ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 495 OCENE IN POROČILA Rüdiger vom Bruch, Rainer A. Müller, Historikerlexikon. Von der Antike bis zum 20. Jahrhundert Augsburg—München : Beck, 1991. 379 strani. V velikem številu najrazličnejših priročnikov je zdaj zapolnjena še za zgodovi­ narje pomembna vrzel, namreč leksikon zgodovinarjev. Založba Beck je v začetku letošnjega leta v redakciji dveh nemških zgodovinarjev srednje generacije vom Bru­ cila in Müllerja izdala priročni leksikon zgodovinarjev od antike do danes, ki obsega na 379 straneh 540 historikov od Homerja in Hekataja iz Mileta do Michela Foucoul- ta, ki ima kot najmlajši rojstno letnico 1926. Takoj naj omenim, da sta avtorja upo­ števala le že umrle zgodovinarje, od katerih so zadnji 1989 umrli utemeljitelj slova­ ške historične šole Daniel Râpant, nemški zgodovinar starega veka Hermann Bengt- son in zgodovinar starega Rima Ronald Syme, po rodu iz Nove Zelandije. Vmes so zgodovinarji različnih narodnosti in kulturnocivilizacijskih krogov. Potreba po priročniku, ki bi posredoval kratke informacije z bibliografijo za po­ drobnejše iskanje, je bila že dolgo aktualna in oba avtorja sta zbrala 28 sodelavcev večinoma mlajše srednje generacije profesorjev nemških univerz, poleg pa še dva Američana ter po enega Francoza, Japonca, Norvežana in Tržačanko. Iz Trsta je Ma­ na Rosa di Simone, ena od štirih žensk sodelavk, na kar v uvodu opozarjata tudi redaktorja, s čemer hočeta ilustrirati situacijo v historiografiji, ki je še vedno pre­ težno moška znanstvena veda. Več kot tristo v knjigi omenjenih zgodovinarjev je ži­ velo in delovalo po letu 1800, torej je težišče na novejšem času, pač tudi v skladu z razvojem zgodovinske vede, ki se, mimogrede rečeno, kot termin prvič omenja v delu Johanna Martina Chladeniusa v delu Die allgemeine Geschichtswissenschaft iz leta 1752. Posamezni historiki so obdelani v pregnantnih geslih, v katerih je opisana nji­ hova življenjska in znanstvena pot, opredeljeno in ocenjeno znanstveno delo v origi­ nalnem jeziku, na koncu gesla pa je dodana dovolj obsežna bibliografija in podpis avtorja članka. Redaktorja sta skušala čimbolj enakomerno zajeti ves svet, pri če­ mer je sicer poudarek na evropskih zgodovinarjih. Reči je tudi treba, da je doma­ čim, torej nemško pišočim zgodovinarjem namenjeno več prostora kot nekaterim drugim. Z našega zornega kota gledano je prav gotovo premalo upoštevana vzhodna in jugovzhodna Evropa, marsikakšna nacionalna historiografija pa je sploh brez predstavnika, npr. Hrvatska. Srbe predstavlja samo Jovan Radonić, Slovence pa za­ stopa Milko Kos, ki mu je članek napisal Horst Glassi, profesor münchenske univer­ ze. Geslo o Milku Kosu je dovolj natančno in obsežno in tudi brez napak pri sloven­ skih naslovih del. Vsekakor pogrešamo vsaj še Frana Zwitterja in Ljudmila Haupt- mana, ki sta oba pokojna že od začetka projekta, saj sem že omenil tiste, ki so umrli šele 1989. Med to najizbranejšo elito zgodovinarske vede sta našli mesto le dve zgo­ dovinarki: Hedwig Hintze, prva ženska, ki se je v Nemčiji habilitirala iz zgodovine (1923) in je bila strokovnjak za francosko revolucijo, žena znanega profesorja za ustavno, gospodarsko in politično zgodovino Otta Hintzeja, ki ga je v času nacizma zapustila in 1942 napravila samomor. Druga je Lilly Ross Taylor, ameriška zgodovi­ narka rimske zgodovine. Južnoslovanski zgodovinarji so torej na moč slabo zasto­ pani, po mojem mnenju neupravičeno, čeprav je bil izbor ob relativno majhnem pro­ storu, ki je bil na voljo, resnično težak. Zato bomo za naš prostor morali podatke še vedno iskati v naših enciklopedijah. V celoti pa lahko rečemo, da je Historikerlexi­ kon delo, ki ga je vredno vzeti v roke, solidno delo s točnimi podatki in bogato bi­ bliografijo predvsem za zahodnoevropski prostor in tamkajšnjo historiografijo ne glede na idejno usmeritev. Franc Rozina n Perry Anderson, Prehodi iz antike v fevdalizem. Ljubljana : Studia hu- manitatis, 1989. 350 strani. Avtor je knjigo označil kot prolog k daljšemu delu z naslovom Rodovniki abso­ lutistične države, ki bo še letos v prevodu izšla v isti zbirki. Zahvaljujoč tej zbirki imamo v slovenskem prevodu nekaj pomembnih del, ki jih brez nje najbrž ne bi imeli. Pred leti, ko so izšle prve knjige zbirke, je marsikdo dvomil v uspeh. Letos šteje že peto leto. Vsako leto je izšlo 10 knjig. Založnika zbirke, ŠKUC in Znanstveni institut filozofske fakultete, sta študentom do letošnjega letnika nudila knjige s po­ pustom. 2al sta ga morala zaradi denarnih razmer opustiti. To je bila dobra naložba.