99. številka. Ljubljana, v sredo 30. aprila XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan iveier, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av str i i sko-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stotba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje oe preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto........15 gld. — kr. » POl leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ TJzrramtištvo ,,8lov. Naroda*'. Z Dunaja 29. aprila. [Izv. dop.] Vprašanje severne železnice zahtevalo je prvo žrtvo mej tistimi poslanci, ki si še upajo odločno postopati, ker dobro ved6, da liberalna stranka je le tako dolgo močna in sploh mogoča, dokler se ne zameri velicemu kapitalu, Rothscbildu in židovskim oderuhom. Ves Dunaj zahteva, da poneba škodljivi privilegij severne železnice in da država vso železnico prevzame v svojo last, kakor je to storila z mnozimi drugimi, ki so pasivne. Bil je velik shod volilcev v novem rotovži in kar kaže javno razburjenost proti zidovom, predsednikom je bil izbran Schonerer, poročal pa je znani dr. Lueger, ki je letos vzlic najsilneji protiagitaciji bil spet izvoljen v mestni zastop. Lueger je javni nasprotnik liberalne stranke, graja oetro njeno hujskanje Nemcev proti družim narodnostnim in zagovarja spravo in pravičnost v narodnih vprašanjih. Protivnik pa je tudi vsemogočnosti velicega kapitala in zato preganjan od vsega Isiaela in njega koščenih hlapcev. Vendar ga klika ni moga podreti pri volitvah in Luegerjev upliv raste od dne do dne. Največjo popularnost pa si je zdaj pridobil, ko je v javnem volilnem shodu odkril oderuško ravnanje severne železnice. Njegov predlog, da se mori' severna železnica prevzeti od države, bil je jednoglasno od mnogotisočne množice vsprejet. V mestnem zboru pa je Lueger le s par glasovi v manjini ostal z jednacim predlogom, ker se mu je ustavljala znana kapitalistična stranka, katera se sama rada zove liberalno, ali pa liberalno združeno levico. Avspicije so tedaj bile prav neugodne, ko je dr. Kopp sklical sinoči shod svojih volilcev v Maria-hilfu. Zbralo se jih je toliko, da je dvorana bila pre-natlačena, pa kmalu se je pokazalo, da večina ne stoji za svojim poslancem. Pa kako bi tudi? V tre-notku, ko gre za najbolj vitalno Dunajsko vprašanje, nema mož druzega povedati, kakor j a likovati o strašnem pritisku na Nemce, česar mu nikdo ne verjame, in hujskati na vlado in sedanjo večino. Dr. Kopp je moral spoznati, da s tacimi premle-timi frazami se Dunajćanje ne dudo več izvabiti na liroanice. Ko pa je začel govoriti o severni železnici, v.vijal Be je in lovil, kakor tat, ki neče izpovedati svojih pregreh. Dejal je, da se ne more zavezati, kako bode glasoval v zboru, in da bi k večjemu tačas bil za vsprejetje severne železnice v državno last, ko bi Be ne dala napraviti povoljnejša pogodba. A volilci se neso dali motiti in sklenili so resolucijo, da mora njihov poslanec vsakako glasovati za izročitev severne železnice državi. Vsled te nezaupnice odločil se je dr. Kopp, da se odpove poslanstvu. V denašnji seji je predsednik bral pismo, v katerem dr. Kopp naznanja, da je odložil svoj mandat. Vlada je predložila pogodbo s severno železnico državnemu zboru, a da bi se potrdila taka pogodba, o tem vlada sama nema nobenega upanja. Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) O tretjem oddelku, o hipotekarnih dolgovih na kmetskih posestvih, o prvem vprašanji: „Kako se naj zabranjuje — kolikor se da — zadolženje na kmetskih posestvih?" poroča dr. Vošnjak, ki pravi, da ako se določi, da se na kmetskih domo- vih dolgovi smejo le do */* kat astralne vrednosti uknjižiti, je vsaj za kmetske dome zabranjeno više zadolženje. Dostavilo naj bi se da velja tista določba sploh za vsa kmetska posestva. Dalje bi se moralo zabraniti, da krčmar): pivskih dolgov ne smejo uknjižiti. O tem bode pa Se razgovor o sredstvih proti žganjepitju. Poročevalec dr. Vošnjak tedaj nasvetuje, da se vsprejme sledeči predlog: Na kmetske posestva ne sme se več dolgov hipotekarno uknjižiti, kakor znaša dvanajstkratni Čisti katastralni prinos." G. Ogulin je mnenja, da bi kmetski prebivalci ne smeli menjice podpisa\ati. G. Potepan je zoper omejitev, ker bi kmet drugače le teško izhajati zamogel. Vsprejme se predlog dra. Vošnjaka. O drugem vprašanji: „Ali bi se naj ustanovila deželna hipotekama banka z namenom, da skrbi za amortizacijo sedanjih hipotekarnih dolgov poroča dr. V o šn j a k, kateri pravi, da veČina kmetij je, kakor se vidi iz izkazov, že zdaj več ali menj zadolžena in treba je misliti, kako tem kmetijam pomagati, da vsled dolgov se ne ugonobe in eksekutivno propado. Z vsako prodajo kmetije je uničena jedna kmetska rodbina in to je zanjo tem veča nesreča, ker nema nobenega upanja, da pride spet kdaj na kako kmetijo. Trgovec ali obrtnik, kedar v jednem kraji ne more izhajati, lehko drugod nadaljuje svojo trgovino ali obrtnijo. Iz svojega posestva pregnani kmet pa je za vse žive dni s svojo rodbino vred pahnen v proletarijat. In če kmetijo kupi kak špekulant z namenom, da jo proda na kose, ima tudi občina škodo, kar je že bilo dokazano. Zadolženi kmet, da si svoboden, zabredil je po dolgovih v novo sužnost in je le na videz v zemljiških knjigah zapisani lastnik in njegov gospodar je upnik, kaka hranilnica, banka ali privatna osoba. Kar v potu svojega obraza pridela iu zasluži, vse gre za obresti in javna bremena, in ako ne zmaga obrestij, pripišejo se mu k kapitalu, ker ni v interesu upnikovem, da bi dolžnika spravil od zemljišča. Do polomu pride navadno le po tožbah tacih upnikov, ki nemajo hipotekarno uknjiženih terjatev in po tožbi in straho-vanji upajo dobiti posojeni denar. Kazna sredstva se nasvetujejo proti obstoječim LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil l. P.) XX. Poglavje. Veseli lj udj e. (Dalje.) — Poslušaj ta, človeka, — rekel je car, — pojdita v slobodo, naravnoBt v dvorec, tam čakajta mojega prihoda in povej ta, da je vaju poslal car. Nasitijo in napojijo naj vaju, a ko jaz pridem domov, poslušal bodem vajine pripovedke. Pri besedi: car, sta se slepca prestrašila. — Milostljivi car! — rekla sta, padši na kolena, — ne jezi se na naju za najino surovo, kmet-sko govorjenje ! Ne ukazi nama odsekati glav, midva sva nevedoma grešila! Car se je smejal njijinemu strahu, potem je pa odšel po polji nadaljevat lov, Blepca sta pa odšla proti slobodi. Dokler ju je mogla videti tolpa opričnikov, spodtikala sta se neprenehoma, a ko jih je skril ovinek pota njih pogledu, obstal je mlajši slepec, pogledal na vse strani in rekel svojemu tovarišu: — A kaj, Btrijc Koršun, ali si se že navel čal spodtikati se. Dozdaj je bilo vse dobro; a kaj bode pa dalje? A zakaj tako ježiš obrvi, strijc? Ali se kesaš, da si se lotil te stvari. — Ne to, — odgovoril je stari razbojnik, — če sem jedenkrat odločil se, da grem, se na potu ne bodem skesal; pa zdaj sam ne vem, kaj je z menoj, tako mi je težko pri srci, kakor še nikoli, kar koli naj skušam misliti, vedno se mi iste misli usiljujejo. — Kakšne misli se ti usiljujejo? — Čuj, ataman. Zdaj je že dvajset let minulo, odkar me ta strašna misel nadleguje, a nikdo za to ne ve, niti v Moskvi, niti na Volgi; nikomur še ncsem o tem zinil niti besede; hranil sem bridkost v svojej duši, že dvajset let jo nosim kakor mlinski kamen na vratu. Hotel sem se postiti v velikem postu, hotel sem popu vse povedati pri spovedi, pa moliti nesem mogel — in post sem pustil. A zdaj me ona misel zopet duši in davi; zdi se mi, da mi bode bolje, kadar bodem komu povedal. Tebi povedati tudi ni tako težko, kakor popu; kajti ti si tak, kakor jaz. Globoka žalost brala se je Korsunu na obrazu. PerBtenj je poslušal in molčal. Oba razbojnika sela sta na kraj pota. — Mitka, — rekel je Persteuj voditelju, — usedi se malo proč od naju in gledi na obe očesi, kadar koga zagledaš, mahni nama; glej in ne pozabi : ti si gluh in nem, besede ne zini! — Dobro, — rekel je Mitka, — ne boj se, ne zinem niti besede 1 — Ključavnico si deni na usta, tepec, in molči! In z nama ne govori. Navadi Be molčati; ako le jedenkrat z jezikom blekneš, tedaj naj se naju in tebe Bog usmili! Mitka šel je kacih sto korakov proč, legel na trebuh in podprl je brado z rokama. — Dober dečko, — rekel je Perstenj gledajoč za njim, — a neumen je, da bi držal, ko bi mu kole na glavi tesal. Pusti ga, na jedenkrat bode začel blebetati! Pa kaj se hoče, boljšega ni, kakor on; on saj ne bode naju popustil; postavil se bode za se in za naju, ko bi se kaj zgodilo. Nu, strijc, zdaj naju nikdo ne sliši, povej mi, kaj te teži? Že dolgo te nadleguje! Stari razbojnik je povesil svojo kodrasto glavo in potegnil je z roko po čelu. Rud bil bi govoril, a težko mu je bilo začeti. • — Vidiš, atuman, — rekel je, —dovolj ljudij sem jaz pobil v svojem življenji, kaj bi govoril! Že v mladosti se mi je priljubila rudeča srajca! Če Obresti so sicer še malo previsoke, pa v tem oziru bi se lahko pomagalo, ko bi vlada ukazala hranilnicam, naj iz svojih reservnih z a -kladi) v ali brezobrestno ali k večjemu po 3°/0 posojilnicam dovolijo posojila. Tudi bi l'iIn želeti, da se i/ ulog pri po 4 t ni h hranilnicah dotirajo posojilnice in se v to svrho dotični zakon preuaredi Ker bi se po mnen|i mnogih izvedencev hipotekami kredit na kmetih moral odpraviti in le personalni dovoljevati, — Sciiaffle celo nasvetuje obligatni pristop vseh kmetov v zadrugo — treba bi bilo v vsucem okraji vsaj jedne posojilnice. Dr. Vošnjak tedaj nasvetuje: 1. Želeti je, da se v vseh okrajih ustanove kmetske hranilne in posojilne zudruge. 2. Deželni zbor naj se obrne do c. kr. vlade s prošnjo, da naj ponavlja: a) hranilnicam, da iz svojih reservnih zakladov dado posojilnicam brezobrestne ali po nizkih obrestih posojila in b) da bi se iz ulog poštnih hranilnic dotira!e posojilnice in se dotični zakon spremenil v to svrho. 3. Zvezi slovenskih posojilnic vCelji se izreče zahvala za njeno marljivo in koristno delovanje, po katerem je že marsikatera kmetija bila rešena propada. Vsi predlogi se vsprejmo. (Dalje prih) Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) §. 3. Javne družbe se uvrste v tiste volilske kategorije, v katere je uvrščeno tisto podjetje, h kateremu spadajo. Tiste osobe, katere kot načelniki ali ravnatelji vodijo trgovska in obrtna podjetja na delnice, volijo v oni kategoriji, v katero spada podjet|e, ka tero vodijo. §. 4. Vsak volilec voli samo v tisti volilski kategoriji (volilskem rnzre lu\ v katero spada (§. 2 ). Kdor ima v več volilskih kategorijah (voliIskih razredih) voMsko pravico, more le v jedni kategoriji voliti in takemu vulilcu jo na prosto voljo dauo izjaviti si, v kateri volilski kategoriji (volilskem razredu I hoče voliti. (§. 7., al. 5 , zakona o trgovskih zbornicah.) Volilec, ki ima v več volilskih kategorijah vo-lilsko pravico, uvrsti se, *ko se sam ne odloči za jedno ali drugo kategorijo, v tisto kategorijo, v kateri plačuje višji davek. Vsaka vol-lska kategorija (volilski razred) voli sama za-se njej pripadajoče število pravih članov. (§ 9 , al. 2., zakona o trgovskih zbornicah.) Glasovi rasnih volilskih kategorij se ne morejo združiti samo v jedno volilsko kategorijo. (§. 9., al. 3., zakona o trgovskih zbornicah.) §. 5. Pravico voliti imajo tisti člani trgovskega in obrtnega stanu, kateri uživajo vse državljanske pravice, ter v okraji zbornice trgujejo, obrtujejo ali rudarijo, in to samosvojno uli kot javni družniki (pu čl. 85 in 99 trgovskega zakonika); potem tisti, kateri kot načelniki ali ravnatelji vodijo trgovska ali obrtna podjetja na delnice (§. 7., odst. 1, zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. it. 85), akl| UR od omenjenih podjetij v §. 7, od>t. 1 naveden e%a' zakona, oziroma v §. 2 prit ujočega volilskega reda sa- znamenovani davčni znesek plačuje. Plačevanje raerovine se glede utemeljitve volilske pravice in razvrstitve v volilske kategorije (volilske razrede) jednači s plačevanjem dobitkovine. V imenu ženskih ali takih oseb, katere so pod zakrilstvom (varuštvom) ali skrbstvom, ter imajo samo v svojih rokah kako trgovino ali kakšen obrt, voli upravitelj njih posla. (§. 7, al. 4, zakona o trgovskih zbornicah.) Rudarska društva, tovarniške in trgovske družbe, društva, vkupni imetniki svoboščin in vse take skupne osebe imajo samo po jeden glas. Volilsko pravico zvršuje tista oseba, kateri pristoji zastop podjetja po zakonu ali po pravilih. Izvoljeni smejo biti tisti trgovci in obrtniki, kateri so avstrijski državljani, so 30. leto svoje dobe navršili ter imajo že vsaj tri leta vsa svojstva, ka-kersnih je treba volilcu in redno domujejo v zborničnem okraji. Niti voliti, niti izvoljeni biti ne morejo tisti, kateri po obstoječih zakonih ne smejo v občini niti voliti, niti izvoljeni biti. (§. 7., al. 10, zakona o trgovskih zbornicah.) Razen tega ne morejo izvoljeni biti: trgovci, kateri so pali v konkurz, dokler ne dobijo zopet sposobnosti. i§§. 246 iu 253 konkurznega reda z dne 25. deceiuora 1868, drž. zak. št. 1 iz 1869. 1.) §. 6. Pravi zbornični člani se volijo v nepo-srednji volitvi. Pravi člani se volijo za šest let. Kadar minejo tri leta, tedaj v 31. dan decembra polovica članov izstopi po redu svojih službenih let in ti se nadomestijo z novimi volitvami. Ako jih ima več po jednoliko službenih let, razsodi žreb, komu je izstopiti. Izstopivsi se smejo spet voliti. Ako se mej časom jedne volitveoe dobe izprazni jedno ali več zborniških mest, tedaj zbornica za prave člane pokliče one, kateri so ob zadnji volitvi dobili po največ glasov za prej izvoljenimi v dotičneui volilskem razredu. Kdor se tako pokliče, službuje potem samo do prve volilske dobe. (§. 6, zakona o trgovskih zbornicah.) §. 7. Politično deželno oblastvo postavi ob jed-nem pri razpisu volitev volilsko komisijo, da volitve priredi in izvrši. Volilske komisije prvosednik je komisar, katerega v to imenuje trgovski minister. Volilska komisija je sestavljena iz jednega ob-čiuskega uvetovalca Ljubljanskega mesta in šest zborničnih zastopnikov, in to iz dveh članov trgov« skega odseka iu iz Štirih članov obrtnega odseka, ter vrhu t>ga tudi iz zapisnikarja. (§. 8, zakona o trgovskih zbornicah.) Občinskega svetovalca Ljubljanskega mesta, kakor tudi zbornične zastopnike imenuje politično deželno oblastvo v člane volilske komisije. Občinski zastop in zbornica imata pravico, v tem staviti političuemu deželuemu oblastvu predloge. Če se je zbornica razpustila (§. 23 zakona o trgovskih zbornicah), pokliče politično deželno oblastvo nekatere zaupne može izmej trgovcev in obrtnikov v volilsko komisijo. dolgom, tako: moratorij, vsled katerega bi skozi nekoliko časa se ni smel nobeden dolg izterjati; odkupovanje hipotekarnih dolgov po načinu zemljišne odveze; državna pomoč po izdavanji zemljišnih obligacij ; osnova posilnih zadrug po nasvetu S'baflleja itd. Za radikalna sredstva se gotovo ne dobi veČina pri zakouoda alnih faktorjih. Vlada je sicer na dotično interpelacijo grofa Hohenwarta, zastran zadoiženja na kmetih odgovorila Že 1. 1882, da se resno peča s tem vprašanjem, pa dozdaj še ni piišla z nobenim nasvetom. Na odpisa nje vseh ali nečega dela dolgov, ne da bi se vrnili upnikom, ni misliti, ampak le na amortizacijo tekom let in na omejitev visokosti obre»tovauja, katero bi 5°/o nikakor ne smelo presegati. Zdaj ko velike banke denar dobivajo po 3 ali 4 °/0, oi e deželnim poroštvom ustanovljena hipotekama banka, morda bila v stanu izvršiti amortizacijo hipotekarnih dolgov pod tacimi pogoji, da bi dolžm&i s plaćanjem 5 ali k večjemu 6 °/0 tudi svoje dolgove amorti-zovali. Dr. Vodnjak tedai casvetiije: nŽeleti je, da se ustanovi deželna hipotekama banka z uame-nom, da izvršuje amortizacijo na kmetskih posestvih uknjiženih dolgov." G. Ogulin podpira ta nasvet. G. Robič pa nasvetuje pristavek: „Kadar ae začue amortizacija uknjiženih dolgov, ne sme kmetovalec na novo dolga delati na svoja posestva, dokler ni poplačan stari dolg."4 Pri glasovanji vsprejme se predlog dr. Voš-njaka z dosta»koui g. Robič a. O tretjem vprašanji: „Kako naj se ureja personalni kr. du na kmetih?" poroča dr. Vošujak. Poročevalec pravi: Če je pri diuzib vprašanjih težavno odgovarjati, ker se ne more sklicevati na izkušnjo, BtO I i se pri tem na Konkretni podlogi. Hranilne in posojilne zadruge so se v raznih krajih ustanovile in nekatere že mnogo let delujejo. Vse te zadruge so namenjene v prvej vrBti kmctskemu ljudstvu in osnovane bo na podlagi per-soualnega Kreditu. Po izkazu zveze slovenskih posojilnic obs« g« ista 20 posojilnic. Na štajerskem jih je 10, na Kraujskem 6. v Istri 2, na Koroškem in v Gorici po jiaiua. VBe imajo uplačanih deležev 176.345 gld., hranilnih ulog 867.021 gld., reserv-nega fonda 55.978 gl., izposojenega pa 1,159.005 gl. Izmej omeaienih 20 posojilnic se jih je 11 ustanovilo od I. 1881. To je puc za kiatko dobo poslovanja iepo število. Pritožbe o u d eru šivu na Kranjskem neso tako silne, odUi.r je oderustvo kažnjivo dejanje. Na Go renjskun sploh znašajo obresti le 5 do 6 %, Ki na Notranjskem »o v nekaterih okrajih usmiljeni (!!) ljuaje, ki pogojujejo po 12 du 20°/0 in se več odstotkih. Na Dolenjskem pa Be nuliaja nekako bolj skrito od-'rustvo dvoje vrste; namo-ttn ki, kateri po-sojujej.i ni prihodnjo trgatev n pri tem tudi lOO % in v*?č zaslužijo in pa taki ljudje, ki dado vole v rejo u:i pol dobička. 1'osoiilidcr: so tedaj povsod koristne, zlasti če so osnovane po načelih, katerih se drži zveza slovenskih posojilnic, da namreč posojilnica ne vpraša le po kreditui zaupnosti izposojevalca, temveč se tudi informira, za kaj on potrebuje denar, da se tako, kolikor mogoče zabranjuje uepotrebuo zadolžeuje. kedaj kakega kupci ali kako babo ualetim, ugrabim nož in sunem g« v rebra, — pa se zvrne mrtev. Še zdaj se mi ne trese roka, kadar je treba koga odpraviti s sveta! Pa kaj bi pravil, tudi ti si mnogo ljudij potiil iu si že tega vajen. — Nu, kaj je pa potem? — odgovoril je Per-atenj z vidno nevoljo. — Jaz dobro vem, da niti ti, niti jaz m-sva babi, ne rudeči devici; mnogo imava dosti krvi na duši; no, povej mi, utamuii, ali se ti ne zdi, kakor bi ti kdo Btisnil s kbščami srce, kadar se spomniš kakega svoiega dela, ali te ne strese mraz ali pa obide vročina, in te vest ne grize, da ti je žal, da si se rodil na svet? — Dosti je, strijc, kaj si začel popraševati, zdaj ni č s za to. — Lej, — nadaljeval je Koršuu, — jaz sem že pozabil muogo svojih del, jednega pa pozabiti ne moreni. Bilo je pred dvajsetimi leti, živeli smo na Volgi, bivali smo v ue\eiib jamah: naš utaman bil je Dauilo Kot; t'be še ui bilo, mene so že poznali razbojniki in poveličevali Koršuua. Napadali smo bogato obložene ladije, ropali smo pristanišša in vse smo delili bratovski mej seboj in nikakega prepira ni trpel Danilo Kot. Povej mi, kaj je boljšega, ka- kor svobodno življenje, veduo biti sit iu oblečen. Veas' smo se oblekli v pisane kuftane, pokrili kape, prijeli vesla iu odpeljali smo se daleč skozi mesta in vasi in prihajal je narod na breg gledat nas ! A mi smo veslali, peli, pili, streljali s puškami v zrak iu migali lepim devam. A drugikrat smo pa posadili kopje in kole, kakor bi se bili naši jarki porasli / drevjem! Dobro je bilo to življenje, pa zapeljal me je sam vrag. Mislil sem si jedenkrat: kaj? jaz delam bolj nego drugi, a ravno toliko dobim ! -Sklenil sem hoditi sam na rop, sam obdrža-vati plen, a ne deliti ga z drugimi. Oblekel sem se kakor berač, obesil torbo na vrat, utaknil sekirico za pas in skril sem se pri potu za zagrajo, če ne pride kdo. Čakal aein in čakal, nobenega voza, nobenega kupca ni bilo. Prijela me je jeza. Dobro, Bog ne da Breče, tako pa zdaj hočem oropati vsacega, kdor kod pride, če bi bil tudi moj oče sam! Jedva sem to sklenil, kar pride po potu stara, revna baba, nesla je nekaj v torbici, ki je bila s platnom zakrita. Ko je prišla vštric mene, skočil sem izza grma. — Stoj baba! rekel sem. — Daj semkaj torbico! — Ona je pala k meni k nogam : kar hočeš vzemi, samo torbe se ne dotakni. Ehe, mislil sem si, vidi se, da ima v torbici skrit denar. A baba je kričala, branila se in grizla za roko. Jaz sem že bil jezen, da jo cel dan zastonj minul, a zdaj sem se še bolj razkačil. Hudič me je sunil pod rebra, izvlekel sem sekirico, in zasadil jej v grlo Ko se je mrtva zgrudila na tla, polotil se me je strah. Spustil sem se v beg, pa premislil sem se in vrnil se po torbico. Mislil sem si: če sem že ubil babo, da je vsaj ne bodem zastonj. Vzel Bem torbico, zbežal sem z njo v gozd, ne da bi jo odkril. Tekel neseni dalje, kakor se sliši pasje lajanje, nogi sti se mi spodtikali, mislil sem si, usedi se, oddahni se in poglej, ali si dobil mnogo denarjev? Odkril sem torbico in kaj vidim: v njej leži malo dete, jedva živo in komaj diše. nOh, ti hudiček!" mislil sem si, „tedaj zaradi tebe, ni hotela baba dati torbice! Tedaj zaradi tebe sem si naložil na dušo nov greh!" Koršun hotel je dalje pripovedovati, pa umolknil je in zamislil se. — Kaj si naredil z otrokom? — vpraŠBl je Perstenj. — Kaj, ali sem ga hotel pestovati in pitati, kaj? Kaj sem naredil ž njim? Saj veš, kaj! Starec je zopet umolknil. (Dalje prih.) 'Kom sija ima naslov: C. kr. volilih« komisija trgovske in obrtue zborn ce v Ljubljani. Vse tej vo!.l>ki komisiji pripadajoča razsodila 80 konečno veljavna. Političn*. uprava, ohlastva in županstva imajo dolžnout, voliisko komisijo pri izvrševanji voliiakih poslov izdatuo podpirati. Komisija uraduje v prostoru trgovske in obrtne zborn ee v Ljubljani. Zbornica mora preskrbeti potrebno pomožno osobje. Voliiskt otroški se pokrijejo iz »bornične blagajn; it (Dalje prih.) Političsii razgled, \otiaiijtk dežele. V Ljubljani 30. aprila. Gospodska sbornica državnega zbora je predvčerai vsprejela spremene zakona o obdačenji žganja, katere je uasvetovaln dotična komisija, in katere želi o^r-ska vlada. Ta predloga pride tedaj še jeden pot pred zbornico poslancev, in ta bode brez dvojbe vsprejela tu predlogo v obliki, v kakerš-nej jo je gospodska zbornic«. — Včeraj se je drživ-nemu zboru predložila pogodba s severno železuico, ki bodo pač pronsroo la burne debate. Žfclovaki listi zagovarjajo to predlogo, zlasti N. F. Pr. »a dolgo in široko rtEkfada, kuke korieti bode država imela od te pogodbe, in kako bi bilo kvarno, ko bi se podržavila. Ako se pa piizno pregleda vse to pisanje, vidi se, da je vse le zavijanje in prazne fraze, s katerimi se zagovarjajo židovfke korist:. — Predsednik poljskega k luna, Groholuki, je zopet odložil svoje potovanje na Dumj, če tudi ss |e že več potov poročalo, da odpoiuie, in hi njegova prisotuost na Dunaji bila jako potrebna Kakor poroči Reforma, škuna deželni maršal dr. Zyblikiewtcz doseči, da se gnllskl deželni zbor skliče takoj po zakljUeeuji državnega zbora. Vlada bi v to rada pnvol.lu s pogojem, d* se deželni zbor ne mi de več jeseni. S tem pa Poljaki ueso zadovoljni, ker bi v kratkem pomladanskem zasedanji ne mogli rešit v>eh zadev. Grof Km., im i 1 Tbuu izbran je za nametnika tirolskega deželnega glavarju. Grof Emanuel Tbuu pripada konservativuej at~anki. Sedaj pripadata deželni glavar n njega namestnik večini. Dalmatluski cesarski namestnik poda se na daljše inspekcijsko potovanje v južno Dalmaci|o. % nanje države. V nemškem državnem zboru je predvčeruj vlada izgovorila odločno besedo. Minister Puttk imer je i/javil, da vladi ne mara z i nobene spremene in dostuvke, ampak hoče &amo da, ali ne. Najbrž se je to sklenilo v pogledujem miuisterskem sv« tu, ka teretnu je predsedoval sam knez Bismarck. Ker pa Windthorst in n;eg» tovariši nečejo odstopiti od Bvojih predlogov, bode najbrž socijalistčni zakon v zboru zavržen, potem p. državni /bor sam ra/.puščeu. Kolikor su dozoaj ve, Izvoljenih je na Španj-ikem 285 konservativcev, 40 liberalcev, 27 privržencev ainastičue levice. 12 ultramoutancev. m 6 republikancev, če tudi se je mnouto volilcev izdržalo volitve, vendar se v vseh večih mestih do bili liberalci več glasov, nego se je z začetka mi-nlilo. Voljeni so v.-d na-elniki strank, kakor: Martos, Moret, Lopez Diminquez, Sagasta, Camaebo, Ve-gad'Armijo iu Castelar. Proti poslednjemu so oblasti simo ruvale, vender je bil i/.vol.en s 15 glasi večine. V Marcbeui in Calahorri so bili nemiri. Na ipanjsko-francoskej meji se prikazuje puntarska agitacija. ItaLjanska vlada je vsprejela angleški predlog, da se sklice konferenca za urejenje egiptovskih financ*. Pariški diplomatičui kroj;i se že hoje, da se boue pri konferenci preveč oziralo n: italijanske interese, da hode Italija, podpirana oe svojih zaveznikov, igrala važnejšo rolo, kakor jej pristuje po dejanskih interesih v Nilskej doliui. Angleške zbornice odsek z« pretresovanje volilne reforme začel je svoja posvetovanja. Stavili so se v odseku že sledeči predlogi: 1. Da se zavrže vsa predloga. 2. Da se k predlogi o volilnej reformi dostavi še uova razdelitev volilnih okrajev. 3. Da se pred volilno reformo zbornici predloži predloga o novej razdelitvi voblnih okrajev, in da prva ne stopi v veljavo, dokler poslednja predloga ne postane zakon. 4. Da se Irska izključi iz volilne reforme. Poro ili iz Sudana neso nič kaj ugodna. Berberski guverner je nastopil svoj ovratni pot proti severju, včeraj zjutrai je 150 oseb že ostavilo Berber. Bašiba/.uki in 500 vojakov se je pridružilo ustajui-kom. — Kakor se poroča iz Adena, stoji Osman Digma z večjimi načelniki rodov blizu Mussauah-a in je neki poslal abisinskemu kralju pismo, v katerem grozi, da bo napat Abisiaijo, ako se vsi kri-fitijani ne pomabomedanijo. Domače stvari. — (Zadnjo konfiskacijo) našega lista potrdila je c. kr. deželna kot tiskovna sodnija Ljubljanska, a le po §. 300 kaz. zak., zaradi pregre- ška proti javnemu miru la redu. Razžaljenja "Veličanstva tedaj neimo zakrivili, kakor je to tendencijo/no poročala uradna „Lai-bacherZeitung", za njo pa s posebnim dopa-denjem in primerno perfidijo razpravljata Graška pTagespost", očitajo nam nelojalnost. Razumeva se samo po sebi, da je nemško židovskim listom vsaka prilika ljuba in draga, kadar morejo udrihati po čr-tenih Slovencih, a od uradnega lista bi se vsaj smelo pričakovati manj zlobe, a več objektivnosti, misliti bi se Brnelo, da bode uradni list preklical in popravil svojo izmišljotino, česar pa ni storil. Tudi to nam je tedaj beležiti na rovaš posebne naklonjenosti proti nam. — (Gosp. dr. Russ,) c. kr. vladni tajnik ostavil je baje danes ureduištvo Laibaherice. Kako lahkomiselno je ta gospod uredoval nemški uradni list, kaže notica o našej zadnjej konfiskaciji, kajti baš on poslal je vest mej svet, da smo zakrivili zločin razžaljenja Veličanstva, kar pa, kakor je na drugem mestu povedano, ni istinito. V dokaz, kako se upajo c. kr. uradniki pod vlado grofa Taaffeja v vladnem listu izjavljati o n.i'urili c. kr. vlade, kaže deuašnja prva notica v rubriki „Locules" v „Laibacber Zeitung", ki izvira iz peresa dosedanjega urednika dra. Rus s a. Mi ciframo samo jedeu odstavek dotične izjave, ki ima menda namen, da ostane dr. Russ še zanaprej v Ljubljanskih kaz nskih krogih, nič manj pa v Dunajskih iu Graških ,salonfahigu kot nepristaš Taaffejeve vlade. Ta odstavek SlOve: „Lediglich im leitendenTheile w u r d e n Anschuu-ungeu, welche die Tendenz des Blattes keunzeichn en , n i ed er gel eg t. (Sic!) Dass die Tendenz des Blattes von Seite der R e d a k t i o u demselben nicht h e s t i m m t vvurde, bedarf Imuni eiuer K r w iih n u n g.u Kuj tscega se ne bi bil upal izjaviti v uradnem listu niti prejšnji urednik g Leo S u ppantschitsch, le c. kr. vladnemu tajniku dru. Russu je to slobodno. Kakšna pa bodi tendenca, uradnega lista, o tem je naše in vsacega razsodnega moža mnenje, i/.imši morda Ljubljanske fukcijezne kuzinote, da mora biti jedino le taka, kakor jo želi c. kr. vlada. No, lepe reči doživljamo, in če kje, velja gotovo tu nemški j)regovor: „Es kommt selten etwas Besseres nach!" — (Ljubljansko mesto) izgubilo je pred upravnim sodiščem pravdo, da bi >e ne smela upelja-vati v mesto zaklana živina. Prejšnji nemški mestni zbor, je to sklenil, ko se je sezidala klavuica. Proti temu sklepu se je pritožil tukajšnji pekovski mojster g. J. Fdderl na c. kr. deželno vlado, katera pa je priziv g. Fbderla odbila. Gospod Fdderl pritožil se j« proti temu na mtnisterstVo notrajnih zadev, katero je z ukazom z dne 10. septembra 1883 št. 5552, to pritožbo uvažalo in odločilo, da se sme uvažati zaklana živina. Proti temu ukazu napravil je Ljubljanski magistrat pritožbo na upravno sodišče na Dunaji, katoro pa je pritožbo kot neopravičeno zavrglo. — (Na Hrvatskem) se danes slavi spomin Petra Šubića-Zriuskega bana in Frana Krsta Fran-kopana, ki sta bila v 30. dan aprila 1671 obglavljena v Dunajskem Novem mestu. — (Iz Zagreba) se nam piše 29. aprila: Dragotm pl. Klobučari*, predsednik kr. banskoga stolu, stavljen je vsled lastne prošnje v stanje miru, ter mu je podeljen veliki križ Fran Josipovega reda za 72 letno verno službovanje. Leta 1871 podeljen mu je bil red železne krone II. razreda za 59 letno službovanje, pa ni iskal baronstva, katero mu je pripadalo po pravilih reda. KlobuČariča bode poznalo še dosti tistih Slovencev, ki so nekedaj služili na Hrvatskem; bil je pod absolutizmom predseduik sudb. stola v Zagrebu, jako strog ali tudi pravičen, Nemci so se ga vedno bali. Leta 1828. je ustrojil v Zugrebu glasbeni zavod, kateremu še na dalje ostane predsednik. Na njegovo mesto je imenovan ministerijalni sovetuik Auton pl. Rušnov, torej Hrvat, čeravno se je od neke strani močno agitovalo za septemvira Baverja. — (V „Zvezdiu) napeljali so prsti in bodo, da se napravi lepa ledina, nasejali angleško pahovko (euglisches reihgras.) Želeti bi bilo, da bi lastniki psov, podpirali to prizadevanje za olepšanje in skrbeli, da psi ne razkopavajo rahle prsti iu s tem ne uničijo drage posetve. — (Razpisano mesto) kancelista pri c. kr. okrajni sodniji v Cerknem dobil je žandar ski stražmešter Vaciav Havel. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 30. aprila. „Wienerzeitung" : Cesar je z ročnim pismom z dne 27. aprila imenoval rumunskega kralja vitezom zlatega runa. Berolin 30. aprila. Komisija vsprejela je več predlogov "VVindthorstovih, ki olajšujejo zakon o socijalistih. Zavrgla pa je njegov predlog, da se malo obsedno stanje omeji le na Berolin in okolico, ko je Puttkamer v imenu za veznih vlad te predloge jako odločno pobijal. Razne vesti. * ( ,.l o ii r n ii I de G ene ve") ima dopis iz Pere o stroških, ki so navstali vsled obiska našega cesarjeviča v Carigradu. Vsakdanji stroški iznašali so 5000 turških funtov, za obnovljenje palače v Brusi in za cesto pri Mudanji 25.000 funtov, vsega v k upe 60.000 funtov ali 650.000 gold. Častna sablja, katero je sultan podaril cesarjeviću, je vređna jeden milijon frankov, krasni ncollier,u katerega je Abdul II i m i i poklonil Štefaniji, pa blizu 800.000 frankov. Zapona je iz Mira iza, ki je tolik, kakor golob je jajce. * (Kaj se vse konfiskuje.) Na predlog Pražkega državnega pravdništva se je konriskoval parte, v kojem c. kr. višji umiravljeni finančni svetnik gospod Pitter naznanja smrt svoje žeue. Višji finančni svetnik Pitter bil je poprej finančni ravnatelj v Hebu, in je bil pred dvema letoma prestavljen v Prago k finančnemu ravnateljstvu. Odkar je bil prestavljen, tugovula je njegova žena, in vsled tega zbolela ter umrla. O tem je uekoliko višji finančni svetuik omenit v svojem parte, iu to je bilo povod konfiskaciji. *(Metterni'cb — turčin.) Pripoveduje se, ko je imel za časa gr4ke ustaje kancelar Metter-nicb poslati neko depešo sultanu, predložil je de-pešin načrt baronu Huszaru, dvornemu svetniku v Duuajskej državnej pisarni, ki je bil znan kot odličen orijentalist, in ta je zapazil, da se nekateri stavki skoraj do besede ujemajo s koranom. Takoj je velel Metternich arabski tekst, katerega je dvorni svetnik znal na pamet, postaviti na mestu depeše. To je napravilo silno velik utis na sultana Mahmuda. Ko je to zvedel Metternicb, sklenil je v vseh depetah na sultana držati su te metode. Njegov upliv pri Mahmudu je vedno raštel. Jedenkrat je sultan poklical avstrijskega zastopnika k sebi in ga vprašal, če ni morda Metternich kak bivši muselman. Ko mu je ta zagotovil, da je Metternich kristjanskega rodti, vskhkuil je sultan ; „Tedaj je j»a na potu postati mu3elman, kajti prerokov duh je nad njun." Še kot starček se je Metternich radovat te zvijače. * (Kongres elektrika rjev) sešel se je v Parizu v palači mimsterstva vnanjih zadev Zastopanih je pri tem kongresu 20 držav; tudi Kitrj je poslal jeduega zastojinika. * (Silen orkan) je razsajal v Ohio v Ameriki, napravil mnogo škode in tudi več ljudi j je izgubilo življenje. Narodne-gospodarske stvari. Kaj je to ^posojilnica1' ? (Konec.) Ravno tako, kakor ima na primer kaka občinka hranilnica jamščiue kakih 10.000 gld., kkr je pa več, pa jamči občina s svojim premoženjem za hranilne uloge; ali ni tukaj, namreč pri posojilnici, ki že več let jiosluie in h kateri pristopi veliko štei lo najboljših kmetov da, celo ves okraj, kakor na Češkem, kjer se nahajajo posojilnice s 3000 člani, tuHi tolike varnosti, kakor pri hranilnici? Gotovo je premoženje udov t*ke poso|iiniee večje in jamstvo za hranilne uloge večje od hranilnice kake občine v primeri visokosti hranilnih ulog in premoženja občine na jed.i*'j in premoženja udov posojilnice na drugej strani. Na prim-T hranilnica kake male občine ne more tudi imeti velikega premoženja, pa vender varno jamči za veliko svoto hranilnih ulog. Ali nema po tem takem posojilnica, ki obsega ude ne le majhne občine, ampak večinoma celi okraj, ki vsi jamčijo za vse hm mine uloge s celim svojim premoženjem, večetra jamstva za razmerno manjši znesek hranilnih ulog? Po tem takem ni nobenega tehtnega in sploh uniuega zadržka, da ne bi imele hranilne knjižice posojil n.c z neomejeno zavezo ravno tiste veljave, kakor uložne knjižice hraniln'C pri koristonosnem nalaganji denarjev stoječih v javnem varstvu, t. j. pu-jiilaruega, ustanovnega premoženja, omeujam tukaj, da je v tem smislu pet cijonirala na državni zbor zveza slovenskih posojilnic, iu pričakovati je, da eie bo ta prošnja tudi v tem smislu resila, kar bi se Ž9 bilo prej zgodilo, če bi se bilo za stvar potegovalo. Posledujič naj mi bo dovoljena navesti stanje jedne mlajše posojilnice z neomejeno zavezo, da se zamore v podobi viditi jamstvo za hranilne uloge. Na primer „ Posojilnic* v Celji", registrovana zadruga z neomejeno zavezo, posluie od leta 1881; Šteje zdaj nad G00 udov in ima reservnega fonda in premoženja okoli 5000 gld.. uplačanih deležev 10 000 gl., toraj jamstva 15.000 gld. brez zaveze udov, t. j. cela njihovega premoženja. Kdo so ti udje, kakovo je njihovo stanje ▼ premoŽenji? Vzemimo, da premore vsaki povprek 500 gld., toraj vsi vkupaj zmorejo 300 000 gld., ali omeniti moram, da so mej temi udje odlični narodnjaki in premožni posetniki, iz mej katerih jeden sam premore nad 200.000 gl., 100.000 gl, 50.000 gl., 10 in 20 tisoč. Čim dalje posluje, tem veci število društveni-kov prirašča in s tem kredit. Kakove so pa nasproti temu jamstvu zaveze posojilnice? Ona ima 120.000 gld. hranilnih ulog in 10 000 gld. na posodo vzetih vkupe 130 000 gld.; to ao vse zavezenoati. Že jeden ttam ud posojilnice zamore vse zavezanosti poravnati in bi mu še precej ostalo. Tudi pri tem načinu se bi zavezanost udov porabljevala v nemogočen primerljej, da bi se vsa dana posojila izgubila. Tudi pri posojilnici Celjski je za znesek deležev terjatev posojilnice veči, kakor njena zavezanost, ne oziraje se na reservni fond in premoženje. Pri posojilnici v Celji je toraj jamstvo za zavezanosti, ki znašajo 130.000 gld., večje nego petkratno, kajti terjatve znašajo 140.000., premoženje, reservni fond 5000 gld. in premoženje udov nad pol milijona. Gotovo je jamstvo za hranilne uloge posojilnice Celjske veči od marsikatere hranilnice. To v pouk našim domoljubom glede varnosti hranilnih ulog v posojilnicah; — komu ta razprava ni dovolj umljiva, naj se blagovoli osobno na navedene načine poučiti. Želeti bi bilo, da ne bi bila ta razprava prazna slama, kojo sem mlatil, ampak da bi opozorila dotične domoljube na to njihovo dolžuost domovini! narodu! Vsak po svojem in kapitalisti po svojem, ki bi na lahki način pri tem še na lastno, osobno korist, jako koristili najvažnejšemu predelu narodnega gospodarstva in sploh, narodnemu slovenskemu razvitku Vsacega pravega rodoljuba dolžnost je, da služi svojemu narodu in svojej domovini! Maks Veršec. Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice! Jutri 1. maja ob Va 8. uri zvečer je glavna pevska vaja mešanega zbora za izlet na Rožnik. Na zdravje! Odbor. Umrli so v (Jubijani *• 25. aprila: Henrika Šantel, hišna poseBtnica, 58 let, na Bregu št. 16, za otrpnenjem možganov. — Marija Stois, gostija, 88 let, Frančiškanske ulice št. 12, za starostjo. — Anton Jankovič, hišne posestnice sin, 27 let, Kolodvorske ulice št. 27, za vnetico reber. 26. aprila: Gustav Turk, mizarjev sin, 8 mes., Hrenove ulice št. 16, za vnetjem plnč. — Jovana Žitnik, kaj-žarjeva hči, 1' , mes., Ilovca št. 9, za božjastjo. 27. aprila: Marija Mavric, poaestnica, 80 let, Eladezne ulice št. 11, za oslabljenjem vsled starosti. 28. aprila: Ana Jenko, zdravnikova hči, 7 mes., Pre-širnov trg št. 3, za kroničnim katarom v želodci. — Marija Modic, gostija, 87 let, Nunsko ulice št. 4, za oslabljenjem. — Henriete Maršal, zasebnica, 30 let, Gospodske ulice Št. 18, za j etiko. 29. aprila: Jožef Meisterl, delavec, zdaj priailjenec, 49 let, Poljanski nasip št. 50, za jetiko. V deželnej bolnici : 23. aprila: Matija Rupnik, delavec, 38 let, za otrpnenjem možganov. 24. aprila: Janez Friškovc, delavec, 42 let, za jetiko. 26. marca: Ana Mlakar, tesarje va žena, 73 let, za starostjo. 27. marca: Alojzij Iiizil, krojač, 38 let, za jetiko. — Katra Saksida, delavka, 19 let, za plučno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. Tržne cene v LJubljani dne 30. aprila t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . - Oves, u ... Ajda, „ ... Proso, > ... Koruza, » ... Leča n ... Grah „ • • ■ Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • • Špeh frišen „ . • „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ » Svinjsko « » Koštrunovo ,, „ Kokoš ........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ , , gld- kr. 8 12 5 85 5 20 3 25 5 69 5 69 5 20 9 — 9 — 10 — 2 67 _ 96 — 84 — 60 — 74 — 85 — 2 — 8 — 64 — 64 — 72 — 40 — 50 — 18 2 23 1 87 7 — 4 50 Du ČmM opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v | miu. 29. aprila 7. sjntraj 2. pop. 9. zvečer 72934 mm 727 71m. 729 26 tam. + 52 C + 16 4HJ + 11 3°C brezv. si. svz. Drezv. megla d. jas. obl. 0 00 m. dežja, j Srednja temperatura -f- 16'0°, jednaka normalu. dne 30 aprila t. I. (levimo r.«letfrarJčno poročil«., Papirna renta . 80 -i.i 15 kr. Srebrna renta ... 81 . 40 101 , 05 n 90 Akcije narodne banke ..... 852 , _ Kreditne akcije .... 320 , 50 London . . . 121 , 35 Srebro .......... — _ * » 64 C. kr. cekini. . 'i m 71 Nemške marke .... f9 „ 40 •1" , državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 123 , 75 Državne arečke iz 1. 1864. 100 gld. 172 „ 10 V avstr. zlata renta, davka prosta. 10O . 95 Ogrska zlata renta 6°/0 ..... 122 , 65 Ani n it » - .. .... 91 , 65 1 88 „ 40 n 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. srečke 59/0 . . 100 gld. 114 „ 25 "n Zemlj. obč. avstr. 47i°/o z'Ht,i zast- U8ti • 122 „ _ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „ _ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 n 25 181 , _ Rudolfove srečko .... 10 „ 19 i, 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 117 „ 80 Trauiinway-društ. velj. 170 gld. a. v. 211 . 75 n JPoslano. (15 -10) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju pluoevine i ieludca bolesti grkljana I proti mčhurnim kataru, IIIMiK MATTONIJA Karlovi vari i Widn. Iikiuo kovač is iniiKhniilri pomočnik ter izučen mesogleda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, lice službe kje na Kranjskem, Koroškem ali Štajerskem. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Martin Zaje v Brisah, pošta ■nlalt, postaja Zttgorje juž. žel., Kranjsko. (276—2) Marijno kopališče, ležeće ob I?miln.li» MT odpre me v 1. dan maja. "^Mf Letos se bodo tudi izdajali naročllnl listi na kopeli v lesenih in kamnitih banjah. K mnogoštevilnemu obisku vabi uljndno (282—1) Josipina Ziakovvski. isa v prijazni vaBi Ljubljanske okolice, tik ceste in železniške postaje, v jako dobrem stanu, z jednim nadstropjem, s prostornim vrtom, hlevom, magazinom in ledenico, pripravna za vsakovrstno podjetje, zlasti za krčmo, mesarijo in trgovino z lesom, proda se iz proste roke pod dobrimi pogoji. Kje — pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenskega Naroda". (268—3) Mlađ človek, koji zna popolnem slovenski, italijanski in nemški jezik v govoru in pismu, se priporoča v kako če le nekoliko primerno službo. Kad postreže z najboljšimi spričevali o nravnosti in študijah in zadovoljen bi bil z. zmernim plačilom. Kdor želi več izvedeti, naj blagovoli obrniti se do upravništva tega lista. (287—1) S 1. majem se bo odprla mineralna kopelj TOPLICE NI DOLENJSKEM. Nji j bližnje želez, postaje: Ljubljana, Litija, Videni. Vožnja po pošti iz Ljubljane v Rudolfovo 3 gld. 60 kr. Kopelj 30° R. velja 6 in 15 kr. Soba 70, 80 kr. in 1 gld. Električna kopelj v basinu 30 kr., električna kopelj v banji 50 kr. — Za dobro kuhinjo in izvrstna avstrijska vina ter Graško pivo je najboljše skrbljeno. Kulawiz, (281—1) topliški zdravnik in najemnik. Umetne (32—32) OS" „ «##/#•// (226-4) z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja Lake, firneže, barve in čopiče priporoča po coni (286—1) Gustav Treo v Ljubljani. WW Vnanja nuroćllu ho tulcoj izvrše. ■■ PAVEL POTOKAR, stanujoč na Karlovakl cesti h. At. 18 na dvorišči, striže in cedi pse. t lzobe in zobovja: J ustavlja po najnovejšem umeri kan s kem načinu £ e brez vsakih bolečin ter opravlja plombovauj»» iu X * vse zobu«' operacije ♦ j zobozdravnik A. Paichel, ♦ * poleg Hradeckvjeve^a mostu, I. nadstropje. 2 E (284—1) ksportno pivo v steklenicah iz zaloge ALOJZIJA MAYER-ja, i/mW~~ Hteklouica jp o \Z£ U x*.9 ~9Q (283—1) priporoča Vran Scliesvlt, oa Bregu nt. 18. Podpisani uljudno naznanja s tem p. n. občinstvu, da je prevzel 1 I I J A. Winter-jevo jsladeičarijo, 1 v Ljubljani, Preširnov trg h. št. 2, ^ in prosi za mnogoštevilni obisk. — Dobra postrežba M je zagotovljena. m S spoštovanjem 1 ,285-1) Forstei. P ""o 2. B = B - % o e e — N O S to s. 1 f- c ?l m 8 » n. H* o, » I , D « 1 2 8 O rti ** as - " >§ . N 5 f I Ca ' li a, ta O w pr cd rvi< CD o <_i. o & OD ■ CD «2. P Zahvala in priporoeba. Udano podpisani dovoljuje si slavnemu p. n. občinstvu prijazno naznanjati, da bode s 1. duem liiajuika t. 1. prevzel ter da se bode vedno prizadeval slav. p. n. občinstvu v vsaki zadevi popolnem zadostiti. — Točil bode sloveče Puntigamsko marčno pivo, potem ,,Bock-plvo" v steklenicah in izvrstna vina. Posebno se bodo tudi skrbelo za okuNuo in ceno kuhinjo ter za točno in prijazno postrežbo. Konečno so čutim prijetno primoranega, čast. p. n. občinstvu za meni v Kozlerjevi pivarni vedno izkazano zaupanje izreči svojo najtoplejšo zahvalo, iu prosim, da me tudi v bodooe z mnogobrojnim obiskom počasti. V Ljubljani, dne 27. aprila 1884. Odličnim spoštovanjem I^r. Cesaric, (277—2) gostilničar. Izdatelj in odgovorni ureduik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarno".