lističe; šalotko olupimo in drobno nasekljamo; česen olupino in stremo; peteršilj drobno sesekljamo. Z mesa odstranimo morebitne kite in kožice, ga začinimo s soljo, poprom in kumino ter narežemo na približno 15 cm dolge kose. Listnato testo odtalimo.
Priprava:
V ponvi segrejemo olje in njem meso z vseh strani popečemo do rjave barve; vzamemo ga iz ponve in shranimo na toplem. V soku od pečenja šalotko steklasto prepražimo; dodamo česen in šampinjone, začinimo s soljo in poprom ter še malo prepražimo. Zmes ohladimo in jo z namazom iz telečjih jeter in peteršiljem zgnetemo v voljno maso. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Listnato testo razvaljamo, ob vzdolžni strani odrežemo trak testa, ki ga bomo uporabili za okras. Pripravljen nadev enakomerno namažemo na testo, na nadev pa nadevamo tesno, enega za drugim kose mesa, testo z obeh strani prepognemo preko mesa. Pekač splaknemo s hladno vodo, polnjeno testno štruco položimo z robom navzdol v pekač, jo premažemo s stepenim jajcem in okrasimo s testnim trakom, ki ga prav tako premažemo z jajcem. Štruco pečemo 25-30 minut pri 200 stopinjah C. Čez nekaj časa pečenko narežemo na rezine. Kot prilogo priporočamo riž s šampinjoni in zelenjavo. Recept je za štiri osebe.
Obiranje prvih ekološko pridelanih jabolk
Šentjanž - Sadjarska zadruga Posavja je v Šentjanžu organizirala obiranje prvih ekološko pridelanih jabolk sorte “Topaz”. Vabilu so se odzvali predstavniki domačega gospodarstva, posavskih občin, minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je sicer obljubil udeležbo, a ga žal ni bilo. Na obiranje je poslal državnega sekretarja dr. Svetlina.
Med obiranjem je bilo tudi veselo
Sadjarska zadruga Posavja (SZP) seje pred dvema letoma lotila zasajanja okoli 16 hektarjev sodobno zasnovanih, ekološko prilagojenih sadovnjakov s sorto TOPAZ in s tem so posavski sadjarji začeli uresničevati projekt ‘Topaz- bio jabolko za novo tisočletje”. Trenutno je v Sloveniji zasajenih 16 ha teh nasadov, največ v Posavju, v okolici Maribora in v Velenju, prihodnje leto pa načrtujejo nove nasade še na Gorenjskem in Primorskem. V svojih drevesnicah že vzgajajo 80 000 sadik, vendar bo zaradi suše in slabega prijema ob cepljenju število sadik precej manjše.
Po besedah direktoija SZP Tonija Koršiča bodo letos pridelali 8 ton sočnih plodov, pridelek pa bi bil nedvomno višji, če nasadov ne bi prizadela toča in zadnje tedne tudi suša. Topaz se obira sredi septembra, zrel za uživanje pa je šele v decembru. Sorta se zelo dobro skladišči, saj jo v hladilnicah lahko hladijo do junija Letošnji prvi pridelek bedo skladiščili ločeno in v celoti prodali na domačem trgu za božične praznike, sicer pa ga v prihodnjih sezonah nameravajo tudi izvažati. Vse analize in ocene namreč kažejo, da bodo ekološko pridelana jabolka tudi komercialno dosegla lepe rezultate. V.Z.
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
SavaCte, 13.92000
Prijaznejša in še bolj opremljena Splošna bolnišnica Brežice
Posodobitve prostorov in nove dejavnosti
V naši edini posavski bolnišnici so se pričele velike prenove, tako iz letnega kot srednjeročnega plana, ki bodo nekatere še letos dale prostorom novi izgled in še boljše pogoje tako za delo tam zaposlenih kot bivanje pacientov. Direktor Zorko je bil prijetno presenečen, ker jih je ministrstvo uvrstilo v svoje programe.
Gre za obsežne sklope srednjeročnega plana investicij, ki so že ob pripravi bile ovrednotene na 380 milijonov sit. In sicer gre za dograditev dvigala, s katerim bodo neposredno povezali otroški oddelek v drugem nadstropju in zagotovili povezavo med nadstropji. Drugi večji sklop priznanih del je prekritje preostalih streh na bolnišničnih objektih, saj so več kot polovico že prekrili iz lastnih sredstev v dosedanjih nekaj letih. Prav tako so državna sredstva pritegnili za dozidavo oziroma adaptacijo prostorov centralne intenzivne nege, ki dela v nezadostnih in neprimernih prostorih, zanje in dvigalo bo s posegi pridobljeno 254 kvadratnih metrov novih površin, skoraj toliko bo adaptiranih. Največ pa je ovrednotena investicija spremembe dosedanjega posteljnega fonda v manjše sobe in doseganje boljšega standarda, pojasnjuje direktor bolnišnice Anton Zorko.
Tako so bili prijetno presenečeni, še pravi, ko so po posredovanju potreb z investicijskega pre-
letni republiških program še letos. Pogoj pa je bil oster, da bolnišnica v dobrih dveh mesecih zagotovi vse potrebne projekte in gradbena
ditev prostorov zanjo so uporabili prostore dosedanje ultrazvočne diagnostike in za njihovo predpisano ureditev,vložili skoraj 4 mio.
Pred novo ambulanto z ultrazvokom
dovoljenja, kar jim je uspelo.
V skladu z bolnišničnim letnim programom pa poteka ureditev prostorov za postavitev CT-ja to je računalniške tomagrofije, kjer je oprema vredna 80 mio.. V
lastnih sredstev. Ultrazvočne storitve so preseljene v nove prostore dosedanje internistične čakalnice. Le-ta pa je na novo urejena po svetovanju domačina arhitekta Filipčiča na razširjenem hodniku,
Ob tem potekajo tudi obnovitvena dela na objektu mrliške vežice v bolnišničnem parku, ki bo ob vloženih lastnih 8,5 mio tolarjev v začetku oktobra moderno urejena z novimi hladilnimi komorami za pokojnike, manjšim poslovilnim prostorom in novimi prosekturnimi prostori.
Prav tako direktor Zorko poudarja ob novem pravilniku za naročanje na specialistični pregled, da so čakalne dobe pri njih kratke in veliko manjše kot v drugih slovenskih bolnišnicah. Kot pravi so pogoj pravilnika - da mora specialistični zdravnik zavarovani osebi na podlagi napotnice omogočiti prvi specialistični pregled v enem tednu od dne, ko se zavarovanec naroči nanj - izpolnjevali že doslej. Nekoliko težav so imeli le v nevrološki ambulanti, kjer je čakalna doba 8 dni in v ortopedski, kjer je ta čas 14 dni. Vendar zagotavlja, da bodo z že dogovorjenimi dodatnimi termini tudi tu čakalne dobe za naročanje še znižali. V intemistični ambulanti pa izvajanje pravilnika reševali s triažnimi or-
grama dobili odgovor, da bi lah-	prihodnjem mesecu naj bi ambu- v duhu prijetnega bolniškega am- ko te investicije, uvrstili v štiri-	lanta že pričela delovati. Za ure- bienta s toplimi barvami.	dinacijami. Suzana Vahtarič
Devetletka na rešetu sedanje politike Je res potrebno vse postaviti na glavo?	Skrb za zdrave zobe se začne že •
Kranj, Posavje - Bodo luknjice na rešetu dovolj majhne, da ne bo zdrsnilo skoznje več let dela ravnateljev in učiteljev, zaupanje staršev v prenovo slovenske šole in nenazadnje denar, ki je bil za to porabljen. Posvet Ministrstva za šolstvo in šport za ravnatelje tistih OŠ, ki se spoprijemajo s poskusnim uvajanjem devetletke, je žal pokazal, da so šolniki na enem bregu, minister Šturm s svojimi strokovnimi sodelavci pa na drugem. In kje bodo pristali devetletkarji?
Tako burno kot letos pred začetkom novega šolskega leta že dolgo ni bilo. Najprej so bile v središču sporne odločitve ministra za šolstvo in šport dr.Lovra Šturma o- neimenovanju ravnateljev nekaterih osnovnih šol, za tem pa še dileme o poskusnem uvajanju devetletke.
Spremljanje uvajanja devetletke v 42 osnovnih šolah tako imenovanega prvega kroga je pokazalo, da ni potrebe po sistemskih spremembah, je na posvetu v Kranju povzel svojo predstavitev v.d. direktorja Zavoda RS za šolstvo Ivan Lorenčič, minister s svojo strokovno ekipo pa je drugačnega mnenja, zato je tudi zahteval, da Lorenčič poročilo o spremljanju devetletke poda najprej ministrst-
vu, kjer ga bo obravnaval Strateški svet za vzgojo in izobraževanje. Temu so ravnatelji ostro nasprotovali, saj so v Kranj prišli predvsem zaradi teh informacij in s protestnim odhodom iz dvorane tudi dosegli, da so omenjeno poročilo, sicer neuradno, kot je poudarila državna sekretarka za področje vrtcev in osnovnih šol Angelca Likovič, vendarle slišali.
Res je, da so ravnatelji skupaj z učitelji državni uslužbenci? o tem jih je poučil minister Šturm, so pa tudi v službi staršev, ki jim zaupajo svoje otroke. Razprtije gredo sicer mimo njih, starši pa so upravičeno prestrašeni. Če se bo v strokovno delo šolnikov na podoben način kot letos še naprej “vtikala” politika, starši kmalu ne
bodo več vedeli, kako se pišejo in komu naj zaupajo, ministru ali šoli. Če so učitelji - torej strokovni delavci ugotovili, da so prve izkušnje z devetletko dobre, da so jo tako sprejeli tudi učenci in starši, bi jim kot minister (sicer pravnik) lahko verjel in se trudil pomagati na tistih področjih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti, kot na primer pri medpredmetnih povezavah v zadnjem triletju Ko smo kasneje po nekaterih posavskih šolah, tudi osemletkah, poizvedovali-o njihovem stališču do omenjenih dogodkov, so nam ne eni od šol rekli: “Ja, ne vemo, kako bi odgovorili, ker ne vemo, “katere barve ste”. In takšna izjava pove vse.
Jelica Koršič
Radosten otroški živžav je napolnil šolske hodnike
Posavje - Počitnice so se iztekle in učenci so spet sedli za šolske klopi. Na cestah že srečujemo prvošolce z rumenimi ruticami in nanje smo odrasli še posebno pozorni. Med njimi so tudi tisti, ki so vstopili v prvi razred devetletke. V Posavju so v tem Šolskem letu štiri šole z devetletnim program. OŠ Globoko in Krmelj sta letos pozdravili že drugo generacijo devetletkarjev, medtem ko sta OŠ Artiče in Bo-štanj to storili prvič. Tako ima OŠ Globoko po 14 učencev v 1. in 7.razredu devetletke in po 12 učencev v 2 Jn 8.razredu devetletke. Na OŠ Krmelj je v 1 .razred devetletke zakorakalo 18 in v 7.razred 15 učencev, v 2.razred devetletke pa 13 in v S.razred 23 učencev. OŠ Artiče in Boštanj uvajata devetletni program le v 1 .razredu, v Artičah je v 1 .razredu devetletke 24 in v Boštanju 37 učencev.
Sicer pa je bilo na vseh posavskih šolah, tako osemletnih kot devetletnih, razpoloženje ob prvem šolskem dnevu zelo prijetno in predvsem živahno. Učenci
so imeli namreč tega dne po dveh mesecih počitnic več kot dovolj razlogov za veselje ob ponovnem snidenju.
Karmen Molan
Prvi šolski dan devetletkarjev na Osnovni šoli Boštanj
v zgodnjem otroštvu
Posavje - Ob misli na zobozdravnika marsikomu zastane dih. Priznajmo si, ne le otroci, ampak tudi odrasli se še kako bojimo obiska pri njem. Vse prevečkrat raje odlašamo z obiskom zobne ambulante, tja se odpravimo šele takrat, ko je pogosto že prepozno. Skrb za zdrave zobe se mora začeti že v zgodnjem otroštvu, starši pa so tisti, ki bodo otroku privzgojili skrb za čiste in zdrave zobe.
Dr. Biserka Ttirkovič Skoči-lič, zobozdravnica v OŠ Brežice in Artiče, pravi, daje treba za zobe skrbeti že zelo zgodaj. Nekako pri šestih mesecih, ko otroku zrastejo mlečni zobki, jih je že treba negovati, po vsakem obroku in še posebno zvečer brisati z mehko krpico ali vato. Še zlasti pa je pomembno, da mamice ne navajajo malčka na stekleničko s sladkanim čajem ponoči, ker bodo tako zobki vedno obloženi s sladkorjem in bodo nastajale kisline, ki razžirajo mlado zobno sklenino. Prav tako je potrebno čiščenje zob ob jemanju zdravil oziroma sirupov, ki so navado prav tako oslajeni.
Ko otroku začnejo rasti prvi zobki, je priporočljivo, da se igra z mehko zobno ščetko in se tako nanjo tudi navaja. Prvi kontrolni pregled pri zobozdravniku je potreben pri prvem letu starosti. Za zdrave zobe je vsekakor pomembno tudi dojenje, kajti z materinim mlekom otrok dobiva potrebne minerale in vitamine, si razvija čeljust in prsne mišice, saj pri dojenju močneje sesa kot ob cuclju na steklenički.
Dr. Biserka Turkovič Skoči-lič je poudarila, da na vsakem začetku šolskega leta, torej septembra, v šolski ambulanti opravijo sistematične kontrolne preglede zob učencev, sestra, ki ima na skrbi preventivo, pa retino obiskuje učence po učilnicah in jim pregleduje zobe oziroma jih zaščiti. Tiste, ki si ne znajo pravilno čistiti zob, nauči, kako ustrezno skrbeti zanje. K.M.
Nadaljujemo z vrstami nedovoljenih drog. Iz listov rastline koka se po posebnem postopku izloči kokain, kije znan že iz prejšnjega stoletja in je od nekdaj veljal za nekaj boljšega, sodil je v visoko družbo. Z dodatkom kemikalij se iz kokaina izdela crack, droga,'ki se večinoma kadi, je cenejša, vendar bolj uničevalna. Kokain je bel prah, pravijo mu tudi sneg, ki ga zvečine vdihavajo skozi nos, raztopljenega pa si vbrizgavajo v veno (to je “fiksanje”). Uživanje kokaina povzroči le manjšo telesno odvisnost, vendar je toliko večja duševna odvisnost. Razvije se tudi toleranca, to pomeni, da je treba pri rednem uživanju za isti učinek povečevati odmerek. Uživalci kokaina so živčni, napeti, stalno ogovarjajo ljudi. Lahko imajo halucinacije (pegosto vidijo živali), ki so povezane z nervoznim srbenjem, tako da si močno razpraskajo kožo. To lahko traja dneve, ne da bi uživali dodatne odmerke. Apetit se zmanjša, spanec je moten. Ko učinek popusti, se pojavita depresija in tako imenovan kokainski maček. Kokain povzroča razširitev zenic, povišanje- krvnega tlaka, hitrejše bitje srca in krče. Zaradi okvar srca in ožilja so pogostejši srčni infarkti in možganske kapi.
Rastlino kanabis ali konopljo so poznali že 4000 let pr. n. š. Iz nje se pridobivata marihuana, ki je mešanica rastlinskih delov, podobna tobaku, in hašiš, iz katerega se dobi čista smola, stisnjena v plošče ali koncentrirana v olje. Aktivna snov te droge je THC (deltadevet-tetrahidrokanabiol). Marihuana se kadi čista, če je mešana s tobakom, je to “džoint”. Hašiš se lahko kadi, pije ali je, saj se pripravlja kot čaj ali celo pecivo. Trditve o učinku THC so skrajno različne - od teh, da pomeni kanabis vstopno drogo za heroin, do poveličevanja droge, ki razširja človekovo zavest brez stranskih učinkov. Res je, da so skoraj vsi odjemalci heroina uživali ali še vedno uživajo tudi kanabis. Ne drži pa, da vsi uživalci kanabisa jemljejo tudi heroin. Psihična odvisnost se pri občasnem kajenju ne pojavi, lahko pa se pri rednem, ko opažamo tudi rahlo telesno odvisnost. Pogosteje nastanejo motnje v kratkotrajnem spominu, torej si uživalec težko zapomni ali hitro pozabi sveže stvari. Ker je marihuana tako priljubljena med mladostniki, seveda pogosto nastanejo težave v šoli. Prej živahen, poln načrtov postane mladostnik nezainteresiran in brezvoljen. Zanima ga le še ugodje, obveznosti ne more več izpolnjevati. Morda je še huje, če postane brezvoljen zaradi težav, ki jih ne more rešiti niti s pogovorom doma, pa kadi “travo” ravno zato, ker mu jih navidezno olajšuje. Učinek trave je sicer nepredvidljiv, pdvezan je s počutjem in pričakovanji. Tako se lahko ob slabem telesnem in psihičnem počutju pojavijo tesnoba, potrtost, tudi groza in panika. Občasno pokajen džoint pa lahko v dobrem razpoloženju povzroči sanjarjenje in blaženost. Zato je privlačen za mladostnika, ki se rad odmika od stvarnih življenjskih razmer. (Pobrskajmo po prejšnjih številkah in se spomnimo, kako bi se spet približali mladostniku, da bi reševal težave čim manj boleče, a realno, ne pa v zamaknjenosti od droge le navidezno!) Sicer pa pri uživalcih trave, kot je razširjen izraz za marihuano, zaznamo zadah po zažgani vrvi. Tega vonja se navzamejo tudi lasje in obleka.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 30.8. do 11.9.2000
Dečke so rodile: Jožica Jenškovec iz Bušeče vasi, Aleksandra Blazinšek iz Krškega, Darka Kovačič iz Gorice, Erika Anzelc-Inti-har iz Sevnice, Darja Kukovičič s Senovega, Martina Košar s Sto-lovnika, Vida Milan z Velikega Obreža, Matejka Milovanovič iz Brežic, Barbara Maluz iz Dramlje, Anica Petančič iz Dednje vasi in Katarina Klavžar s Šedma.
Deklice so rodile: Vesna Kovačič iz Straže, Ljudmila Švajger iz Podsrede, Majda Bevc z Blance, Marjanca Zupanc iz Globočic, Tanja Kink z Bučerce, Suzana Jurkovič z Lok in Martina Planinc s Sremiča.
Ustanovljena je Učiteljska zbornica Slovenije
Ljubljana - Zadnji dan avgusta, ko so se iztekale letošnje počitnice, je bila končno ustanovljena tudi Učiteljska zbornica Slovenije, za katero so si učitelji že dolgo prizadevali. Na ustanovnem zboru, ki so se ga udeležili predstavniki vseh slovenskih regij, so ustanovni člani sprejeli statut in programske smernice ter za predsednico zbornice do prvega kongresa izvolili Alenko Orel.
Učiteljska zbornica bo sprva organizirana kot društvo, po uzakonitvi pa bo imela tudi določena javna pooblastila. Bo samostojna poklicna in strokovna organizacija pedagoških in andragoških delavcev na vseh stopnjah izobraževanja. Članstvo v zbornici bo čast in moralna obveza za vse učitelje, vendar temelji na prostovoljni osnovi.
Ena od pomembnejših nalog zbornice bo povzdigniti ugled učitelja v družbi, izboljšati njegov ekonomski in socialni položaj ter strokovno delovati na vseh področjih vzgoje in izobraževanja. Zbornica bo navezovala tudi mednarodne stike in omogočala izmenjavo učiteljev in izkušenj.
V učiteljski zbornici so prepričani, daje potrebno učiteljem zagotoviti vse pogoje, da bo pri njihovem delu lahko v ospredju poučevanje in vzgajanje, ne pa večna borba za preživetje. Nova država mora učitelju zagotoviti ustrezno mesto v vrednostnem sistemu naše družbe.
Posavsko regijo je na ustanovnem zboru zastopal ravnatelj Glasbene šole iz Žalca Januš Rasiovicz. J.K.
KULTURA
napovedi
16. september
Krško - srečanje s svojci in prijatelji Doma starejših občanov Krško ob 14. uri z bogatim kulturnim programom
18. - 22. septembra
Krško - teden odprtih vrat Doma starejših občanov Krško, od 8. do 13. ure vsak dan prodajna razstava izdelkov stanovalcev
20.	- 22. september
Krško - dnevi Evropske kulturne dediščine, Galerija Krško in mestne ulice v popoldanskem času
21.	september
Brežice - letni koncert zbora Viva Brežice, ob 19.30 v Viteški dvorani in na dvorišču gradu Brežice
22.	september
Krško - koncert Glasbene šole Krško, Galerija Krško ob 19. uri
27.	september
Krško - dnevi Ewopske kulturne dediščine, v Galeriji Krško ob 19. uri predavanje Valvasorjeva hiša skozi čas in odprtje razstave
28.	september
Krško - okrogla miza na Občini Krško ob 17.30, pred Valvasorjevo hišo in Galerijo Krško ob 19. uri literarno dramski večer
29.	september
Krško - odprtje razstave fotografij državnega natečaja Dediščina med nami in koncert skupine Autodafe ob 18. uri v Galeriji Krško.
7
ob koncu tedna
Krst Sv. Lovrenca
Gora, 2. - Na Gori je krst s prvim koncertom uspešno prestal Mešani pevski zbor KD Sv. I x>vrenc Gora, predstavila pa se je tudi vokalna skupina Valvasor, ki deluje znotraj društva. Čeprav so deževne kaplje posule v večer odeto pokrajino in je hladni veter pel svoj napev, so pesmi različnih avtorjev in glasbenih obdobij z očaraljivostjo ogrela srca poslušalcev. V sklopu programa sta navdušili Mojca in Anica Kerin na harmoniki in citrah. V svet čudovitih harmonij pa je zbrane popeljala solistka Anja Radkovič ob klavirski spremljavi Sonje Vehovar. Gost večera je bil kvintet Lastovka s Polzele, ki seje predstavil z narodnimi in dalmatinskimi pesmimi.
Jesenske serenade
Brestanica, 8. - V okviru Jesenskih serenad na gradu Rajhenburg je , potekal prvi koncert Pihalnega kvinteta Korfej. Jesenske serenade že četrto leto zapored v septembru v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko v Posavju organizira Zveza kulturnih društev Krško. Namen je omogočiti mladim slovenskim glasbenikom in gledališkim igralcem predstavitev in promocijo med domačim občinstvom. V tem obdobju se koncerti vrstijo na petih prizoriščih po državi, ob nam bližnjem gradu Rajhenburg Še na gradu Bogenšperk, v Dravogradu, Preski, na Jesenicah in seveda v prestolnici. Čakata nas še dva koncerta ob prihajajočih petkih.
Po sledeh starih običajev
Podsreda, 8. - Pri Bavarsko slovenski hiši v Podsredi je Kozjanski regijski park priredil praktičen prikaz postopkov izdelave jabolčnega soka in postopkov predelave sadja v sadno žganje in jabolčnik. Gre za sodelovanje Kozjanskega parka s Kmetijsko svetovalno službo v okviru projekta Oživitev travniških sadovnjakov, ki mu v zadnjem času z različnimi podobnimi akcijami posvečajo veliko pozornosti.
Odprli razstavo slikarsko-kiparskih del Žige Okorna in Jirija Kočice
Krško - V kapeli Sv. duha si je mogoče ogledati stvaritve akademskega slikarja Žige Okorna in akademskega kiparja Jirija Kočice.
Odmevni koncert sevemobavarskega mladinskega pihalnega orkestra v Krškem
Krško - V organizaciji Kozjaaskega parka in Bavarsko-siovenskega društva je v veliki dvorani kulturnega doma nastopil mladinski pihalni orkester, ki je bil ustanovljen leta 1988 na pobudo predsednika sevemobavarskega glasbenega združenja dr. Adolfa Eichenseerja in dirigenta Ernsta Oestreicherja, pod čigar taktirko glasbeniki še danes preigravajo najzahtevnejše stvaritve znanih svetovnih skladateljev.
Dogodek je nekakšna predhodnica aihitektume, kiparske in slikarske delavnice, ki bo potekala v Krškem od 20. do 22. septembra v okviru prireditev ob dnevih evropske kulturne dediščine.
Pester program ob odprtju razstave so oblikovali vodja območnega sklada za ljubiteljske kulturne de-
javnosti Tatjana Avsec, ki je predstavila tudi vsebine prihajajoče tridnevne delavnice, avtoija, ki sta podrobneje spregovorila o poteh nastajanja razstavljenih del, s prepevanjem starih ljudskih pesmi pa je že tako slovesen kulturni večer obogatila tudi ljudska pevka Ljoba Janče. D. K.
V glasbenem združenju severne Bavarske ima orkester pomemben položaj in nadregionalni pomen. Kot zatrjujejo, so izkušnje v zadnjih nekaj letih pokazale, da sodelovanje več odličnih glasbenikov, ki so deloma amaterji, deloma profesionalci, prinaša novo kakovost ter odpira nove možnosti in priložnosti dodatnega glasbenega izobraževanja na visokih strokovnih glasbenih šolah oziroma akademijah na Bavarskem in širne.
Marca 1997 je sevemobavarski mladinski pihalni orkester na četrtem mednarodnem tekmovanju za pihalne orkestre Flicomo d'oro v Ri-vi del Garda v najzahtevnejši kategoriji Eccelenza dosegel najvišjo oceno, kar štejejo za njegov naj večji uspeh.
Dokaj številni obiskovalci so lahko slišali Procesijo plemenitih iz ope-
Tako kot leta doslej se bodo tudi tokrat zvestemu občinstvu predstavili v vsem svojem sijaju. Po izredno uspešni sezoni, ko so se pred letom dni ravno v tem času priprav* ljali na prvo veliko turnejo po Kanadi, so uspehe želi ves ta čas. Osvojili so bronasto priznanje na mednarodnem tekmovanju pevskih zbo-
Big Band Krško obstaja že več kot dvajset let, od leta 1994 pa deluje pod vodstvom Aleša Suše, študenta akademije za jazz V Gradcu. Nastopa v standardni zasedbi osemnajstih odličnih glasbenikov iz Posavja, programsko pa goji različne zvrsti glasbe, od revijske, plesne, svvinga, latina do funka in jazz rocka. Skupina daje glavni poudarek izvajanju svežega, modernega jazza, ki vsekakor pristaja mlademu bandu.
Big Band Nova Gorica je bil ustanovljen šele leta 1995 in deluje v okviru glasbenega društva Nova v Novi Gorici. Vodja skupine je Miloš Rijavec, akademski glasbenik - trobentar, ki poučuje na glasbenih šolah v Novi Gorici in Tolminu. Tudi novogoriški big band združuje predvsem mlade glasbenike, nekdanje učence, zdaj pa večinoma že učitelje različnih glasbenih šol. Prirejajo samostojne koncerte in
re Nikolaja Rimskega - Korsakova Mlada, Florentinsko koračnico Ju-liusa Fučika, Evolutions Alfreda Re-eda, splet krajših skladb Modesta Musoigskega in še nekatere druge,
rov v češkem Novy boru, se odlično odrezali na reviji Pesem Posavja in ravno tako na medobmočni reviji v Novem mestu (na fotografiji), ob tem so še koncentirali in se julija podali na štiridnevne intenzivne vaje v Nerezine.
Zborovodkinja Simona Rožman Strnad z veseljem pove, da
velikokrat nastopajo tudi v tujini. Programsko gojijo podobne glasbene zvrsti kot njihovi krški kolegi.
Big Band Fest 2000 na Senovem si je ogledalo precej ljubiteljev teh glasbenih zvrsti, in kot je na koncu zatrdila Tatjana Avsec, vodja ob-
pozdravni nagovor pa jim je med drugimi namenil tudi predsednik Bavarsko-siovenskega društva in predsednik sevemobavarske glasbene zveze
dr. Adolf Eicheaseer. D. K
bodo na letnem koncertu v Viteški dvorani in deloma na grajskem dvorišču predstavili program iztekajoče sezone. Gre za sakralno glasbo 19. in 20. stoletja, v drugem delu pa se bodo predstavili še v čisto drugi luči, s francoskimi šansoni, glasbo iz musiklov, črnsko duhovno in slovenskimi popevkami. V celoti bodo predstavili tudi posebni programski splet ljudskih pesmi in plesov z območja Posavja, poimenovan “Ob sotočju”, ki so ga pripravili za kanadsko turnejo. Delo bodo nadaljevali v iskanju novih članov, še zlasti pa v svoji sredi pogrešajo fante, zato bodo takoj po koncertu pripravili avdicije. Ob dveh večjih gostovanjih pa Viveke v oktobru in novembru čaka snemanje novega CD-ja. S čim nas bodo tokrat presenetili, ostaja zborovodkinja skrivnostna, saj pravi, da je materiala za tri in ne le za eno zgoščenko, želja pa, da bi bile to božične pesmi.
močnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, nameravajo v prihodnjih letih Big Band Festu nameniti še več pozornosti in ga še bolj približati širšemu občinstvu.
Umetnost, kultura imata za človeštvo en sam cilj. Oplemenititi ga. Telegrafsko seme pa le eno opravičilo. Lahko tudi pojasnilo. Spraviti ga čimprej do bralca.
Zgornja silhueta Groharjevega Sejalca klije željo. Da bi se original bohotil na vidnem mestu doma. Ali službenega mesta. Ali posedovati vsaj jako dobro reprodukcijo. Z razlogi. Da si spočiješ duha. Ali da se naslajaš nad razkošjem ustvarjenega. Da se z bogastvom postaviš pred svetom.
Misel je seme, ki zrase iz človeka. Posameznika ali skupine. Semena sejejo sejalci. Dobro posejano seme rodi sad. Kar pomeni tudi imeti smisel sejati seme kulture. Tudi ali predvsem brez meja. Kar je bil med že prejšnjimi devetimi lanski projekt direktorja SavaGlasa Petra Špilerja, ko je v življenje spravil Likovno kolonijo Brežice 1999. Bila je 10. tradicionalna z devetimi znanimi slikarji od Ljubljane do Zagreba, preko Sarajeva do Beograda, Skopja in Prištine. Za kar je potrebna dobra mera duha. Lanske septembrske lokacije: Grad Brežice, Pri Lesu na Žlegaiju, pri Zevnikovih na Čatežu in na njegovem Kostanjku. In z oceno “odlično” kritika Jožeta Hudečka ob odprtju.
Ta čas direktor Špiler seje že novo seme Projekta Sejalec - Likovna kolonija Kostanjek 2000. Ko bodo oktobra slikovite lokacije oživele na Gradu Rajhenburg, v starem mestnem jedru Krškega pri gostilni Komočar in na valovitem Kostanjku. Spet bo zbrana večplastna paleta slikarskega osmerca, ki bo sproščala nakopičeno ustvaijalno energijo. Posebna sorta ljudi, ki nosi v sebi neizmerljiv naboj. Večkrat nerazumljenega. Ker je v njihovem svetu vse tako drugače. Ko je lahko sonce nevihtno nebo in snežni metež mavrica.
Ali, ko par ženskega pogleda v stvaritvi vidi čmrlja, štirje pari moških balerino. To pa je že rahlo od-strinjanje tančice z letošnje osrednje zadeve. Odprtje vinoteke na Kostanjku, ki ta čas že nastaja na etnološki zasnovi. Seveda spet s posebno sorto ljudi. Z neizmerljivim nabojem v sebi. Ko je končni cilj nakopičenega osvoboditev. Ostalo sproščeno bo očem na voljo na Gradu Rajhenburg.
Ko vse mine, dela ostanejo. Bomo znali v njihovi umetnosti poiskati človeka? Takšnega kakršen pač je. Robat ali uglajen. Občutljiv. Ranjen in redko srečen. In vedno iščoč. Sebe, ljudi, svet.
Smeli bi že v tem svetu umetnosti poiskati sebe. In prisluhniti, kaj nam želijo ti ljudje povedati.
Pasanti, kakršni smo, smo zve-;* čine okosteneli. In ne vidimo. In ne slišimo.
Ker je najlažje reči: vse je že vi-s deno, vse je že slišano.
Natja Jenko SunčiČ
Akademski slikar Žiga Okorn, vodja območnega sklada Tatjana Avsec in akademski kipar Jiri Kočica v Galeriji Krško
Danilo Koritnik
Člani Big Banda Krško med nastopom
Sevemobavarski mladinski pihalni orkester med nastopom v Krškem
Viveki spet med nami
Brežice - Mešani pevski zbor Viva Brežice je zakorakal v novo sezono, v kateri nas pozdravlja z rednim jesenskim pozdravom - letnim koncertom, ki bo 21. septembra v Viteški dvorani in na grajskem dvorišču.
Big Band Fest 2000 letos na Senovem
Senovo - Območni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Big Band Krško sta tudi letos organizirala tradicionalni festival, ki bi moral potekati v atriju brestaniškega gradu, vendar so ga zaradi deževnega vremena prestavili v dvorano Doma XIV. divizije na Senovem. V programu, ki ga je povezovala Tamara Vonta, sta nastopila big banda iz Krškega in Nove Gorice.
GLASBA
intervju
Slavko Ivančič, zmagovalec Melodij morja in sonca 2000: “Doma sem oče in mož, nikakor pa ne zvezda!”
Slavko Ivančič iz Portoroža je letos spet zmagal na Melodijah morja in sonca. Dan za tem je doma posesal vse stanovanje, kar dokazuje, da ni le odličen pevec, temveč tudi dober mož, ki zna prijeti tudi za sesalec in počistiti dom.
7m tabo je bogata glasbena kariera, a šele po dvajsetih letih si se odločil za samostojno pevsko pot. Se šele zdaj počutiš zrelega za to?
Vse je pravzaprav sfvlet okoliščin, gre pa seveda tudi za nabiranje izkušenj. Najprej sem igral klavir, pozneje kitaro, pa spet klavir in na koncu sem se lotil še petja. Tokrat gre za solopetje, za samostojno kariero. Morda se res šele zdaj počutim dovolj zrelega za to, kar počenjam trenutno in kar bo, upam, tudi ostalo.
Poznamo te kot odličnega interpreta in pevca številnih, predvsem primorskih bendov - Bazarja, Casinoja, Faraonov. Pel si tudi v tujini. Si zato tako dober?
Vsaka zgodba ima v sebi nekaj posebnega in seveda pozitivnega. Za Bazarje bilo značilno avtorsko delo, s Casinojem sem delal predvsem v tujini in se kalil, z njimi sem se naučil zlasti maksimalnega profesionalizma. S Faraoni je spet prišlo v ospredje avtorsko delo in seveda velik uspeh na slovenski glasbeni sceni.
Pred nedavnim si zmagal - prvič kot solist - na našem največjem festivalu, sicer pa ti zmage niso tuje, saj si jih že nekajkrat dosegel s skupinama Bazar in Faraoni. Tokrat si potegnil črto - in s Črto tudi zmagal Je bila odločitev za samostojno pot težka?
Morda je kdo pomislil, da sem vse načrtoval. Malo sicer moraš, vendar bom rekel takole: korak za korakom se daleč pride. Ko sem se odločil, da bom šel samostojno pot, sem vse, kar je sledilo, res načrtoval. Vendar sem imel pri vsem, moram priznati, tudi veliko sreče.
Evforija po festivalu je najbrž že niimo, pa vseeno, kaj se ti je dogajalo kmalu za tem?
Dan za festivalom sem po štirih urah spanja in neštetih telefonskih klicih vzel v roke sesalec in počistil vso hišo. Preprosto živci so preveč delali. Moram pa priznati, da se mi to še vedno dogaja. Veliko potujem in sem dosti v avtomobilu, veliko imam nastopov, intervjujev, skratka, evforija še traja.
Je težko nositi breme zmagovalca? Najbrž se najde tudi kdo, ki ti očita, da je bilo vse že vnaprej dogovorjeno, o tem so pisali tudi časopisi.
Za govorice se sploh ne zmenim. Zame, ki sem v zgodovini MMS odpel največ nagrajenih skladb, je to nekako logično oziroma menim, da sem in bom vedno v krogu favoritov.
S
Ali je zdajšnji način izbire zmagovalca dober ali bi bilo morda treba kaj spremeniti?
Sam način je čisto dober, mislim pa, da bi moral organizator na festivalu natančno povedati, kdo in kako je glasoval. Občinstvo bi bilo tako manj negotovo in tudi šov bi bil tako večji.
Pripravljaš novo ploščo oziroma svoj prvenec. To je najbrž tako, kot bi pričakoval prvega otroka.
Res je! Bolj ko se približuje datum izida prve plošče, moram
priznati, tudi napetost raste.
Boš ostal zvest pop rocku ali boš morda kaj spremenil? Za glasbenike, ki prihajate iz Primorske, je značilen poseben melos. Zakaj?
Ostal bom pri pop rocku, dodal pa le malo svoje velike ljubezni do Rhytm&Blues-a. Primorci se znamo bolj prilagoditi trenutku in samemu festivalu MMS, kar nam omogoča življenje ob morju. Smo bolj odprti in neobremenjeni.
Zadnje čase ste tako rekoč vodilni na slovenskem glasbenem prizorišču. Kar nekaj vas je, ki krojite glasbene smernice. Zaradi morja ali morda vpliva Italife?
Vsekakor zaradi morja in načina razmišljanja oziroma naše življenjske filozofije.
Kdo ti piše tako lepe skladbe? Pišeš morda tudi sam?
Imam čudovito ekipo, ki jo sestavljajo Danilo Kocjančič, Marino Legovič in Drago Mislej - Mef. Tudi sam pišem, vendar menim, da zmagovalne ekipe ni treba menjati.
Kakšna pa se ti zdi slovenska glasbena scena? Je lahko živeti kot glasbenik, saj, kot vem, se ukvarjaš le z glasbo?
Na naši sceni je mogoče opaziti majhnost in zaprtost. Še vedno je premalo dobre glasbe. Preveč se posnema hrvaško glasbeno sceno, ki je že sama tako in tako skopirana. Da pa se lepo živeti, vendar moraš biti zvest sebi in svoji publiki.
Ali čutiš kakšno tekmovalnost, morda tudi nevoščljivost med glasbeniki?
Veliko je nevoščljivosti, in to predvsem zaradi majhnega trga.
Prihajaš iz sosednje Hrvaške. Kako si se znašel prav v Portorožu? Zaradi glasbe?
V Portorož sem prišel z glasbeno skupino z Reke. Tukaj sem spoznal Ireno in za vedno ostal v Portorožu.
Zanima me, kam greste Primorci na dopust. Mi, “kontinentalci”, navadno rinemo na morje, kaj pa vi, ki ga imate v izobilju vsak dan?
Zame je dopust v hribih. Veliko hodim v hribe in obožujem slovenske gore. Veliko sem že prehodil. Tudi na Triglavu sem že bil. To je bilo lani 3. septembra.
Kje si letos preživel dopust, če si ga sploh imel?
To leto je predvsem delovno. Dopust sem pustil za mirnejše čase. Bo pa takrat lepše.
Si mož in oče. Kako usklajuješ kariero z družino?
Doma sem predvsem mož in oče, nikakor pa ne zvezda!
Komu je laže delati kariero, glasbeniku ali glasbenici z družino?
Glasbeniku - iz čisto preprostega razloga, ker mama je mama. So pa tudi izjeme ...
Ali lahkr> moški dlje časa ostanete v tem poklicu kot ženske?
Ni pravega merila, samo pametno je treba vse dozirati.
Prav gotovo nas boš še dolgo osrečeval s čudovitimi skladbami. Kaj še pripravljaš poleg nove plošče?
Pripravljam tudi videospot za skladbo Črta in novo skladbo za Evrosong 2001.
Lepo! Na tvoji novi poti ti želim veliko sreče!
Majda Arh - Sevšek
SavaGlas, 13.9.2000
lestvice
RADIO/BItEŽICE
m NU* m •*,« mm
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	ZALJUBLJENA - MAJDA ARH
2.	TI ZAVAJAJ ME - ANIKA HORVAT
3.	MANUELA - DOMINIK KOZARIČ
4.	NE KLIČI ME - NUŠA DERENDA
5.	KRALJICA POROČNEGA POTOVANJA - CALIFORNIA
6.	NE ZNAM-PELE
7.	SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK
8.	VSAK DEL NEBA - BABILON
9.	KO - PO - ZMELKOOW
10.	MAČEK V ŽAKLJU - LET 3
TUJA LESTVICA
L JUTRO DONOSI KRAJ - VESNA PISAROVIČ
2.	LUCKY - BRITNEY SPEARS
3.	I TURN TO YOU - MELANIE C
4.	WE WILL ROCK YOU - FIVE
5.	BREATHLESS - THE CORRS
6.	I VVANNA KNOW - JOE
7.	SUN FUN BABY - PASSION FRUIT
8.	LATINO LOVER - LOONA
9.	FAM-SELMA
10.	VIAGGIO AL CENTRO DEL MONDO - 883
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
L GODCU V SPOMIN - Trio Frančič
2.	NAŠI PRAZNIKI - Slovenski zvoki
3.	DEKLE IZ MLINA - ansambel Franca Potočarja
4.	BREZE - ansambel Atomček
5.	SKUPAJ ZA VEDNO - ansambel bratov Poljanšek
r KUPON ZA GLASOVANJE
slovenska narodna glasba
35 glasbenih let Slovenskih muzikantov
Glasujem za slovensko pop skladbo:___
Glasujem za tujo skladbo:____________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:.
Pisalo se je leto 1965, ko se je Pod imenom “Ansambel Janeza Kalška” pričela glasbena pot zdajšnjih Slovenskih muzikantov. Po smrti vodje ansambla so vsi člani nadaljevali glasbeno pot. Od vsega Začetka so poklicni ansambel. Dve desetletji je nastopala z njimi prva dama domače glasbe Danica Fili-Plič, precej časa pa tudi avstrijska Pevka Ingrid Brueggemann. Ansambel je nastopal že takrat več v tujini kot doma. Zanje je največ melodij ustvaril Vinko Štrucl, po organizacijski plati pa Andrej Smolej, Prav tako kot avtor, ki je tudi sicer
eden od pomembnejših pionirjev domače glasbe.
Ansambel je v začetnem delovanju navdušil prav s Korbaijevo Domovino. Leta 1966 je namreč Franc Korbar za dobro desetletje pristopil k ansamblu kot trobentar. Z ansamblom Slovenski muzikantje je nekaj let nastopal še Edvin Fliser. Posebno pozornost so namenjali tudi ženskemu vokalu. Po odhodu Danice Filiplič iz ansambla, ki ga je zapustila iz zdravstvenih razlogov, in Inge, je pet let z njimi nastopala Anita Zore. Leta 1996 se je ansamblu pridružila Mateja
Horvat.
Skladbe Slovenskih muzikantov so posnete na več kot štiridesetih nosilcih zvoka. Imajo skoraj petsto lastnih skladb. Med uspešnice štejejo skladbe Veseli muzikant -posnelo jo je kar šestdeset različnih glas-
venski muzikantje nekoč ...
... in danes
benih skupin -Moja dežela, Napitnica, Ne joči, Slovenija in druge-
V tujini so Slovenski muzikantje prejeli dve zlati plošči. Posneli so dva filma, Z našo glasbo po svetu in Ob zeleni Savi, slednjega za ORF.
Slovenskim muzikantom slava ni stopila v glavo. Zadovoljni so, če jih imajo poslušalci radi. V zadnjem času več nastopajo
tudi doma. Odločili pa so se, da vse skladbe, ki jih posnamejo za nemško govoreče poslušalce, posnamejo tudi v domačem jeziku. Slovenski muzikantje bodo vsekakor še dolgo godli in peli.
Srečko Pavkovič
vsako soboto ob 2i>
Nft RADIU BREŽICE
Moj naslov:_______________________________________________________ |
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
l-----------------------------------------------------------------------1
I NA PREDSTAVITEV VIDEOSPOTA
"MIČO VORMEN"
GLASBENE SKUPINE ZVERINA BAND TER NA NORO ZABAVO S SAŠOM HRIBARJEM IN GOSTI V TOREK, 19.9.2000. V KINO BREŽICE OB 20. URI
OB TEM BO TUDI PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA NOVE VINSKE ZNAMKE
"ZVERINSKA KRI”.
PRIDITE VSI. VSTOPNINE NI!
k.
ŠPORT
stran 10						SsmGlas, 13.9.200!
			7	-						
Q	-			hb&i	; ; ■ P		
Brigita Bukovec: Odločitev je bila težka, a najbolj pravilna
Bizeljsko - Na predstavitvi DBV Katana Ten teama Globoko je bila med mnogimi visokimi gosti tudi atletinja Brigita Bukovec, ki je razburkala slovensko športno javnost z odločitvijo, da se letos ne bo udeležila letnih olimpijskih iger v Sydneyju. Z njo smo se na kratko pogovorili, seveda o čem drugem kot o atletiki.
Razloge za vašo neudeležbo v Sydneyju pravzaprav poznamo, pa vendarle ...
“Tako bom rekla, sama sem bila prav gotovo najbolj razočarana, vendar sem se morala odločiti. Mislim, da sem se zase odločila najbolj pravilno, ker sem že dosegla neke rezultate. Braniti olimpijsko medaljo je zelo težko, moj cilj pa ni, da bi izpadla že v kvalifikacijah ali polfinalu. Moj cilj je finalni nastop ali še boljši položaj, glede na rezultat pa to ni bilo možno.Torej sem se odločila, da ne grem v Sydney, da prespim in se začnem pripravljati na novo sezono. Če bi odpotovala tja, bi izgubila mesec dni, morda še kakšnega, da bi prebolela tisto, kar bi se tam zgodilo: gotovo bi tekla slabo, ker pač nisem pripravljena. Zato sem prepričana, da je bila moja odločitev pravilna in lahko v prihodnje računam, tako kot vsi drugi, da se bom uspešno pripravila na naslednjo sezono, pa tudi na zimska dvoranska tekmovanja ter svetovno dvoransko in svetovno prvenstvo na prostem. Pred-
Globoko - Društvo borilnih veščin Katana Ten team trenutno združuje 62 članov, od teh jih je več kot 65 odstotkov mlajših od 18 let. Iz njihovih vrst prihaja šest državnih reprezentantov, pet kategoriziranih in 58 registriranih tekmovalcev. Pohvalijo se lahko s številnimi odličnimi rezultati, saj so samo leta 1999 osvojili dve
Miting je bil nekoliko okrnjen, kajti manjkali so vsi letošnji slovenski olimpijci, udeležili pa so se ga vsi tisti, ki prav tako posegajo po odličnih uvrstitvah v samem svetovnem vrhu. Tako so nekateri prišli v Brežice, da osvojijo normo za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo letos v Čilu. Tekmovali so tudi atleti iz sosednje Hrvaške, ki še niso odpotovali na prizorišče olimpijskih iger. Med zvenečimi imeni je bil v Brežicah tudi novomeški metalec diska Igor Primc, ki je imel prav tu predzadnjo priložnost, da osvoji olimpijsko normo. Žal mu ni uspelo, čeprav je v svoji disciplini zmagal, njegov met 59,60 metra ni zadostoval. Tudi Hrvaški tekač na 400 metrov Frane
vsem pa upam, da se bo končala moja vsakoletna smola z zdravjem in bom lahko začela normalno tekmovati.”
Za vrhunskega športnika je takšna odločitev gotovo izredno težka. Najbrž je potrebno veliko poguma ...
“O vzrokih sem že govorila, je pa še nekaj. Namreč, če hočem naslednje leto obdržati svoj rezultat, ne samo pri nas, ampak predvsem v tujini na mednarodnih mitingih, sem se tako morala odločiti. Če bi potovala na olimpia-do in izpadla v kvalifikacijah, bi se takoj znašla v veliko nižji skupini. S tem pa bi veliko več izgubila, kot pridobila. Zdi se mi, da mora vsak športnik, ki je dosegel določen rezultat, gledati tudi vnaprej, na ugled in že dosežene rezultate. Zdi se mi tucji, da nihče med vami ne bi bil zadovoljen, če bi prišla na olimpiado, se postavila v štartni blok, odtekla in potem izpadla. Razočaranje občinstva in vseh mojih navijačev bi bilo prav gotovo zelo veliko. Kajti ko se bom enkrat postavila v štartni
bronasti odličji v mešanem paru, eno bronasto medaljo v bojih in dve peti mesti na evropskem prvenstvu v Leedsu. Ob teh so še nosilci dveh srebrnih odličij z grand prixa v mešanem paru na Krfu, petnajstkrat pa so se uvrstili med prve tri na državnih prvenstvih. Na tekmovanjih po Sloveniji so osvojili 26 zlatih, 17 srebrnih
Bakarič je poskušal doseči normo, vendar mu ravno tako ni uspelo, medtem pa je njegov športni kolega Darko Juričič z rezultatom 46,90 postavil rekord mitinga v tej disciplini.
Maloštevilni gledalci so bili priče številnim rekordom: Celjanka Marina Tomič je postavila rekord v teku na 100 metrov z ovirami in si zagotovila nastop na mladinskem SP, tako kot Šentjurčan-ka Martina Retelj v metu kopja, ki je z rezultatom 44,45 metra dosegla tudi rekord mitinga. Rekord v teku na 800 metrov s časom 1.54,15 je postavil Sevničan Borut Veber, gostja iz sosednje Hrvaške Vera Begič, ki ima najboljši mladinski rezultat na svetu v metu diska, pa je z dolžino
blok, želim in hočem razveseliti svoje navijače tako z rezultatom kot z uvrstitvijo. In če mi bo to uspelo, bom tekmovala naprej, če pa bom presodila, da tega nisem več zmožna, bom pač zelo zado-
voljna končala kariero z zelo dobrimi rezultati in morda še mnogo večjo zbirko medalj, kot sem si lahko sploh kdaj predstavljala. Na to bom vedno najbolj ponosna.”
Ko že govoriva o olimpijskih igrah, ali veste, da so Brežičani še posebno ponosni na svojega atleta
in 10 bronastih medalj ter dosegli 10 uvrstitev med najboljših deset v posameznih kategorijah v bojih in duo sistemu. Da bo bera medalj tudi letos uspešna, dokazuje že 13 naslovov DP v duo sistemu in bojih.
V društvu trenutno deluje sedem mojstrov, trije mojstrski kandidati in mednarodni sodnik jiu-jitsa. S temi podatki se je društvo predstavilo na nedavnem srečanju z novinarji in gosti. Na njem sta sodelovala tudi nova člana, izkušena in uspešna borca Željko Pavlica, mojster juda (2. dan) in jiu-jitsa (3. dan), ter Zlatko Riz-vič, mojster juda (2. dan). Njune izkušnje bodo prav gotovo dobrodošle pri nadaljnjem delu društva, ki se lahko ob mnogih uspehih pohvali tudi z naslovi nlij športnik (Gorazd Kostevc), naj športnica (Vanja Preskar) in naj športna ekipa (DBV Katana Ten team).
49,13 metra slavila rekord mitinga v tej disciplini. Letošnja olimpijka sosednje Hrvaške, dolgonoga Blanka Vlašič je postavila rekord v skoku v višino - 185 cm.
Skratka, rekordi so se kar nizali, vsi tekmovalci pa so bili nadvse zadovoljni z novim atletskim štadionom v Brežicah. Tekači so zatrjevali, da je steza izjemno hitra, pa tudi vsi drugi športniki kar niso mogli prehvaliti objekta. Mitinga so se udeležili še italijanski atleti in na uho nam je prišla novica o prihodnjem skupnem sodelovanju Brežic in Trsta, kar je še ena potrditev več, da so brežiški atleti in atletski delavci priznani tudi zunaj meja Slovenije.
Od domačih tekmovalcev ni nihče razočaral, vsi so bili odlični
Primoža Kozmusa, ki se jih udeležuje?
“Vsak športnik si želi tekmovati na olimpijskih igrah in si za to prizadeva leta in leta. Razpoloženja na njih, ne na tekmovanjih, kajti ta so velika obremenitev, temveč tistega splošnega ozračja se sploh ne da opisati. Olimpijske igre pomenijo tudi izredno veliko izkušnjo v življenju, ne le glede športa, ampak na splošno. Kar pa zadeva Primoža Kozmusa, sem zelo vesela, da se je to zgodilo prav njemu, kajti mislim, da bo v prihodnje zelo uspešen ne le v življenju, ampak tudi v športu. Če pa se zgodi, da mu na tej olimpiadi spodleti, moram zanj takoj najti opravičilo, pa upam, da le ne bo potrebno, ker tudi sama verjamem vanj. Primož je namreč zelo velik in nadarjen športnik, toda vseeno, če se zgodi 'karkoli, naj povem, daje prvič na takšnem velikem tekmovanju in treba je vedeti, da je na olimpijskih igrah zelo težko uspeti, se znajti. Mislim, daje za to potrebno vsaj še nekaj velikih tekmo-
Brege - V organizaciji konjeniško športnega društva Čatež so si številni obiskovalci lahko ponovno ogledali prestižno galopsko prireditev, ki je privabila tudi zveneča imena atraktivne in adrenalinske zvrsti konjeniškega športa, ki tudi je v Sloveniji vse bolj priljubljena.
V prvi dirki športnih konj seje v štartno napravo podalo pet konj, na razdaljo 1200 metrov pa je bil najhitrejši Peter Pan, lastnice Nade Okoren iz Drage, z jezdecem Ivanom Sabolom. Ena pomembnejših točk je bila druga dirka, ki je štela za Trofejo Krškega, kjer so merili moči izključno dvoletni-ki. Najhitrjša na razdalji 1200 metrov, je bila Tekila, ki je v lasti Overseas Kxpressa iz Zagreba, jezdil jo je Ferenc Čoh, domači On Call, last Toneta Zevnika iz Čateža s francoskim jokejem Be-aucampom je bil v tej dirki peti. Drugi Mobitelov derbi Barona
in kar nekaj medalj je ostalo v domačem klubu. Metalka kladiva Simona Kozmus je zmagala z rezultatom 52,00 metrov, druga je bila Lidija Novak s 47,68 metra. Uspešen je bil tudi Krunoslav Herakovič s tretjim mestom, kladivo je zalučal 47,42 metra. Pri skoku s palico je bil najboljši seveda Jure Rovan, 502 cm, pri dekletih pa Mateja Drobnič, 320 cm. Željko Kolman je 3000 metrov pretekel s časom 9.03,37 in dosegel drugo mesto, David Smukovič je bil tretji v troskoku, 13,89, Lidija Novak je bila v metu krogle prav tako tretja, Gorazd Zalokar Divjak pa je v teku na 800 metrov osvojil drugo mesto.
Karmen Molan
vanj in še kakšna olimpiada, na katerih se razvijaš v športnika, rasteš in dozoriš.”
Gotovo je potreben tudi trener, ki pa ga Primož in tudi metalka Evfemi-ja Štorga na olimpijskih igrah ne bosta imela ...
“No, to je bila velika napaka, ki se je zgodila, ne vem ali Atletski zvezi Slovenije ali Olimpijskemu komiteju. Sama sem spremljala te zadeve in bila seznanjena z njimi. Ne bom posebno pou-.darjala, ali bi moral v Sydney Vlado Kevo ali trener Evfemije Štorga, dejstvo je, da so metalci glede tega prikrajšani. Pa vendarle, mislim, da to v tem trenutku ne sme biti preveč pomembno, Kozmus se mora prilagoditi temu, kar se je zgodilo, in se osredotočiti na tekmo. Zdaj se žal ne da nič več popraviti, kajti on je tam, tam bo treniral, upajmo, da se bo znašel, ne nazadnje se bo tudi moral, vsekakor pa mu vsi želimo najboljše in upajmo, da se bodo te težave v prihodnje uredile.”
Valvasorja na razdalji 2000 metrov je osvojil Lypardo, last Dejana Trčka in Sabine Rodošek iz Brezovice, jezdil ga je Booth. Četrta točka, dirka za Trofejo Brežic je šla v BiH, kajti zmagal je Petriot, ki je v lasti Mustafe Vukoviča, jezdil ga je Konstantin. II. Pokal Slave Vojvodine Kranjske pa je osvojil King George, katerega lastnik je KK BiH, jezdil ga je Zlatko Omeragič. Zevnikov Ca-dyk z Beaucampom je v tej dirki zasedel nehvaležno četrto mesto.
Tako je minil še en tekmovalni dan za galoperjev. Gledalci, ki jih je bilo glede na siceršnji obisk hipodroma izjemno veliko so bili nad prireditvijo navdušeni, prav tako tudi vsi gostujoči lastniki konj in jezdeci, organizator Tone Zevnik pa je ob javnih čestitkah in pohvalah prejel tudi povabilo, da se udeleži velike mednarodne galopske dirke, ki bo meseca oktobra v BiH. K.M.
olimpijske igre
Primož v Australiji
Metalec kladiva Primož Kozmus, član AK Fit Brežice in letošnji olimpijec je v družbi še nekaterih atletov v Avstraliji sodeloval na dveh mednarodnih mitingih. Na prvem je z metom 71,68 metra zmagal, medtem ko je na drugem osvojil drugo mesto z rezultatom 69,92 metra. Primoža pa je doletela tudi doping kontrola, ki jo je opravil sredi preteklega tedna. Sicer pa iz Avstralije prihaja še novica, da bodo tudi atleti vendarle sodelovali na otvoritveni slovesnosti v Sidneyu, zato so že odpotovali na prizorišče.
speedway
Nadaljevanje DP
Prelog - Aktualni državni prvak Matej Fetjan (AMTK Ljubljana) je zmagal na dirki za državno prvenstvo posameznikov v hrvaškem Prelogu. V A finalu je bil drugi Madžar Nprbert Magosi, tretji pa Hrvat Zlatko Krznarič. V skupnem seštevku DP po petih od osmih pre-
karate
23. in 24.9.2000 - Športna dvorana Sevnica, Slovenija open Grand Prix turnir Hypo pokal
nogomet
26.9.2000	- 3. slovenska nogometna liga sever, 3. krog, Krško : Ruj, srečanje bo ob 17. uri
speedway
30.9.2000	- Stadion Matije Gubca Krško, finale državnega prvenstva posameznikov, začetek dirke ob 15. uri
rekreacija
Sevniški Partizan na internetu
Sevnica - Športno društvo Partizan se vsem ljubiteljem športa in rekreacije odslej predstavlja tudi na spletni strani na naslovu: www.drustvo-partizan.si.
skoki v vodo
Jožica uspešna tudi v Kanalu
Kanal ob Soči - Tradicionalnega tekmovanja Skoki z mostu 2000 seje tudi tokrat udeležila Jožica Cvelbar, ki je v Posavju znana predvsem po organizaciji skokov v Krko.
Manj znano je, da je Jožica tudi prva Slovenka, ki je pogumno skočila v Sočo. Letos je imela družbo, vendar se je njena tekmica odločila, da tekmovanja ne bo nadaljevala, in tako je zmaga pripadla pogumni Kostanjevičanki-V skupni konkurenci 21 tekmovalcev je zasedla odlično šesto mesto. Marsikateremu gledalcu je vzel sapo njen skok v Sočo na glavo, kar seveda ni mačji kašelj, saj se je Jožica pognala v globino s spoštljive višine 17 metrov.
izkušenj vodi Ferjan s 100 točkami, drugi je Krčan Izak Šantej, 78, tretji pa Jernej Kolenko, 65 točk.
Spoštovani bralci! ]
Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa.	*
Naš naslov: Časopis SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice, maiI:sava.glas@radio-brezice.si
Dobrodošli med nami in y veliko športne sreče! J
Karmen Molan
ju-jitsu
DBV Katana Ten team Globoko
konjeništvo
Dragi pokal Slave Vojvodine Kranjske na Bregah pri Krškem
15. mednarodni atletski miting Brežice 2000
Brežice - Po letu dni premora je brežiški atletski klub Fit spet pripravil tradicionalni miting, ki se ga že od nekdaj radi udeležujejo najboljši slovenski in tuji atleti. Razlog, zakaj mitinga ni bilo lani, je znan in upravičen: brežiški športniki so čakali na nov objekt. Zdaj so ga vsi tekmovalci izjemno pohvalili. Igor Primc daleč od norme.
KRONIKA
Policija namenja prvošolčkom dva nagradna vzgojna kviza
Policija v okviru projekta Policija za otroke na svojih spletnih straneh že od lanskega decembra pripravlja nagradne vzgojne kvize za otroke. Tokrat so pripravili dva nova nagradna kviza, ki sta namenjena prvošolčkom in njihovi vami poti v šolo, so sporočili iz generalne policijske uprave. Mladi bodo kviz našli na spletni strani http://www.mnz.si.
S kvizom Ali znaš skrbeti za naredili svojo maketo policijskega svojo varnost lahko najmlajši patruljnega vozila, sami ali ob pomoči staršev izvejo, Projekt Policija za otroke se je kdaj in kako jim lahko pomagajo začel z lanskim novoletnim kvizom
Pripravljala kviza pozivajo ntynilajše:Gotovo poznaš kakšnega policista. Ali tudi veš, kdaj in kako ti lahko policisti pomagamo ter kako nas pokličeš? Ali veš, komu lahko odkleneš vrata, kje se lahko s prijatelji igraš, kako ravnaš, če se neznanec pretvaija, da je tvoj prijatelj? Ge boš pravilno odgovoril-a na vprašanja, boš nagrajen-a s sliko, iz katere boš lahko naredil-a svojo maketo policijskega vozila VW polo variant
policisti, kako jih poklicati, komu lahko odklenejo domača vrata in podobno. Drugi kviz z naslovom Varna pot v šolo pa najmlajše opozarja na to, kje in kako naj hodijo peš v šolo in domov ter svetuje, da se v šolo odpravijo pravočasno. Kvize lahko otroci rešujejo sami, s starši ali pa skupinsko pod vodstvom učitelja. 16. oktobra bodo z žrebom na ministrstvu za notranje zadeve med tistimi prvošolčki, ki bodo kviz pravilno rešili, razdelili več majic, kap in drugih praktičnih nagrad, ki jih bodo prispevali donatorji. Rezultati žrebanja bodo objavljeni na omenjeni strani interneta. Tisti, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanja, pa bodo nagrajeni s sliko, iz katere bodo lahko
z naslovom Dovolj imam pokanja, kije mlade navajal na praznovanje brez pokanja petard in jih spoznaval s posledicami nepremišljene uporabe pirotehničnih sredstev. Naslednji kviz Na sneg po užitek in ne po mavec je bil namenjen varnejši smuki najmlajših, pred začetkom letošnje kolesarske sezone pa so na policiji pripravili kviz z naslovom Veselo na kolo - zdravo, aktivno, prijetno, a varno.
Zaradi dobrega odziva mladih na kvize so se na policiji odločili z njimi nadaljevati tudi v prihodnje. Z njihovo pomočjo bodo tako lahko na prijeten način preverili že osvojeno znanje in dobili tudi novo s področja prometne varnosti, kriminalitete in drugih.
Suzana Vahtarič
Česa slovenski policist ne sme delati?
Ljubljana, 9. - V najnovejši številki Uradnega lista je objavljena odredba o delih, ki jih policist ne sme opravljati, ker bi ga ovirala pri opravljanju policijskih nalog. Odredbo, ki bo stopila v veljavo 23. septembra, je na podlagi Zakona o policiji izdal minister za notranje zadeve Peter Jambrek.
Tako policist poleg svojega dela ne sme opravljati dela v tujini in dela za tuje pravne osebe, prodaje in trženja blaga, strežbe in pomoči Pri strežbi v gostinskih lokalih, posredovanja ali sklepanja pogodb Pri prodaji premičnin in nepremičnin ali storitev ter posredovanja in sklepanja pogodb in drugega dela na področju zavarovalništva.
Policist poleg svojega dela tudi ne sme opravljati del, ki se nanašajo na dajanje izvedenskih mnenj s področja dela policije, razen po odredbi Pravosodnih organov, spremljanje in zavarovanje izrednih prevozov, Predimenzioniranih tovorov ali prenosov pošiljk na javnih cestah. Prav teko ne sme poleg svojega dela opravljati dela v zasebni varnostni agenciji in detektivski dejavnosti ter dela, ki se nanaša na zavarovanje javnih shodov in javnih prireditev ter rediteljske javnosti v gostinskih in drugih objektih.
Z dnem uveljavitve te odredbe bo prenehala veljati odredba o delih, ki jih policist ne sme opravljati, ki jo je maja letos izdal nekdanji Notranji minister Borut Šuklje. STA
Za varno pot naših najmlajših
Posavje - Ob začetku šolskega leta so bile policijske dejavnosti usmerjene v varnost predšolskih in šolskih otrok v prometu. Tako kot vsako leto tudi tokrat policisti temu posvečajo posebno pozornost.
V okolici osnovnih špl so izvajali poostrene nadzore prometa, predvsem pa hitrosti, kar je še posebno pomembno, ko otroci prihajajo v šolo in se vračajo domov. Policisti niso ugotovili skrajnih prekoračitev hitrosti, so pa odkrili, da uporaba varnostnih pasov voznikov, ki pripeljejo otroke v šolo, ni na zavidljivi ravni, opozarjajo iz krške policijske uprave. Na območju Posavja so drugi dan šole izvedli tudi nadzor nad tehnično urejenostjo vozil, to je avtobusov in drugih, s katerimi se prevažajo otroci v šolo. Ugotavljajo, da so razmere na tem področju dobre. Prvi teden pouka se na našem območju n* zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bili. udeleženi otroci na poti v šolo.
Z navedenimi dejavnostmi želijo policija in drugi sodelujoči, ki skrbijo za varnost najmlajših, učenci prometniki in člani zveze združenj avtomehanikov in šoferjev, zagotoviti otokom čim boljšo varnost v cestnem prometu. Policisti bodo nadaljevali načrtovane aktivnosti tudi v prihodnjih tednih, vendar v nekoliko manjšem obsegu. S. V.
Zaseg mamil
Rigonce, 9. - Na meddržavni mejni prehod sta se v večernih urah pripeljala z namenom vstopa v našo državo 24-letnik iz okolice Novega mesta in 21-letni B.K. iz Brežic. Policisti so v notranjosti vozila našli paket z 989,8 g bruto teže posušenih rastlinskih delcev konoplje ter 9 pivnikov, zavitih v alu folijo, za katere je preliminarni test pokazal, da gre za prepovedano drogo LSD. Osumljenca sta bila pridržana, zoper njiju pa je bila prodana kazenska ovadba na pristojno sodišče v Krškem.
Neprevidna in nepravilna vožnja
Vinji Vrh, 5. - V nočnih urah je 20-letnik iz Krškega vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Poštene vasi proti Vinjemu Vrhu. Ko je v Vinjem Vrhu pripeljal v blagi ovinek je zapeljal na travni usek in nato s prednjim delom vozila trčil v sadno drevo. Pri trčenju je voznik zadobil hude telesne poškodbe. Zdravniško promoč so mu nudili v brežiški bolnišnici. Policisti so še ugotovili, da povzročitelj prometne nesreče nima veljavnega vozniškega dovoljenja, v času nesreče ni bil pripet z varnostnim pasom, kazal pa je tudi znake vinjenosti vendar je odvzem krvi odklonil.
Disciplinski postopek gre počasi
Brežice, 7. - Na Občini Brežice je potekalo drugo zasedanje disciplinskega organa, ki ga na prvi stopnji vodi predstojnik, v tem primeru župan. Sele ko ta odloči, lahko preide postop>ek na drugo stopnjo, torej na disciplinsko komisijo, ki so jo na seji Občinskega sveta imenovali pred počitnicami.
V županovi odsotnosti smo na Občini Brežice izvedeli, da je disciplinski postopek zoper enega vodilnih delavcev Dušana B., ki je bil 21. junija letos ovaden zaradi sprejemanja podkupnine, še v teku, uradno sporočilo bodo javnosti posredovali šele po zaključku postopka.
Izvedeli smo le, da je bila zadnje dni junija na Občini Brežice podana zahteva za uvedbo postopka, disciplinski organ je zasedal prvič 7. julija in drugič tokrat, naslednji sklic naj bi bil v tednu izida našega časopisa. Trenutno pa potekajo na disciplinskih postopkih razgovori in zaslišanje prič, to je faza dokazovanja. Medtem pa je osumljeni uslužbenec suspendiran in prejema po zakonu zagotovljeno polovico osebnega dohodka, ki mu pripada po sistemizaciji delovnega mesta.
Suzana Vahtarič
SavaGfov, 13.9.2000
113 - 113 - 113 - 113
Od 30. avgusta do 11. septembra
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 42 prometnih nesreč, od tega 5 s hudimi in 8 z lažjimi telesnimi poškodbami ter 7 z materialno škodo. Beležijo tudi smrtni primer pri delovni nesreči na področju Senovega.
Ilegalni prehodi
Skupaj je bilo prijetih 15 ilegalnih prestopnikov državne meje, od tega 4 državljane ZR Jugoslavije, 3 državljane Makedonije in 6 Romunije. Vsi so bili zavrnjeni na Hrvaško.
Ponarejanje listin
Tovrstnih kršitev so tokrat odkrili 13. Zoper vse kršitelje je bila podana kazenska ovadba, za tem pa so bili zavrnjeni na Hrvaško.
Zaseg orožja, vozil, mamil
Brežičanu in Novomeščanu so na Rigoncah zasegli 989,8 g posušenih delcev konoplje in 9 pivnikov z drogo LSD, bila sta pridržana in si prislužila kazensko ovadbo.
Na Obrežju so na podvozju vozila državljana BiH našli zavoj z avtomatsko puško MP5 9 mm s petimi naboji. Osumljeni je bil pridržan in poslan k sodniku za prekrške. Pri starejšem hrvaškem državljanu so na Obrežju našli nabojnik za samokres z osmimi naboji.
Na domu so 45-letnemu Š.J. iz okolice Krškega zasegli doma narejeno šibrovko, ki jo je posedoval brez dovoljenja. Za vse “orožatje” je sledila kazenska ovadba.
Tatvine in vlomi
Neznanci so se pripeljali do trgovine v G. Leskovcu in s priročnim orodjem preščipnili dve ključavnici obešenki na železnih rešetkah, ki so varovala vhodna vrata, vlomili niso, ker so bili pregnani. Neznanec je iz gostiaskega lokala v Brestanici skozi okno odnesel večjo količino žganih pijač in cigaret in nekaj gotovine. Škode je bilo za okoli 60.000 SIT. Iz Krškega je izginil Uniš Jetta JX registrske označbe KK 98-38Z. Neznani storilec pa je na deponiji lesa na Bohoiju odtujil smrekove hlode v skupni izmeri 24 m3, lastnika je oškodoval za približno 290.000 SIT.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 40 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 16 za posredovanje veterinarja na domu. Sprejeli in posredovali so še dve naročili za odvoz kadavra. Prav tako pa so napotili dežurnega pri Elektro Celje PE Krško k občanu, ki je imel težave pri oskrbi z električno energijo na nizkonapetostnem omrežju.
Gasilske enote v tem času niso imele veliko dela. Dežurna gasilca PGD Sevnica sta varovala objekt pri sežiganju večjega sršen-jega gnezda v Pečju, kjer so sršeni močno ogrožali stanovalce. Visoko v hribih nad naseljem Veliki Kamenje pri sežiganju v naravi ogenj pobegnil v gozd, a so posredovali domači gasilci in PGE Krško. Prav ti so posredovali pri travniškem požaru na Spodnji Dulah in njivskem požaru v Spodnjem Starem Gradu. Na Papirniški ulici v Krškem so morali vdreti v stanovanje, iz katerega je tekla voda, ker lastnikov ni bilo doma. Pogasili pa so še manjši požar, ko je zagorel zabojnik za smeti, in pa požar, ko je zagorel zapuščen osebni avtomobil v romskem naselju Rimš, ki pa so ga najverjetneje namerno zažgali kar tamkajšnji otroci. Gasilci PGD Brežice pa so imeli opraviti še z manjšim travniškim požarom pri Nakupovalnem centru.
Si bo tesal hišico ali barčico?
Bohor - Neznani storilec je iz deponije lesa na Bohoiju v času med 4. in 10. avgustom odtujil smrekove hlode v skupni neto izmeri 24 m3. Na kraj odtujitve se je pripeljal z vozilom za nakladanje lesa, lastnika pa je tako oškodoval za dobrih 290.000 SIT. In poraja se vprašanje, le kaj mu bo smrekov les? Bo z njim kuril, si bo tesal barčico, morda hišico, ali ga bo za dobre denarce prodal?!
n
9 4
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Odškodninska odgovornost države
Zaradi protipravnega rav-**anja državnega organa
Spremenjene politične in družbene razmere v naši državi so pov-*ročile izdajo nove ustave in ne-
pravni nasveti
preglednega števila raznih zakonskih in podzakonskih predpisov. Nova pravna razmerja so povzročila številne sodne in upravne spore, hkrati pa postavila razmerje med državo in državljani na drugačne pravne temelje. Ustava daje pravno varstvo državljanom pred nedopustnimi sodnimi in upravnimi posegi v njihove pravice in v ta namen določa odškodninsko odgovornost državnih organov.
Državljani imajo največ opravkov pred rednimi sodišči, ki odločajo v kazenskih, civilnih (pravdnih), nepravdnih in gospodarskih zadevah. Posebno specializirani sta delovno-socialno in upravno sodišče. Pogodbeni stranki se lahko tudi dogovorita, da bosta morebitni spor reševali pred arbitražo pri Gospodarski zbornici.
Ustava RS v 26. členu daje državljanom pravno varstvo pred povzročitvijo škode, ki jo v imenu dr-
žavnega organa povzroči državni uradnik, sodnik ali drugi nosilec javnih pooblastil, ki je v kadrovskem sestavu državnega organa. Navaja, da ima oškodovani državljan pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo za povzročeno škodo in to tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. Natančneje je odgovornost države za protipravna dejanja njenih uslužbencev razdelana v 170. do 172. členu Zakona o obligacijskih razmerjih, pri čemer citirana člena določata, da je za škodo, ki jo je povzročil delavec pravne osebe pri delu ali v zvezi z delom odgovorna pravna oseba, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo potrebno.
172. člen Zakona o obligacijskih razmerjih torej določa, da pravna oseba odgovarja za škodo! V primeru protipravnega ali skrajno malomarnega ravnanja sodni-
ka nosi to odgovornost država Slovenija oz. občina, če gre za ravnanje uslužbenca občine.
Škodljivo ravnanje sodnika ali uslužbenca občine je lahko državljanu storjeno na različne načine. Pregled odškodninskih zahtevkov pri Državnem pravobranilcu pokaže zelo različne možne dejanske podlage, iz katerih izvirajo odškodninski zahtevki. Poleg ukrepov s čisto fizično škodljivimi posledicami, kot so protipraven odvzem prostosti zaradi odreditve pripora ali porušenje zgradbe brez ustreznih dovoljenj, lahko škoda nastane tudi s kršitvami klasičnih pravic prava iz malomarnosti, med katere sodijo zlasti temeljne človekove pravice in svoboščine.
Kot primer protipravnega ravnanja upravnega organa občine je na primer s pravnomočno odločbo izdano lokacijsko in gradbeno do-voljnenje, na podlagi katerega je
upravičena stranka začela z gradbenimi deli. Kasneje pa je isti upravni organ odpravil to lokacijsko dovoljenje. Oškodovana stranka ima na podlagi takšnega dejanskega in pravnega stanja pravico proti občini vložiti odškodninski zahtevek, s katerim uveljavlja stroške gradnje in izgubljen dobiček.
Za uveljavljanje škode zaradi nedopustnega ravnanja sodnega organa se lahko smatra tudi izvajanje nepoštenega postopka, če na primer oškodovana stranka na podlagi ustavne pritožbe pred Ustavnim sodiščem doseže, da je sodi- -šče kršilo temeljne človekove pravice in svoboščine.
Odškodninski zahtevek zoper RS ima lahko tudi prizadeta fizična oseba, ki je bila v izvršilnem postopku oškodovana, čeprav ni bila označena kot dolžnik v izvršilnem sklepu in je na to dejstvo sodišče tudi pravočasno pisno opozorila.
Odškodninska odgovornost državnega organa je opredeljena, če sta podana dva elementa skupaj in to nezakonitost in nepravilnost dela. Zakon o obligacijskih razmeijih torej ne ureja odgovornosti državnega organa brez utemeljenega očitka napake, ki jo je pri svojem delu zagrešil. -
nadaljevanje prihodnjič...
horoskop
OVEN
Tekmovalnost je značilnost vseh ljudi, rojenih v ognjenem znamenju Ovna. S svojo voljo in energijo si boste ustvarjali ugodne priložnosti. Prednost boste imeli pri poslu, pravnih zadevah, v ljubezni in pri športnih tekmovanjih. Pazite se le lastne zaletavosti!
BIK
Znani ste po tem, da dobro presodite kakovost, kadar se odpravite po nakupih. Podpirala vas bo Venera, ki potuje skozi znamenje Device. Imeli boste nezmotljiv občutek za kakovost. Vaš moto bb: Malo je več!
DVOJČKA
Vaš um bo močan in bister, da boste z lahkoto delali še dlje in dosegali še boljše rezultate. Ne bodite preveč zaletavi, da si ne boste nakopali nepotrebne škode.
RAK
Prihaja čas, ko se lahko osredotočite na denarne posle, vendar vseeno ne pretiravajte. Pri reševanju vprašanj v zvezi z davki, naložbami ali posojili si pomagajte s knjigami in priročniki.
LEV
Privlačila vas bo tekmovalnost, zlasti pa boste nepredvidljivi. Na dan bodo privrele nedokončane zadeve iz preteklosti. Kljub temu, da vas bo skušalo potegniti v preteklost, se raje osredotočite na prihodnost. Ozrite se nazaj in razumeli boste sedanjost!
DEVICA
Po glavi se vam bodo podile prav nespodobne in nesramne misli ter vas spodbujale k zapeljevanju. Najbolj seksi del vašega telesa so možgani!
TEHTNICA
Pazite, kaj jeste, ker je pred vami dokaj slabo obdobje. Zelo težko se boste odrekli raznim dobrotam obložene mize. Vleko vas bo v lenobno razpoloženje, k rdečemu vinu in čokoladi. Pomislite na posledice, ko se boste vdajali pregreham.
ŠKORPIJON
Pokazali boste svoje strupeno želo, ki ga sicer dobro skrivate. Morda niste dovolj izživeli svoje velikanske seksualne energije, Sprostite svojo napetost s partnerjem. Če ste samski, si omislite večerne izhode ali vzemite čas zase in preberite kakšno knjigo. STRELEC
Kiron je asteroid, ki ponuja vsem rojenim v tem znamenju enkratno priložnost, da si zacelite rane iz preteklosti. Poiščite si zdravilo. Zdaj je prišel vaš čas za razne šamanske terapije, da sprožite proces, ki vas bo osvobodil in vam pomagal pri zdravljenju ran.
KOZOROG
Torbo za na plažo boste zamenjali s šolsko torbo! Pred vami je plodno intelektualno obdobje. Vzeli si boste čas tudi za dodatno izobraževanje. Z malo discipline boste dosegli ogromno, kar se bo izkazalo kot dobra naložba za prihodnost.
VODNAR
Pokazala se bosta vaša zanesljivost in pogum. Če se boste znašli v kriznem položaju, v katerem bo potrebna hitra in nesebična pomoč, se boste gotovo prvi odzvali, ne da bi razmišljali o morebitnih posledicah.
RIBI
Ponuja se vam res enkratna priložnost za nove izzive. Prav vse, česar se boste lotili, vam bo uspelo. Pazite, da ne boste pretiravali in si tako uničili možnosti za uspeh. Morda vam primanjkuje samodiscipline.
moda
Veliko govorimo o modi iz Milana, Pariza in New Yorka. Resda modne smernice izvirajo iz teh mest in so pomembne, saj od tod vsi modni oblikovalci črpajo zamisli in dobivajo navodila. Nas pa seveda zanima, kaj se dogaja tudi na slovenskem modnem prizorišču. Imamo kar nekaj priznanih modnih oblikovalcev. Nekateri delajo samostojno, drugi so zaposleni v velikih podjetjih, kot sta Mura in Labod, ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki se še kalijo v šolah. Mladi oblikovalci imajo kar nekaj priložnosti za svojo predstavitev, na primer na Breaku 21 ali festivalu mladih, študenti ljubljanske fakultete za oblikovanje imajo vsako leto svoje modne revije, razne zasebne predstavitve ... Nekaterim se to še vedno zdi premalo, zato gredo v tujino, kjer poskušajo uspeti.
Vseeno se tudi pri nas nekaj dogaja. Pomislimo na Elkroj, Muro, Labod, Beti, Almiro, IUV ... Njihova oblačila se ne razlikujejo od tistih, ki jih oblikujejo znani vrhunski modni oblikovalci. So modema, kakovostna in skladna s smernicami. Seveda omenjena podjetja prirejajo svoje modne
revije, njihov cilj pa je tudi iti v tuji- ______________
no in se pokazati svetu. Saj se imajo f i I	HL
s čim! Tudi Slovenci smo sposobni oblikovati vrhunska oblačila. To med drugimi dokazujejo študenti ljubljanske fakultete za oblikovanje z neverjetnimi stvaritvami. Opaziti je dobre zamisli, čudovite kombinacije, različne materiale in barve ter zelo modno usmerjenost. O kakovosti njihovih izdelkov se lahko prepričamo v domačih trgovinah, čeprav tam zagotovo ni vsega, kar so ustvarili. Iz več razlogov.
Moda izraža tudi značilnosti ljudi. Naše kreacije znajo biti elegantne in zadržane, resne in malce predrzne, vendar tudi sproščene in ljubke.
Nagrade
Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo:
Hedvika Kragl, Boštanj 78, Boštanj
Elica Kolar, Lapajnetova 2, Krško
Jerica Ivankovič,
Stanka Škalerja 17, Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: AMAN, LOPA, ETOS, MODA, ARAD, SANI, ODPADKOV, KAS, KOSITER, KANT, ALIN, TRK, TA, RI, URNIK, GOT, INA, ZIR, MENU, NADA, KAVALIR, ARAK, IN-JE, MA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 22.9.2000 na naslov:
Uredništvo časopisa Sava Glas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,
s pripisom
“Nagradna križanka”.
Fotokopij ne upoštevamo!
Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Sava Glas, čakajo knjižne nagrade.
Internet -
elektronska pošta (5. del)
Danes si brez elektronske pošte skoraj ne moremo več predstavljati sodobnega komuniciranja. Elektronska pošta počasi nadomešča vse klasične oblike pošiljanja sporočil: faksirana sporočila, klasično pošto, telefon ... Je hitra, poceni in preprosta za uporabo.
Z elektronsko pošto se lahko močno zmanjšajo stroški, ki nastanejo, kadar moramo na primer poslati faks ali drugo sporočilo v tujino. Če uporabimo e-pošto, bomo to opravili v zelo kratkem času in izjemno hitro. Pošto lahko pošljemo iz službe, od doma, od koder koli, samo da imamo dostop do interneta. Predstavljajmo si projektantsko pisarno, ki mora s tujim partnerjem uskladiti tehnični načrt. Če je narejen z računalnikom, si lahko obe strani izmenjata podatke tudi večkrat na dan. Tako postane delo izjemno učinkovito. Če bi uporabljali klasično pošto, bi za tako izme-
Siemens M35
in S35
nagradna križanka
4' m™'
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
TRAVNIŠKA
ZDRAVILNA
RASTLINA
SAVAGLAS
NADALJ. GESLA12 SLIKE 3_______
KOLIČINA VODE, KI J0SP0D-RINE LADJA
AMERIŠKA
MULTI-
NACIO-
NALKA
HINKO
IVAČIČ
DEL
POHIŠTVA
M 7;
HEKTOR
MATJAŽ
IZDELOV. GODAL IZ CREMONE
DUŠEVNO
STANJE
NAJBOLJŠE
STANJE.
VIŠEK
GREZI1.0
AMERIŠKO
MOŠKO
IME
EDVARD
PRIST.
V
ALŽIRIJI
AVSTRIJ.
POROČEV.
AGENCIJA
OTOK
V
ALEUTIH
GLASBENI OKRAS .. LA. LA
JUŽNO-
AMERIŠKA
KUKAVICA
ORODJE ZA SEKANJE
KIT. ZEN. FILOZOFIJA
KRATICA ZA MEDNARODNI STANDARD
STAVKA
SLOV.
PEVEC
JOŽE
MESTO
V
ZDA
3. GRŠKA ČRKA
ZAČETEK
ČAROVNE
BESEDE
KADABRA
TROPSKA RASTLINA IZ RODU LILIJ
NADALJ. GESLA IZ SLIKE ?
SILVO
LEVAR
2.
SAMOGL.
JUDEŽEV
SIN
ANGLEŠKI
FIZIK
FRANCIS
GLAVNI ŠTEVNI K " BOJ TMNOŽ.)
ZAVOD ZA AMBULANTNO ZDRAVLJ.
ST. AMERIŠKI PLAVALEC SPITZ
5.in 3. SAMOGL,
IGRALEC
RANER
OTOČJE
V
TUAMOTU
RIMSKI
HIŠfll
BOG
UGRIZ
OSEBNI
ZAIMEK
RIBJE
JAJČECE
I
d:
P<
Ti
hi
o<
tu
n,
>
mala šola računalništva
njavo informacij potrebovali tudi več dni. Kot pri uporabi www-stori-tev na internetu tudi tu velja, da nastaja strošek (telefonski impulzi in internetna storitev) samo med nami in ponudnikom interneta. Se pravi, da je popolnoma vseeno, ali pošljemo sporočilo v Koper ali Ameriko. Za nas je strošek v obeh primerih enak!
Elektronska pošta je najstarejša in najbolj uporabljana storitev na internetnem omrežju. Največ ljudi uporablja internet ravno zaradi e-pošte. To si lahko predstavljamo kot navadno pošto, le da so tu pismonoše računalniki. Računalniki rabijo za pisanje, pošiljanje pošte in tudi za njeno sprejemanje. V primerjavi z navadnim pismom lahko vsebuje elektronsko poleg besedila še različne priloge. Lahko bi dejali, daje nekakšen paket z različno vsebino. Tako lahko dodamo besedilnemu sporočilu še slike, zvok, film, različne datoteke in programe. Z elektronsko pošto si lahko naročimo programe in druge zanimive datoteke, z njo lahko pregledujemo tudi www-dokumente. Slednje je smi-
selno le, če imamo samo internetni naslov za elektronsko pošto. Takšno delo na internetu je najcenejše, a tudi z največ slabostmi. Vsak uporabnik interneta ima dostop vsaj do elektronske pošte.
S tem, ko postanemo uporabnik internetnega omrežja, dobimo internetni naslov za elektronsko pošto, na primer janez.janezic@car.si. Vidimo, da je sestavljen iz imena in priimka uporabnika ter naslova računalnika, kjer je naš Janez prijavljen. Naslov računalnika je ločen od priimka z afno (@). Na naš naslov bomo prejemali vso elektronsko pošto. Z njim smo dosegljivi z vsega sveta. Nobene državne meje, celine, carine ali podobno tu ne povzročajo težav. Prispela pošta se začasno hrani na oddaljenemu računalniku toliko časa, dokler se spet ne priključimo na internet. Takrat se prenese vsa nova pošta na vaš domači računalnik, kjer jo lahko v miru preberete. Tudi tu lahko vidimo prednost uporabe elektronske pošte pred faksom ali klasično pošto, ko moramo biti večinoma dosegljivi, da lahko dobimo sporočilo.
Za delo z elektronsko pošti potrebujemo program, ki nam orno goča njeno pošiljanje in sprejeman je. Najbolj razširjena sta Microsof Outlook 97/2000 in Outlook E* press. Oba sta prevedena v sloven ski jezik. Outlook Express je breJ plačen in ga navadno dobimo že cini nakupu računalnika. Če ga ninrtfsi mo, si ga lahko brezplačno prenr šemo z interneta. Uporaba teh pr</d( gramov je izjemno preprosta. Pr« jeti ali oddati sporočilo se lahko n« in učimo^ nekaj deset minutah. Sev« te da tudi Tu velja, daje strah pred up« rabo računalnika in programov p«| polnoma odveč.
Branko Im v renti'
mobilna telefonija
Nemci napadajo
Model C35 smo lahko podrobneje spoznali v eni od prejšnjih številk, in kot smo videli, se je dobro izkazal. Zaradi posebnosti in precejšnjega zanimanja uporabnikov ne smemo zanemariti tudi drugih novih “bavarcev”, ki sta sicer tako zanimiva, da bi si vsak zase zaslužila podrobnejši opis. Aparata M35 in S35 druži kar nekaj podobnosti, najprej pa poglejmo, v čem se razlikujeta. M35 je trenutno najlažji aparat na tržišču, kije odporen proti udarcem,
vodi in prahu, kar pomeni, da bo prišel prav tistim, ki se aktivneje ukvarjajo z bolj ali manj ekstremnimi športi. Guma, ki aparat obdaja spredaj in zadaj, obljublja, da ga ob stiku z vodo ne bo treba odnesti k najbližjemu serviserju. Nasprotno, ravno v takšnih razmerah se M35 počuti dobesedno kot riba v vodi. Poleg tega mu niso tuji brkljanje po internetnem protokolu WAP, vibracijsko opozaijanje in pošiljanje ikon, zna računati, pretvarjati valute, opozarjati na zmenke ali sestanke, z njim lahko igramo igrice, uporabljamo profile in funkcijo Calling Faces ter ustvarimo želeno melodijo.
Model S35 je namenjen najzahtevnejšim uporabnikom, ki želijo iz
svojega aparata “iztisniti” kar največ. Pohvali se lahko kar s sedem-vrstičnim zaslonom, kar omogoča elegantnejše deskanje po spletnih straneh, z zmogljivejšo baterijo, glasovnim ukazovanjem, možnostjo snemanja pogovorov, koledarjem, 99 grami, večjo izbiro melodij in infrardečimi vrati, nameščenimi na levi strani nad stranskima tipkama. Poleg tega dodajte seznamu opreme še tisto, kar ste prebrali pri modelu M35 (razen seveda neprepustnosti, ki je zaščitni znak tega aparata), in dobili boste super zmogljiv mobilni telefon. Poslovneži vam ga bodo zavidali. To pa še ni vse. Oba aparata imata vgrajeno anteno, kar pomeni še več udobja, omogočata delovanje v
obeh omrežjih GSM in sta prepr^ S ta za uporabo, saj je brskanje po tft nijih, kot smo pri Siemensu že vaj« ni, zanimivo in obenem lahkoti11 opravilo. Zadnja, a ne nepomeu11, na prednost testnih malčkov je zag« tovo tudi privlačna cena, ki bo pričala še zadnje nejeverne Toma/«
Gregor Žvip1
Mere aparata M35: 118 x 47 x 22 n11* Teža: 125 gramov Stanje v pripravljenosti: do 180 vi Pogovorni čas: 300 minut Mere aparata S35: 118 x 46 x 21 ^ Teža: 99 gramov Stanje v pripravljenosti: do 220 Vf Pogovorni čas: 360 minut
x 21 ^
220 vi S
J
SavaGfos, 13-9.2000
Se pozdravi z morja
Sola v naravi
Kljub temu, da so se počitnice 'Otekle, smo v naše uredništvo Prejeli morske pozdrave. Tokrat so nam pisali učenci 4. razreda OŠ Krmelj, ki so prijetne trenutke Preživljali v Pacugu in se spomnili tudi Škratove skrinjice. Na razglednico so se podpisali: Petra, Mateja, Suzana, Gregor, Barbi, dve Tanji, Tina, Tatjana, Breda, Matic, Špela, Fanika, Ingrid, Gus-li in Joško.
In, kaj mislite? Jasno, še in še snio bili veseli vseh vaših razglednic, ki ste nam jih pridno pisali. No, saj, čisto, čisto malo sem vam Pa že zavidal, da vam je tako lepo. Ampak, res, čisto malo, ker vem, da ste ves čas mislili tudi na nas!
Poletje je čas zabave, uživanja na topli plaži, kopanja v bazenu in mnogih aktivnosti, ki jih imamo radi. Letošnje počitnice so hi-le nekaj posebnega za naš četrti razred, saj smo se sredi avgusta odpravili v Piran, v šolo v naravi.
Vso noč sem razmišljal, kako toplo bo morje, ali bo umazano, so v njem meduze ..., dokler nisem končno zaspal. Zjutraj je bil čas slovesa. Mamica meje s težko potovalko odpeljala na železniško postajo. Tam so bili že skoraj vsi sošolci in učitelji spremljevalci. Vstopili smo v vlak in se z njim peljali do Zidanega Mosta, od tod pa smo pot nadaljevali z direkt-
"j„ -' f-V' & W
za sladke sanje
Medvedek Janko
nim vlakom za Koper. Po nekajurni prijetni vožnji smo v daljavi zagledali morje. Vsi smo bili veseli in komaj čakali, da vlak prispe. V Piranu smo se nastanili v penzionu Maksimiljan. Tovarišica nas je razporedila v sobe in začelo seje veselo pospravljanje. Po kosilu smo se z ladjico odpeljali na kopanje v Strunjan. Tam smo se razdelili v tri skupine. Dve skupini sta se kopali v morju, tretja pa v bazenu. Tako sta nam minila prva dva dneva v Piranu. Čez dan smo se kopali in tekmovali za del-finčke, zvečer pa smo se sprehajali ob morju ter jedli sladoled. Tretji dan smo zgodaj zjutraj vstali in vodnik nas je odpeljal po mestu. Ogledali smo si sprednja vhodna vrata v mesto, cerkev nad mestom, ki je stara več kot sedemsto let, Tartinijev trg s spomenikom in akvarij morskih živali in
rastlin. Zelo všeč sta mi bila električni skat in morski pes. Najbolj razburljivo pa je bilo v četrtek, ko smo s pomočjo potapljačev spoznavali skrivnosti morskih globin. Priznam, da meje bilo kar malo strah, ko sem dobil na hrbet jeklenko, na usta pa masko, vendar je bilo zelo lepo. Zadnji večer smo imeli še nočno vožnjo z ladjico v Portorož, kjer smo se potepali med stojnicami in se prijetno zabavali.
Zadnji dan smo bili skoraj vsi žalostni, saj seje bližal čas odhoda. Vse bi dali, da bi lahko še en dan plavali in uživali v toplem morju ter spoznavali njegove čudovite skrivnosti. Bilo je lepo in teh šest dni v Piranu nam bo ostalo v večnem spominu.
Davor Terai, 5. razred OŠ Blanca
Ubogi medvedek Janko. Ves nesrečen in s solzami v svojih stepenih očkah je opazoval dogajanje okrog sebe. Bilje neznansko žalosten in prestrašen. Poslavljal se Je od vsega lepega, od vsega njemu tako ljubega, od svojega doma, hiš, ulic, gradu, cerkvice, spomenika. Najbolj pa ga je skrbelo, da bi ga v naglici pozabili.
Ko je tako zamišljen ždel v svo-iem kotičku, ga je prav nežno prijela otroška ročica. Punčka ga je Poiskala in močno stisnila k sebi. Tudi njo je bilo strah in tudi ona je bila žalostna, a Janku je kar malo °dleglo, zdaj je vedel, da ga nihče fle bo pozabil. Tako stisnjen v var-nem objemu seje tudi on odpravil na dolgo pot, v svoj novi in nez-nani dom, v neznani kraj, med teznane ljudi. In bil je kar nekako
vesel, zdaj ko je vedel, da ga niso pozabili. Še več! Ne bo se peljal na velikem tovornjaku med vsemi tistimi omarami in škatlami, ne, ampak v avtomobilu, med svojimi domačimi, v punčkinem naročju, kot pravi družinski član!
A vsi ti dogodki so ga tako utrudili, da je v varnem naročju majhne prijateljice kmalu sladko zaspal. Medvedek Janko je sanjal. Sanjal je o svojem lepem mestu, ki ga je moral zapustiti, sanjal je o majhni sobi, svojem domu, o vseh tistih lepih stvareh, ki so ga obkrožale vsa ta leta. Sanjal o svoji majhni prijateljici, ki ga je imela tako zelo rada in ga vsak večer vzela v svojo posteljo, ga nežno pokrila z odejo, potem pa se stisnila k njemu in tako sta skupaj zaspala. Včasih je lahko šel tudi
na izlet ali sprehod, sanjal je o lepih trenutkih, o vseh lepih dneh, ki sta jih skupaj doživljala. To so bile resnično lepe, sladke sanje.
Potem pa so se nenadoma začele razblinjati. V njegovih ušesih so začeli odmevati neznani glasovi in ga predramili. Pomencal si je zaspane očke in pomežiknil v sončen dan, potem pa se ozrl okoli sebe. Pozdravila ga je prelepa pokrajina. Bilo je lepo, zelo lepo, toliko zelenja, toliko travnikov, njiv, gozda! Kaj takšnega naš medvedek Janko še nikoli ni videl, tolikšne lepote še ni doživel. Bilo je naravnost pravljično! In zdaj seje končno tudi on nasmehnil, čutil je, da ga žalost mineva in da se v njegovo plišasto srce seli nekaj radostnega, nov, razposajen nemir. Zdelo se mu je, kot da je prišel v prav-
ljično deželo. Seveda, saj medvedek Janko še nikoli ni doživel lepote pokrajine in utripa življenja na deželi. Do zdaj je bil njegov dom veliko mesto, polno betona in hrupa. In takšno življenje, ki ga je poznal do zdaj, se mu je zdelo najlepše in popolno. A kako zelo se je motil! Kajti zdaj bo naš veliki plišasti medo Janko spoznal spokojnost in lepoto, poslušal žvrgo-lenje ptičkov, lahko se bo po mili volji igral na travnikih in skakal po jasah.
In zdaj bo medvedek Janko spoznal novo srečo, drugačno življenje, ki bo še veliko lepše, kot si sploh lahko misli. Kmalu bo prišel čas, ko bodo tudi spomini na življenje v mestu počasi začeli bledeti. Janko pa bo še dolgo srečno živel pri svoji ljubljeni družini.
Dragi mladi prijatelji!
Tako, kot so počitnice prišle, so se tudi poslovile. Prav dobro vem, da so bile zelo lepe. Vsem, ki niste pozabili na trinajsto stran časopisa SavaGlas in ste nam pisali razglednice, bi se rad lepo zahvalil. Tudi v imenu mojih dveh prijateljev šolarja Šolk : in Karmen. Priznam, lepo vas je bilo spremljati tudi v poletnih dneh, vsi trije smo z vami doživeli veliko lepega. Zdaj, ko je spet zazvonil šolski zvonec, vam želimo, da bi se v šoli lepo počutili in radi hodili vanjo. Pa pridno se učite in same petice domov nosite! In še nekaj: nikar ne pozabite, da je Škratova skrinjica na stežaj odprta za vso vašo pošto, zato le pridno pišite, mi pa bomo prebirali in tudi objavili najzanimivejše prispevke. Tako, to je vse, pa lepo se imejte!
Uredništvo!
Vsak ima v sebi sonce, vsak ima v sebi veter, vsak ima v sebi *vezde. Učitelji in vzgojitelji ter vsi, ki delamo z otroki, smo kot Gostovi in vabimo otroke, da jih prečkajo. Želimo, da bi bilo takšnih n°vih mostov v tem šolskem letu čim več, da bi nam zvezde ugodno s,jale in bi ob koncu rekli, da smo zgradili trdne mostove, tudi med biti in nami. Pošiljamo vam našo publikacijo, ki je vodnik po našem aelu, hkrati pa vam sporočamo, kdaj se bo kaj dogajalo na OŠ Blanca. . Vseh aktivnosti v publikaciji še ni, saj bomo športne, naravoslovne ln kulturne dneve vnesli po sprejetju letnega delovnega načrta v septembru.
Pričakujemo dobro sodelovanje, razumevanje in veliko posluha 2a naše delo, pričakujemo vas tudi na naših prireditvah in ob drugih Priložnostih.
Zgradimo trdne mostove, da bo našim otrokom laže hoditi prek
Pjih!

Ana Mešiček, ravnateljica OŠ Blanca
V uredništvu Radia Brežice in časopisa SavaGlas smo se zelo razbelili pisma, kije prišlo iz OŠ Blanca. To je šola, s katero smo tudi v Preteklih letih dobro sodelovali, in že zdaj se veselimo skupnega s°delovanja tudi v novem šolskem letu. Odločitev, da objavimo pismo v celoti, ni bila težka, saj je bilo napisano z veliko ljubezni, srčnosti f1 iskrenosti. Šola, ki gradi takšne ljubke mostove, je vsekakor prijazna s°la! Zatorej, gospa ravnateljica, hvala za tako prisrčno povabilo in !adi bomo spremljali vaše skupno delo. Predvsem pa, učenci, pišite, ste doživeli začetek šole in preživeli svojo prvo letošnjo dogo-“bčino v Prekmurju in Rakovem Škocjanu. Pišite, kaj delate v šoli, 'Pi pa bomo vašo pošto skrbno prebirali vsak torek popoldne v radijski ^daji Firbec šola, nekatera pisma pa objavili na 13. strani časopisa baGlas.
Pa srečno vsem skupaj!
Uredništvo

$
S
in %
jjgsjgu %
%
Pl.
ivi
pr
o
TOM pri ZPMS
JjPruetN KUC - VSAK MN OO 11* OO J0‘
niRxxxxxjl
r8®
1SSSSSSSSSS
Uganka
Najprej se blešči rdeča, pravi ti postoj!
Potem oglasi se rumena, takšna je kot sonce,
Za njo nasmehne se zelena. To so prave barve tri, kje stojijo, pa povej zdaj ti!
V šolo radi hodimo, seveda varno!
Torej prijatelji, kot ste že lahko sami opazili, se je novo šolsko leto čisto, čisto zares začelo. Da pa bomo v šolo radi in tudi varno hodili, morajo tudi “ta veliki” poskrbeti za našo varnost. Malo sem kukal, kaj se dogaja na cestah, in moram priznati, da sem bil zelo vesel. Kajti to, kar sem videl na svoje oči, me je zelo razveselilo. Zakaj? Na križiščih v bližini šol sem srečal prostovoljce Zveze šoferjev in avtomehanikov, seveda tudi policiste, ki so budno spremljali šolarje, jasno pa, da najmlajšim pomagajo v šolo odrasli. Lahko so mamice, zaželjeni tudi očki, ali pa starejši učenci. Hja, najbolje bo, da si sami ogledate!
Za varno pot v šolo so skrbeli prostovoljci Zveze šoferejev in avtome- Na tem križišču pa je za varen prehod skrbel policist. Tako se ustavi hanikov. Te so bolj velike učenke in varno so prečkale cesto!	avto! Učenka pa je varno prečkata cesto!
(JOJCUIOS)
Večji učenci hitijo v šolo sami, avtomobili na sliki pa mirujejo, samo Rumene rutice sploh ne smejo na cesto brez spremstva velikih in lahko bi bili drugje! Vseeno, so bili varni!	tako je tudi prav. Hura za mamico!
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Avtc/fne Uršič dc.c.
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Škoda
Bohoričeva 10, Krško, TRGOVINA 0608/ 232 116, SERVIS 0608/ 21 280, 232 113, PRODAJA 07/ 49 02 117, Delovni čas trgovine: 700-1800, sobota 700-1200
•	Izjemno ugodni načini financiranja
•	Možnost nakupa po sistemu POL
zdaj, POL pa pol • Možnost plačila pologa novega
vozila z vašim starim vozilom • Darilo ob nakupu vozila
•	Presenečenje ob nakupuz vozila
•	Škoda Felicia • Škoda Fabia • Škoda Octavia •
mi riadiu £jjražJL;y
P®0i)©(2)©5IJ©fe ®(s) I® OflGPS
PRODAJA
RVISIRANJE VOZIL

M £$
M. v
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI OKENSKE POLICE ;'‘u|tAMNITA GALANTERIJA
CKŽ 65, KRŠKO TEL.: 07/490 59 00 FAX: 07/490 5910
MOTOR
Mi-' -

Tel.: 07/497-12-50,
Poslova
■ ' ■"
M/497-32-95;Tax: 07/497-3^6
žice, Pleteršnikova 18 26-44
RENAULT
01.09.2000-30.09.2000 AKCIJA SOCOCASSE STARO ZA NOVO
PRODAJA, SERVIS, PREMONTAŽA GUM
UGODNI KREDITI, LEASING-i
■ m«
AVTO M A X	AVT0 KATEREKOLI ZNAMKE STAR NAJMANJ 10 LET BOMO ODKUPILI
ri,T	ZA 200.(KK),00 SIT IN VAM TA ZNESEK ODRAČUNALI
OBRTNA CONA LESKOVEC	pri NAKUPU NOVEGA VOZILA IZ PROGRAMA RENAULT.
Tel.:07/ 49 21 166 MDB 9, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM
TELSAT d,o.o.

Cn 20,1210 9ROTAMICA, 1tUTAX (07) 4971-207
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/625-406
[iti
1 .4 . -
	ipL
*> n. &"’%. l\ rit L/ I	
® INDUSTRIJSKA OPREMA BREŽICE d.o.o.
Krika vas 34/b, 8262 Krika vas Slovenija Tel.:+386(0) 7 49 49 233,45 96 006; Trgovina:+386(D) 74596 057 Fax .+386(0)7 4959151 internet: http://www.ino-brezice.sl E-rnad: ino.brezice@siol.net
BOGATA PONUDBA NIZKE CENE POPUSTI
UGODNI KREDITNI POGOJI
SUJ
jr
ja
nt

SPL0SN0 ZIDARSTVO • STROJNI OMETI • FASADE • ESTRIHI
VELIKE MALENCE 28, KRŠKA VAS
TELEFON: (07) 495 97 96 GSM: (041) 730-213

TRAKTORJI:
-landini
-IMT
-Univerza!
MULČARJ1
-sadjarski
-vinogradniški
-poljedelski
-komunalni
Zastopnik za Posavje iti Kozjunsko: Traktorji Oh
jpC
Na zalogi: LANDINI REX DT 70 F
Vse za vinogradnike, sadjarje, poljedelce in vrtičkarje: semensko blago, gnojila in sredstva za varstvo rastlin
Vse to fat ie več v KMETIJSKO VRTNEM CENTRU
KRŠKA VAS 34 B
07-49-59-233
f <
V 07-45-96-000 07-45-96-057
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
SavaGlas, 13.9.2000
Na podlagi 7. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99), Odloka o priznanjih Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 33/95) in Pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Sevnica objavlja Odbor za priznanja pri Občinskem svetu občine Sevnica
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV
ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 2000
1.	Priznanja Občine Sevnica so naj višja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, znanstvenem, telesnokultumem in drugih področjih.
2.	Priznanja so lahko podeljena občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam.
3.	Priznanja Občine Sevnica, razvrščena po velikosti, so naslednja:
-	častni občan Občine Sevnica,
-	grb Občine Sevnica,
-	priznanje Dušana Kvedra Tomaža,
-	medalja Dušana Kvedra Tomaža,	.
-	domicil v občini Sevnica.
4.	Vsako leto je lahko podeljen en grb Občine Sevnica in tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža.
5.	Predlog za podelitev priznanja lahko dajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja in druge organizacije. O podelitvi priznanja s sklepom odloči Občinski svet na predlog odbora za priznanja. Priznanja podeljuje župan Občine Sevnica praviloma ob občinskem prazniku.
6.	Pisni predlogi za kandidate dobitnikov priznanj morajo vsebovati natančne osnovne podatke o predlaganem kandidatu. V predlogu mora biti razvidno, za katero vrsto priznanja je kandidat predlagan. Predlagatelj mora predlog podrobno obrazložiti oziroma utemeljiti in navesti podatke tudi o tem, ali je kandidat že prejel katero izmed priznanj in kdaj.
7.	Predloge pošljite na naslov:
OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Glavni trg 19 a
8290 SEVNICA.
Predloge za dobitnike priznanj lahko pošljete do vključno 30. septembra 2000.
r
N
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo
lYg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 0608 601 264, 601 250 Fax.: 0608 601 253
Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
Ime in priimek.
Naziv delovne organizacije ali podjetja.
Kraj
Ulica
.poštna št. telefon
Datum
podpis.
Število izvodov.
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod.
V	✓
m IMu BraKo«
vsako soboto ob
kino
Kino servis Brežice
Sreda 13.9., ob 21. uri Opoldanski obračun, vvestem komedija; četrtek, 14.9., ob 19. uri Romeo mora umreti, akcijski, ob 21. uri Opoldanski obračun; petek, 15.9., ob 19. uri Romeo mora umreti, ob 21. uri Opoldanski obračun; sobota, 16. 9., ob 19. uri Opoldanski obračun, ob 21. uri Romeo mora umreti; nedelja, 17.9., ob 19. uri Opoldanski obračun, ob 21. uri Romeo mora umreti; ponedeljek, 18.9., ob 21. uri Romeo mora umreti.
Kulturni dom Krško
Petek, 15.9., ob 20. uri Hišni red, drama; sobota, 16.9., ob 20. uri Hišni red; nedelja, 17.9., ob 18. uri Hišni red, petek, 22.9., ob 20. uri Erin Brockovich, drama; sobota, 23.9., ob 20.uri Erin Brockovich; nedelja, 24.9., ob 18. uri Erin Brockovich.
torkove bodice
Poslušalec Sandi iz Brežic sprašuje, kdaj bo postavljen še kak bankomat v novem nakupovalnem centru in koliko jih bo.
Odgovarja Anita Pegam svetovalka za promocijo pri NC Inter-market Brežice:
“Glede bančnih avtomatov v NC Intermarket smo se posvetovali z SKB banko in po njihovi oceni ni potrebe po še enem bankomatu.”
Marija iz okolice Dobove je bodico naslovila na našo medijsko hišo; opozorila je, da ji ni všeč napovednik za reklamno sporočilo o potrošniški košarici.
Odgovarja vodja komercialne službe naše medijske hiše Edvard Štraus:
“Najprej ugotavljam, da poslušalka ni postavila vprašanja, zato ne moram podati klasičnega odgovora. Lahko povem, da se produkcija tako reklamnih sporočil kot “džinglov” izvaja vsakodnevno, da ob tej produkciji želimo postaviti produkcijo na nek zavidljiv nivo in s tem povzročiti, dajo bodo poslušalci zaznali; tudi z neko mero provokativnosti. Iz tega stališča gledano lahko bodico, ki jo je gospa dala, jemljem kot kompliment. Jaz se seveda z njenim okusom, najverjetneje tudi tistim, ki ga ima pri poslušanju glasbe, ne ujemam in drugega odgovora ta trenutek ne morem dati.”
Gospa Cvetka iz Kočnega pri Krškem pa sprašuje glede novega zakona o delovnih razmerij.
Sprašuje, kdaj bo sprejet omenjeni zakon oziroma kako bo definiral delo za določen čas.
Odgovarja Marko Štrovs, državni sekretar pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: “Zaposlitev je razmerje med delodajalcem in delavcem, ki skleneta pogodbo o zaposlitvi, kjer se dogovorita tudi, ali bo delo sklenjeno za določen ali nedoločen čas. Tako velja po starem in tudi po novem zakonu bo ostalo tako. Tisto, kar je novo v tem zakonu o delovnih razmerjih - ki se pripravlja že od osamosvojitve in bo verjetno sprejet do konca letošnjega leta -se nanaša na neke okvire, v katerih imajo delodajalci svobodo za sklepanje zaposlitve za določen čas. In sicer bo določal najdaljše obdobje za tovrstno zaposlitev, določa primere, v katerih je tovrstna zaposlitev možna, primere, v katerih je možno zaposlitev za določen čas podaljšati še za eno obdobje ali pa jo spremeniti v nedoločen čas. Prav tako določa posebne olajšave za male delodajalce, ki so boj podvrženi gibanjem na trgu, ki vplivajo na obseg njihovih dejavnosti. Še vedno pa velja, da je te določbe tako kot obliko delovnega razmerja treba pazljivo preveriti ob sklepanju delovnega razmerja oziroma podpisu pogodbe.
OBVESTILO!
-
Poklicna gasilska enota Krško
razpisuje
prosto delovno mesto poveljnika- direktorja.
Razpis je objavljen v Uradnem listu RS 78/00 z dne 1.9.2000.
GRADITELJI POZOR!
Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah.
m:	'	.	'Jfc <
Dušan Tržan s.p. GSM: 041/ 642-762
li'kIcjii: 117 ,W.V) - Soli I iik>: 07 ,W.<o . S70. ■niait: m dimki’• ■ u -nni.si

mali oglasi
Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia.
Prodam FORD ORION, letnik 91, oprema GHIA SI, zelo lepo ohranjen, vlečna naprava in veliko dodatne opreme, cena 6.500 DEM. Pokličite 041-415-711.
Kupim kubik suhih hrastovih plohov, debeline 80 cm. Telefonska številka 041-788-222.
Prodam osebni avto ALFA ROMEO 33, 1.7 ie, letnik 93, cena po dogovoru. Pokličite 041-844-887.
EKIPA
MmmmMMrfpm
EKIPA
A® wwkM MjPm
EKIPA
EKIPA
EKIPA
EKIPA

RADIO
BREŽICE
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabita k sodelovanju
novinarje in tiste, ki bi to delo želeli opravl jati. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega .uredništva.

Časopis SavaGlas ■ časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 1 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 499 r250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Žalostna usoda slovenskega pomorstva
Branko Krznarič je Krčan, rojen v Brežicah pred devetintridesetimi leti. V Krškem je končal srednjo strojno tehnično šolo. Ko je odslužil vojaški rok, je na pomorski šoli v Piranu napravil specializacijo, pridobil naziv pomorskega strojnika in postal častnik trgovske mornarice. Trinajst let je deloval na ladjah slovenske splošne plovbe. Služil je tudi na tujih ladjah in v tem času doživel marsikaj, tudi brodolom. Zdaj živi v Kopru in Krškem. Ima družino, hčerki Lano in Nino ter ženo Anito, ki je tudi Krčanka in pravi, da komaj čaka, da bo Branko spet doma v Posavju, kjer ima poleg stanovanja pri ženinih starših tudi majhen vikend na Trški Gori pri Krškem in majhen vinograd z lepim razgledom daleč naokoli. Branko Krznarič je zanimiv tudi
zato, ker je v Sloveniji edini inšpektor mednarodnega združenja sindikatov transportnih delavcev (ITF) s sedežem v Londonu. Nje-
govo poslanstvo je skrbeti za pravice pomorščakov, ki na čezoceanskih ladjah priplujejo v koprsko pristanišče. Ima velike
pristojnosti, saj lahko ladjam prepove izplutje iz pristanišča, če ladjarji kratijo pravice pomorščakov. O svojem delu sindikalista in nenavadnem poklicu je povedal: “Že leta 1998 sem dosegel poplačilo premalo izplačanih plač pomorščakom, zaposlenim pri splošni plovbi, in sicer tri milijone dolarjev. Z intervencijo na ladjah, ki so priplule v koprsko luko v letih 1998-1999, pa mi je uspelo realizirati 350 tisoč dolarjev v korist mornarjev in njihovih plač. Moja bistvena naloga je, da ladjarje, to je delodajalce, prek našega sindikata, ki uživa mednarodni ugled, prisilim k podpisu kolektivne pogodbe, ki pomorščakom zagotovi ustrezen socialni status. Lahko rečem, da mi to za zdaj kar uspeva.” Branko Krznarič je še podpredsednik Slovenske zv£zc sindikatov -
Alternativa, odgovoren za mednarodne dejavnosti tega sindikata. Ob koncu našega pogovora smo ga vprašali, kakšna bo prihodnost slovenskih ladij in pomorščakov oziroma “kam plovemo”. “Na žalost trenutno nimamo nobene ladje splošne plovbe, ki bi plula pod slovensko zastavo. Vseh šestnajst naših ladij pluje pod tujimi zastavami. Naši mornarji so na teh ladjah le mezdni delavci. Čeprav je trenutno večinska lastnica naših ladij še vedno Slovenija, se bojim, vsaj tako kaže, da se lx) splošna plovba kmalu v celoti privatizirala in bo naša država svoj delež prodala tujim lastnikom. Obstaja resna nevarnost, da bomo Slovenci ostali brez svojega ladjevja in svojih pomorščakov. Temu se reče žalostna usoda slovenskega pomorstva.”
Žan Kosec
Res jih ni veliko, ampak ...
Arto - Ta vasica leži na obrobju sevniške občine, sicer pa sodi v Krajevno skupnost Studenec in premore vsega 18 hiš. Glede na večinoma kmečki živelj gre seveda k vsaki dodati še gospodarsko poslopje. Arčani se lahko v nasprotju s prebivalci večine manjših zaselkov pohvalijo z izredno složnostjo, ki seveda rodi sadove.
Tokrat so s svojim delom ob pomoči sponzorjev in sevniške občine v kraju uredili športno igrišče. Večnamenski prostor je zagotovo lahko v ponos vasici, drugim manjšim zaselkom pa za zgled in spodbudo, da je takšna igrišča mogoče postaviti tudi zunaj večjih urbanih na-seiij.
Športni objekt so začeli graditi maja lani. Krajani so v projekt, ki je po besedah predsednika vaške skupnosti Arto Janoša Janca vreden približno 6,000.000 tolaijev, poleg denarnih prispevkov vložili več kot 3000 ur svojega dela, več kot 300 traktorskih ur, z delom in sredstvi pa so pomagali tudi sponzoiji. Občina Sevnica je za asfaltno preplastitev prispevala 2,000.000 tolaijev.
Pred tedni so prizadevni Arčani namenili veselju in radosti, ko so postorili vse za slovesno odprtje igrišča. Ob petih zjutraj seje odpravila na pot 52-letna Anica Gašpa-
roš in tekla vse od Slovenskih Kon- prisrčno sprejeli medse sevniškega jic do rodnega Artega. Tudi dež je župana Kristijana Janca, ki v svo-
Trak je prerezal predsednik vaške skupnosti Janoš Janc.
ni ustavil, je pa nekoliko zmotil na- jem nagovoru ni skrival zadovoljst-daljevunje proslave. Domačini so va, da so skupaj zmogli dovolj vol-
je in moči za dokončanje tako lepega, tudi z žarometi opremljenega večnamenskega športnega igrišča. Domačini so ob začetku gradnje ustanovili Športno društvo Arto, župan Janc pa je ob tej priložnosti oblekel njihovo majico in jim obljubil skorajšnje športno srečanje pod košarkarskim obročem.
Ženske z Artega so na hribčku nad igriščem pripravile razstavo kmečkih pridelkov z naslovom Mati jesen, tamkajšnji otroci pa so se med močnim nalivom pod avtomobilsko ponjavo predstavili s kulturnim programom. Sevniški ansambel Sijaj je goste in domačine zabaval še naslednji dan, saj je bil sicer tako potreben dež vendarle premočan, da bi se lahko druženje ob okusnem lovskem golažu, odojkih in domačem vinu končalo že v soboto.
Prizadevnim domačinom želimo, da bi igrišče tudi v prihodnje združevalo vse generacije Artega. V. Z.
Srečanje s svojci na Impoljci
Impoljca - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je pred dnevi na stežaj odprl vrata svojcem svojih varovancev in njihovim prijateljem na tradicionalnem vsakoletnem srečanju s svojci in tako se jih je skupaj zbralo preko 700. Varovanci doma so obiskovalcem predstavili svoj vsakdan v domu, v sodelovanju z Galerijo Meke iz Brežic pa je potekala humanitarna prodajna razstava uipetniških slik slikarjev amaterjev. Kasneje je potekalo še prijetno druženje z zabavo in piknikom.
Letošnje srečanje je bilo namen- dajna razstava slikaijev amaterjev,
jeno poglobljenim medsebojnim odnosom, zato so ga organizirali nekoliko drugače, kot so potekala dosedanja srečanja, in sicer so pretežni del tega dne prepustili kar varovancem. Vsi obiskovalci doma so si lahko ogledali delo varovancev po delavnicah in njihove prostočasne aktivnosti. Teh pa je v domu vse več. Tako se varovanci ob svojem prostem času zbirajo na terapevtski gimnastiki, pri kuhanju, športu in rekreaciji, skupaj zapojejo v domskem pevskem zboru, ali pa se srečajo pri cvetličarskem krožku, že lep čas je zelo aktivno tudi domsko planinsko društvo, uvajajo pa tudi projekt prostovoljnega dela z mladimi. V tem mesecu so izdali glasilo Domski list v katerem so zbrani prispevki varovancev in strokovnih delavcev doma. To pa še ni vse, kajti ob prijetnem druženju, kulturnem programu in nagovoru direktorice doma Milke Cizelj je bila tudi humanitarna pro-
ki so v mesecu avgustu na pobudo galerije Meke iz Brežic ustvarjali na humanitarni likovni koloniji na temo Sončnica. Vabilu glavne organizatorice in prav takoijubiteljske slikarke Daniele Meke seje odzvalo 12 slikaijev amateijev, ki so tako postavili na ogled in prodajo svoja umetniška dela. Izkupiček od prodaje slik bo namenjen vsebini življenja v domu. Sicer pa si slikarji želijo, da bi tovrstna humanitarna likovna kolonija postala tradicija, zato bodo tudi v prihodnje veseli vsakega novega ljubitelja slikarske umetnosti.
Skratka v prijetnem okolju doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca je minil resnično prijeten dan, ki seje zaokrožil s skupnim družabnim srečanjem in piknikom, in to je bil prav gotovo dan, ki bo tako obiskovalcem kot tudi zaposlenim, predvsem pa varovancem, ostal v lepem spominu. K.M.
V spomin na krutosti vojne
Planina nad Podbočjem, 9. - Spominskemu srečanju ob 58-letnici tragičnih dogodkov v tej vasici je botrovalo lepo. vreme, zato je bil obisk nepričakovano dober. Uvodoma je predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Krško Jože Zupančič izrazil upanje, da od vseh predstavnikov države pričakuje spoštljiv odnos do NOB. Slavnostni govornik državnozborski poslanec Branko Janc pa je dejal, da mu je čast spregovoriti v tem kraju o času, ko so se dogajale vojne grozote. Poudaril je, da mora žal še danes civilizirani svet preganjati fašistične in nacistične ideje ter hkrati opozoril, da smo dolžni vztrajati pri avnojskih sklepih. Član predsedstva Antifašističnega združenja iz sosednje Hrvaške Antun Magič je pohvalil dobro sodelovanje združenj z obeh strani meje in povabil zbrane na veliko hrvaško proslavo konec meseca v Sošice.
O pomenu boja proti okupatorju pa je spregovoril tudi predstavnik Podgoijanskega bataljona in Cankarjeve brigade, tudi domačin, Ciril Plut. Po prireditvi je sledil bogat kulturni program, ob tej priložnosti pa so odprli še razstavo slik domačinke Anice Božič. S.V.
50 let Planinskega društva Brežice
Globočice, 9,- V letošnjem letu Planinsko društvo Brežice praznuje visok jubilej, ki ga obeležujejo s številnimi prireditvami skozi celo leto. Po pestrem dogajanju v prvem polletju so poletne dni preživljali tokrat v tujih gorah. V obarvani jeseni pa brežiške planince čaka še tradicionalni pohod po poteh brežiške čete in tri velike prireditve z osrednjo 8. decembra.
Tokrat je bilo živahno v Globočicah, kjer so pripravili družabno srečanje. Gre za tradicionalno srečanje planincev Zasavja in Posavja. Zjutraj so se najprej odpravili na Pohod na Veliki Cimik, nato pa druženje nadal jevali na turistični kmetiji Tomše. S.V.
S
Še malo, pa bo v brežiškem občinskem grbu le streha vodovodnega stolpa s simobilovim oddajnikom, kajti padle so smreke, gradbena dela posegajo v njegov videz in videz okolice, v minulih dneh pa smo na krut način še ob leseni gasilski stolpič ob njem. In stolp ni več tisto, kar je skozi zgodovino simbolno nosil v vsej svoji mogočnosti
Mnogi se sprašujejo, ali so gradbeni posegi ob brežiškem ponosu res upravičeni in strokovno dopuščeni. Ko je Turistično društvo Brežice vložilo na Občino zahtevo za vpogled v dokumentacijo za posege na vodovodnem stolpu, so nekateri iz te ustanove že videli ljudsko nepokorščino in razjarjeno množico, ki protestira.
Duhove tako v Posavju kot-v državi burijo tudi elektroenergetski objekti, tako tisti, ki delujejo, kot tisti, ki so še na papirju. Napovedane menjave v njihovih Nadzornih odborih pa so naša priložnost, pravijo drugi. Še nezgrajene savske elektrarne si posamezniki prav v tem kontekstu že lastijo za svoje.
Posavcem in ostalim Slovencem se na bodočem civilnem delu letališke piste v Cerkljah ob Krki v mesecu oktobru obeta pravi avto - moto spektakel. Organizatoiji namreč pripravljajo finalno dirko za evropsko prvenstvo v razredu Formule 2, kjer tekmujejo najboljša dirkaška moštva, ki jih poznamo tudi iz sveta Formule 1. Ali bo ekipi organizatoijev na čelu z najbolj znanim slovenskim hitrostnim dirkačem Matjažem Tom-ljetom, uspelo pripraviti vse potrebno za izpeljavo tako zahtevnega projekta, se v tem trenutku še ne ve. Toda tisti, ki Tomljeta poznajo, pravijo, daje preživel že veliko hujše skušnjave, kot je organizacija takšne dirke. Gradbena in druga pripravljalna dela v Cerkljah nemoteno tečejo, na ogled pa so baje prišli že tudi prvi akterji same dirke oz. njihovi menagerji, inženirji in drugi pomembneži posameznih moštev. Nekateri so izjavili, da bomo v Sloveniji gotovo gledali tudi dirke za svetovno prvenstvo voznikov F 1. To naj bi se zgodilo v času naslednjih petih let.
Da smo Posavci nekako “nori” na bencinske športe, se ve daleč naokoli. V Brežicah lahko spremljamo dirke motokrosistov, v Krškem dirke speedwejistov, v Sevnici pa dirke kolesarjev. Tistih, ki si na kolo pritrdijo motor ter ga “šibajo” od Sevnice do Lisce in nazaj. Vmes menda tudi pešačijo ali tečejo, plavajo ali veslajo, torej počenjajo tisto, kar se v danem trenutku najbolj splača. Sicer pa se med Sevničani že dlje časa govori, da bi tudi v Sevnici lahko prirejali kakšne odmevnejše dirke. Tudi če bi bile konjske. Ker v tej posavski občini ne premorejo pravega, klasičnega hipodroma, bi takšne dirke lahko potekale v krogu okrog boštanjske obrtne cone. Kot pravijo, je tam denaija, da bi ga lahko vstran metal. Pa tudi prve konje so si že priskrbeli, tiste ta prave, kosmate. Le to se še ne ve, v čigave hleve oz. garaže jih bodo spravili.
Nič več prahu na cesti na Konjsko Glavo
Konjska Glava - Prvo sobotno popoldne v septembru so prebivalci Presne Loke in Konjske Glave, dveh zaselkov sevniške krajevne skupnosti, namenili slovesnemu odprtju asfaltirane ceste. Izvajalce pri pripravi 1280 m dolgega odseka vse od 25. maja, ko so se začela zemeljska dela, dež verjetno ni toliko oviral kot ravno pri sklepnem dejanju - odprtju.
Pri pripravi cestnega odseka Prešna Loka-Konjska Glava so navozili 5700 m3 peska iri'preplastili 4500 m2 ceste. Zemeljska dela so zahtevala kar precejšnjo vsoto denarja, in sicer 5,000.000 tolarjev, medtem ko je za postavitev škarpe in asfalt sevniška občina prispevala 8,000.000 tolarjev. Krajani so v gradnjo, ki je potekala pod vodstvom Krajevne skupnosti Sevnica, vložili 4,000.000 tolarjev.
Krajani so slavnostni dogodek - odprtje ceste - zaupali najbolj prizadevni vaščanki Anici Ocvirk.
Sevniški župan Kristijan Janc je izrekel priznanje in čestitke domačinom za novo pridobitev, posebno vodji gradbenega odbora Mi' ranu Kunšku in domačinki Anici Ocvirk, ki je dejavno spremljala izvedbena dela vse od začetka. Njej so dodelili tudi najlepšo dolžnost ob odprtju cestnega odseka - prerez slavnostnega traku.
Takoj zatem so v križišču postavili še kažipot za občinsko prestol' nico in bližnji Žurkov Dol. Domačini in gostje so po preverjenih poda' tkih tisto popoldne prišli le do bližnje zidanice in tam omenjeni dogo' dek ob polni mizi in prijetnem klepetu tudi proslavili. V. Z.