JUTRA!
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 277
Maribor, sreda 4. decembra 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R»čun pri poštnsm ček. *av. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po požti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarilu
Oglata sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* It. 4
O političnem položaju na Poljskem
]e imel minulo soboto poljski minister trgovine in industrije Kwiatkowsky v Varšavi predavanje, v katerem je ori sal borbo vlade in vladnih strank za ustavno reformo ter obenem podal sliko razvoja notranjepolitičnih dogodkov v poljski republiki. Njegova izvajanja so po starem načelu, da je treba čuti obe plati zvona, če hočemo spoznati resnico, vsekakor vredna, da jih tudi mi v kratkih potezah spoznamo.
Minister Kwiatko\vsky je predvsem mnenja, da predstavljajo osebnosti današnje vlade, dasi vladne stranke v parlamentu nimajo večine, vendarle večino poljskega naroda. Politične stranke sc ne dado prepričati z■ argumenti, ker vsaka hoče imeti Poljsko takšno, kakor bi odgovarjala njenim političnim interesom, ki so pa mnogokrat v navskrižju z državnimi interesi. V trenutni slabosti vlade vidijo stranke svojo lastno korist. Borba, ki jo vodi sedaj vlada maršala Pilsud-skega za ustavno reformo, je za politične stranke samo epizoda iz politične borbe, za maršala Pilsudskega Pa je ta borba sveta dolžnost, izvirajoča iz zavesti zgodovinske odgovornosti.
V Poljski se zgodovina ponavlja. Demokratska anarhija je svoj čas vodila do delitve Poljske, danes v drugi obliki ogroža temelje obnovljene ^oljske. Do konca 1. 1926. so rušili vlade drugo za drugo oni, ki so zanašali korupcijo v politične stranke. Na polju zakonodaje je bilo v prvih 8 letih storjeno toliko kot nič. Niso nili rešeni niti najvažnejši gospodarski problemi, ni bila izvedena niti valutna niti davčna reforma, dasi je v nam času stalno zasedal parlament, temeljni zakoni, ki politično in ekonomski ujedinjujejo državo, so bili
mit”1 še,e 1 192L in 1928’ in sicer v obliki dekretov predsednika republike na podlagi pooblastil, ki so bila vladi dana Državni budžeti poprej niso bih nikdar uravnoteženi in inflacija je v finance Poljske zanesla kaos. ki ga je mogoče primerjati samo s fi-nančmtn kaosom p0 izgubljeni vojni. Ti buzeti so bili stalno večji nego so danes, četudi ste bili takrat proizvodnja in potrošnja manjši. Denar se je jzmetaval na prazno, brez vsega haska. In vendar je ta sistem užival zaupanje takratnega parlamenta. L 1925. in 1926. so bile remltiraVie milijarde novčanic brez vrednosti. Sredi *• 1926. so rezerve dobrih tujih deviz vnašale skupno 213 milijonov zlotov t-1929. so se te rezerve potrojile. Število novčanic. ki so prišle v promet Začetkom 1926., sc je zelo zmanjšalo, poljska je na ta način bila obvarovanj bankrota. Gospodarski položaj Hujske je bil 1. 1926. obupen. Tak po-n*a} je našla vlada maršala Pilsud-vkega, ko je nastopila v tem letu. Le5a, 1C najlepši dokaz. kako se je K°spodarsko stanje izza 1. 1926. izboli
Osoren odgovor sovjetske vlade Zedinjenim državam
SOVJETSKA VLADA ENERGIČNO ODKLANJA VSAKO POSREDOVALNO AKCIJO V RUSKO-KITAJSKEM KONFLIKTU IN OZNAČUJE AMERIŠKI PREDLOG ZA NETAKTNO VMEŠAVANJE.
MOSKVA, 4. dec. Sovjetska vlada je izročila danes ameriškemu posla-niškemu odpravniku svoj odgovor na noto washingtonske vlade o vprašanju posredovanja v mandžurskem konfliktu.
Sovjetska nota najprej ugotavlja, da se je pričela ameriška posredovalna akcija šele v trenutku, ko je do-šlo že do direktnih pogajanj med Moskvo in Nankingom.
Zato smatra sovjetska vlada ameriški predlog za posredovanje za netaktno vmešavanje Zedinjenih držav
v sovjetsko-kitajski konflikt, ki ga je mogoče spraviti z dnevnega reda po mnenju sovjetske vlade le in samo potom direktnih pogajanj med obema nasprotujočima se strankama. Kitajska vlada je sovjetske pogoje že spre jela, vsled česar je ustvarjen sporazum za pogajanja.
Sovjetska nota ugotavlja končno, da bi Moskva energično protestirala tudi proti vsaki drugi morebitni posredovalni akciji, ker stoji na stališču, da mora priti do direktnega sporazuma med Rusijo in Kitajsko.
Komisar za Okrožni urad za zauarouanje čelauceu u Ljubljani
LJUBLJANA, 4. decembra. Danes je dospel odlok ministrstva za socijalno politiko, ki razrešuje ravnateljstvo in nadzorstveni svet Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani dosedanjih funkcij. Za komisarja je bil imenovan dosedanji načelnik ravnateljstva, Mihael Krek, ki je takoj prevzel posle ravnateljstva in nadzorstvenega odbora. Člani razpuščenega ravnateljstva so bili: Mihael Krek, Melhijor Čobal, Ivan Gajšek, Josip Gostinčar, Drago Košena, Josip Ošlak, Andrej Simonič, Srečko Žumer, dr. Golia, Miloš Holmjec, France Kavčič, Jernej Ložar, Ivan Ogrin, Franc Ranešk, V. Resman in Anton Rozina; člani nadzorstvenega odbora pa so bili: Rožanc, Zavodnik, Berdajs, Božič, Lomrdi in Musar.
Noue Učržaloue težkoče
PRAGA, 4. dec. Končna rešitev češkoslovaške vladne krize je, sodeč po vseh znamenjih, zopet odgodena za ncdoglcden čas. Udržalova pogajanja s posameznimi strankami so zadela zopet na velike težkoče, ker se češki socijalni demokrati še vedno ne morejo odločiti, da bi vstopili v vlado. Kakor pa se zatrjuje, se vrše sedaj pogajanja za sestavo koalicijskega kabineta vseh treh socialističnih strank z vsemi tremi klerikalnimi strankami. Prvotno je Udržal, kalcot znano, odklanjal vstop klerikalnih strank v svojo vlado. To koalicijsko vlado pa naj bi sestavil češki soci-
jalni demokrat Hampel. Posvetovanja za sestavo vlade bi se pričela takoj, čim bi se pokazalo, da nima Udržal nobenih izgledov več, da bi se njegova misija posrečila.
5klicanje poljskega parlamenta
VARŠAVA, 4. decembra. Poljski parlament, ki je bil meseca novembra še pred otvoritvijo zimskega zasedanja od-goden za mesec dni, ker so se pojavili v poslopju oboroženi oficirji, je sklican sedaj končno za četrtek k seji. Na dnevnem redu je državni proračun za 1. 1930 in razni naknadni krediti. Opozicijonalne stranke nameravajo pri tej priliki staviti predlog, da naj se kabinetu Switalski izreče nezaupnica in pride v smislu poslovnika do glasovanja že prihodnji teden. Na drugi strani pa namerava vladni blok predlagati nezaupnico predsedniku parlamenta Daszzynskemu, ker radi pojave oficirjev v parlamentarnem poslopju ni hotel otvoriti zadnje seje.
Ogromna poneuerba
BERLIN. 4. dec. Znana bančna tvrdka Maks Miiller v Gothi je napovedala konkurz. V zvezi s polomom te banke, ki je vzbudil v finančnih krogih veliko senzacijo, je bil aretiran lastnik banke, upokojeni major Maks Miiller, ki se je o priliki aretacije mudil v nekem sanatoriju. Mill-ler je živel silno razkošno in potratno ter je imel v Gothi naravnost knežje opremljeno vilo. Obtožen je, da je poneveril okrog 14 milijonov mark na | vlogah v depozitih. Veliko število vla
gateljev je prišlo ob vse premoženje. Miiller je razsipal denar zlasti v družbi številnih moralično propalih žensk. Oblasti so zaplenile vse njegovo premoženje, vendar pa se je pri tem izkazalo, da je obremenjeno s tako težkimi hipotekami, da bo ostalo za kritje Miillerjevih dolgov zelo malo ali oa nič na razpolago.
60 ljudi zmrznilo
NEWYORK, 4. decembra. V severo-zapadnem delu Zedinjenih držav je nasto pil nenavadno hud mraz, ki je zahteval dosedaj že okrog 60 smrtnih človeških žrtev. Radi silnega mraza so na več krajih popokale železniške tračnice.
SMRT NAJSTAREJŠEGA AVSTRIJSKEGA NOVINARJA.
DUNAJ, 4. decembra. Tu je umrl v visoki starosti 83 let urednik »Neues Wie-ner Tagblatta«, Emanuel Singer, ki je igral v prejšnjih desetletjih znatno vlogo tudi v političnem življenju in so se razni bivši avstrijski ministri zelo često obračali nanj za nasvete.
Predavanje o kuhi s plinom.
V včerajšnjem poročilu o predavanju, ki ga je mestna plinarna priredila za gospodinje, ki se zanimajo za moderno uporabo plina pri kuhi, sta se nam vrinili dve napaki. Kosilo je bilo skuhano z 800 litri plina ne pa z 800 m3. En kubični meter ali 1000 litrov plina pa odgovarja 7 kg premoga ali 3.5 kw uram. — Ponovno opozarjamo, da se bo zanimivo predavanje ponovilo prihodnji pondeljek v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici.
Tatvine.
Francu Rakovcu delovodji pri tvrdki Kiffman je neznan storilec ukradel iz lesene barake pri novi gradbi v Cankarjevi ulici površnik, jopiče in hlače ter več ponošenih oblek v skupni vrednosti 1000 Din. Uzmovič je odtrgal z vrat ključavnico in po dejanju izginil brez sledu. — V kleti nove hiše, ki jo gradi tvrdka Šlajmer in Jelenc v Vrbanovi ulici, sta si uredila stanovanje delavca Boškaj Ivan in Vinko Lučkaj. V minuli noči pa je prazno stanovanje obiskal neznan dolgoprst-než in jima odnesel vso garderobo vredno 450 Din. Bržčas je obe tatvini izvršil kak tovariš, ki pozna razmere na novih stavbah, ter se okoristil s tujo lastnino.
Policijska kronika.
Od torka na sredo so bile aretirane štiri osebe: Zofija L. radi suma javne prostitucije, Matija P. radi pijanosti in javnega nasilja, Ivan C. radi tatvine in Jože Z. radi beračenja. Vloženih je bilo tudi več ovadb radi manjših prestopkov.
šalo. L. 1926. je znašala vrednost rudarskih proizvodov v tej pokrajini 288 milijonov zlotov. 1. 1928. pa 520 milijonov zlotov (3.281 milijonov di-narjevV Podobno izboljšanje položaja opažamo tudi drugod v povzdigi produkcije, v zaposlenju delovnih sil. v zmanjševanju števila brezposelnih.
Takratnih ministrov se ne more delati odgovornih. Bili so zvečine ljudje dobre volje, a bili so brez moči. ker je vladal sistem splošne odgovornosti. Maršal Pilsudski si je stavil nalogo. da izvrši nujno potrebne reforme. Ustavo, za kojo se borimo, smatramo za izhodno točko v smeri oži-votvorenja lojalnega sodelovanja med zakonodajno in izvršilno oblastjo. Vlada bo iznesla temeljne linije ustav
ne reforme, dolžnost parlamenta pa je, da prevzame v vprašanju pozitivno stališče in da formulira svoje predloge, h katerim bo tudi vlada precizirala svoje konkretno in pozitivno stališče.
Stranka maršala Pilsudskega, ki jo tvorijo konservativni demokrati in so cijalistični elementi, bo šla naprej po poti, ki jo je začrtal njen šef in bo delala na organizaciji države, ne pa na anarhiji; delala bo na ureditvi prave demokracije in na uravnoteženju oblasti, ne pa na oligarhiji; delala bo z vsemi, ki žele delovati v okviru ustavnega režima. Zmagajo naj načela. ne skupina ljudi ali stranka, zrnata naj celi narod nad samim seboj in nad grehi preteklosti!
Tako Kwiatkowskyi Kakor se glase včerajšnje vesti Iz Varšave, je poljski Sejm (parlament) sklican za jutri 5. t. m. V celi poljski javnosti vlada veliko zanimanje za seje parlamenta in splošno je prepričanje, da bodo zelo burne in da bo prišlo do ostrega obračuna med sejmsko večino in vladno manjšino. V krogih večine napovedujejo velik govor sejm-skega maršala (predsednika parlamenta) Daszynskega, v katerem bo obrazložil zgodovinski potek borbe med večino Sejma in Pilsudskim ter opozoril poljski narod na stremljenje maršala Pilsudskega. da spremeni Sejm v navadni, od vlade odvisni glasovalni stroj za sprejemanje proračunov in vladnih predlogov.
Mariborska porota
Apolonija 'Jakopančeva, proti kateri se je vršila včeraj popoldne razprava radi detomora, je odločno zanikala, da bi bila ona kriva otrokove smrti. Porotniki so res vprašanje detomora soglasno zanikali, nakar je bila obtoženka oproščena. — Zagovarjal jo je odvetnik df. Koderman.
Nočni pohod tatov in feruaui zaključek
V noči od 2. na 3. oktobra je posestnika Franca Severja v Puconcih zbudilo močno lajanje psa. Pri hiši so bili namreč tatovj, ki so ugrabili več kokoši, nakar so zbežali. Sever in njegov sin Janez sta jih pričela kljub temni ih hladni noči takoj zasledovati. Nenadoma je pričel Janez klicati očeta na pomoč. Bil je tako težko ranjen na trebuhu, da so mu uhajala čreva. Govoril pa takrat ni drugega, kakor da so ukradene kokoši nekje preko poto-Ica. Eden izmed tatov se je namreč na begu nenadoma obrnil, vrgel Janeza Severja na tla in ga pričel obdelavati z nožem po vsem telesu. Bil je to posestnik Štefan Šoštarec iz Gorice. Težko ranjeni Sever je takoj po zaslišanju v bolnici v Murski Soboti padel v agonijo in umrl. Smrt je nastopila deloma vsled izkrvav-ljenja deloma vsled pretresenja možgan. Na kraju, kjer se je vršil boj med Janezom Severjem in Šoštarcem, so našli naslednjega dne orožniki moško čepico, predpasnik in železni kavelj za seno puliti.
Obtoženi Šoštarec pravi, da je šel usodno noč na povratku proti domu skozi Severjevo dvorišče, ker si je s tem nameraval skrajšati pot. Na vrtu pa je nenadoma nekdo skočil za njim ter zakričal: »Tolovaji, ubite ga!« Ker se je bal, da bi ga več ljudi napadlo, je zbežal, a ga je kmalu dohitel Severjev sin Janez, ki ga je zgrabil z obema rokama za vrat, ga podrl na tla in davil. V sili je zato pograbil žepni nož in ponovno zabodel nasprotnika. Odločno zanika, da bi šel s svojimi pajdaši usodno noč v Gorico krast perutnino, čeprav je ubiti Janez Sever pred svojo smrtjo pod prisego izpovedal, da je videl, kako je Šoštarec ria begu izpustil ukradene k^voši.
Porotniki so soglasno potrdili vpraša- _ nje o uboju in tatvini, nakar je bil Štefan i
Šoštarec obsojen na 7 let težke ječe ter na izplačilo 17.150 Din odškodnine očetu pokojnika za izgubljeno delovno moč. — Šoštarec je sprejel kazen brez ugovora.
Senatu predseduje ss. Guzelj, votanta dr. Senjor in dr. Tombak, drž. tožitelj dr. Jančič, branitelj dr. Rapotec. -
Takoj nato je sledila druga današnja in obenem sploh zadnja porotna razprava v Mariboru.
Uboj u rnajšpergu
281etni Anton Labič je bil zadnje čase hlapec pri gostilničarju in peku Florijanu Plevčaku v Majšpergu in je raznašal obenem tudi pecivo. Med njim in Adolfom Purgom je vladalo že nekaj časa sovraštvo, ki je rodilo končno .usodne posledice. Kakor že toliko mladih ljudi, je tudi Purg radi čisto malenkostnega prepira zgubil svoje življenje. Nesrečni alkohol terja pač vedno nove žrtve med našim narodom.
Ko je Labič dne 12. oktobra zvečer izročil svojemu gospodarju izkupiček za pecivo, je odšel v gostilno, kjer je bilo več fantov, med njimi tudi Purg. Ta ga je podražil, kaj je z »rjavino«. Pod to besedo je mislil zarjavelo vojaško bodalo, katero je Labič običajno nosil s seboj. Beseda je dala besedo in sovražnika sta se kmalu spopadla do krvi. Do tragedije pa je prišlo potem zunaj gostilne. Purg je stopil pred Labiča in ga vprašal, kaj pravzaprav hoče. V tem hipu pa je Labič že zamahnil z vojaškim bodalom in zadal svojemu nasprotniku več ran, katerim je ta končno podlegel.
Labič odkritosrčno priznava svoje dejanje in pravi, da je Purga naskočil samo zato, da mu povrne, ker ga je poprej u-daril po glavi. Nikakor pa ni imel namena, svojega nasprotnika usmrtiti, čeprav mu je bilo v trenutku, ko je začel suvati z bajonetom proti Purgu, vseeno, kaj se ž njim zgodi, pa četudi umre.
Porotniki so potrdili vprašanje o uboju, nakar je bil Anton Labič obsojen ria 4% leta težke ječe.
S tem je bilo zaključeno zadnje zasedanje mariborskega porotnega sodišča, ker je porota z novim letom ukinjena.
Mariborski in dnevni drobiš
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 5. decembra. Zaprto.
Petek, 6. decembra. Zaprto.
Sobota, 7, decembra ob 20. uri »Velika abeceda« ab. C. Kuponi.
Nedelja, ’8. decembra ob 15. uri »Piskro-vez«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Velika beceda«. Kuponi.
Nedelja v mariborskem gledališču. *Na Marijin praznik, 8. decembra, se na splošno željo zunanjega občinstva ponovno vprizori nad vse vesela, zabavna in melodična Leharjeva opereta »Piskrovez« in to pri znižanih cenah, — Zvečer pa se ponovi Pagnolova moderna komedija »Velika abeceda« ali Gospod Topaz, ki je pri premijeri dosegla zelo lepe uspehe.
Kulturne vsstl
Knjige Cankarjeve družbe. Med štirimi knjigami, ki jih je za Članarino 20 Din v svojem prvem letu izdala Cankarjeva družba v Ljubljani, je po formatu in obsegu največji »Koledar za leto 1930«. Urejen je dokaj spretno, čeprav so posamezni prispevki zelo različne vrednosti. Med pesnitvami je poleg prevodov Alfonza Petzola, Maxa Barthela in drugih najboljši »Cestar« Frana Kozarja, med domačo izvirno prozo pa zavzemata prvo mesto črtici Ivana Vuka: »Črtica iz tragedije« in »Bele noči«. Izmed prevodov je najboljša simbolična socijalna pravljica Jifija VVo^kerja o »Človeku, ki je ukradel solnce«. Manj posrečeno sta izbrana prevoda »Na povratku iz Rusije v domovino« od Jaroslava Haska in »Ed-meja ali dobrodelnost na pravem mestu« od Anatola Francea. Med poljudnoznanstvenimi in potopisnimi sestavki so o-membe vredni: »Pismo Maksima Gorkega o proletarski umetnosti«, Toneta Seliškarja »Nova šola«, Ivana Krefta, potpr pis »Vtisi iz mojega potovanja« in Talpov
pregled »Slovenska socijalna književnost«, ki pa je mestoma pisan preveč tendenčno in nekritično. Takemu kot je, bi v resnici sodil naslov »Slovenska socialistična književnost«.
Druga knjiga je Angela C e r k v e n 1-k a povest »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Zajeta je »iz povojnega življenja slovenskega delavstva in bi bila lahko prav dobra, ko ne bi bila do skrajnosti pristransko tendenčna. Cerkvenik je. tu pod firmo Cankarja zagrešil to, kar je Cankar najbolj obsojal, ko se je uprl proti slikanju slovenskih kmetov za časa u-porov proti graščakom ter sam nameraval napisati roman, v katerem kmetje ne bi bili sami angelci, graščaki pa sami hudiči. Cerkvenikovi delavci, posebno glavna junakinja, so namreč ljudje najčistsj-še notranje etike, delodajalci in sploh vsi nedelavci pa same moralne propalice. To jemlje sicer dobro zasnovanemu in mestoma živahno pisanemu delu objektivno resnico, brez katere ni in nikdar ne bo resnične umetnosti. Prav tako se pa tudi ne moremo strinjati z zaključkom, ki je isti kakor pri mladinski Seliškarjev! povesti »Rudi«, da je vir sreče samo — tujina.
Tretja leposlovna knjiga je Jacka Londona zbirka novel in črtic »Mož z brazgotino« v prireditvi Toneta Seliškarja. Po vsebini je to gotovo umetniško najboljše delo letošnjih edicij Cankarjeve družbe. Zelo pa moti to knjigo jezik. Seliškar je zagrešil tu celo vrsto napak, celo slovničnih, saj zamenjuje tudi spole. Pravopisno se sploh ne drži nobenega pravila, a ponekod je pri prevajanju zagrešil tudi smiselne napake. Sploh pa moramo konstatirati, da je jezik v vseh edicijah družbe zelo pomanjkljiv.
četrta knjiga je -znanstvenega značaja In zato ne sodi v leposlovno oceno, -r.
fDomlnialte ie CMD
Ban inž. Sernec v Mariboru.
Z današnjim popoldanskim brzo-vlakom je prispel iz Ljubljane v Maribor ban dravske banovine inž. Dušan S e r n e c. V Mariboru ostane tudi jutri in bo najbrže dopoldne sprejemal stranke v sprejemni dvorani okrožnega inšpektorata, popoldne pa se bo zopet vrnil v Ljubljano.
Današnji trg je bil zelo dobro založen. Živilski trg je briljiral v jesenskem povrtju, kakor solati, kolerabi, cvetači, špinači, motovilcu in drugi zelenjavi. Cene so bile zelo primerne. Tudi jesenskih, gob je bilo radi lepega vremena v izobilju. Cene stalne. — Perutnine, pripravljene in odgojeneza Božič, je bilo do 500 komadov po sledeči ceni: Purani Din 70—120, kokoši Din 30—45 komad, piščanci za pečenje par po 40—-60. Povpraševanja je bilo zelo veliko. — Na Vodnikov trg je prispelo 7 vo zov krompirja, zelja in čebule po sledeči ceni: Krompir merica po Din 5 do 6, zelje glavica po 50 do 75 para, a čebula venec od 1.50—3.-^- Din. Na trgu Svobode se je prodajalo seno, slama in otava po sledeči ceni: Seno 90—110 Din, otava od 90—120 Din in Slama.po 65—70 Din meterski stot. Od pripeljanik vozov je bilo prodanih do sklepa našega poročila 8. — Zdi se, da bo krma v zimskih in pomladnih mesecih v ceni poskočila. —
Originalen domač svetski potnik
je brezdvomno Peter Željko, ki je davi z originalno vprego dveh kozlov »Cetina« in »Kosinac« prispel tudi v. Maribor, kjer ostane do večera. Do-sedaj je prepotoval yse pokrajine Jugoslavije. Na potu se nahaja že 4 me sece ter je bil povsod, kamor je prispel. deležen splošnega občudovanja. Kozlovska vprega v ličnem koleslju z gumijastimi kolesi je prava senzacija, a vprežena kozla, ki poznata vse manire konja, sta navajena na vsako jako hrano: Vžjva.ta kruh, jneso in pijeta celo — vino ... Na potu še Zelj' ko preživlja z razglednicami ter mu gre občinstvo prav leno na roko. Jutri krene Pctar Željko na turnejo v Avstrijo. On, kakor tudi njegovo spremstvo, pa tudi »Kosinac« in »Cetina« imaio vse potne liste v redu . .. Želimo originalnemu svetskemu potniku iz Sinja v Dalmaciji mnogo uspehov in sreče na potu po svetu. Cilj Petra Željka jč za sedaj Dunaj, odkoder bo krenil preko Prage v — Berlin .. . — Srečno pot!
Obsodba radi komunistične propagande.
Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu sta bila včeraj obsojena posestnik Karel L e d i-H.e k iz Velikega Boča ob naši severni meji, radi komunistične propagande na 5, njegova žena Elizabeta pa na eno leto zapora.
Trpinčenje živali.
Razen, skoraj bi rekli običajnega pre-obremenjenja in pretepavanja vprežne živine se redno opaža surova razvada, da se polaga obrzdanim konjem krma. Žival, ki je pripeljala več ur težak tovor v mesto, je izmučena in izstradana, brezvestni in brezsrčni voznik, često gospodar sam, ji vrže na tla nekaj sena, vseeno kam, če tudi naravnost v blato, nato pa poskrbi za svoj lastni telesni blagor, ne potrudi se pa toliko, da bi odvzel konju brzdo iz gobca. To se opaža zlasti pri voznikih z dežele, ki pripeljejo v mesto seno in drugo robo. Ako opozoriš takega voznika na to brezsrčnost, postane surov, češ, da te njegova žival nič ne briga, saj tudi policija nima nič zoper to. In resnica je, da postopa policija premalo strogo zoper trpinčenje živali. Vodstvo policije je sicer izdalo podrejenim stražnikom tozadevna navodila in predpise, ki pa so nezadostna ali pa se ne izvršujejo. Prosimo policijsko vodstvo, da izda podrejenim stražnikom strožja navodila glede trpinčenja živali, da izvršitev kontrolira in nastopi proti dotičnikom, oso-bito voznikom, z vso strogostjo. Dovolimo si še javno vprašanje, kaj je z društvom za varstvo živali? Svojčas je bil Tierschutzverein dobro organiziran in je uspešno deloval. Baje obstoja neko slično slovensko društvo, toda menda le na papirju, kajti o kakem delovanju tega društva še do sedaj nismo ničesar slišali-
Za Jesen in zimo KARO čevlji. VI
■ij'.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem je bilo prt-peljanih 228, prodanih pa je bilo 1-7S7. svinj. Cene so bile sledeče: 7—9 tednov stari prašiči 125—200 Din, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450 do 500, 8—10 mesecev 550—800,	1
leto 1000—1500, 1 kg žive teže 10 do 12.50, 1 kg mrtve teže 17—18 Dia
Izpod strehe pod milo nebo ...
Sinoči se je odigral v Kettejevi uliejv magdalenskem predmestju pretresljiv pri zor. Hiša Jurija in Marija Kosarja, kakor stanovanje stranke M. Korenove, je bilo sodno deložirano. Pohištvo so v odsotnosti prizadetih strank odpeljali neznano-kam. Obenem je na vidiku do Novega leta še več deložacij. Ker pa pod mostom ni več mesta za številne deložirance, nastaja važen problem: »Kam z deiožiran-ci?« —
Za revne otroke
je izročil upravi »Večernika« ravnatelj kavarne Astorije, g. Fran Trafenik 10 šilingov 44 grošov. Iskrena hvala! — Miklavževa prireditev Sokoli v Studen» cih
je že od nekdaj najbolj domača in prijetna izmed vseh drugih. Udeleži se je vse staro in mlado in se obdaruje z lepimi darili. Zato se tudi letos pričakuje polnoštevilen obisk od vseh dobrih znancev in prijateljev studenškega Sokola. Prireditev bo v četrtek z začetkom ob 8. uri. Darila pa se sprejemajo v Sokolskem domu že po 15. uri. Ker je drugi dan delavnik in niora vsak po svojih poslih, zato prosi sv. Miklavž od vseh svojih prijateljev in častilcev sokolske točnosti. —
Za Miklavžev večer v Unionski dvorani
se bodo prevzela darila jutri od 9.—12. dop. in od 1.—3. pop. v mali sobi prvega nadstropja poleg velike dvorane Unionske pivovarne* Izkazati se je s kupljeno vstopnico, sedežem in doplačati za vsak komad po en dinar. Pričetek prireditve bo točno ob pol šestih zvečer, konec o-koli sedmih.
l\Mi SlOPli! I Mn
»prejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. in isplača do najvei Din 51.000*— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo R
I
Pri hemoroidalni bolezni,
zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnent utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice Vedno prijetno olajšanje, često tudi po-polno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in večer pol čaše »Franz J o* šefove« vode. — »Franz Josefova« gren* čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —
Brezplačna kava.
Jutri, dne 5. decembra, se bo točila kava Haag brezplačno na pokušnjo v trgovini Jaš in Lesjak, Ulica 10. oktobra. Kdor to pravo najfinejšo in neškodljivo kavo brez kofeina ne pozna, prosimo, da se tekom jutrišnjega dne potrudi v navedeno trgovino. Posebno pozivamo vse gospodinje, da se prepričajo o *zre“”1 kvaliteti te fine In za vso obitelj. neškodljive kave. —	315
Vse dobro pride od zgoraj, pravimo porogljivo, kadar nas iznena dež. Pri skrbnih ljudeh pride ono dob iz žepa ali ročne torbice. Iz male pio " vinaste škatljice vzamete omotano », man« vato, denete jo pod nos, d* globoko in ste lahko sigurni, da nahodu izognili. Če pa ga imate, g * -man« odstrani z največjo nagu™' vsak slučaj ne hodite brez »P° ^75 v žepu. —
Velika kavarna.	v	*
Danes, sreda, kabaretni večer.
trtek. kakor vsako leto Miklavzev ^ s kabaretom in razdelitev dariu
i!*tr*n 3.
9HMK3
Literarni razgovori
PISATELJ JOŽA KOSTANJEVEC.
Iz solnčne, danes tužne in zasužnjene Vipave, kjer mu je pred pet in šestdesetimi leti tekla zibelka, je romal kot vzgojitelj mladine in popotnik krijem slovenske domovine, dokler se ni na večer svo-lega življenja zasidral v Mariboru. Tam Ob železnici, v tisti hiši s strmimi in po polžje zavitimi stopnicami, na katerih si ie zlomil nogo, sem ga obiskal. Našel sem ga sedečega v naslonjaku pri mizi obloženi s knjigami in rokopisi, s sten pa so me pozdravile fotografije in slike, med njimi njegov portret, pastel akad. slikarja prof. Gvajca.
Pogovorila sva se o zdravju in se potem potopila v tiste čase, ko je Joža pričel pisati.
»Kdaj in s čim si pričel?«
»V četrte šoli v Gorici je bilo. Imeli smo svoj literarni krožek, prve moje stvari so so pa bile pesmi. Saj smo skoraj vsi tako začeli. Prva je bila pod psevdonimom Vipavski objavljena v »Ljubljanskem ZvO' nu« 1. 1883. Potem sem jih objavljal v »Zvonu« in »Kresu« do 1. 1886., ko sem se dokončno odločil za prozo. L. 1887. je izšla v »Zvonu« povest »Na Silvestrov večer«, a sledile so ji daljše do 1. 1901., krajše pa tudi še do 1. 1924. Največ sem v prvi dobi pisal za Mohorjevo družbo. Od 1. 1902. do 1906. sem pri Slovenski Matici urejeval »Zabavno knjižnico«. Tam je izšlo tudi več mojih daljših in krajših povesti. Nekako v istem Času so mi ponudili tudi uredništvo »Ljubljanskega Zvona«, ker so se hoteli odkrižati Aškerca, a te ponudbe nisem sprejel, zato je postal Aškerčev naslednik dr. Zbaš-nik. Mimo tega sem pa sodeloval tudi pri vseh slovenskih leposlovnih revijah in z listki pri »Slovenskem Narodu« in drugod.«
»Kateri pisatelji so ti bili vodniki, in sploh: katere si največ čital?«
»Sprva so mi bili najljubši Erjavec, Kersnik in Tavčar, da o Jurčiču sploh ne govorim, ko pa se je pojavil Janez Trdina, sem ga izmed vseh morda najbolj vzljubil. Zelo zgodaj sem se pričel zanimati tudi zahrvatsko leposlovje, a od tujih sem najvišje cenil Zola in Maupas-santa, ker sta bila zares velika mojstra in umetnika. «
»In kako sodiš o svojem delu?«
»Danes mi ugajajo samo nekatere mojih neštetih povesti, druge cenim manj ali jih pa sploh ne maram. Najrajši imam Še »Kotanjsko elito« in »Gojka Knafliča«. Samostojno je izšlo samo pet mojih del: »Iz knjige življenja« I. in II., »Življenja trnjeva pot«, »Krivec« in »Izbrani spisi
Če bi pa v knjigah zbral vse svoje ogromno delo, bi jih bilo najmanj štirideset. Svojo najdaljšo povest »Na solnčnih tleh«, ki je bila natisnjena v »Ljubljanskem Zvonu«, sem napisal v Trstu, večja moja dela pa so še »Kotanjska elita«, »Gojko Knaflič«, »Prepozno«, »Ces trideset let«, »Življenja trnjeva pot« in Krivec«. Pesmi sem pisal največ na U-beljskem, prozo pa na Premu. Spodbudo za delo so mi dajali Levec, Bežek in Aškerc, uredniki »Ljubljanskega Zvona«.
»Kaj pa sedaj? Imaš kakšne načrte za bodočnost?«
»Sedaj pišem daljšo povest »Proti vrhu«. V njej opisujem učiteljsko življenje, katero najbolj poznam. Moti pa me pri delu noga, ki še vedno ni popolnoma zdrava. Kaj bom počel v bodoče, ne vem. Če bom živ in zdrav, ne bom še odložil peresa.«
»Kako pa sodiš o naši sedanji slovstveni kritiki?«
»V prejšnjih časih je bila vse bolj resna in objektivna kakor je sedaj. Dandanes sodi vsak kritik drugače, ta preveč pohvali, oni preveč raztrže, zato je brez haska in brez autoritete. Od nje nimata ničesar niti pisatelj niti občan, zato pa je tudi povsod taka zmeda in kriza.«
»In bodočnost?«
»Kako misliš?«
»Mislim to: ali bomo kmalu izšli iz sedanje zmede in ali bo naš jezik tudi v bodoče ostal samosvoj književni jezik? To vprašanje se mi zdi posebno važno, kajti večina naše inteligence danes sploh ne v6 kaj bi in kani bi. Še duševni delavci sami si niso na jasnem.«
»O naši sedanji literarni zmedi sodim zelo pesimistično. Po mojem mnenju kriza še rje bo tako kmalu rešena. O samostojni bodočnosti slovenščine sem pa neomajno prepričan. Naš jezik je tako čist kakor srebro in tako gibčen in prožen, da smo nanj lahko ponosni.«
Tedaj je stopila v sobo njegova gospa in poslovil sem se. Spotoma mi je pa še vedno lebdel pred duševnimi očmi njegov zanimivi starčevski obraz z dolgimi belimi lasmi, košato brado in visokim nagubanim čelom. In mislil sem: »Koliko si storil, Joža, za razvoj naše kulture! Več kot petdeset daljših in krajših povesti si napisal, tvoje zbrano delo bi napolnilo malo biblioteko, narod, kateremu si pisal, pa ti nikoli ni dal tistega mesta, ki bi ti prisojalo. In vendar ga ljubiš, in vendar veruješ vanjl — Ali bo tudi naša mladina taka?«	—r.
zemljana s tal niti dogledati ne more.
Komaj je bil boj zaključen, so stopili v ospredje gospodje Noyes & Schulte. »Pritlikavci!« so dejali, ko so slišali" o najnovejših velikanih. 60 nadstropij! 70,-100 nadstropij! Kaj je to? Sporazumeli so se, da zgrade pravi nebotičnik, ki bi vznemiril celo Babilonce in se bo dvigal 150 nadstropij nad zemeljsko površino. Stavba bo zgrajena v neposredni bližini rotovža in bo 200 metrov višja od Eiflor vega stolpa, torej 500 metrov visoka in največja na svetu, Na strehi 150 nadstropja bo urejeno pristajališče za letala, ki bo merilo nad hektar. V mamutu so-
dobnega stavbarstva bo prostora za 50.000 duš. Slehernega dne bo v poslopje prihajalo in ga zapuščalo do 200.000 ljudi. Graditeljska dela pa bodo veljala okroglo vsoto 100 milijonov dolarjev (okrpg 6 milijard dinarjev), kar si pač lahko, dovolijo samo gospodje Schulte & Noyes. Naposled tudi ni izključena možnost, da se pojavi nova konkurenca, ki, bo odkupila vseh 2500 newyorških nebotičnikov in na njih mesta zgradila en sam nebotičnik, mogoče s 1000 nadstropij, samo da potlači rekorderske ambicije ostalih tekmovalcev in človeka še bolj odtuji materi' zemlji.
Rekordni nebotičnik
150 NADSTROPIJ.
200 METROV NAD EIFLOVIM STOLPOM. DEŽI DOLARSKE DEŽELE.
ČU-
Zaenkrat v Ameriki niti ni tolika gneča nebotičnikov. Le 36 dolarskih mest se lahko ponaša s stavbami, ki imajo nad 20 nadstropij; 4778 poslopij v vsej deželi ima nad 10 nadstropij, 377 pa nad 20. Torej so še vedno daleč za Babilonci.
Pred 16 leti so zgradili mogočno zgradbo Woolworth na newyorškem rotovž* kem trgu. Takrat newyorška »trgovska katedrala« ni imela nikjer konkurentov in se je s svojimi 56 nadstropji v resnici dotikala neba. Od takrat so v Ameriki rastli nebotičniki iz tal, kakor gobe po dežju.
In Newyork ima danes 2291 poslopij z 10 do 20 nadstropji, 188 stavb pa nad 21 nadstropij, loda Woolworth - rekord je ostal neprekosljiv, čeprav so si arhitekti razbijali glave, kako bi ga zasenčili z večjo, impozantnejšo stavbarsko tvore-vino. Tvornica avtomobilov »Chrysler« je sprožila signal za novo tekmovanje med graditelji nebotičnikov. V kratkem bo stavba avtomobilske družbe dograjena. Štela bo 68 nadstropij.
Med ameriškimi mogočniki je vzvalo-valovalo mrzlično razpoloženje, konku-
renčna strast je zaposlila najgenijalnejše-arhitekte, ki tekmujejo med sabo. Po Chryslerju se je zganil Smith, bivši predsedniški kandidat, ki bo zgradil palačo z 80 nadstropij. Takoj nato pa se je dozna-lo, da je zavarovalna družba Metropolitan naročila načrte za 100 nadstropnega giganta.
Konkurenčna strast pa se jc v isti meri, kakor finančnikov, polastila tudi arhitektov samih. Dva slovith inženjerja sta se »radi nekega projekta sprla ih razšla. Enemu je bila poverjena stavba s 67 nadstropji, drugemu nebotičnik z 68 nadstropji. Stavbišči sta mrgoleli delavstva in že so se kopičila nadstropja nad 40, nad 50 in nad 60. Občinstvo je napeto zasledovalo borbo med železobetonškimi konstrukcijami, ki so se dvigale in vzpenjale vedno višje pod oblake. Kateri bo prvi odnehal, kdo je solidnejše gradil, kateri upa več? Že je izgledalo, da bo podlegel arhitekt s 67 nadstropji, toda poslednjega dne je na zadnje nadstropje dogradil še vitek stolp in vanj vdelal 15 m visok jarbol za prapor. Tako je rešil svojo čast v višini, ki je oko navadnega
Skopuške
Škoti so znani kot nenavadni skopuhi. Na njihov način zbijajo zlasti Angleži vse mogoče dovtipe. Evo jih nekaj:
Nameščenec neke škotske tvrdke je praznoval 501etnico, odkar je pri tvrdki v službi. Tovariši so mu izročili za nenavaden jubilej krasen šopek. Prišel je tudi šef in imel dolg govor. Končno je potegnil iz žepa ček in rekel slavljencu:
»In sedaj, dragi jubilant, naša tvrdka Vam je pripravila še posebno presenečenje. Kakor vidite, je to ček za 100 dolarjev. Naši tvrdki bi bilo v izredno zadoščenje in veselje, ako bi se Vam nudila prilika, da bi ob 75 letnem jubileji! svojega dela ta ček podpisali.«
* * *
Neki Škot se je zaročil in izročil zaročenki zaročni prstan. Pozneje pa mu je bilo zopet žal in zahteval je prstan nazaj. To pa je bilo seveda lažje rečeno kakor izvršeno. Zaročenka je njegovo zahtevo z vso odločnostjo odklonila.	, r- *
In ko je Škot uvidel, da prstana, nikakor ne bo dobil nazaj in da je torej vrgel denar takorekoČ skozi okno, ni našel: drugega izhoda in je dekleta — poročil. * * *
Po daljši avtomobilski vožnji se je neki Škot ustavil zvečer pred majhnim hotelom, da tamkaj prenoči. Kot previden človek se .je najprej informiral za ceno.
»Koliko zahtevate za sobo?« je v.pra-. šal gostilničarja.
»Pet šilingov!«
»Prokleto drago,« je zamrmral Škot. »In zajutrk?«
»Tri šilinge!«
»Oh...!« In koliko zahtevate za prenočevanje avtomobila?«
»Garaža je prosta, gospod.«
»Dobro, potem mi dajte ključ in mi prinesite zajutrk v garažo. Spal bom namreč v avtomobilu.«
Najidealnejši ženin na svetu
Neka poroka, ki Se je vršila pred kratkim v Londonu, je vzbudila splošno pozornost. Nevesta je rodom iz Avstralije in izredno bogata. Toda to ni bistveno. Mlada dama je potovala po vsem svetu, da bi našla idealnega zakonskega moža. Pet let ga je iskala, tako med civiliziram* mi ljudmi, kakor tudi med divjaki. Sedaj končno pravi, da je našla dolgo iskanega moža v Londonu. V Londonu jo je presenetilo neurje in šla je v prvo najboljšo trgovino, da si kupi dežni plašč. Lastnik trgovine ji je postregel osedio. Kako pa se mu je pri tem posrečilo, da se je izka-zal kot najidealnejši človek, to pa ostane vsekakor tajnost. Dejstvo pa je, da se je eksentrična mlada dama takoj nato odpeljala ž njim na ženitovanjski urad in se potem še isti mesec poročila.
Sokolstvo
Bratje in sestre!
Izvršujoč v včerajšjih listih priobčeni poziv g. bana dravske banovine vas pro-sim, ohranite v zadevi vsedržavne te-lesnovzgojne organizacije hladno kri in mirno čakajte zakona, ki ima iziti. Vsako vznemirjenje je neumestno in zatg* nepotrebno. Prepustite odgovornost bratom na vodstvu in zaupajte jim! Dokažite preizkušeno prostovoljno sokolsko disciplino ! — Zdravo!
Dr. Maks Kovačič, starosta Mariborske Sok. župe.
Šport
SK Železničar v Ljubljani.
V nedeljo gostuje moštvo,SK Železničarja v Ljubljani proti ;prvaku Slovenije SK Ilirije. »Železničarji« nastopijo v naslednji postavi: Bačnik, Bauer, Frangeš, HČI 1 er, Konrad I, Konrad II, Pavlin,- Pez-drček, Polak, Ronjak, Vogrifiec, Wagner, Odhod v Ljubljano ob 5. zjutraj.
SK Maribor : SK Rapid.
V slučaju ugodnega -vremena se bo v nedeljo vršila-prijateljska tekma Maribor - Rapid na igrišču Rapida v korist Olimpijskega fonda. Za prireditev vlada veliko zanimanje.	.'
71.000 za klobuke
Neka modna trgovina v Lyomi je tožila nekega moža za plačilo 71.000 frankov, za dobavljanje klobukov njegovi ženi. Vse klobuke je dama nabavila tekom enega leta brez vednosti svojega moža. Mož se je seveda branil plačati, posebno še zato, ker je bil račun tako strašno velik. Razprava je vrh tega ugotovila, da ima mož samo 80.000 frankov letnih dohodkov. Sodnik ga je končno obsodilna plačilo 10.000 frankov, na vsoto, o kateri je smatral, da odgovarja pravi vrednosti dobavljenih klobukov.
Nestrpnost.
V cerkvi nevesta ženinu: »Pet let sva že bila zaročena, zdaj morava pa še tukaj čakati!«
Pretirana obzirnost.
Potnik: »Gospod sprevodnik, ali je v tem oddelku dovoljeno kaditi?«
»Ne!«
»Od kod potem toliko ogorkov pod klopjo?«
»Od tistih, ki niso vpraševali!«
,AMERICAN HEATING'
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna p«Č sedanjosti. Na 100m* porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze dfugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri „Aniorlcait Comer-dal Agency“, Maribor-Krčevlna, Praprotnikova ul. 200 prepričati!
'28 tt
Miklavž
Janko in Stanko. Prigode gospoda Kozamurnika. Skok, Cmok in Jokica. Prigode porednega Bobila. Sinko Debelinko, bo osrečil pridne deco Princeska Zvezdanka.
z velezabavnlml prlpn- Knjige se dobjio po pin i2._ s poštnino Din ,13.50 v upra-
»I -JUTRA* '» -Večemika.. Maribor Aleksandrova cesta la Za mal denar mnogo srečnih in veselih novic mladini.
Ze kroz	ivii
prodaja najboljše Češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šifon, flanel, o-deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene, točna postrežba! Blagovolite se prepričati!
ftfl* Konzorcij »Jat*« v Uobljaoi:	oredstavnlk
ftfl* Konzorcij .Jutra. v Ljubljani:	oredstavnlk
'Stran l
Miha«! Zevaco
Beneška ljubimca
Zg*d«vtnskl reman iz starih Benetk 231
Mola hči Privede v trenotku. Treba vam je samo po vedati, kakšno hočete: temno kakor noč, svetlolaso kot Venera, Nemko, Francozinjo, Španjolko ali Nu-bijko? Govorite, gospod!... Če pa se hočete iznebiti kakega ljubosumnega soproga ali surovega ljubimca, če hočete, da spravi dober sunek z bodalom vašega bogatega sorodnika v nebo in vas v posest njegove zapuščine — potem pokličem svojega sina. Torej žlahtni gospod: mater, hčer ali sina — koga izvolite?«
Altieri je odgovoril:
»K Spartiventu prihajam.«
»K mojemu sinu! Ravno je tu na razpolago. Kakor da je čakal vašega poseta. Imel je naročilo, obljubljenih mu je bilo deset Srebrnjakov; toda ostal je doma, deček moj dragi. Gotovo ste mu kaj sporočili.«
»Tak molči Že, starka, in pokliči sina!«
»Kar gor pojdite, gospod,« je dejala starka in odprla vrata v ozadju.
Altieri je pogledal na črne, sraradljive stopnice.
Po trenotnem obotavljanju je stopil s trdno nogo nanje, tipaje spotoma, če ni izgubil bodala. Starka je vzela med tem palico in potrkala dvakrat na strop.
Na vrhu stopnic se je znašel Altieri v prostorni, a nizki sobi; en kot je razsvetljevala žalostna luč majhne leščerbe, vse ostalo pa je zakrivala tema.
MarffiottE* V t? EJ! £ N? K JitJrg
To podstrešje se je zdelo čisto prazno in zapuščeno.
Stala je tam samo slaba postelja, par stolcev in miza, na njej pa steklenica in kozarci. Na steni je viselo na kavljih tucat dolgih, tenkoostih mečev, poleg njih pa je stal dolg, tenak človek, s čepico v roki, ter se priklanjal tako nizko, da je pero na čepici pometalo tla.
»Spartivento, žlahtni gospod, na vašo razpolago,« je dejal ta mož in se vzravnal.
Altieri ga je radovedno pogledal.
Bil je dolg in -suh, ozkega obraza in velikega, tankega nosu, stisnjenih ust in z nečim važnim v izrazu lica. Oblečen je bil črno; za pasom mu je viselo kot edino orožje kratko bodalo v oguljeni nožnici iz rdečega žameta. Oči so se mu lesketale in žilave roke z dolgimi, kljukastimi prsti so se zdele, kakor da iščejo, kaj bi zagrabile.
To je bil sloveči bravo, ki je moril za plačo, krvnik po obrti, strašnejši od državnega krvnika.
Vsaka doba ima človeka, ki jo karakterizira.
Bravo je bil mož te dobe in tega mesta.
Kakor klepetava je bila starka, tako redkobeseden je bil Spartivento.
Naklonil se je bil, rekoč:
»Spartivento, na vašo razpolago.«
Nato je počakal, da se gost osrči; saj je bil že vajen, da se je vsak obotavljal, preden mu je zaupal svoj temni načrt.
Altieri se je vedel kakor vsi drugi.
Plačal je svoj poslednji tribut tistemu bežečemu, neprejemljivemu in vendar tako strašno pričujočemu nečemu, ki se imenuje vest.
In nenadoma se je odločil, kakor vsi drugi, ki so bili tukaj pred njim.
»Mojster,« je dejal, »slišal sem praviti, da jako spretno sučeš meč in bodalo«.
»Da. dokaj sigurno znam ubiti človeka.«
Spartivento je rekel te besede z odkritosrčno skromnostjo moža, ki ve ceniti svojo vrednost.
»Kdo ti pravi, da govorim o uboju ?« je vprašal Altieri.
»Zakaj pa ste tu?« jc dejal bravo z neprihlinje-no osuplostjo. »Ali se ie mati zmotila?«
In že je namršil obrvi ter se obrnil proti stopnicam.
»Počaj,« je dejal Altieri, »in poslušaj!«
Mož se je vrnil in počakal, ne da bi črhnil besedo.
»Uganil si, mojster,« je povzel Altieri. »Treba je nekoga ubiti. Ali si pripravljen storiti, kar ti ukažem?«
»Ali poznate moje cene?«
»Brigajo me tvoje cene! Plačam ti. kolikor boš zahteval, samo, če ti mož ne uide. Poslušaj...«
»Dvajset Srebrnjakov za navadnega Patricija.«
5 Dobro. Tisti, ki ti ga hočem zaznamovati, je strašen človek, to ti povem naprej, in priporočam ti...«
»In petdeset Srebrnjakov za člana visoke duhovščine ali vlade.«
»Hudiča! Saj ti pravim...«
»Polovico naprej, ostalo po izvršitvi,« Je dogovoril Spartivento z novim poklonom, tako, da Je pero na njegovi čepici zopet obrisalo tla.
(Nadaljevanje sledi).
Oddam tako)
3-sobno udobno stanovanje. Ponudbe pod »II.« na upravo »Večernika«.
Krasne pletene obleke
v veliki Izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	  2319
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v bližini kadetnice oddani. Radvanjska c, 6 II. 3148
Mirna stranka
išče stanovanje, sobo in kuhinjo, ter plača za M leta naprej. Ponudbe v n-pravi »Večernika« pod »15. december«.
Kot poštno pomočnico
iščem pridno deklico, ki se želi izučiti ali pa je že izučena v tej stroku Ponudbe je poslati pod šifro: »Preprosta« na pošto Sv. Jurij ob Ščavnici. 3149
Meblovano sobo oddam takoj ali s 15. decembrom samskemu gospodu ali gospodični. Franko-panova ulica 17.	3062
Pozor!
Dne 5. decembra zvečer bo obiskal sv. Miklavž tudi gostilno Kos v Cvetlični ul. 11. Najvljudneje vabim nedolžne in grešne otroke, da jih sv. Miklavž ob tej priliki po zaslugah obdari. Obenem se vrši pojedina puranov, piščancev In drugih Jedil. Na razpolago bodo prvovrstna domača in dalmatinska vina ter sveže pivo v sodčkih. Pri zabavi bo svirala godba na lok. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos._______________3138
Iščem deklico ,
ubogljivo, delavno za poštno vajenko. Ponudbe na poštni urad Sv. Jurij ob Ščavnici.	3136
Dobro lovsko puško
prodam. Naslov v upravi lista.
3143
Lepo, novo meblirano sobo
z električno lučjo in posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali mlademu zakonskemu paru takoj. Dušanova ul. št. 7.	3131
Sobo- (A črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Pra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2281
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič« Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
Pozori
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-lju B. Jagodič, Rotovški trg 3.	3090
Nepremočljive gojzerje
dobite poceni v »Brzopodplatl«, Tatten bachova ulica 14.	3091
Sani
kupi Miklavž najugodneje v galanterijski trgovini
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ulica
Hoiete da bode VaSe Miklavževo darilo res uiinkovlto I?!
Praktično darilo tvorijo le oblaiilnl predmeti, katere kupite zelo ugodno pri znani tvrdki
L. Ornik - Maribor
Koroška cesta 9
Nekal
primerov:
Namizne garniture, kavine ali druge okusno desin. serviete žepni robci
moške zimske majce, pletene moški ali damski puloveri moški ali damski telovniki kravate
moške in damske nogavice moški ali damski snežni čevlji „Wimpassing* moške in damske galoše „WimpassingK moške in damske usnjene rokavice, fino podložene KRZNO za obšivek plaščev damski krzneni ovratniki (Collier) moški krzneni ovratnik1 Seal, Oposum, Oposet itd.
Cene kljub plačilnim olajšavam smerne Kupujte 2e sedaj	son
NaJlepie kravate
kupite samo v trgovini kravat, Vetrinjska unča M. 94, kjer jih tudi dobite v največji izbiri.
K. Pečenko.
Za goipode
najlepša darila pri
3ntCKava uL f, nasproti veletrgovine V. Weixl. Speci Jel. modna trgovina za gospode.
Tropine
najboljše krmilno sredstvo za živino, se bo od 4. tm* naprej zopet oddajalo v
pivovarni •Union* d. d. Maribor
Prispela nam je druga partija
gomoHev hiacintov.narcif, tulipanov, crocusa, anemone in drugo
la blago iz Holandije
Vrt“ DiamonJa l drug, Maribor
KoroHova ul. 44	-
••
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN
«008
izdajatelja in urednik: Pran Br o » o v 1 { v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavni Stanko Detela v Maribora.
ZATO, PRI NAJ VEČJI IZBIRI, IZREDNO
irte S™.?*.../	SPECI3ALNA ZALOGA
DOS. KARNICNIK	samoveznK
MARIBOR. GLAVNI TRfl 11