204. številka. Ljubljana, petek 6. septembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAR Izhsja vsak dan lavsamsl »-v. u dum p-- praMUOii), .01; vab* po posti pieioiu^, «.»*... o om< . .. . i iiotoic n» 0010 .^.w ... K.>. .«tn . B ri četrt leta 4 rv* pošdjsuj« n* dom n oolo loto 13 t* fotri lota pd. 30 kr., ta on mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanji' k a dom so računa K) kr. »n tn*st>.c: . i. '.'.vrt M — i* Jtijo do&olo toliko voA, kolikor o'iStnina isnasiv — Za gospode ućitolje na lj:.di>ki!i sol.ih in za dijake vdja zniisns cena in sicer %% I.Jnblisno ja let«. 2 jrld. BO kr., po po-^tl prejem«.!. r.a 6out lotu 3 gld. — Za otaanila so placu e od oMi. isupM' petit-vrste 6 kr., če so -r^n-M-ila erkr«? tiska, 5 kr., ce se dvakrat iti i k'. j kuhar umrl, in ko so z njiiu, par trenutkov pred pOlunOČJO, mimo piratske luilije vesluli, — krmi lur je uavla.sč bulj bli/.u čoln peljal — uijsu tučesa zapazili na roparskih ladijmb razbi tiuah. Ko so se pa črez jedno uro vračali, — kajti moj kuhar je bil težak mož, ilolgo so se morali truditi, da so ga po težavnem potu v goio ua pokopališče prinesli, — videli so luč na la lijnem ostanku. „IiUčV" pohiti se tujec vprašati. „IU, UhV potrjuje starec, „a ne takovšno luč uakoršuo daje svetilnim, ali leščerba, ki se tako-le malo rumenkasto ali pa višujev-kastO sveti, ampak takova Iu5, kakor se tisti jiiiois.;i črvi svetijo, ali kakorsn 1 so včasi vidi m j budim vremenom na vrl.u kal irke, — temna in mrtva; moj krmil.ir. pogumni mož, ki se tudi vraga ne boji, napeljal je svoj čoln naravnost proti ladiji, da bi še' na njeno po-povr&je, ali da bi vsaj videl, če je morda kakov čoln kje privezan zraven Indije; pa kaj mislite, da so pomorščaki hoteli tja veslati? Za boga! ko bi bil krmilar vsakemu izuiej n.ili sto tolariev obljubil, pa bi tudi n" bil Dobeduega tja spravil, posebno, ker so zdaj tega uže tudi Srbija misli na novo vojsko s Turčijo, zlasti ker se pričakuje da Grecija vojsko začne. Italijanska nevarnost in primorsko Slovenstvo. Iz Trsta 1. septembra. [Izv. dop.] Tudi v Italiji je še nekoliko ljudij, ki pametno znajo misliti. Tako je prinesel te dni časopis „Perserveranzau, izmej vseh italijanskih jeden najboljši, ki ima mej svojimi so delavci slovečega profesorja Bonghija, kije tudi italijanski poslanec, članek, v katerem daje drugI ni italijanskim novinam oster poduk v oziru na avstrijsko zasedenje Bosne in Hercegovine. Pisava kaže, da je pisal ta članek profesor Bonghi. On odobrava okupacijo, ter pravi kar naravnost, da nij jedino le sreča za one provincije, ker bodo prišle pod Avstrijo, nego je tudi velika prednost za Hrvatsko-Slavonsko in Dalmatinsko. A ljudij, ki bi tako sodili, je v Italiji malo, — in to je škoda za Italijane. „Opi-nione" n. pr. pita svoje čitalce še vedno z hudimi ali ^oboroženimi" članki zoper Avstrijo. To je tem bolj znamenito, ker se je dozdaj trdilo, da je ta časopis glasilo zmerne stranke, takozvanih „moderati". „Opinione" pa ne more iz lastne volje tako postopati, — v Italiji se mora nekaj pripravljati. In „kar se je Janezek učil, to Janez zna," — to je uže stara prisloviea, in „Opinione" bi se ne upala tako kričati, ako bi ne dobivala poguma od neke višje strani. Dozdeva se nam jako, da rabi italijanska vlada italijansko časopisje kot Bredstvo, da preiskuje ona, kako, kedaj, in ali bi se sploh dalo Avstrijo prijeti. V Veroni popravljajo noč in dan dozdaj jako zanemarjena utrjenja. Isto tako v Mantovi, PeBcbieri in Legnago. Vojna tvarina vozi se tudi v Palmanuovo, tvrdnjavo ne daleč od Gradiške. Vsa ta pripravljanja svedočijo tedaj, da Italijani nikakor se še nijso odpovedali vrtoglavej ideji, ka si morajo Primorsko pri svojiti. Kaj jib to briga, da je naša provincija slovanska, da prebivajo slovanski ljudje v njej? Vsaj Italijani ne vprašajo mnogo kaj je krivica, kaj pravica, in razločka mej obema pojmoma celo ne poznajo. V zmešanih svojih ciljih segajo celo po našej Postojni, in vi deli bomo, ako pride do vojske, da so si istinito to mesto za bvoj cilj postavili. No, podrli bi jih potem k tlam še jedenkrat, kakor pri Custozzi in Visu; a tudi to bi Italijanov ne ustavilo. Da stvari vse tako stoje, zakrivili smo mi primorski Slovani tudi sami mnogo. Ali nijsmo zmirom se nadejali, da bodo koncem Italijani vendar le uvideli, ka je naša provin cija slovanska, a ne italijanska? Politično smo spali in smo osobito v Istri vodstvo deželnih stvarij Italijanom prepustili. Na ta način dobili so krmilo v roke. V Istri nemarno sicer inteligentnih ljudij iz olikanih krogov, a zakaj se nij nikdar duhovenstvo na pomoč pozvalo ? V Istri je mnogo duhovnov intelektualno nadarjenih, in ti bi gotovo častno nalogo prevzeli, da bi zastopali svoje brate v deželnem zboru, ako bi se to od njih zahtevalo. Tudi uradniki so pripravljeni isterske Slovane v deželnem zboru zagovarjati. Združiti moramo tedaj vse svoje moči, da bodemo dobili pri prvih volitvah veliko večino v poreškem deželnem zboru. Ako tega ne storimo, ostali bodemo vedno sužnji peščice Lahonov. Ljudski učitelji naj razjasnjujejo narodu, kaj mu od laške strani preti, ker ti laški gospodje obnašajo se uže zdaj tako, kakor da bi jim moralo vse služiti. Naj si istrski učitelji in učitelji tržaškega teritorija pre-dočivajo, da je naš kmet politično še jako malo izobražen. Povedo uaj jim, da nij res, da bi Lahoni pri nas morali imeti odličnejše mesto, ker bo narod s posebnimi privilegiji. Tako mnenje mora se s korenino iztrebiti in kmetom razjasniti, da imajo oni ista prava kakor Lahont, in da smo m i v večini v deželi. V šoli, v občevanji z vaščani naj učitelj poleg avstrijskega državnega čuta goji tudi čut za narodnost. Dozdaj so bili istrski Slovani Lahonom podjarmljeni, skrajni čas je uže, da se ta razmera poneha. Ž. Na OtfPrsffem je po računu „Nem„ Hirlapa* 245 poslancev liberalne ali vladno stranke, 75 je skrainih levičnjakov in 71 je ziedinjenih opozicijonalcev, G narodnjakov in 16 brez stranke. Hrvatski poslanci se mo-morajo, to se ve, še posebej prištevati k vladnim pristašem Tisze. V ■■mil<" države. Zoper Srhifn ne nehajo ščuvati ma-gjarski in nemški listi. Zdaj prihaja še francoski stari „Journal des Debata", in svetuje Avstro Ocrerskej. naj izgubi rešpekt pred Srbijo, in naj to deželo s 30 000 možmi zasedel Bedarija! — Za zaseden'« Srbiie bi bilo treba 300 000 mož, a ne 30 000, ker Srbi tudi znajo puške nositi, in svojo zemljo braniti. Poleg tega pa vedo, da imajo v slavjnnskeni strijcu na ruskem Beveru zaveznika, ki jih ne bode nikoli pustil na cedilu. Čemu torej n e-umno kričanje po zasedanji Srbije!? Garibaldi zahteva v n^kem pismu na list „Popolo", ki v Genovi izhaja, naj se Italif«* proti Avstriji oborožuje! — In res je držanie Italije vedno bolj Bumliivo. Dunajski „Tagblatt" poroča iz R;ma. da je italijanska milica za september mesec v veli-kej meri k orožnim vajam sklicana, in sicer okolo Torina, Milana, Verone in Piačence. Previdnosti bi bilo morda trebi pred Lshorn. #V«ttona>/4' so 3. t. m. v cerkvi Notre-dame v Parizu praznovali zadušnico za Thl€u V Ljubljani 5. Beptembra. Pri volitvah v tiešetni na do- lenjem Avstrijskem je bil postavil liberalni centralni odbor na Dunaji za 21 sedežev, ki so bili oddati, le 13 kandidatov. Mej temi jih je pa le 7 voljenih, a druzih 6 je voljenih zoper centralni odbor. Novovoljenci so vzeti skoro vsi iz krogov kmetovalskega prebivalstva. To je dobro znamenje, da nemško libe ralstvo pada. Ko bi se bolj prava in res konservativna, pa poleg tega svobodoljubna stranka naredila, pa pade celo mej Nemci gospodstvo škandalozne ustavoverno stranke, ki je na nesrečo vladala do zdaj. Iz Gradca se poroča, da pride Bam resni* tja k odkritju spomenika nadvojvode Jovana, ki je za Štajersko deželo jako veliko dobrega storil. Dopisi. Iz 1*1 li lil 3. sept. [Izv. dop.] Veselica, katero je naša čitalnica 1. t. m. na koriat štajerskim v Bosni in Hercegovini ranjenim vojakom napravila, smela bi se zvatl Bijajna, kajti prvikrat .je vam iz Ljubljane dobro znani vrli kapelnik g. Stoiikl v čitalnici sodeloval, ter pokazal, da je v godbi v resnici strokovnjak. Nij mu „Slovenski Narod" odhajajočemu iz Ljubljane zastonj spričala dajal o njegovem talentu. Pa komaj se iera prične, namreč na glasovir in vijolin, začujemo glaB „nepoklica-nega" na ulicah, kateri je b trobento naznanjal, da je v bližini ogenj.- Jeden četrt del občinstva je nas zapustil, in mnogo se jih nij več vrnilo. Pogorel je na predmestji „na lirecu" nek pod. Na tem vsi pri glavnej katarki na ladiji videli belo podobo, katera je mojim pomorščakom z roko zažugala, kakor je jeden izmej njih prisegal, ki je dobro videl. Seveda, tega nij potrdil moj krmilar, a dejal je, da je pošast na ladiji tndi sam videl, ali pa da se mu je le tako dozdevalo." Tujec je cel čas pazno poslušal, pri tem pa skušal na obrazih obeh mož razvideti, kako in kaj ona dva o tej stvari mislita. Kakor je pa stari kapiten trdil, da je vse to le brezumno praznoverstvo ljudij, videlo se mu je ipak, da sam tudi ne dvomi niti jeden tre-notek, da je takova prikazen nemogoča, mej tem, ko je mladi olikanejši pomorščak le teško in morda tudi iz prijaznosti za starejega spremljevalca svoj posmeh zatrl. „Kaj se pa v mestu o tej stvari go vori?" vpraša koncem tujec mladega Angleža. „Ne mnogo," izogne se mu ta; „vsekako bo te ladijne razbitine na glasu, da straši na njih, a je tudi čisto naravno, ako ljudje zdaj brezštevilnim krvavim činom, ki so se na tej ladiji godili, dodevajo radi prenaravne, tako rekoč svarilne prikazni. A ne gremo zdaj v kajito? —jaz še nijsem bil doli." „Malo nedomače je od spodaj," odgovori starec, a gre, vstrezajoč želji, kot gospodar prvi navzdol; „ukazal sem uže posamna predala razdreti in še malo vina nemam, da bi gospodi z njim postregel." Oba dva moža pa menda njegovih opra vičevanj še slišala nijsta, ker sta bila v tem trenotji preveč vsak po svoje zamišljena. Po ozkih, a z elegantnim tučastim držajem obgrajenih stopnicah ^.edočim, zadiši jim jako prijeten duh, katerega je razprostirala Banda lovina (Sandelholz); iz tega lesa narejeni so bili vsi stebri v notranjih delih ladije; na sredini sten bile so široke plošče iz mahago nijevega lesa, obrobljene naiumetnejše z belo-kostjo in biserno matico. Vrjeti je bilo tedaj lehko staremu kapitenu, ki je trdil, da je delo v kaj iti te male ladij ce več stalo, kakor bi on dal za celo ladijo z vrvjem in verigami vred. Sicer je pa bilo tu zdolaj vse še precej neizpremenjeno, le na jednej strani so uže pričeli delavci ruščiti, ter bo dva predala uže ven vzeli, katere pa zdaj postavljajo, kakor je stari kapiten dejal, uže na njegovej lastnej ladiji. Ddues popoludne bodo pričeli zopet tu delati, in potem no bodo preje nehali, da bodo celo kajito razdrli in ven vzeli. Tujec bil je na čuden način ginjen; obraz njegov postal je popolnem pepelnast in vsesti moral se je na zofo, ki je bila jedenkrat » krasnim baršunom prevlečena, zdaj pa uže hudo poškodovana. „Za bega! sennor, vam je slabo!" vsklikne mladi mož, ki je njegovo ganjenje prvi opazil. ne ujame vpletene nase mične slovenske pe snice. Ako bi bili vbrali „Naprej zastava Slave" — bilo bi se vendar zavzelo in oveselilo marsikatero slovansko srce — tako pa je bil v obče koncert „miren". Ples morda tudi ne pristoja v tako res-nej in važnej priliki. Sploh je Novo mesto res nekako zaspano — nema nobenega pravega duha. Veseli pa smemo biti s prostim narodom, ki se tudi mej Savo do Kolpe vedno bolj zaveda in razvija, in če Bog da, bode uže v bodoče stal v kakem političnem boji samosta-len, dobro vedoč, čemu boj bijemo. Nemškuta-rija ne sicer sem in tam galvanizira, a naturne podloge vendar nema, zato bode prej ali slej poginila, a bode gotovo. Iz I*eJ;ull» na Ogerskem 3. septembra. [Izviren dopis.] Iz tega mesta Se „Slovenski Narod" vil. letih svojega obstanka gotovo nij dobil dopisa. Tudi denes bi ga ne dobil, ako ne bi jeden Slovenec in dopisnik niegov se bavil v Pečuhu (FUnfkirchen), da si tukajšnje mesto ogleda. Potovanje vašega dopisnika iz Zigreba do Osjeka, kamor je namenjen, opisati vam hočem, ako je vam drago, pri drugej priliki; za denes naj se natisne v spomin na moje kratko bivanje v Pečuhu, in v dokaz, da se domoljuben Slovenec i daleč od svoje domovine spominja doma ostalih rokov, sledeče: Mesto Pečuh broji 24.000 prebivalcev, kateri so po jeziku večinoma Magjari, nekaj je Nemcev (judov) in jedno predmestje je hrvatsko. V okolici biva še nekoliko Hrvatov, kakor se jih še mnogo nahaja po vsem dolgem levem bregu Drave od Zakona (Zakanv) do Osjeka. Ali Hrvat je le sluga na Magjar-skem, njegov jezik se nikjer v javnosti ne rabi, niti v cerkvi ne, a narod ga ipak nij pozabil. Pečuk nij grdo mesto, morebiti spada mej najlepša mesta na Magjarskem, da si voda in gnojnica po Bicer tlakovanem mestu teče, kajti mesto nij kanalizirano. Tukaj je sedež škofa z jako lepo katedralo. Pravijo, da samo katedrala ogerskega primusa v Granu je lepša, a ona v Erlau (slovenski?) je večja. Mestna farna cerkev je bila turška m o-šeja, katero je bila Marija Terezija v cerkev prenarediti ukazala. V Pečuhu so bili namreč Turki Še dolgo potem ostali, ko jih je bil poljski Sobieski pri Dunaji potolkel. V Pečuhu imajo gimnazij, realko in pravno akademijo. Magjari so gostoljubni in vitežki ljudje. O polunoči smo došli v gostilno, a navzcči Magjari pogostili so nas, kakor bi bili naivečp znanci. Vse so za nas plačali, in butelje so dohajale na mizo, da se nijsmo mogli načuditi. Govoriti pa skoro druzega ne znajo (?) ali nočejo, nego magjarski. Nam Slovanom, Hrvatom in Srbom prav ne zaupajo. Kaj več iz Osjeka. Tukaj izhaja nemški list „FUnfkirchner Zeitung". Zadnji broj ima uvodni članek pod naslovom: „Die allgemeine wehrpflicht und die ehe". V tem listu Čitam i to, da novi župan v Sarajevu je sin nekega Pečuhana. fz IKok<» 4. 8ept. [Izv. dop.] Onim vašim čitateljem, ki „Obzor" Čita jo bode znano, da je enkrat zadnjič očital tukajšnjim advokatom, da zoper svojo lastno jugoslovensko idejo narodne opozicije delajo, ako na „Kranjce" zabavljajo, kakor je Btoril to dr. Barčić iz Rake, očitaje kandidatu dr. Vidriću, da je „Kranjac". Na to odaovarja v posebei natisnjenem spisu nevoljeni opozicijonalni kandidat dr. Pilepič. On pravi mej družim: „Ako je moj prijatelj Barčić okrstio gospodina dra. Vidrića „Kranjcem1, nismo zato niti ja a niti on neprijatelji uzajemnosti jugoslovinske, a osobito brade naše Slovenaca. „Mi Primorci, u neposrednom obćenju sa svakim narodom, prije svega ljubimo svoje a poštujemo tudje, te dosljedno tomu dobri amo Hrvati, a ljubimo i štujemo braću nam Slovence, koji su i štovanja i ljubavi dostojni i vriedni. Mi dobro ponjamo, da je v susjednoj nam Slovenskoj težko biti dobrim vatrenim domorodcem, jer rad na narodnom polju nedaje ondje časti niti dostojanstva, nedaie koristi, koja se može na forinte i krajcara shrojiti. Slovenska ima liepu kitu vatrenih domorodaca, koji kako neumorne pčele rade na narodnem polju, za da narod izbave njemštine, u kojoj se već preko vrata utapao, i mogu nam pokazati liepi uspjeh, i to bez očekivati od svojega rada druge nagrade oliš Bavjest izpu-njene dužnosti. „Kad je dakle prijatelj Barčić okrstio gospodina dra. Vilrrća Kranjcem, prispodobio ga je onim Bachovim činovnikom, koji su za vrieme Bachovanja zemlju nam poplavili. Tjerali smo veselo god. 18G0. iz naše zemlie Kranjce, a zato braća Slovenci nebili uvrie-djeni, jer oni bi rado i sami iz svoje zemlje iztjerati Kranjce. U „Medju nami ima čestitih Slovenaca, koji med j u nami živu i rade, i to na korist i našu i slovensku, jer znaju, da smo jedincati narod, i ove vrle Slovence Ijmrmo i štujemo, a niti predmestji skoraj vsak mesec gori, vča3i tudi po dvakrat, ali še večkrat. Da kdo navlašč zažiga, nij več dvoma. Pa da nadaljujem popis imenovane veselice. Ko se si. občinstvo zopet nekoliko pomiri, pričneta g. Stiickl in g. Svoboda igrati, in sicer prvi na glasovir, druei pa na vijolin od g. Stiickla komponirano „K dur fantasia" tako izvrstno, da sta morala to ponavljati. Tudi druga overtura „ die schone CJalathe" od Suppeja izpala je izvrstno, ter se morala tudi ponavljati. Da se je program izpremenil, kriv je nek gospod, koji je obljubil pri tej veselici sodelovati, ali pustil nas je zadnjo uro na cedilu. Tudi glavna točka, namreč petje, morala je izostati. Tukajšnje pevsko društvo je hotelo, in tudi prevzelo nalogo iz prijaznosti pri tej veselici sodelovati, kajti blagi namen je hotel vsak, na kakovšni koli način podpirati, tnda nek gospod prišel je, ter petje samovoljno prepovedal. Več o tem pisati nečem, ker ne bi rad kake dražbe napravljal. Gospoda Stiickla in druge gospode, kateri so ga pri godbi podpirali, želimo kmalu zopet v našej čitalnici videti, ter ga prosimo, naj bi skrbel tudi nekoliko za našo čitalnico. Po „tomboli", katera je bila zelo bogata, pričel 86 je ples, kateri je trajal blizu do pol treh zjutraj. Opomnim naj le še, da čitalnični prostori uže dolgo nijso bili tako polni, in da se je -udeležilo te veselice tudi mnogo neudov. Čisti dohodek znaša 70 gld. Gotovo lepa vsota za naše malo mesto. Vsem dariteljem izrekamo prisrčno zahvalo. Denes pripeljali so prvikrat k nam iz bojišča ranjene vojake okolo 100. Jutri pripeljejo zopet druge. Reveži so gotovo milovanja vredni, in dobro bode, da bi še nabirali za nje. Iz Novefrtt liicNt&i 2. sept. [Izv. dopis.] Včeraj v nedeljo 1. sept. osnoval je meščanski zbor koncert na vrtu g. Brunerjeve. Meščanska godba je dobro igrala in tudi občinstva je bilo precej. Čisti dohodek tega koncerta je namenjen zapuščenim rodbinam re-eervistov, ki znaša — mislim okolo 4G gld. — koliko bode ostalo, tega ne vem. — Oklici bo bili v slovenskem in nemškem jeziku na biti na oglih; pričakovali smo torej od me ščanske godbe vsaj nekaj slovenskih komadov — a zastonj. Stvar je po namenu res vse hvalevredna — a krivica se vendar dela narodnemu občinstvu s tem, da niti v potpouri „Vsaj ste bolj podobni mrtvecu, kakor živemu Človeku, — kaj pa vam je ?" „0 nič, — nič!" ga ta zavrne, — „v zadnjem času mi večkrat tako prihaja, — mislim, da mi je to zdaj-le močna vonjava sandalovine provzročila, ali pa bo mi je kri vzburila, ker sem stopil na takovšno lidijo — o sennor capitano, — je-li tr*caj kje jedna kapljica vode?" „Skoraj gotovo," odgovori starec hitro, ki se je zdaj tudi bledega obraza tujčevega prestrašil; „tesarji imajo tukaj nekje kamenit vrč, — oh! vsaj je tukaj-le steklenica aqua ardiente, — jedna kaplicu te ozdravila vas bode bolj nego celo vedro vode." Hitro napolui kozarec s to pijačo in poda bolniku, ki ga v jeden vdušek isprazne, potem kvišku skoči in nekaterekrati široko po kaj iti koraka. Pritisnil si je roko trdo na oči, in ko jo potem zopet odstranil, imel je njegov obraz uže zopet prejšnjo mirnost, neobčutljivost in malomarnost. „No, vam jo uže bolje, sennor?" vpraša starec. „Popolnem u*e dobro," mu tujec vljudno odgovori, »obžalujem le, ker sem vam trud in strah provzročil, — moram vendar kakega zdravnika za svet povprašati, ker tako le mo večkrat pograbi, kakor mi je ljubo." „Idite! kaj vam more zdravnik poma gati?" sme|t se stari, „trdnim naravi-m se uže sem ali t je tako prigodi, a tudi kmalu mine, — tam kje v možganih se kakova vrv or.ihlja ali pa tudi včasi katera žilica poči, ako je vedno prenapeta, a to se vse samo po sebi poravna, in kadar se v prvič vrv napne, je uže vse v redu. — Da, to je škoda", zmoti starec samega sebe in stopi k tujcu, ki jo jeduo uže na jedaem kraji poškodovano ploščo kakor se je videlo, pazno opazoval s prekri zanima rokama, — „tukaj sem moral je kdo jedenkrat usekati so sekiro, ali drugo tako rečjo; a najhujše mi pa je. ker sandalovine tu v Valparaiso ne morem nikjer dobiti, da bi se tole dobro popravilo; z drugim lesom pa tudi nečem popravljati te rane, zato bom moral čakati ugodne mi prilike." Rana pa, katero je starec tiko obžaloval, videla se je na je Inem sandalovem stebru tako, da je prerezala steber in mahagonijevo ploščo in jeden belokosten in bisern venec odločila. Moral je gotovo kdo jedenkrat so sekiro tja udariti, kakor je stan kapiten trdil. ..Kdo ve, kakov zločin se je tukaj zgodil", reče mladi mož ogledavajoč oni kraj, ter se stresne, — „a ustna, ki bi lehko to povedala, so za večno obmolknila. Morilec in žrtve spijo vkup v globini morja. Kaj pravite sennor, kaj se je moralo tu zguditi?" (Daljo pri h.) ini niti oni trpimo pak meilju nami niti auna trpiti Kranjce.'' DoinacT stvari« — (Drugi transport) našega polka; 301 mo/, moStUl, mej njimi vsi jednoletni pro etovoljci leta 1878/0., odšel je denes zjutraj pod vodstvom joInega stotnika in jednega loj teuauta iz lij uhljaue v Bosna Na koloilvor jih je oh 3. zjutraj spremila mestna godba, nekoliko olicirjov in, dasi jo bilo tako rano zjutraj, tudi nekoliko občinstva. Puntjo BO bili V občo dobro voljo in ho svojo britke bajoneto uže pred nekoliko diievi ostro nabrusili; možje, oženjeni in posestniki, trgovci in dr. nijso bili baš veseli, veudar so Sli l jezo na Turka. Mej odhajajočimi smo opazovali posebno mnogo Buržev, baje ker prostakov ponianjkuje. — (G a r u i z o n s k a i z p r o ni o m h a.) Nas rese r v m polk (4, in 5. bataljon), ki /daj luži v Trstu, pridu 13. t. m. v Ljubljano in Kamnik, ker tukajšnji vojaki v svojem pičlem številu ne morejo zmagovati težavne notranje službe. — (K odkritju n a d v o j v o d a- J o va-novegu spo m onika) v Gradec po,do deželni glavar g. Kaltenegger za dež. odbor in Vitez (iutmauusthul za kmetijsko družbo. — (Tombola v Ljubljani.) Poroča se, du je ljubljansko bolniško podporno društvo dobilo pravico enkrat oktobra meseca narediti v ljubljanske) zve/.di javno tombolo. — (Te leg ram i v D o a no in llerce govino), ako no presezajo 20 besodij stoje po sedaj — kakor nam telegrafist porota — samo DO lir., dočim se je prej plačevalo za nje po 2 gold. 80 kr. — (Viteza pl. Wasera), predsednika višjej de/elnej Hodmji v Gradci, smo denes v Ljubljani videli. Mož jo prišel poslušat obravnavo o veleizdaji, katera se bodo pred porotniki vršila dne G. in 7. septembra. Tudi posebni državni pravilnik, Gleispach, bode pri tej obravnavi od grašku višje soduije fuugiral za tožitulju. — (Umrl) jo včeraj o poludne v Ljubljani absolvirani tretjelutnik tukajšnje učiteljske pnp ravljnln ico, V i t a I i s M11 e k. Di ja.dvo mu bode baje zapelo na gomili zadnje slovo. Umrlega priporočamo v blug spomin. ' — (I meno vanje.) Avskultuut Perko iz Ljubljano je imenovan za sodniškega adjuukta v Velikovci. — (Pevski večer bode v nedeljo 8. t. m. n u čitalničnem vrtu.) Program: 1. Ueudrvch — „Poziv k plesu", moški zbor. 3. Bi lpuvic — „ Vojaška", (novo) zbor. 8. Va-šak — „Radostno popotovanje", komičen zbor. 4. B. M. — „V B0800w, deklamujo g. Sumit D. Vašak — „Slovan", zbor. G. Nedved — „Prošnja*4, čveterospev. 7. (Hto — „ Pevska popotnica", komičen zbor. s. Srećko Vič »Turčija in nje konec v Evropi". Ilalada z petjem in spreinljevanjein glasovira. !). Tova-ćovskv — „Unsko naiodno pesni", t novo) ouisospev H spremijevaiijeni glasovira. 10. Zuje — „Pesen hrvatskih dijakov" (novo) zbur. Veselica se začno ob 7'/u- orl »> su vrši pri vsa kem vremenu, uitalni&ki društveniki imajo prost, vstop, gostjo plačajo 20 soldov vstopnine K tej veselici vabi uljudno vse narodno občinstvo pevski odbor. — (V Plodu) je bilo na čast navzoč nosti nadvojvode Ludvika v pondeljek večer jezero razsvitlj .10. — („Veleizdaja" pred porotniki.) Denes in jutri jo pred tukajšnj mi porotniki obravnava lOptl neko mlade Italijane, ki so nekove velei/.dajne plakate v Trstu in Kopru na zid nabijali. Ljubljanski porotniki so delegirani za to, ki r sodnija tržaškim laškim ne zaupa. Zagovornika sta advokata dr. M o še in dr. Z a r u i k. — (Hče 1 ar s t v o.) Prihodnjo nedeljo 8. septembra bo potovalni zbor in govor o čebo larstvu v Ki bnici po poludanskej službi božje). — (Deželne ko m i s ij e z u p o v z d i g o konjereje nehajo.) Po cesarskem sklepu od 20« junija t. 1. imajo leta L869, po d«ie lah ustanovljenje „c. kr. komisije za pov/.ngo konjereje" koncem tega meseca nehati ms I. oktobrom ua njih mesto stopiti ali posebna društva, ki za konjerejo v nekaterih deželah uže več let delujejo, kakor, na pr., ua Šu jerskem, ali pa da si kmetijske uriUbo osmi jejo poseben odsek za konjerejo. Čeravno se priznavati mora, da so navedene komisije marsikaj koristile za napredek konjerejo, so ven dar stroški čedalje bolj naraščali, po nuiičnh popotninuh, in zato ju liuunčm stan Avstrijo tudi tu ukazal varčnost. Zuto bodo, kakor gori rečeno, prestale ces. kr. dožoluu komisijo na domustile se z drugo in cenejšo napravo, ka le rej bo ista nuloga, kukoršna je dozdaj bila imenovanim komisijam. — (Iz Kun al s koga ob Soči) so pno: Naš nadškof Andrej je tu dni obiskoval slovenske duhovniju ob Soči iu zakrament sv. birme delil dno 'JO. in JI. m. m. v Kaualu, 22. in 28« v Kobaridu, 24. iu 25. v BovOU, 20. na Serpeuici, 27. v Volčah. Povsod jo bd slovesno sprejet. Veliko število otrok je bilo pri sv. birmi, a naš prevzvišeui pastir, bluu 81 let star, ju to toZavno opravilo z izieuuo lahkoto izvrševal. osrečil. Stari Net mu na njegovo govorjenje verjame in odloči zgornjo sobo, iu tam jo Tr-ček počel pripravljati svojo „uinetnusta. Net mu je prinesel kis bakra iz Kranja iz katerega je napravil Trček model za dva jset.iee a. v. in tudi štiri res ulil, katere so pa ka kor dunajski .lenarili urad (miln/.amt) pravi, jako slabo narejene. V svinec je Trček potem tudi neki dtsetak i krntijo po drugem ponarediti skušal, a tudi j; ko slabo. Zdajci pravi Netu, naj mu da 100 gM. da so nakupijo potrebne maline in se potem počno izdelovanje „ pravega" denarja ua debelo iu veliko. Ker Net m imel baš denarja, skušal ga jo Trček pripraviti da bi pro ial kravo, a tega nij hotel „oče" Net storiti. Na to so peljeta oba k bogatemu .lamiuku v Medvode, da bi on njihovo podjetje z denarjem podprl, a ta — oba i/.ioii Sandarjem. Pri derialnjej obravnavi tajita oba. Po.schno Trček so obnaša jako osorno in svojo nedolžnost naglasa. Porotniki pa ho potrdili stavljeno vpra-nje na ,.kriv' obema in sodnija obsodi Toneta TrČka na I letu, „očetu" Andreja Neta pa na 8 iiK-secov t. ško joče poostreno s postom. Obravnavanje se jo sklenilo šo lo ob 10. uri po noči. Tujci. 2i ho|iIi intiru: Pri NIoiiiii 1'inlilor r/. (Jrailoa. — lluhidl iz Dunaja. — Bieger la Tntit. Pri ItlnlUuit Relnhold ll Dunaju. — StrniSu li Trsta. — baokhauien la Dunaja« — Boboelder i/. Celovca — ballur ra Duenfa Pri «ti»»ihnUciu dvorui VVuolioror iz LeSOt — ltla^liom iz Vitimi«. VVolmor iz Nov. mogla. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 3. septembra. ( Hudodelstva ponarejanju denarja.) Predseduje deželne nadsodinje svetovalec gosp. Kaprec. Votanta sta deželne sudniju svetovalca baron Rechbuch in Ki bič. Državno pravdmštvo zastopa g. Grdesič, zagovornika sta dr. M inda in dr. Konsek. Na obtožnuj klopi sedita 4 7 let start Tone Trček iz Most pri Ljubljuui domu, kalen jo bil /.a rad tatvine iu goljufijo uže petkrat kaznovan, m 04 let stan zuuui kmet Andrej Net pO domaće Mihovec z Kokricu blizu Kranja tudi užo enkrat zavoljo udeležbo hudodelstva tatvino kaznovan. Mož ju znan, ker je v „Nuvico" o sudjereji pisal. Založim opisuje hudodelstvo po založene.h storjeno takole: Trček jo bil JO januarja t. 1. iz zapora izpuščen. I. februarja pride k ju o uložnomu kmetu Netu v Kokrio v jako oguljenem oblačilu. Tam prične pripovedovati, da je jaku bo« gat mož m da premore 10.000 gld. gotovega denarja, in tri zaboje lejio ohiouu. Ognjeno obleko ima le zarad tega, ker pride ravuu \i /apora, kjer je bil zarad neke malovredue »t ari držan« Potem počne snubit Netovo hčer, katera um pa kratko malo pove, da g,i le \/..iiiic Ce prinese pokazat tistih 10.000 gold. o katenh govori očetu Netu; pa Trček d.j pripoveduje da zna izvrstno denar 1U1..11, uko da ga nobeden od pravega dciu.rj.. ne razluči, 111 da je po svojej umetnosti uže m o t o I 0.11 j Na Dunaj i 31. avgusta: 70. 38. 75. 90. 54. V Gradci 81. avgusta: 31. 15. 34. 74. 35. Uuuajaka bora«* 5 septembra fivirno tale§TftOSnd p,»m \iln.) Enotni ilrž. ilolj; v lmnk.vcih . . $1 ^hl. P>5 kr. Knotni drl