EŽONA1921/22' ŠTEVILKA 3. rvAvPOiic IZDAJA UPRAVA N A' RODNEGA ELEDALIHA V LJUBLJANI UREJA MILAN PUGELJ' CENA1D Spored za 3. teden. Drama Sobota, 15. oktobra — Oče. D Nedelja, 16. oktobra — Ljubezen. Izven, oned., 17. oktobra — Oče. C orek, 18. oktobra — Zaprto. reda, 19. oktobra — Požar strasti. A rtek, 20. oktobra — Komedija zmešnjav. Izven, etek, 21. oktobra — Ljubezen. E Opera Sobota, 15. oktobra — Evangeljnik. C e elja, 16. oktobra — Tosca. Izven, oned., 17. oktobra — Zaprto. °rek, 18 oktobra — Boris Godunov. B reda, 19. oktobra — Dalibor. D etrtek, 20. oktobra — Evangeljnik. E etek, 21. oktobra — Carmen. A — 1 — Začetek ob 8. Konec ob 10. OCE Drama v treh dejanjih. Spisal Alojz Jirasek. Poslovenil Fran Albrecht. njuni otroci Kopecky, kmet . Njegova žena Anton, pravnik \ Vaclav [ Ana ' Divišek, četrtgruntar.............. Jan, abiturijent 1 Bobeš j n]egova SInova Janač, pravnik..................... Krivda, imenovan dr. Smetana Vašina 1 , . \ Jilek J ba!tarJa l Pelunkova .... Prvo vaško dekle Prvi vaški deček . Drugi „ Prva | f druga . vaščanka , tretja ) \ I Režiser: ROGOZ- g. Gregorin, ga Danilova, g. Železnik, g. Terčič. gna Bergantova, g. Rogoz, g. Drenovec, g. Plut. g. Gabrič, g. Kralj, g. Ločnik. g. Medven. gna Rakarjeva. gna Gorjupova. g. Kovič, g. Subelj. gna Rovanova. gna Lehmanova. gna Sturmova. Romarji, mladeniči, mladenke, godci, vaščani. Dejanje se vrši na vzhodnem Češkem. - 2 - Začetek ob 8. Konec ob 11 LJUBEZEN Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. g. Rogoz, gna Wintrova. ga Juvanova, g. Šest. gna V. Danilova, ga JDanilova. g. Železnik, gna Gorjupova. ^ejanje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje j?nl®>. v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v za-ne u. Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem nune celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur. - vetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta". Martin............. Njegova žena Ana 'Njegova mati . . . Vitus Werdegast . Madame Charlotte Osiveli gospod . . oobarica............. - 3 - Začetek ob 8. Konec ob V2II. Požar strasti Drama v štirih dejanjih. Spisal Josip Kosor. Preložil Ivan Zorec. ca Režiser: ROGOZ. g. Danilo, ga Borštnikova, g. Drenovec, gna Danilova, g. Rogoz, ga Danilova, g. Gaberščik. g. Peček, g. Železnik, g. Bitenc, g. Bratuša, g. Lipah, g. Smerkolj, g. Gregorin, g. Ločnik. g. Kralj, g. Plut. g. Kuratov, g. Strniša, g. Mušič, ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Kovič, g. Medven. g. Kovič, g. Subelj. g. Gabrič, gna Gorjupova. gna Rovanova. gna Sturmova, gna Lehmanova. dekleta in vaški fantje. Dejanje se vrši v slavonski vasi. Med drugim in tretjim dejanjem mine leto, med tretjim in četrtim mine en dan. llarija Salič . . . Mara, njegova žena llija, njegov sin Ruža, njegova izvoljen Guša Rigalin . . Stana, njegova žena Ada, njihov sin Mirko, bivši dijak Sodnik . . Zemljemerec Kaplan . . Beležnik . . Pandur . . Vasiljevič, gozdar Matič, gozdni čuvaj Petar Miškovič Gabra Matič Martin Dimič Tunja Čovič . Saličev hlapec Jela, ciganka Beračica . . Slepec . . . Človek s polja Prvi cigan . . Prvi delavec . Prvi žandar . Prvo Drugo Tretje Četrto dekle Delavci, cigani. Vaška — 4 — Začetek ob 8. Konec pred 10. Komedija zmešnjav Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah)^ Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Zupančič. Režiser: O. ŠEST. Soli •nus, . , vojvoda efeški....................g. Gaberščik. _ egeon, trgovec iz Sirakuze.................g. Ločnik. miiija Aegeonova žena, opatica v Efezu ena Rakarjeva. Antlfolus Efe*ar. ) i rr KVnli Ant‘f°!US ^e^an, ) dvojčka, sinova utolus Sirakužan, ^ Aegeona in Emilije \ r°mio Efežan, ) dvojčka, služabni- / romi0 Sirakužan, j ka Antifolov i galtazar, j { C°nio, ! lr8°™ s?ge1?’ zlatar.................... A^P- šomašter in zagovornik Lu r<' ’ ^ena Antifola Efežana iu,v‘!at?a’ njena sestra . anda, krčmarica . Ječar ^u£a Adrijane Kralj, g. Šest. g. Danes, g. Plut. g. Kovič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Gregorin, g. Peček, ga Danilova, gna M. Danilova, gna Bergantova, g. Strniša. Šubelj. g Sodni sluge, dvorjani, stražniki, redovnice, rabelj Dejanje se vrši v Efezu. Po tretji sliki daljša pavza. — 5 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Evangeljnik Opera v 2 dejanjih, 3 slikah. Besedilo in glasbo zložil Viljem Kienzl. Prevel Friderik Juvančič. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIC. Friderik Engel, justicijar v samostanu sv. Otmara Marta, njegova nečakinja ga Levandovska. Magdalena, njena prijateljica gna Sterkova. Ivan Freudhofer, učitelj . . . . • • • Matija Freudhofer, aktuar v samostanu, njegov mlajši brat Kozobrad, krojač Basar, puškar Aibler, star meščan g. Perko. Aiblerjeva žena ga Smolenskaja. Huberjeva žena ga Trbuhovičeva. Janko, mladenič Deček gna Koreninova. Nočni čuvaj g. Ižanc. Cunjarica ga Lumbarjeva. Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. Benediktinci, opat. 1. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. dejanje na Dunaju leta 1850. (Vsebina je na 14. strani.) Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA elodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala • Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. p. , ona Tosca, slovita pevka (sopran) .... gna Zikova. ■ ano Cavaradossi, slikar (tenor)....................g. Kovač. °aron 1- " l• x_l •!_ /i :i \ _ i _____________ acon Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. esare Angelotti (bas)........................g. Zorman. ^erkovnik (bariton) . . “ ' ' Poletta, birič (tenor) . fC'ar5one> orožnik (bas) fer ■■■■■ . . . . g. Trbuhovic. .... g. Mohorič. . . . . g. Drenovec. .... g. Perko. .... gna Sterkova. ^a'dinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije slikal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. L \ cerkvi St. A n d r e a tl c 11 a v a 11 e v Rimu. ječe ■ Angclotti> bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz jatel ln Se s^r'je v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov pri« rado’.ga sPozna ter mu obljubi pomagati. Ko pride Tosca, Cava« jo slik*JeVa zaro^enka, sc Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki Pomi' ' l ^avara^oss*- vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu jUrn lr.*' ^arkiza Attavanti, sestra Angclottijeva, je skrila pod oltar« sled Ze?.S^° °bleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred za« s[-r.Uj0^‘m ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angclottiju, naj se iiict v nJegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba od« sPozn Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi ljubček ??t0Zc markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi, v stik ^osk>n, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi Pahl' - ? begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Jaco z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po 7 - ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači: Scarpia sedi pri večerji, pričakujoč Tosco. Birič Spoletta po* roča, da se ni posrečilo prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. l’o brezuspešnem zaslišava* nju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skriva« lišča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve na« roščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca izdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, tako da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda Scarpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se mu uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko hoče Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza* me vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados* siju, da bi ž njim pobegnila. III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s pismom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da bo le na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da naj Cavaradossija resnično ustrcle. Cavaradossi pogumno stopi pred puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da se le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v globočino. — 8 — Začetek ob '/28. Konec po 11. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, Predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Di ingent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. por|f Godunov, ruski car (bariton) eodor, \ njegova | (mezzosopran) sed' umor'l malega carjeviča Dimitrija, je kronan in stopa p l. s^avr>ostno procesijo v cerkev, kjer se pokloni senci svojih 1 n’k°v- Narod ga navdušeno slavi. D, čava r u S a slika: Starček Pimcn piše ruski letopis in kon* '■ umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega 9 - muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega sc pozneje izda. Tretja slika se vrši v kremi na litvanski meji. Dva va* gabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta pri* peljala sem Otrepjeva, ki je pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrepjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost Otrepjeva rešita. Četrta slika se godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa muči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Šujski mu prinese zdajci vest o groznem pojavu: ubit carjcvic je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Peta slika. Deklice slave lepoto svoje gospodarice M a* rine, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo za* ljubljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska ji, po* stati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, č>5 postane car. Šesta slika se dogaja pod mestom Kroini. Otrepjevi pri* taši so naščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od roj* stva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitirata uspešno za Dimi* trija. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, zakaj za časa svojega vladanja je dovolil propagirati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za Dimitrijem. Sedma slika. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Šujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o bolezni carja, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen — naročil ga je nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile. Car čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v same* stan, da najde tam odpuščenje za svoj strašni greh. Toda umira tik svojega prestola, katerega je osvojil za tako grozno ceno. — 10 — Začetek ob 8. Konec okrog 11. DALIBOR Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana. Di<-igent: A. BALATKA. Režiser: FR. BUČAR. j^adislav, kralj češki (bariton) . ... g. Romanovski. MVr)°r’ V'^ez (tenor).................g. Drvota. Tj\f'a».grofica (sopran)..............ga Levandovska. Vit t-’ S'ro^a (s°pran)...............gna Thalerjeva. n ’ oproda Dali borov (tenor) . . . g. Mohorič. BucfS' -*e*n*^ar (bas) ...............g. Zathey. n,u(n grof’a ’ ‘l n?J,s°di Dalibora zaradi umora. Milada, sestra umorjenega Varja °^tožuje Dalibora. Pred sodišče poklicani Dalibor se žago* le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodniki tosti f}°,.Pal*bora v dosmrtno ječo. Milada, prepričana o plemeni* mil0j£ a.0ril> začuti vzbujajočo se ljubezen ter prosi zaman po? libor-i nja zanJ- Daliborova varovanka .litka sklene osvoboditi Da« s Pomočjo Milade. Za osvoh • • Pr'^aka svojega ženina Vitka ter mu razodene načrt jajoJim .nje Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse priha« ^aliboraV ak°m- ^akoj obljubijo, bojevati sc za ljubljenega Pri j A r?mcn a. Milada, v moškega preoblečena, stopi v službo ado k nC?-iiU Benešu' da bi rešila Dalibora. Beneš pošlje Mi« k Dalibor 2 naPro*cn'm* goslimi. Milada sc koj poda v ječo Milad;[ r C-e.n a. Spečemu Daliboru se v sanjah prikaže Zdenko, kef ]j^c *n Pov^ strmečemu Daliboru, da ga hoče osvoboditi, s°diio^n Paliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog kralja ob« pUahbora na smrt Znarnenir>e m 6 n a' ^^a^a čaka z vojščaki pred ječo na Daliborovo Dalibor l&\ 1?as^°k- Namesto znamenja se začuje mrtvaški zvon, ^0r Priv na nlor‘-^e’ Zaman naskočijo vojščaki grad. Dali« Vražnikc C s”lr^no ranjeno Milado, in ko zagleda zmagonosne so« - 11 - Začetek ob 8. Konec ob 11- CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA' Carmen (mezzo-sopran).......................gna Thierry. Don Josč, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton).............g. Romanovski. Micaela, kmečko dekle (sopran) . . . gna Zikova. Frasquita, ciganka (sopran)...............gna Thalerjeva. Mercčdes, ciganka (sopran)...............gna Sterkova. Dancairo, tihotapec (tenor)..............g. Mohorič Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovic Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey Morales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci- Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Spirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zato* čenča Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo de* lavkc, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da hi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V to« varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki jc bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve* /ano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa* kega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj — 12 — namen. Jose sc strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz* Pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. il- Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popis 'aj0- ^ačuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi Ju slavni zmagovalec Eseamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, ln Eseamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po od* *" ^scamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, rmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. sc pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in pleson.. ota začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je vel*JCna’ *10^c J°s<^ ta*to kmalu zapustiti, zato mu porogljivo > naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po- snrn ZUna^ na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma j'oT> °C'^rc ‘n vstoPi- Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo ... t’a’ 10gaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. D ^ soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti J)ar . P°Prcj pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak čari* • °sč pa naj med tem straži odloženo blago. v Posejeva mati je poslala Micuelo iskat sina. Micaela pride haja' .C®ana’ m zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri« J0s-.J0CCaa ^'s'-arnilla> se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje ljubJ.eV0’ ^CSa *u *^e’ otig°vori Eseamillo, da je prišel k svoji {,1 S'arnien. Po kratkem prerekanju sc začne boj z nožem; Jose Ul0- 'scamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pos roti Jo .r.men hoče z Eseamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela Se , seja naJ se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen . avl-la Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se b0sta Kmalu zopet videla. ESCa ^r c areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega bit; • * 'n ^a Pohajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi n°ve zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja roteč tovar‘^'c- Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, jL, p0^°’ na^ ^rc ^ njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose Podaril t*10- r°^> toc^a zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil srce 1 °Se *n mu 8a vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v a se zgrudi mrtva. - 13 — Evangeljnik. Viljem Kienzl je rojen 1. 1857. na Gorenjem Avstrijskem-Študiral je v Gradcu in na Dunaju, kjer je napisal 1. 1877. disertacijo „0 muzikalični deklamaciji**. Spis je izšel v tisku 1. 1885. Leta 1879. je bil Kienzl v Bayreuthu pri Wagnerju, potem v raznih službah, od 1. 1897. do izbruha vojne je živel v Gradcu, med vojno pa se je preselil na Dunaj, kjer še vedno marljivo in uspešno deluje. Vsem njegovim delom je vtisnjen pečat Wagnerjeve šole. Najpopularnejše njegovih del je „Evangeljnik“, ki se je vprizoril z velikim uspehom doslej na več nego 150 odrih. Zadnja njegovih oper je „Testament“, ki so ga igrali prvič 1. 1916. Kienzl slovi kot komponist, kot pianist in kot umetniški kritik. „Evangeljnik“ se je prvič pel 4. maja 1. 1895. v Berlinu. V Ljubljani so ga prvič peli 15. februarja 1907. Vsebina dela je sledeča: 1. dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, prvi aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrbnika, ki je pa vdana le Matiji. Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v svoji jezi odpusti Matijo iz službe. Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez prisluškuje in sklene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen zaneti ogenj v samostanu in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, da je on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe. 2. dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču dunajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile darove. Magdalena, prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je izvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje. Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine. 3. dejanje. Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest. Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna. Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil življenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže. J. - 14 — A. P. Čehov o kritiki in ljudeh. Kritiki so kakor brenclji, ki moti jo konja pri oranju. Konj 6 a’..vse n.iegove kite so napete kakor strune na basu, kar ga pici v bok muha, bode ga in brenči. Konj se stresa in °P eta z repom okoli sebe. A zakaj leta muha okrog? Saj maj sama ve. Samo zato, ker je brez miru in hoče ozna-' 1' »Glejte, tudi jaz živim na zemlji. Poglejte sem, tudi jaz m brenčati in letati. Petindvajset let sem eital kritike svojih povesti in ne P fflinjam se niti ene opazke resnične vrednosti ali ene be-/ - e’ ki bi pomenila dober svet. Samo enkrat je Skabičevski n aven. ruski kritik in literarni historik) nekaj napisal, kar je plavilo name globok vtis ... ko je dejal, da bom končal P'^ v cestnem jarku. * * * od i ^=ralec, ki je nastopil za silo v dveh, treh vlogah, se ttlavo* V^C 116 ^ruc^’ se nau^'' svojih vlog, posadi si na & 0 svilen klobuk in veruje v svojega genija. * * * zatul' -U(^e ‘mamo pasjo psiho. Kdor jih dobi s palico, glasno Po hV'1 ^8re V svo.'° Pas.i° kolibo. Če ga pa božajo, se valja tu) moli šape v zrak in maha z repom, (Iz spominov Gorkega na Čehova). C§3 C§3 C§3 Iz dnevnika deklice. Sinoči sein šla mimo grada m v vrtu, v topolov zavetju, So bile vse rože v cvetju. Jaz tudi vrtič ves v rožah imela bi rada! — jn kot da umele so rožice želje, er kadar večerni že veter zavel je, f° 2 njim med potjo za menoj prihitele ln me še enkrat s svojim dihom objele. Rad. Peterlin - Petruška. 15 Koristka. Nekoč, ko je bila še mlajša, bolj zala ter je imela lepši glas, je sedel v njeni vili in sicer v sobi za goste Nikolaj Petrovič Kolpakov, njen oboževatelj. Bilo je zelo soparno. Kolpakov se je ravnokar naobedoval ter izpil celo steklenico vina, pa se vendar ni počutil dobro. Oba sta se dolgočasila ter čakala, da mine sopara, nakar se pojdeta sprehajat. Nepričakovano je v veži nekdo pozvonil. Kolpakov, ki je bil brez suknje in v copatah, je začudeno pogledal Pašo. „Bržkone pismonoša ali nemara kaka prijateljica/ meni pevka. Kolpakov se ni dosti brigal za Pašine prijateljice, niti za pismonošo, marveč je pograbil obleko ter odšel v stransko sobo. Paša je stekla odpirat vrata. Na njeno veliko začudenje ni stal na pragu pismonoša, niti prijateljica, marveč nepoznana ženska, mlada, zala, čedno opravljena, in kakor se je zdelo, premožna. Nepoznana oseba je bila bleda in je težko sopla, kakor bi bila prišla po visokih stopnjicah. „Česa želite?" jo je vprašala Paša. Gospa ni takoj odgovorila. Stopila je za korak naprej, ogledala polagoma sobo ter nepozvana sedla, kakor bi zaradi utrujenosti ali bolezni ne mogla dalje stati; nato je dolgo premikala ustnice, kakor bi hotela nekaj povedati. „Ali je moj mož pri vas?“ je vprašala končno in vprla v Pašo svoje velike oči s trepalnicami, rdečimi od joka. »Kakšen mož?“ je zašepetala Paša ter se prestrašila tako, da so ji otrpnile roke in noge. „Kakšen mož?“ je ponovila ter jela trepetati. „Moj mož . . . Nikolaj Petrovič Kolpakov." „N . . . ne, gospa . . . Jaz ne poznam nobenega moža. Nato je prešla minuta tišine. Tujka si je obrisala neko-likokrat z robcem bledi ustnici, da bi premagala notranjo razburjenost in je zadrževala sapo, a Paša je stala pred njo nepremično kakor vkopana v zemljo ter jo v zadregi in strahu plašno gledala. „Torej vi pravite, da ga ni tukaj?" je vprašala tujka že s trdim glasom ter se nekako čudno nasmehnila. „Jaz . . . jaz ne vem, po kom vprašujete . . .“ .Nesramnica podla, mrzka ..." je zakričala tujka, ogle-dajoč Pašo s sovraštvom in zaničevanjem. — „Da, da —* gnusni ste. Jako me veseli, da vam morem končno to povedati v obraz!" Paša je začutila, da učinkuje na to gospo v črni opravi, s srditimi očmi ter z belimi tenkimi prsti neugodno, gabno, — 16 - 'n se je pričela sramovati svojega napetega, rdečega lica, fnozolov na nosu in svojih kodrov na čelu, ki se nikakor niso hoteli držati kite. Zdelo se ji je, da bi mogla nekako s riti svojo nemarnost, ter bi ji ne bilo tako strašno stati Pted to neznano tujko, če bi bila revna in neolikana. . »Kje je moj mož?“ je ponovila gospa. .Sicer pa naj bo 3J ali ne, meni je to vseeno, povedati vam pa moram, da ?v°. Prišli na sled poneverjenju ter da Nikolaja Petroviča že lsceJo . . . Zaprli ga bodo. Glejte, kaj ste povzročili!" Gospa je vstala ter se jela silno ganjena sprehajati po 0 '• Paša jo je gledala ter je vsled strahu ni razumela. »Danes ga najdejo in ga zapro,1* je nadaljevala gospa v tem glasu se je zrcalilo razžaljenje in jeza. »Vem, kdo ka je pripravil do tega. Nesramnica! kupljiva oseba! (Gospe ■ ,se skrivili ustni in nos se ji je zoprno zavihal.) Jaz sem v3 čujte, preprosta ženska!“ . . . Jaz sem slaba, vi ste cnejsi, toda kdo se naj zavzame zame in za moje otroke? sol^ VSC Je pravičen! On mi povrne vsako mojo z°, vsako prečuto noč! Pride čas, ko se spomnite na-me!“ roke • ^ ^ nas^a*a tišina. Gospa je hodila po sobi ter lomila ra? ’ 3 zrnerom gledala topo in v zadregi; ni •Nela ničesar, marveč pričakovala od nje nekaj strašnega. stila " • ’ ^osPa> ne vem ničesar,“ je dejala ter se takoj spu-^ jok, ;e ."kažete!“ je zakričala na njo gospa ter jo premerila z mi lm P°8le(lom. „Jaz vem vse! Že dolgo vas poznam! Znano '^e se(^e^ poslednji mesec vsak dan pri vas!“ gost ” 3' ^oc*a kaJ ? Kaj sledi iz tega ? K meni zahaja dokaj se jaz ne vabim k sebi nikogar. Vsakdo dela, kar nev ‘'az va*n povem: prišli so poneverjenju na sled: Po-vj5 gg1.'6 v uradu tuj denar! Takšni na ljubo, kakoršna ste o^stai °dločil za zločin. Čujte me!“ je rekla odločno ter t0) ^ a Pred Pašo. „Vi nimate nikakih načel, vi živite le za da’ sj. delate zlo, to je vaš smoter; toda ne morem si misliti, 0n Pa(lh že tako nizko, da ni več človeških čustev v vas! ' otroci 3 ^eno> otroke . . . Ako ga obsodijo, umremo jaz in razpA 0(* gladu... Ali razumete to? A medtem je še na sramot^0 xSre^stV0> ubraniti njega in nas beraške palice in miru o" plačam danes zanj devetsto rubljev, ga puste v a”10 devetsto rubljev!* jaz ni n*h devetsto rubljev ?“ je tiho vprašala Paša. „Jaz .. . j Vem ničesar . . . Jaz jih nisem dobila.*1 denari ^ V8S ne Pros'm za devetsto rubljev ... vi nimate dru„e^ m meni vašega denarja ni treba. Prosim vas nekaj §a • . . Moški navadno takim, kakoršna ste vi, prinašajo — 17 — dragotine. Vrnite mi torej dragotine, ki ste jih prejeli od mojega moža/' „Gospa, on mi ni daroval nikakih dragotin!" zakliče Paša* začenjajoč nekoliko razumevati. „Kje je denar? On je zapravljal svoje, moje in tuje . •• Kje je vse to ? Čujte me, prosim vas! Bila sem razburjena in rekla sem vam dokaj neprijetnega, toda pro§im vas odpuščanja. Vi me morete sovražiti, to vem, toda ako ste še zmožni sočutja, premislite moj položaj! Prosim vas, vrnite wi dragotine!" „Hm . . .“ odvrne Paša, in skomigne z rameni. „Kaj rada bi vam pomagala, toda naj rne Bog kaznuje, on mi ni dal ničesar. Na mojo vest. Sicer pa imate prav," se spomni naenkrat pevka — „daroval mi je nekoč dvoje reči. Izvolite, dam vam obe, ker tako hočete . . ." In Paša je odprla skrinjo ter vzela iz nje zlato zapestnico in tenak prstan z rubinom. „Izvolite!“ je dejala tiho, nudeč dragotino gošči. Gospa je zardela in lice se ji streslo. Bila je razžaljena- „Kaj, to-le mi hočete dati?" je dejala. „Jaz nisem prišla sem beračit . . . Dajte mi samo to, kar mi gre . . . kar ste vi, porabivši svoj položaj, izželi iz rok mojega moža . . . tega slabotnega, nesrečnega človeka ... V četrtek, ko sem vas videla z možem na pristavi, ste imeli na sebi drago iglico i» zaponke. Zdaj se ne morete delati nedolžne kakor jagnje. Zadnjikrat vas prašam: ali mi daste te reči ali ne?“ „Kako ste vi čudni . . .“ odvrne Paša, začenjajoč se vznemirjati. „Zagotavljam vas, da od vašega Nikolaja Petroviča razun te zapestnice in prstana nisem dobila ničesar. Nosil mi je večinoma le sladko pecivo." „Sladko pecivo ?‘‘ se namuzne tujka. „Doma nimajo otroci kaj jesti, vi ste pa tu imeli sladko pecivo! Ali mi zares nočete vrniti onih reči? Ker paša ni odgovorila, je gospa sedla ter jela nekaj premišljevati. Zagledala se je v eno točko. „Kaj mi je sedaj početi ?“ je dejala. „Ako ne dobim teh devetsto rubljev, je izgubljen 011 in jaz z otroci vred. Ali naj ubijem to podlo osebo, ali naj padem pred njo na kolena, ali kaj?" In gospa si pritisne robec k licu ter se razjoka. „Jaz vas prosim,* se je slišalo med ihtenjem. „Vi ste izželi ter ugonobili mojega moža, ohranite ga sedaj ... Vi do njega nimate sočutja, toda otroci. . . otroci . . . Čemu naj trpe otroci ?“ Paša si je predstavila v duhu drobne otroke, stoječe na ulici in jokajoče od gladu, pa je tudi sama začela ihteti. — 18 — »Kaj inorein, gospa, storili za vas?“ je vprašala. „Pravite, a sem ugonobila Nikolaja Petroviča, toda pred živim Bogom 1 zagotavljam, da nimam od njega nikake koristi. V našem evstem zboru ima edino Mota bogatega oboževatelja; ostale mo ž'v°tarimo. Nikolaj Petrovič je izobražen in nežen P°d, zato sem ga tudi sprejemala. Nam ni mogoče odklanjati gostov.« S D .,”'\az vas prosim za one reči. Te reči mi vrnite! Jočem . . . nizujem se. . . če hočete, padem pred vami na kolena! ba»no izvolite!" tila Pres*-ra®ena zakričala ter mahnila z rokami. Ču- kako*2-' '3*e(^a’ za*a g°sPa> govori tako premišljeno to n \ »v^e(^a^ču, mogla zares pasti pred njo na kolena, a asc vsled ponosa, da bi povišala sebe in ponižala pevko. °briš”^>03?ro’ vrnem vam te reči," ji reče naglo Paša in si niarv ';0CI’ ”®arno da teh reči nimam od Nikolaja Petroviča, vzela^- °-^ ^rug'h gostov . . .“ In Paša je odprla skrinjo, lil?0 12 nJe Iglico, z vdelanimi demanti, motvoz koravd, neko-prstanov in zaponke ter ponudila vse to gospe. ničes"^Zem^e’ ^er hočete, toda od vašega moža nisem presej Vzemite to, obogatite se!“ je dejala Paša, »Ker 6Cena P° grožnji, da pade gospa pred njo na kolena. držite^a -S*e V'’ blagorodna, njegova zakonska žena, zato ga Prišel *)riuseb'- Tako! Jaz ga nisem vabila k sebi, on je sam ^osPa si je ogledala skozi solze ponudene reči ter rekla: Tn v ” se ni vse ... To še petsto rubljev ne znese." škatlj^3*3 Se razjezila, izvlekla iz skrinje še zlato uro, Za smotke, uhane, razprostrla roke in dejala: * aj pa nimam ničesar več ... Le poglejte!" reči v ^ vz'^n*^a> s tresočimi rokami zavila ponudene glavo ° GC *n 0(^šla, ne da bi rekla besedo ali pokimala z Pakov*1!}-!8^ se °dprla vrata stranske sobe in vstopil je Kol-povžil' 1 Je bled in nervozno je stresal glavo, kakor bi bil e kako jo je pred tremi leti nabil neki trgovec za prazen nic> Pa se je zjokala še glasneje. A. P. Čehov. Pesem. Rišem črke, s sanjami osamljen, pod menoj valuje bambus kot morje — kakor nizi biserov na grmih se bleste rosne kaplje, in omamljen mimo njih dih vetra gre. Mečem verze na papir bleščeči, kot da s cvetjem breskev je potresen sneg ob zarji rdeči. Kdaj, kak dolgo vonja mandarinin sad, ki opojnih žen ga ljubijo oči in kak dolgo cvete v solnčnem žaru sneg? Le ljubezen moja vekomaj živi. Litaipe — C. Golar. — 20 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. t°arju ,, USt izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper- prj ^ , r°dnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti in *n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih Fran p av*-°r j ih. Sodelujejo : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, ^ra>gh °Ve^ar’ Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij er> Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.