281. številka. Ljubljana, v petek 5. decembra. XVII. leto, 1884 Uhaja vsak dan iveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vb t rij »ko-ognrske delele za vso leto 15 gld., '« pol leta 8 gjd., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za <> trt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 «id. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /.naša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po o kr., če se oznanilo jedenkmt tiska, po 5 kr., će te dvakrat i" po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a vb i š t v o je v Ljubljani v Frana Kobuana hiši, „(4ledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklan.acije, oznanila, t. j. vse adtainistrativue stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 4 decembra. Danes se pričenja posleduje zasedanje v šestletni dobi, za katero je izvoljen državni zbor. Ker v vsem tem času državni zbor ni bil zaključen, ampak vsako leto le preložen, otvoril se je le pricet-kom Besije leta 1879 s preatolnim govorom, pozneje pa brez vsake formalnosti. Diugod, na Nemškem, Angleškem itd. in celo na Ogerskem je navada, da se parlament VBako leto odpre 8 prestolnica govorom, na katerega sledi odgovor zbornice in već ali manj občima adresna debata. Take debate smo si pri nas prihranili in menda brez vsake škode za ljudstvo in za parlamentarizem. Sicer pa je vlada v prestolnem govoru leta 1879 razvila tak projrain, ki se ne da izvršiti v jednem ali dveh let'h in tedaj ne presojevati po uspehih v kratki dobi jednega leta. Koncem šestega leta pa Bme se po pravici vprašati, koliko se je izvršilo od vsega t-^ga, kar se je pred Šestimi leti obetalo. Oficijalui odgovor bodemo slišali koncem te sesije iz cesarskega prestola. Kritika nasprotnikov se bo gotovo temeljito b tem vprašanjem pecala pri budgetni deb ti. Končno razsodbo pa bodo izrekli volilci pri volitvah bodočega leta. Imenitnih sklepov in zakonov v tej poslednji Besiji ni pričakovati. Prepozno se je otvorila in prekmalu se bode končala, da bi parlament mogel kaj več rediti, kakor državni budget. Finančnemu ministru je sicer pri srci zakon o pristojbinah, po katerem upa zopet državne dohodke pomno; i'i za par milijonov poldicarjev. Poslanci in gotovo tudi vsi davkoplačevalci pa bi raji kaj slišali o prihranitvah pri državnih stroških, da bi se davki mesto povikšuli jedenkrat zućeli zni-žavati. TVda o tacih namenih ničesar ni slišati in tudi tista štedilua komisiju s svojim skrivnostuim delovanjem menda ne bo izlegla zlatih jajc narodom na korist in olajšavo Poslanci so se zbrali v mnogobrojnom številu. Vladna stranka je dovolj mona, da se vlada lehko nanjo zanaša in z njeno pomočjo kaj koristnega ukrene, pa nikjer se n*? kaže prava volja, zlasti ne pri izvedenji narodne r a v u op r a v n os t i. Ia tako LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. II. (Dalje.) — To bi razrušilo vse najine načrte, a mi dva 8va že vse pripravila za odhod, jecljala sem in začela udaja ti se. — Naj pa pojde danes zvečer k princu na poklon, rekel je moj mož z druzega konca sobe z razdraženim glasom, kakeršnega še cesem slišala od njega. — Lejte, ljubosumen je, to zdaj vidim v prvo-krat, zasmijala se je sestričina. — Pa jaz je ne prigovarjam zaradi princa, »mpak zaradi nas vseh, Ser-gej Mihujlovič. Kako je prosila grofinja R., da pridete k njej. — To je od nje zavisno, rekel je mož in šel je ven. Videla sem, da je bil vznemirjen bolj kakor po navudi; to me je mučilo in nič nesem obljubila se utegne tudi šesto leto končati in Slovenci za svojo ubogljivost in upogljivost druzega ne bodo prinesli domov, ko dražji petrolej in dražjo kavo. Ljudska šola z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. (Dalje.) V isto kategorijo spada tudi peticija nekaterih Ljubljanskih meščanov, katero sem ravnokur omenil. Tudi je deželni šolski svet, mestnemu šol-skniiu svetu naložil, da ima peticijo, kakor tudi poročilo o sklepu kranjske hranilnice predlo-iti mestni občuti Ljubljanski, da se njen zaslon o celi Htvari posvetuje. Dalje zahteva deželni šolski svet, da naj se o tej zadevi začuje tudi mnenje c kr. okrajnega šolskega nad'urnika. To je bistveni obseg c. kr. deželnega šolskega sveta ukazu z dne 16. junija 1884 št. 11063; s katerim se more mestni zastop še le danes pečati, ker se mu dosedaj v posvetovanje še in bil predložil. Na to so vodstva mest nih lju lskih sol naprav-ljula vse mogofe in nemogoče i/kaze. Okrajni šoUki nadzornik g. Blaž Hrovath pa je pri mestnem šol-hkem svetu oddal svoje mnenje dne 18. oktobra 1884 Temu mnenju sme se vse očitati, samo to ne, da je temeljito. (Pcrodovalec potem prečita obširno mnenje g okrajnega šolskega nadzornika Hro-vat/i, v katerem se isti za potrebo m m-ke deške in dekliške inui.sk'> šoie izjavlja in tudi nupruvi privatne nemške ljudske šole po kranjski hranilnici pritnuje, ker bi bilo le v korist prebivalcev dežele in L;uh-ljanskega mesta, če bi te ustanovilo več ljudskh Šol z brezplačnim poukom). Poročevalec potem nadaljuje : To je obseg tega muenja, ki ni skoraj ničesar druzega, uego goli prepis ministerskega ukaza in ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. jun'ja 1884 O „mnenji" moralo se bode še pozneje govorit', ali že tu pa. se sme po vsi pravici uaglasati, da ustanovitev nemških ljudskih šol v naši mestni občini ni politična zadeva, pač (ia zadeva strogo ekonom eae narave. Kdor o taki zadevi svoje mnenje izreka, moral bi je podpreti z drugačnimi argumenti, uego so površno zakriti politični argumenti gospoda c. kr. okraj- sestričiui. Ko je ona odšla, šla sem k možu. Za m šljeu je hodil gori in doli, nič ni videl ne slila], ko sem po prstih prišla v njegovo sobo. „Predstavlja se mu že zopet mili Nikolski dom", mislila sem gledajoč ga, nin zajutrek v svetlem salouu, njegova polja, kmete in večere v velikem salonu in nočne tajinstvene obede. — Ne!" sklenila sem sama pri -sebi," vse plese na svetu, laskanja vseh prinčev dam za njegov ljubi mir in tiho prijaznost." Hotela sem mu povedati, da ne pojdem h grofinji, a on se je obrnil, zagledal me zmračil čelo in premenil kratek in zamišljen izraz svojega obraza. Zopet se je bistrost, modrost ia nekak pokroviteljski nemir pokazal v njegovem pogledu. Hotel ni, da bi ga jaz videla kot prostega človeka; moral je vedno kot polubog na podstavku stati pred menoj. — Kaj hočeš, draga moja? vprašal je ter ravnodušno in pokojno obrnil se k meni. Nesem mu odgovorila. Jezilo me je, da skriva svoja čuvstva pred menoj, da neče ostati tak, ka-keršnega sem jaz ljubila. — Ti hočeš tedaj v soboto h grofinji? vprašal me je. — Ruda bi bila šla, odgovorila sem, — pa u« ga šolskega nadzornika, katere se skuhajo osla-diti s skorjo prekuhanega sladkorja, ki se imenuje: nineine unmassgeblicbe. Memung!' Še prej nego so se preiskovanjn mestnega šolskega sveta dognati mogla, došel mu je c. kr. deželnega šolskega sveta dopis z dne 28. septembra 1884 št. 1724. Ta dopis, ki je karakterističen slove: „I)er k. k Stadtschulrath w.rd hiemit aufgefordert die mit h ii. Erlasse vom 16 Juni d. J. Z. 1106 vorgeschriebenen Nachvveisungen mit den he/iUlieheu Nachweisungen und Antragen betreffend die Bestim-mung dt-r Anzahl und des Umfanges der in Laibach zu erriehtenden stadtiscbeu Volksschulen mit ieu-tscher Unterricbtssprucbe zn ve rlassig bis Ende Oktober d. J. vorzulegen. Hiebei wird zugleich im Hmblicke auf die in iihnlichen Fiilieu erfoluten Entscheidung< n den hohen k. k. Unterrichts-Miuisteriums und des bohen k. k. Vetvvjiltungsgerichtshofes bemerkt, d as s durch die Errictitung deutscher V rivat-Volkschu-len die S i :? d t g e m e i n d e keiuesfalls der Verpflicbtung enthooen w e ; d e n kdonte, flir deutchen Volksschulunterricht auf die im Ein-guuge des eivvahntm Erlnsses angedeutete Weisu zu sorgen. Laib ch um 28. September 1884. Fu> den k k. Lumlespiii-ddeuten : Cboniisky. m. p." Pomen teh beted je jasea ! To se pravi: Ljub-ljunska mestna občina morala bode n< m ke ljuuske šole ustanoviti hote i ii nehote, in to tudi t' dai, če se bode kranjski hrandnici posebna nemška učilnica dovolila. Obroki ukazu smemo sklepati na p-ihod-njost. Prihodnjost bode pa taka, da bode ubogo Ljubljansko mesto moralo ustanoviti drago nemško učilnico, in da bode na drugi strani imela tudi krftnjflka branilaca nemško ljudsko šolo, kjer bo bodo pridno germa nizovuli slovenskih starišev slovenski otroci. V t' m oziru, čestita gospoda! izključena je vsak8 i'uz'ja! Tolko o zgodovini deuašujega vprašanja. Glede meiitoiične rešitve tega vprašanja pa ima šolski odsek tole poročati Vestuo jt pretre-saval materijal, ki se mu je predložil po magistratu in oziroma po mestnem šolskem -svetu. Veliko važnost prideva 1 je, ter je moral pridevati ukaz.u gospoda uaučnega ministra z dne 2. marca 1884 št. 238. Ta tebi ni po volji. In vse je pripravljeno za odhod, pristavila sem. Nikoli me ni tako hladno gledal, nikoli ni tako hladno govoril z menoj. — Jaz ne odpotujem do druzega torka m ukazal bodem razložiti vse reči, rekel je. — Zato stori mi to milost in pojdi. Ln pojdi, 6e ti ljubo. Jaz ne pojdem. Kakor vselej, kadar je bil vznemirjen, začel je ruvnodušuo hoditi po sobi, ne da bi me še knj pogledal. — Jaz te res ne razumem, rekla sem, stala na jednem mestu in sledi.a za n,im, — ti govoril, da si zmiraj tako miren (on ni nikoli tega govoril). Zakaj govoriš tako čudno z menoj ? Pripravljena sem, za te žrtvovati to veselje in ti tako ironično, kakor še nikdar nesi govoril z menoj, zahtevaš, da bi šla. — Nu kaj! Ti žrtvuješ (posebno je podaril to besedo), in jaz tudi žrtvujem, kaj more biti boljšega. Borba velikodušnosti. Kaka je ta rodbinska sreča? Prvokrat sem slišala od njega tako ostre in porogljive besede. Njegovo roganje me ni užalilo, ampak razdra« ukaz pa je za deoafinjo obravnavo prevažen in se glasi v važnejših odstavkih : Ko se navedo sklepi deželnega iolskega sveta kranjskega, po katerih se ureja pouk na mestnih ljudskih šolah v smislu sklepov mestnega zbora Ljubljanskega, pravi se nadalje: „Nacb diesem Bjschlus-sen in ihrem Zusammenhange, wodurch die aloveni-scbe Sprache an al len staItischen Volksscbulen lur lile Lehrgegt nstaude als Uuterriehtsprache eiuge-ftihrt vverden soli, obne dass gieichzeitig ftir die Errichtung deutscher stiiltischer Volksscbulen in bes tim m ter VVeise gesorgt ist, iudem die be-trt tlende Vorsorge von dem Na:hweise uud von der Anerkennung des Bediirfnisses abbaugig gemacht wird, vvtirden den Augehorigen des deutschen Volks-etammes, der eineu Theil der Bevoikeruug der Landeshauptstadt Krains bildet, die Mittel nicht ge-Bichert sein, an brTentlichen Volksschulen in Laibach Unterricht :n deutscher Sprache zu erlangen. Auch vrtirde durcb .le Bescbraukung der in Aussicht ge-Btellten Vorsorge fiir deutsiheo Volksschulunterricht auf Kinder deutscher Mutterspracbe die freie Ent schliessung der Eltero oder dereu Stellvertretur, den Kindern den Volksschulunterricht in der eineu oder in der andern Landesspracbe geuiesseu zu lassen gehemmt und dadurch thutsachlicben Bedli foissen der Betblkerung Laibachs nach deutschen Volks Bchulunterrichte nicht entsprocheu v/erden. Iudem der k. k. Landesschulrath von dem Vorsteheudeu in Eenntniss gese/t wird, ergeht an deuselbeu die Aufforderung, diese Ang-legenbeit eiuer neueren Behchlussfassung zu untirzitbeu, wobei zu beriick-sicbtigen stin wird, dass gieichzeitig mit der Erbffuung st&dtischer Volksschulen mit sloveuischer Unterriebtsspraehu auch mindestens je eino sta ltische Voiksschule mit dtutscber Unterremtsspracbe fttr Knaben und fiir Madchen zu erdffnen sein vvird uud dass es den eiu/eluen E'teru oder deren Stellver-tretern nach ihrem E^messen freisteht, die Kinier in eine stadtische Volkschule mit alovenischer oder mit deutscher Unterrichtssprache >.u scbicken.1' Poročevalec nadaljuje: Gospoda mestni odborniki ! Gospod naučni min ster je odkritosrčen, ia kakor vidite, se s svojimi t»ndeneijami nikakor ne skriva za gorami. Šolski odsek je besede ministro-vegu ukaza polagal na tehtnico, ter sprevidel, da je govod minister mnenja, da je naša mestna občina zavezana nemško ljudsko učilu.co ustanoviti ne samo za otroke nemške narodnosti, temveč tudi /a otroke j slovenskih st^rišev, kateri bi «voje otroke ruje v I nein.ško učilnico, kot pa v slovensko pošiljali. Go- j apv.du ministru ni toliko za utroke nemške narodnosti, kakor za razširjenje nemškega pouka. (.Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. decembra. Državni zbor bode, kakor se poroča z Dunaja nekemu češkemu listu, zboroval samo do 18. t. m . potem pa pojde na božične počitnice. Takoj po Sv. Treh Kraljih se zopet snide. Poslednji Riegrov govor je zopet sprožil vpra-šauje o čeikem državnem pravu. Vsi češki, pa tudi drugi listi se bavijo s tem, vsak s svojega sta- lišča. Vsled tega se tudi mnogo piše o zjedinjenji dežel češke krone. Čehi so nadejajo, da avtooomisti dobe pri volitvah dvetretjinsko večino, potem se bode pa to dalo izvesti. — Na Ogerskem pa Riegrov govor ni napravil posebno ugodnega utiša. Kakor se da iz madiarskih časnikov posneti, ogerski državniki nikakor ne bodo pomagali Čehom doseči svoja prava. Neki ogerski list pravi, da je avstro-ogerska pogodba navezana na gotove pogoje, in taka pogoja ■ta, da se tudi v avstrijskej državnej polovici ustavno • ada, .n da avstrjske dežele ostanejo vkupe kot 0^i.rskej jednakopravna celota. Potem pa Čehe opozarja, da bodo Ogri vselej pripravljeni pogajati se samo z državnim zborom, nikakor pa ne s posamičnimi deželnimi zbori. Po izjavah tega lista soditi bi Madjarji k večjemu Čehom dovolili jednako avtonomijo nasproti drugim avstrijskim deželam, kakor jo imajo Hrvati nasproti Ogerskej. Sicer pa še to ni gotovo, kajti Madjarji na vse nezaupljivo gledajo, kar bi utegnilo utrditi kako slovansko narodnost. Grallskl Rusini se že začenjajo pripravljati za državnozborske volitve. V Turki se je osnovalo rusinsko politično društvo, katerega glavni namen bode voditi agitacijo pri volitvah. Viiaujc države. Razpor mej Rusijo in Vatikanom je t>koro poravnan. Ruski poslanik pri Vatikanu, Bu-tenjev, se kmalu vrne na svoje mesto. JFrancoski mioisterski sovet je sklenil načrt novega volilnega r tla predložiti senatu in potem zahtevati od zbornice, da vsprojme senatove sklepe. N ■ ta način se nadeja vlada, da za časa nov volilni red dobi veljavo in se bodo mogle bodoče volitve že vršiti po njem. V nemikem državnem zboru je izjavil Bismarck, da je pripravljeu spraviti se z Vatikanom in kaj oJjenjati, ako tndi kurija kaj odjema. Pred vsem se pa Vatikan ne snu vedno petegovati za Poljake, ki so sovražni nemški državi. On ne bode nikdar dopu -t.il, da bi škofijski sedež na Poznanskem zaHel kak sovražnik države. Poudjrjal je, da je treba nasprotovati tako imenovanoj poljskoj revoluciji. Bismarcka siluo draži, da ne more ua jedenkrat raznaroditi Poljakov. Državni zbor je vsprejel VVindt-horstov predlog, da »e odpravi zakou, ki izgauja katoliške duhovnike, kriteri se branijo podvreči se državnim n. redim m, z 217 proti 93 glasom, četudi je Bismarck trdil, da je to razžaljenje zveznega ao-veta, će b* takoj pride v drugič s predlogom, katerega je ta zavrgel. Is tega glasovanja se vidi, kakor tudi iz glasovanju za dijete državnih poslancev, da vlada prav za prav še sto glasov nema zase v zboru. Vprašanje svobodne plovbe po Nigri pr de baje še le prihodnji tedeu v a friške J koiiferen* clji ua vrsto. Anglija bode pri tem izjavila razne svoje želje, na katere se bode pri tem morala tudi konferenca ozirati, ker morajo njeni sklepi biti jedtio-glaaui, da pridobe mejnaroduo veljavo. Ker so se razkrila velika izneverjeoja v Čari-gradskem arzenalu, bil je neki civilni uradnik dejan v vojaški zapor. S tem so mislili višji turski uradniki odvrniti eum od sebe. Zapitemu uradniku se je posrečilo neko pismo odposlati velikemu vezirju. Ta je ministru pomorstva zaukazal zaprtega uradnika izročiti civilnej sodniji, h kratu pa začeti strogo preiskavo. — Ker je neki več dijakov bolgarskega kolegija v Solunu pelo revolucijske pesni, je zaukazal tamošnji generalni guverner strogo paziti na to šolo •n jo zatvoriti, Če bode treba. Najbrž Turki le iščejo povoda, da zapro to šolo, ki jih v oči bode. V ponedeljek je augrlešltt ministerski predsednik obširno razlagal predlogo o razdelitvi volilnih okrajev. Mesta, katere imajo spod 15.000 prebivalcev, volijo s kmetskimi občinami. Mesta s 15.000 do 50 000 prebivalcev dobe' jednega, mesta z 50.000 do 165 00O prebivalcev dva poslanca. Zastopstvo Lon-donsko se bode zelo premenilo. V sosedstvu stolice se bode napravilo 7 novih volilnih okrajev, kateri bodo volili 8 poslancev, vseh poslancev bode London volil 37, Liverpool dobi 6 novih poslancev, Glasgov/ in Birmioghara po 4, Manchester 3, Leeda in Shef-fiel po dva. Število poslancev se bode povekšalo za 12, in sicer za 6 na Angleškem, za 6 na Škotskem. Egiptovsko finančno vprašanje bode fte Angli|i napravljalo velikih težav. S Francijo bode jako težko se sporazumela. Rusija nek* nikakor ne bode hotela dopustiti, da bi se te povekša! angleški vpliv v Egiptu. Nasproti pa hočeti Nemčija iu Rusija povzdigniti veljavo komisije egiptovskega državnega dolga. J i ko dvomljivo je še ali bodo vlasti dovolile ponižanj.' obrestij. Iz Sudana pr h .ju vest, da je Mih ii umrl, in da njegovi vojaki zelo mrjo. Ta vest se pa nam zdi Še nezanesljiva, in moramo še pocukati, če se obistini. Domače stvari. — (Knezoškof dr. Misija) dojde v četrtek v 11. dan t. m. 8 popoldanjim vlakom v L ubijano in se poda takoj v stolno cerkev, kjer bode blagoslov. — (Deželni šolski svet kranjski) je v svojoj včerajšnjej seji sklenil, da ima mesto Ljubljansko dolžnoBt, ustanoviti deško in dekliško ljudsko šolo z nemškim poučnim jezikom na občinske stroške. Mestu dal bo je ukaz v tem zmislu. Take vsaj poroča „Tr. Tagblatt". — (Naučno ministerstvo) potrdilo je ušolanje Rožengruntarjev v s u 1 v er a n j s k o šolo v Lugaci. Nevolja in razburjenost mej prebivalstvom velika. — (K draginji kruha.) Nekdaj določeval je magistrat naše slovenske stolice vsak mesec po žitnej ceni tudi ceno in težo kruhu raznih vrst. A, Ljubljanski peki obrnili bo se do magistrata s prošnjo, naj bi ustavil to določbo, in bo obljubili peči koli n r možno velik kruh. Mestni zbor je na to namestil določila cene in teže kruha ukrenil vsaki mesec uradno razglaševati po časnikih imena onih mestnih pekov, kateri so pekli naj ve. i kruh, da je občinstvo vedelo kje kupovati ceni primernega in okusnega ki uha. Nam ni zn*mo, da bi bil ta ukrep izgubil svojo veljavno moč, znano nam pa je, da se ne izvaja več. — (Iz Ljubljane) v C lovec odpelje se danes okolu 30 prič h konečuej obravnavi v pravdi anarhistov. — (Iz Celja) nam piše prijatelj našemu listu: Včeraj sem Vam brzojavi!, da je Ormoški sodnik g. Kmetic odstavljen. Danes pa Vam imam poročati, da kakor čujem, bode jednaka osoda zadela tudi sodnika v Marnbregu i o njegovega pristava g. Macuna, znanega izza njegovega službovanja v Ormoži. Voditeljem sodnije v Marnbregu bode baje pristav Nadamlenski. — (Benjamin — Nimrod.) Najnovejši dnevnik prinesel je v včerajšnjem listu svojim lahkovernim in štedilnim čitateljem mej domačimi stvarmi neistinito vest, da se je uložilo v poštne hranilnice v mesecu novembru v Avstriji 9510 milijonov, izplačalo pa 85*10 milijonov. To je prav velika ia milijonsko tolsta raca, katero je ustrelil veliki lovec Nimrod v Graškem gozdu. Čestitamo Izraelcem k žilo, njegova OBtrost me ni prestrašila, ampuk še v meni ostrost vzbudila. Ali je on, ki se je vselej tako bal fraz v najinem pogovoru, ki je bil vedno iskren in prost, to govoril? In zakaj V Zato, ker sem mu hotela žrtvovati svojo veselje, v katerem nesem videla nič slabega, in za to, ker sem ga pred jednim trenutkom tako razumela in ljubila. Najini roli sta se premeoili, on se je izogibal odkritosrčnih in prostih besed, jaz sem jih pa iskala. — Ti si se jako spremenil, rekla sem in vzdih-nila. — Kaj Bem zakrivila pred teboj ? Ne ta veselica pri grofinji, ampak nekaj druzega je v tvojem srci proti meni. Zakaj ta prikritost? Ali se je nesi ti sam tako bal poprej ? Naravnost povej, kaj imaš proti meni? nNaj reče, kar hoče," mislila sem, in bila prepričana, da mi nema ničesa očitati vso to zimo. Stopila sem na sredo sobe, da je moral iti mimo mene in gledala sem ga. »Stopil bode k meni, objel me in vse bode končano, mislila sem, in žal mi je bilo, da mu prej uesem mogla dokazati, da nema prav. Pa postavil se je na konci sobe in po gledal me. — In ti še vedno ne razumeš? rekel je. — Ne. — No, ti pa hočem povedati. Mizi se mi, prvi pot se mi mrzi, da čutim, in da ne morem, da ne bi čutil. Ustavil se je in videlo se je, da se je bil prestrašil surovega glasu Bvojega. — Kaj? vprašala sem ga, b solzami nejevolje v očeh. — Mrzi se mi, da si dopala princu, in da mu kar tečeš naproti, ter se ne zmeniš za moža in sebe, za žensko dostojnost in nečeš razumeti, kaj mora čutiti tvoj mož, če sama nemaš čuvstva dostojnosti; pa še rečeš možu, da žrtvuješ, to je, pokazati hočeš, „njega visokost je zame večja sreča, pn jo vender žrtvujem." Čim dalje je govoril, tem bolj se je razvnel od lastnih glasov, in njegov glas je zvučal strupeno, ostro in surovo. Nikoli ga nesem videla, pa tudi ne pričakovala takega; kri mi je silila k srcu, bala sem se, pa h kratu me je vznemirjevalo čuvstvo ne zaslužene sramote in razžaljenega samoljubja in rada bi se bila maščevala. — Dolgo sem že pričakovala tega, rekla sem, — govori, govori. — Ne vem, česa Bi pričakovala, nadaljeval je, — jaz sem mogel pričakovati še hujše, ko sem te videl sleduji dan v tej umazanosti, lenobi, rozkošji in neumnem društvu, in dočakal sem . . . Dočakal sem, da me je sram, ter čutim bridkosti, kakor še nikdar; sram me je bilo za tebe, ko je tvoja prijateljica s svojimi umazanimi rokami začela broditi po mojem srci in začela mi očitati ljubosumnost, ljubosumnost, na koga neki? |na človeka, katerega niti jaz, niti ti ne poznava. Ali me ti nalašč nečefl razumeti in hočeš mi žrtvovati nekaj ? . . . Sram me je tebe, sram, da se tako ponižuješ . . . Žrtva! ponovil je. ,,A! To je oblast moža," mislila sem. „Žaliti in poniževati žensko, katera ni nič zakrivila. To je tedaj moževa pravica, a jaz se jej ne pokorim." — Ne, ničesar nečem žrtvovati za te, rekla sem in čutila, kako sta se mi nenavadno razširili nosnici in kri mi butila v glavo. — V soboto pojdem h grofinji, vsekako pojdem. — Bog ti daj mnogo veselja, a mej nama je vse končano! zakričal je v jezi, katere ni mogel več zadrževati. — A zdaj me več ne bodeS mučila. Bedak sem bil, da . . . spregovoril je z nova, pa ustni sta mu trepetali, videlo 86 je, da se je premagoval, da ne dopove do konca, kar je začel. (Dalje prih.) avečanej in boeatpj pojedini pri Malici! Oi, ti nesrečna in usodepolna računska pika, da ne stojiš pred številkama „petu niti ? „Grazer Tagesposf-i, niti v Benjaminu! Uložilo ne je istinito v avstrijske poštne hranilnice minoli mesec le 9,518 693 in izplačalo samo 8 506 280 goldinarjev, kar je pa več, prepuščamo radi lovcu Nimrodu in njegovim elastičnim gonjačem za težavni lovski posel — kot Miklavževo darilo. — (Osobne vesti.) Ker je sekcijski načelnik vitez dr. Eoder imenovan senatnim predsednikom upravnega sodišča, navstalo bo v kratkem nekaj osobnih sprememb pri finančnem ministerstvu. Kakor se govori, bode titularni sekcijski načelnik*, ministerijalm sovetnik vitez Andrej Baumgartner, predstojnik 4. sekcije (za carino, užitnino, finaučno Btražo in mitnina), stalnim sekcijslrim načelnikom, mmistetijama aovetnika vitez Henrik Auerhammer, predstojnik 1. oddelka (za budget, kredit in vojaške pristojbine) in vitez Anton Niebauer, predstojnik 2. oddelka (/a državni dolg, deželna in občinska posojila, varščine, banke in borse, juhi ne hrauiluice, zvuuajui kredit, deuarstvo in punciranje), tostranski državni komisar pri avstro-ogerskej banki in borsni komisar pa bosta izvoljena, tituluruima sekcijskima načelnikoma. — Sekcijski načelnik pri naučnem mi-nisterstvu Fidler podal bo je 2. t. m. za več tednov na dopust, katerega bode po navodi uporabljal za razne študije potujoč po Nemčiji in družin deželah. — (Prva promocija sub^ auspiciis i ni p •1 r a t, o r i s na novem Dunajskem vseučilišči.) Izšolani pravnik Ki Coumont, kateri je napravil vse državne izpite in rigoroze iz vseh predmetov z izvrstnim uspehom, bo promoviran „sub auspiciis imperatorja' doktorjem prava. Promocja se bodo vršila v prisotnosti cesarskega namestnika in s tem večo svečanostjo, ker je prva na novem Dunajskem vseučilišči. — (Forchtgott-Tovačovskega desetletnica.) V Kratkem bode minolo deset let, odkar je umrl slavni slovanski skladatelj in pevo-vodia slovanskega pevskega društva ua Dunaji, gosp. Fbrchtgott-Tovačevskij. V spomin velikega geniju priredilo bode slovansko pevsko društvo 16. decembra desetletnico. Ziutraj imenovanega dne bode mrtvašnica za pokojnikom, kjer bode slovan.-ko pevsko društvo pelo Fdrchtgottvo črno mašo, zvečer pa bodo svečanost, pri katerej peli se bodo samo Fbruhtg.jtt-Tovačovskega krasni zbori. — — (Nepoštenost.) Mind-aisk preglednik poslal nam je včeraj naslednje vrste: „Siuoči ob 8. uri pripeljal je fijakar po Dunajski cesti, ter pri mitniri sv. Krištofa jo kar skozi popihal. Mitničar je kričal nad njim, naj počaka in paca cestovino, a fijakar si je mislil: Ne boš me Jaka! A k nesreči bile so železniške ograje zaprte ter ni mogel naprej. Mitničar ves spehau priteče za njim, smuk, mu vzame svetiluico iz kočije ter hiti dalje na Dunajsko mitnico, kjer bi ga bila z užitninskim paznikom prijela in preiskala. Pa fiiakar ne bodi len, pomuga si iz zadrege ter jo pobriše proti kolodvoru, od tam skozi Kolodvorske ulice v mesto, ter je srečno odnesel pete brez bvetilnice ua kočiji". — Dobro bi bilo, ko bi bo poizvedelo ime tega tihotapskega fijakarja, da se objavi občinstvu. — (Zanimivo) utegne biti marsikomu, zlasti sedaj, ko je Kodrov roman nKmetski triumvirat" dokončan, da je kmetskega vodje Ilije hčerka Jela pokopana v Studenicab v dravinjskej dolini, kjer je umrla kot nuna v tamkajšnjem samostanu. — (O firmi Tschinkel-ovi.) V Dunajskih listih čitamo, da bode nLaaderbanku vender prevzela uravnanje ter izplačala za prve potrebe nujni denar pod naslednjimi uveti: G. Kuffler odstopi od vseh svojih zastavnih pravic. Vsi upniki se morajo zadovoljiti z vsotami, ki se jim bodo pri sodile po likvidaciji, mej tem pa morajo dovoliti moratorij. Firma: A. Tschinkel-a sinovi, bratje Tschinkel in Anton Tschinkel prično takoj likvidacijo. Vsi upniki dajo rLanderbankiu dovoljenje, da se za dovoljeni kredit in za likvidačne stroške izplača iz mase, kakor je to zakonom določeno pri konkurzih. Kar bi po likvidaciji premoženja preosta-jalo, dobe ga Tscbinkelovi drugovi itd. — Po tem takem je upanje opravičeno, da bo bode ta zadeva o omenjenih pogojih uravnala, L:ar mora z ozirom na veliko število delavcev in uradnikov, ki imajo v Tschinkelnovih tovarnah gotov zaslužek, vsakdo le želeti. — (TrBtenjakova razprava: "VVeriand de G raz) recenzuje se v „Wiener Literarischer Handweiser" Nr. 10, 1884 jako pohvalno. Na konci recenzije pa reče presojevalec: »Sehr dankbar waren wir dem Autor fiir eine Puhlicatioo dieser inte-reasanten Schrift in deutscher Sprache, um die Re-sultate seiner Forscbungen auch denjenigen zugang-lich zu machen, die des Slovenischen nicht machtig sind." „Kre8a. — (Vabilo na slavo os t); katero priredi akademično društvo „Slovenija" na Dunaji dru. Francetu Preširuu v spomin dne 9. decembra meseca 1884. Začetek ob 7. m i zvečer. Lokal: „Hotel zur Stadt Wienu, (VIII., L*nge Gasse 15). Spored: A. 1. Pozdrav predsednika. 2 A. Foerater: „Pobratimila'', zbor. 3. Slavnostni govor, govori g. »* # 4. a) H!avka: „Ne/akonska mati', zbor. b) K. Ma-šek: „UkaziJ, zbor. 5. a) Chopin: Scherzi. b) Ka-IttUf: „Što se bore misli moje", igra na klavir go-spica Bogomila Š. . ova. 6. A Hajdrih: „Herce-govska", zbor. 7. Umlauf: Concert Phautasie II„ igra na citre g. J. Hostnik. 8 Dr. B. Ipavic: „Vojaška", zbor. 9. F Majer: „T\čica gozdna", čvetero-spev. 10. J Kocijančič: „Venec slovenskih narodnih peBni", zbor B. Zabava. Pevovodja g. Jan Jifik. Klavir g. BSiendoifeijH. — (Iz Maribora.) (Ljudska knjižnica.) V tukajšnji Leon ovi tiskarni pride koncem t. m. prvi snopič „ljudske knjižnic.;" na svitlo, katera bo izhajala vsak mesec v dveh po četiri polu obsegajočih snopičih. Prinašala bo „ljudski knjižaica" priproste, luhko razumljive povesti, ljudske pravljice, šege in in navade iz raznih krajev slovenske domovine. Isti na Bog, da bomo iz početka dali tiskat', razun ljudskih pravljic, Bamo prologe iz nemščine in stoprav s časom, ako se bolo razmere zbolj^ale, tudi prevoda iz slovanskih jezikov. Vedno bomo pogledovali na to, da bodo povesti poučne in nravne. Ob enem obračamo se še do slovenskih pisateljev, katerim je napredek in blagost. miltga naroda na srci, z gorečo prošnjo, da bi iihs blagovolili glede tega po mogočnosti podpirati, „l;udsko knjižnico" naroči si lebko vsak, ki ima vol|o do čitanja; stalo bo za celo leto 1 gld 70 kr.. /a pol leta 90 kr., za četrt leta 48 kr. b poštu no vrtd. pojedini snopiči bodo stali brez poštnine 6 kr, a s poštnino vred 8 kr. Prosimo torej vse rodo'juhe, da nabirajoč obilo naročnikov, ker brez takih bi ostal naš namen bre/. vsega vspeha, pri našem prostem slovenskem ljudstvu prekoristuo podjetje drage volje ra<'ijo podpirati. — (Graščino Rad vanj s k o) kupil je, ka-: kor poroča „Slov. gosp.češki inženir g. Kubelka z Dunaja. — (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca novembra 28 453 gold. 57 kr. dohodkov, 25.877 gld. 37 kr. pa izdatkov. Od 1. januarja do J. decembra bilo je vseh dohodkov 223.157 gld. 23 kr., izdatkov pa 220 581 gld. 3 kr., vsega prometa torej 443.783 gld. 26 kr. — (V Trstu) jih je od srede do včeraj opo-ludue zopet 15 za osepnicami zbolelo, 7 pa umrlo. Za neprav.ini osepnicami jih je zbolelo 13. — Za obitelii za osepnicami zbolelih nabralo se je 7189 gld. 60 kr. — (Razpisa u a) je služba učitelja na jedno-razrednici v Zagrudci. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. t. m. c. kr. okrajnemu šol. svetu v Rudolfovem. Razne vesti. * (Dijete poslancev.) Povodom zadnje debate o dijetan poslancev v nemškem državnem zboru priobčile so „Times" statističen pregled v raznih ustavuih državah. V Holandiji dobiva poslanec po 166 funtov . terliugov na leto in potrebne stroške; v Belgiji 16 funtov št. 16 šilingov na mesec; norveški poslanec dobiva 13 šilingov 4 peoce na dau; portugiški 10 šilingov na dan; francoski senatorji iu poslanci imajo 450 funtov št. na leto; člani kanadskih zbornic za vsako zasedanje nad 30 dnij 1000 dolarjev in potne stroške; Brazilija daje svojim senatorjem 360 funtov fiter-lingov za zasedanje, poslancem pa 240 funtov in potne stroške; mehikanski poslanci dobivajo po 2000 dolarjev na leto; Argentinska *ljudovlada daje jim celo 70O funtov št. na leto; v Z jedi njenih državah ima vsak senator in poslanec 1000 funtov šterlingov. V O ge rs kej dobivajo poslanci po 5 gld. 25 kr. za sejo in 800 gld. Btanarine na leto, hrvatski poslanci pa 5 gld. na dan in miljariuo. * (Promet pri avstrijskih poštuih hranilnicah.) Meseca novembra t. 1. uložilo je štedilno občinstvo pri naših poštnih hranilnicah v 121.821 uložkih 9,518.693 gld. Minoli mesec so se toraj ulcžki znatno pomnožili, kajti oktobra t. 1. znašali so le 8*4 in septembra t. 1. še celo samo 61 milijonov goldinarjev. Izplačalo se je raznim strankam pretekli mesec v 42.918 slučajih 8,506 280 gld. V Kranjekej, Štajerske] in Koroškej uplačalo se je v 7978 slučaiih 714 201 gld. in izplavalo v 1931 slučajih 238 462 gld. Od 1. januvarija do konca novembra se je uplačalo v 1,359 539 slučajih 44,931.535 gld., a izplačalo v 343 669 »lučajih 37,072 729 gld., v istem času 1883. leta pa se uplačalo v 1,720.756 BluČajih 8,176.889 gld., a izplačalo v 180.250 slučajih 2,964 050 gld. Skupaj uplačalo se je tedaj v obeh letih v 3,180 295 slučajih 53,107.424 gld., in izplačalo v 523919 slučajih 40,018.779 gld. Ostalo je torej 30. nov. t 1. v poštuih hranilničnih blagajnicab 13,089 645 gld. *(NajveČe vrednosti papir v Avstriji.) Dunajski nemški listi objavili so zadnjič vest, da ima knežja rodbina Starhembergova ua vesoljnem svetu največe vrednosti papir, namreč jedno samo obligacijo v znesku 1,500-000 gld., katera glavnica daje lepe obresti letnih 75 000 gld. A veliko veee vredno ti je varščina za srečkanje društva rudečega križa na Dunaji, kajti ta obstoji v jednoj samej pa-pirnej renti ogromne vrednosti 4 (štirih) milijonov gld., od katerih dobiva društvo na leto 168 000 gld. obresti pri Duuajskej osrednjej blagajnici za državni dolg. Ta obligacija je gotovo, Če ne ravno na vesoljnem svetu, prav gotovo z našem cesirstvu najveće vrednosti papir. * (Blatensko jezero), takozvano madiar-sko morje, je v preteklem meseci popolnem, prvokrat v tem stoletii znmrznilo. *(Številožidovv Nemčiji.) Pri ljudskem številjenji 1. decembra 1880 pokazalo se je, da živi po celej nemšktj državi 561.612 Židov, t. j. l'2°/o vsega prebivalstva. Od teh jih je bilo tedaj nase- ljenih v Prusiji........... 363.790 n Buvarskej.......... 53.526 „ Alzaciji in Loreni....... 39.278 „ Badenu........... 27.278 „ Hesenu........... 26 746 „ Hamburgu..........16.000 na Virteraberškem........ 13.331 in na Saksonskem........ 6 518 * (Cena človeške krvi ) Prizivna ^odnija v Lijonu sodila je te dni o nekem dvoboji in obsodila oba dvobojnika v denarno kužen — jednega franka. Ker se je pri tem dvoboji prelilo pol litra krvi, lahko vsakdo po sodnijskej cenitvi izračuna, koliko je vreden liter navadue človeške krvi. * (Usodepolne račuuBke zmote.) „Fran-kobrodskemu listu" poroča prijatelj naslednji dogodbi, kateri nam jasno pričati, kako slabi računarji so Nemci. „V bilanco predilnice v Erdmaunsdorfu uri-nila so je pri soštevanji računska napaka, vsled katere Be je izplačevala za 3% preveli ka dividenda". „Ta usodepolua zmota,u nadaljuje poročevalec nemškega lista, „me živo spominja na sličen dogodek pred štirimi leti. Prišel sem namreč po naključji k nekej rodbini, kjer je vladalo veliko veselje. „„Briljantna bilanca,"" mi reče hišni oče, „„1800 tolarjev smo zaslužili !uu Jaz sem jim čestital. Čez 14 dni pridem v štacuno omenjenega gospodarja. Oče in mati, oba sta jokala, njuni sin pa je stal na drugem konci z velikimi in prav rudečimi ušesi — tudi neznosno tuleč. „1 kaj pa je?" jih uprašam osupel. „„Oh, lejte!UJ pravi gospa, „„ta osel, naš nadobudni sin soštel je v bilanci tudi letno številko k dobičku!"" — Pa res ni vsak človek strokovnjak. Ustnic« upravnici v n. (»ospod J. M. v Dolenji vasi: VaSa naročnina sedaj plačana do zadnjega februva-rija 1885. — Gospod 11. M. v Slavini: Plačano do 8. januvarija 1885. Umrli so v IJ uhlja ii i : V deželnej bolnici: 25. novembra: Janez Jazbec, hišni posestnik, 42 !et, za edemom v možganih. 26. novembra: Marjeta Tignanac, gostija, 59 let, za vodenico. 28. novembra: Marija Vovk, dekla, 20 let, za sušico. 29. novembra: Jera Wagner, gostija, 64 let, za rakom. — Marija Kastulic, gostija, 61 let, za vodenico. 30. novembra: Pavel Jarc, delavec, 33 let, za pluč-nico. — Franca Zore, kajžarjeva hči, 2 dni, za oslabljenjem močij. 1. decembra: Gregor Peternel, dninar, 24 let, za je-tiko. — Alojzij Erbežnik, tkalec, 27 let, za jetiko. Meteorologi eno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 4. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-79 um. 737-23 mm. 734-98 m«. — 130° C + 16°C -f 3 6° C si. vzh. si. jz. si. j z. d. jas. d. jas. obl. 3-00 mm. dežja. Srednja temperatura — 2'9°, za 38° pod normalom. dne 5. decembra 11. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 10 kr. Srebrna renta..........83 „ 25 „ Zlata renta...........101 „ 70 „ 5% marčna renta.........97 „ 45 „ Akcije narodne banke....... 871 gld. Kreditne akcije......... 306 „ London............ 123 „ Napol............. 9 „ C, kr. cekini.......... »6 * Nemške marke......... ,>" - 4% državne »recke iz 1. 1864 250 gld. 125 . Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 171 . 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 104 , Ogrska zlata renta K' ...... 123 , "" . 96 „ papirna renta 5*/»..... 91 , 5' „ štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . 101 „ Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 117 . Zemlj. obč. avstr. I' . zlati zast. listi . 122 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železniee 110 , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , Kreditne srečke......100 gld. 180 , Budobove srečke .... 10 „ 18 „ Akcije unglo avstr. banke . . 120 , 105 „ Tramuiway- C* dobit. a murk 70000 1 dobit. k mark 2 dobit. a mark 50000 1 dobit. a m :irk 30000 5 dobit. :"i mark 20000 3 dobit. a mark 15000 2() dobit. a mark 10000 56 dobit. k mark 5000 106 dobit. a mark 3000 253 dobit. a mark 2000 () dobit. a mark 1500 OIO dobit. a mark 1000 1036 dobit. a mark 5 0 0 29020 m* a m a k 1 4 5 1946'» ,it>i>it. a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Najnovejša velika, od visoko državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 1O0.4IOO srček, od katerih se bode OO.ffOO *re<-k, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo-, za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kak. r tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po dnločbah načrta poseliim za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetju nad -iornje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50,500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 00.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno ua 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk to denarne loterije je izročena obema podpiMauiuia trgovttkinia hibama in vsak, kdor jili hoče kup ti, naj se neposredno na nje obrne. Častili naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah. Tudi se denar lahko pošlje no poštiiej nakaznici, na željo so naročitve izvršč tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, kutero bode lO. in 11. d*'-eeuibra« velja I frelei originalna areetta av. v. gld. 3.50. I polovica originalne «r«»čiie av. v. g] I. 1.7.». I f.triiioriginalno srečko nv. v gUl.—.110. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke In ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, č..s žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji d.-bi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom lislo dobitkov, katera raz'očno navaja številke, ki ho zadele. Dobitki se ločno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne Ugajal načrt žrebanjn, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se Uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu IlOVeiDU žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 10. decembrom 1884 dopoHlati direktno na |eduega podpJtmiilLi glavnik loterij ttkik bureau. Vkupe S0.500 dobitkov tu poleg trgu še Jedna premija pride v sedmih razredih gotovo do odločitve. M. STEIN, BI A.fllll 'l€U VALENTIN & C, KoniuMlraMiic 30—3», Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno. Vsak ima pri nas to prednost, rt« dobi originalne srečke neposredno brez vsaćega posredova .ji manjših brodaja! ov, potem dobi no le v najkrajšem času po srečkanjk IM da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega priimka. (735 — 11) tedatelj io odgovorni urednik: Ivan Železni kar Lastnina iu tisk „Narodue Tihkarue*. F-