46. številka Ljnbljana, v torek 25. februvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. V I, j i1 Ulj u ii i 25. februvarja. Minoli četrtek bil je za Nemčijo znamenit dan. Vršile so se volitve za državni zbor, katerih izid utegne precej spremeniti politični položaj. Točen izid volitev, ko to pišemo, še ni znan, in se bode oficijalno proglasil že le čez nekoliko dnij. A vender se že danes vidi jako spremenjena situacija. Sicer to ni prišlo, nenadoma. Nekaj tacega so že slutili v Berolinu pred volitvami iu to je bilo dalo povod, da je cesar bil izdal znana ukaza glede zboljšanja stanja delavcev. Volitve so pokazale popolni neuspeh dosedanje nemške narodnogospodarske in socijalne politike in pa da delavci ne pričakujejo od vlade, da bi kaj zanje storila, z lepimi besedami Be pa več slepiti na dado. Konservativni listi se tolažijo s tem, da izid volitev ne bode imel upliva na bodočnost Nemčije, ker o njej imajo odločevati bajoneti, ne pa glasovi volilcev. Pripisujejo zatorej velik pomen temu, da je cesar na dan volitev po Berolinskih ulicah dirjal na konji k vojaškim vajam in so baš ta dan vojaki morali se vežbati ves dan. S tem je hotel prebivalcem nemške prestolnice dati razumeti, da je bodočnost Nemčije v rokah vojske. Nade konservativnih elementov so pa le prazne pene. Dan danes, ko imamo splošno vojno dolžnost, ni vojska več samosvoj organizem, temveč je tesno zvezana z narodom. Ideje, ki se razširijo mej narodom, najdejo pot tudi v vojsko. Zato bo ne more trditi, da bi se z vojaki dandanes še dalo vse popraviti, kar se drugje zagreši. Vojska dandanes ne more več tako s svojo silo ovirati razvoja idej in dogodkov. Seilaj sploh ni posebne vojsko več, temveč imamo skoro povsod le narod v orožji. Toda vrnimo se zopet k volitvam. Pred vsem je njih izid naredil konec tako imenovanemu kartelu, katerega je bil Bismarck skrpal, da je dovolil za vojne namene, kolikor se je zahtevalo. Sedaj so pa baš stranke, ki so brezpogojno podpirale vlado, veliko izgubile, izgubile toliko, da nemajo več večine. Sedaj bode vlada prisiljena drugod iskati opore, pri onih elementih, katera je Bismarck tako rad v svojej strasti imenoval sovražnike države. Pred vsem so jako napredovali socijalni demokratje. V prejšnjem državnem zboru imeli so le 13 za- stopnikov, a Bedaj so že pri prvej volitvi dobili do 20 mandatov, mej temi dvanajst novih. Mnogo jih pa pride v ožjo volitev, tako, da se pričakuje, da v novi državni zbor pride kacih 40 socijalnih demokratov. To pomnoženje socialističnih mandatov pa še ne kaže v dovoljnej meri, koliko da je napredovala socijalna ideja. Štirideset aocijalističnih poslancev še ni nobena nevarnost za Nemčijo, saj je to še le desetina vseh državnozborskih mandatov. Nevarnost za Nemčijo tiči v velikem pomnoženji socialističnih glasov od zadnjih volitev. Koliko tisoč glasov so pridobili, Še sedaj ne moremo povedati, ker še ni objavljen o lici jalni izid volitev, a toliko je gotovo, da so samo v Berolinu socijalnodemokratski kandidatje dobili nad 28 tisoč glasov več nego ob zadnjih volitvah. Omenimo naj Se, da je pri zadnjih volitvah skoro tretjina glasov bila oddana za socijalistične kandidate, sedaj pa gotovo nad tretjino. Da ne dobe socijalisti več mandatov, temu jim je kriva neugodna razdelitev glasov. Da imajo v Nemčiji podobno volilno sistemo, kakor v Srbiji, bi v Berolinsko zbornico ne prišlo le 40 socijalnih demokratov, temveč nad 150. Socijalizem se je blizu jednakomerno razširil po VBej Nemčiji. Jedino v Alz:c'iji in Loreni in nekaterih vzhodnih pokrajinah, kjer se slovanski živelj bori za narodni obstanek, se še ni tako ukoreninil. Daš zaradi tega, ker je jednakomerno razširjen, nemajo njega piivrženci toliko uspehov pri volitvah. Zaradi tega pa za državo ni manj nevaren, ampak še bolj, ker se državniki na nobeno pokrajino več zanašati ne morejo. Na Francoskem se je komunizem ukoreninil le v večjih tovarniških mestih, v Parizu, Lionu i. t. d., v Nemčiji so pa že davno socijalne ideje prestopile mestna zidovja in si naredile pot na kmete. Dosedaj še neso socijalisti baš na kmetih imeli dosti pristašev, a pri letošnjih volitvah pa imajo baš na kmetih zaznamovati znatnih uspehov. Ker socijalisti ne poznajo narodnosti, temveč so njih ideje mejoarodne, tiči baš v socijalizmu velika nevarnost za Nemčijo. Posebno je ta nevarnost velika, ker socijalisti goje celo simpatije do Francije. Ko bi prišlo do vojne, bi utegnili potegniti s Francozi ali vsaj spuntati se vojski za hrbtom. So cijtdisti so faktor, s katerimi bode treba računati tudi v vojni. Volitveni izid je pokazal slabo stran Nemčije in bode zatorej mnogo škodoval njenemu ugledu. Francozi sedaj vedo, kako nevarnega sovražnika imajo Nemci doma in to bode jim dajalo nov pogum. Nemčija bode prisiljena sedaj gledati, da si ohrani mir, naj bi evropski položaj bil še tako ugoden, da zopet poniža Francoze. Volitve zadele so vsekako hud udarec nemškej politiki. Uzrok, da se je socijalizem tako razširil, je gotovo iskati v napačnej gospodarskej in socijalnej politiki. Bismarck se je nadejal, da bode z izjemnimi zakoni in z vojaško silo ugonobil socijaliste, kakor je vnanje sovražnike. Gledal je vedno let kako da povekša vojno moč države. Velikanska bremena je vedno nakladal na pleča državljanov. Da dobi denarja za vojsko, je neizmerno povišal carine na žito in tako podražil živež ubozemu delavcu. Trdil je, da to dela v interesu kmetskega stanu, v resnici so pa od carinske politike njegove dobiček imeli samo veleposestniki, mej katere spada tudi sam, mali kmetje pa skoro nobenega. Mej revnejšim prebivalstvom se je širila nezadovoljnost, ki je tirala maso naroda Bocijalizmu v naročje. Pomenljivo je, da baš v Berolinu zmagujejo le stranke, ki ne marajo za Bismarckovo politiko in zlasti napreduje socijalizem, ko ima vender Be-rolin največ koristi od zjedinenja Nemčije. To je največja nezaupnica Bisrnarckovej politiki. To čuti tudi kancelar sum, ki se je že pred volitvami začel pripravljati za odstop. Dal je bil popisati vse po-hišje v vnanjem uradu, kolikor ga je on sam napravil, da je odpravi na posestva Bvoja. Slutil je namreč neugoden izid volitev. Sedaj utegne odstopiti, ko vidi, da narod v večini ne odobrava več politike njegove. Pa če tudi ostane, bode moral politiko svojo premeniti in se zatorej lahko reče, da je minoli četrtek bil velicegn pomeua za nemško notranjo pa tudi vnanjo politiko, da je ta dan mnogo škodoval Bisrnarckovej slavi. Po nedolžnem obsojen. (Dalje.) Ko se je dr. Foregger poprej še v daljšem govoru prizadeval, da dokaže, da Kresniku ne gre priznati nobene odškodnine in je na vso moč zago- LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz mskega proložil —o.) :dje.) Kmalu se je v Orenburgu pokazalo poman-kanje sena. V vojski in pri prebivalcih so bili slabotni in za delo nesjmsobni konji izbrani in odpravljeni deloma k llectd Zaščiti in k Verho-Jaicki trdnjavi, deloma v Urimski ujezd. Nekoliko vrst od meBta so pa puntarsk« kmetje in tatari zagrabili konje, kuzake pa, goneče čedo, odposlali Pugačovu. Jesenski mraz nastal je prej kakor po navadi. 14. oktobra je že začelo pomrzovati; 16. je padel sneg; 18. oktobra, zažgavši svoj tabor, pomaknil se je Pugačov z vsemi tovori obratuo od Jaika k Saknmri in se je ustanovil pod Berdsko slobodo, blizu poletne sakmarske ceBte, sedem vrst od Oren-burga. Odtod niso nehali oddelki njegove konjice vznemirjati mesta, napadati furažirjcv in držati garnizone v vsakdanji skrbi. Dne 2. novembra se je Pugačov zopet z vsemi silami približal Orenburgu, postavil okolu vscga mesta baterije in začel strašen ogenj. Z mestnega ozidja odgovarjali so mu isto tako. Mej tem je tisoč mož iz pehote njegove od strani reke skrivši se v kleti pogorelega predmestja, skoro čisto pri nasipu in koleh (rogotkah), streljalo iz pušk in lokov. Pugačov sam jim je bil na čelu. Lovci poljske komande pregnali so jih iz predmestja. Puga-čova ro skoro ujeli. Zvečer je ogenj utihnil, vso noč pa so puntarji s streljanjem boj nadaljevali po urah, kadar je bilo na stolni cerkvi, ustrelivši vsako uro. Prihodnji dan so je ogenj ponovil brez ozira na mraz in metenje snega. Puntarji so naredili ogenj v cerkvi in zakurili v hiši, ki je v pogorelem predmestji še cela ostala in se greli drug za drugim. Pugačov je postavil top pred cerkvene vrata, dru-zega pa je ukazal potegniti v stolp. Jedno vrsto od mesta nahajala se je visoka tarča za začasne artilerijske vaje. Puntarji postavili so tam svojo glavno baterijo. Streljanje od obeh stranij je trajalo celi dau. Po noči je odstopil Pugačov z neznatno zgubo in ne da bi bil obsedancera prizadejal kaj škode. Zjutraj so bili iz mesta poslani, pod stražo kazakov, ujetniki razrušit tarčo in druge utrdbe in hišo po-dret. V cerkvi, kamor bo puntarji prinesli svoje ranjence, videle so se na tleh krvave luže. Okviri svetih podob so bili ukradeni, pogrinjalo altarja v cunjah. Mraz postajal je hujši. Dne 6. novembra se je Pugačov z jaickimi kazaki preselil iz svojega novega taborja v slobodo samo. Baškirci, kalmiki in tovarniški kmetje ostali so na prejšujem mestu v svojih kibitkab in prBtenih kočah. Zasledovanje s četami konjice, uapadi in streljanje sem in tja se niso prikrajšali. Z vsakim dtietn so se sile Pu-gačovljeve množile. Vojaka njegova je že štela pet in dvajset tinoč; jedro njeno bili so jaicki kazaki in vojaki, ujeti po trdnjavah, okolu njih se je pa kopičilo neverjetno število tatarov, baškircev, kal-mikov, upornih kmetov, ubeglih kaznjencev in potepuhov v.saci'ga roda. Vsa ta drubal bila je tako ali tako oborožena: jedni s Bulicami, drugi s samokresi, tretji s častniško sablo. Tem so bili razdani bajoneti, natukneui na dolge droge, drugi so nosili kole; varjal Soršaka in je za njim odsekov predlog toplo podpiral dr. Roter, je o tej zadevi spregovoril M. V o s" u j a k tako* le : Visoka zbornica! Prvi govornik in sicer kontra-govornik, kateri bode — kakor se nadejam —jedini kontra govornik v tej zadevi, je nam naslikal vso zgodovino tega slučaja. Zaradi tega se usojam naj prej spregovoriti o nekaterih momentih, katere je navel poslanec Celjskega mesta, da pokažem, da je gospod govornik mislil, da je v tej zbornici tudi zagovornik Soršakov, kakor je bil pri sod njih obravnavah. (Poslanec Heinrich: Trav res!) Gospod poBlunec je rekel, da stvar še ni po aktih zadosti pojasnjena, treba še popolnitve, kako se je vsa stvar vršila, in je nas opomnil na neko peticijo, katero je označil kot „protipeticijo" Kres-nikovo, namreč na peticijo občine Ćrešnjevec, katera je Kresnikova domovinska občina. To peticijo je izročil visoki zbornici poslanec Celjskega mesta dne 13. maja 1889 in se je pritiskala stenografič-nemu zapisniku na predlog njegov zaradi tega, ker pojasnjuje peticijo Kresnikovo in jo v marsikakem oziru popravlja, v resnici pa le hoče dokazati, da Kresniku ne gre nikako odškodovanje, ker je v peticiji svojej uavel neresničnih podatkov. Gospoda moja! Ta protipeticija — jaz jo imenujem tako, da mi je ni treba vedno označevati kot peticijo občine Ćrešnjevec — izročila se je pe-ticijskemu odseku, pa se še ni rešila in leži že danes v pisarni nerešena, kakor sem zvedel danes v pisarni visoke zbornice. Druga uradna obravnava zaradi te peticije je pa že bila in sicer pri c. kr. okrajnem sodišči v Slovenskej Bistrici vsled tožbo zaradi razžaljenja časti Kresnika, kateri je izročil sodišču prepis te protipeticije. Pet ali šest tednov pozneje, nego je izročil protipeticijo v tej visokej zbornici poslanec Celjskega mesta in se je na predlog njegov pritiskala stenogrančnemu zapisniku, je bila o tožbi Kresuikovi pri c. kr. okrajnem sodišči v Bistrici obravnava in podpisatelji peticije so bili obsojeni, da plača vsak 50 gld. globe. (Čujte! Čujte! na desnici.) To je peticija, na katero se je opiral poslanec Celjskega mesta v svojem govoru in s katero je hotel spodbijati Kresnikovo peticijo. In, gospoda moja, boljšega dokaza za to, kako pomankljivo je to, kar je navajal poslanec Celjskega mesta, pač ne moremo imeti! Go3pod poslanec Celjskega mesta so je skliceval na to, da se je Kresnik bil odrekel odškodovanju, sedaj pa zahteva, da bi zbornica priporočala prošnjo njegovo vladi. Gospoda moja, zakaj se je pa baje odrekel Kresnik odškodovanju? Samo zaradi tega, ker se je Soršak v tem znebil imetja, tako da je Kresnik že naprej moral vedeti, da od Soršaka nikacega odškodovanja ne dobi, zato se je pa tudi obrnil na visoko zbornico. Visokost odškodnine je postranska stvar, to bode vlada nepristranski primerno okoliščinam določila ; na to bode gospod poslanec Celjskega mesta pač tako malo uplival, kakor jaz. Morda je Kresuik zares preveč zahteval; resnica je pa, da od 940 gld., katero vsoto mu je okrožno sodišče za troške prve obravnave priznalo, ni dobil dozdaj niti krajcarja. Jasno je vender, da mu kako odškodovanje gre; večji del ni imel nikacetia orožja. Vojaka je bila razdeljena na polke po pet sto mož. Plačo so vlekli jedini jaicki kazaki, drugi so bili zadovoljni z ropanjem. Vino je prodajala blagajnica. Krmo in konje dobivali so od baškircev. Za pobeg proglašena je bila smrtna kazen. Desetnik je bil odgovoren z glavo za svojega beguna. Zaukazano je bilo konjici, v posamičnih četah ogledovati in zasledovati in postavljene so bile povsod Btraže. Pugačov je strogo nadzoroval njih natančnost, jahal za njimi, včasih po noči. Učili so se (posebno, kar se artilerije tiče) skom vsaki dan. Cerkvena služba opravljala se je vsak dan. Pri darovanji spominjali so se gosudarja Petra Feodoroviča in Boproge njegove gosudarinje Jekaterine Aleksejevne. Pugačov je bil razkolnik in ni nikoli šel v cerkev. Kadar je jahal po trgu ali pa po brdskih ulicah, je vselej metal bakren denar mej ljudi. Zaslišaval in sodil je sedeč v naslonjači pred bifio svojo Na vsaki strani poleg njega sedela sta dva kazaka, jeden z batom, drugi 8 srebrno sekiro. Kdor je k njemu prišel, poklonil se je do tal, prekrižal in poljubil mu roko. Brdska sloboda bila je gnezdo ubojstva in razuzdanosti. Tabor bil a lepo pa ni, tu v zbornici mešetariti o njeni visokosti, kakor je storil to poslanec Celjskega mesta. Gospod poslanec Celjskega mesta naslikal je Kresnika kot moža, ki v svojej domovini nema nikako veljave. To ho njegovi nazori. Pri njem, oziroma pii uemškoliberalnej stranki morda zares nič ne velja, pri slovenskej stranki pa ima veljavo. To je povsod, kjer so politična nasprotja V tem oziru mora se to poštevati, da Soršak pripada nemškoliberalnej, KreBnik pa slovensko narodnej stranki. Ker je pa hotel gospod poslanec Celjskega mesta z dokumenti dokazati, da Ludovik Kresnik v svojej domovini ne uživa zaupanja, hočem tudi jaz omeniti dokument, ki se tiče tega, koliko veljave da ima Kresuik. To je dekret ces. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru z dne 2 5. decembra 1889, št. 3 0.0 34, s katerim se je Kresniku naznanilo, da je Njega ces. kr. apostolsko velečastvo potrdilo njegovo izvolitev načelnika namestnikom okrajnega zastopa v Slovenskej Bistrici. (Čujte! Čujte! na desnici.) Od tega pač ni dolgo, bilo je dne 25. decembra 1889. Kako da se more reči: „Kresnik nema zaupanja v svojej domovini", to se meni dozdeva, rahlo rečeno, naravnost nerazumljivo. Priloge, na katere se sklicuje Kresnik v peticiji svojej, so v nekem oziru zanimive, ker bodo morda visokej pravosodnjej upravi malo pokazale, kako je pravosodje na Spodnjem Štajerskem, in usojam se njega ekscelenco gospoda pravosodnjega ministra opozarjati na ulogo Kresnikovo na nad-sodišče v Gradci z dne 24. avgusta 1884. Ta priloga osvetljuje, kako se sestavljajo senati pri okrožnem sodišči v Celji. V tem oziru nečem več govoriti, ker vem, da je jeden del visoke zbornice in predsedstvo jako občutljivo glede razgovarjanja o razmerah pri c. kr. sodiščih. Te občutljivosti ne odobrujem meneč, da bi se o pomankljivosti pri kakem javnem uradu moralo biti dovoljeno se razgovarjati (odobravanje), naj bode že upravni ali sodnji urad. (Poslanec Kro-nawetter: Prav resi) To svoje mnenje sem izrazil tudi v deželnem zboru štajerskem, pa bb mi je tu letos pripetilo, da mi je predsedstvo deželnega zbora štajerskega povedalo, da o pristranosti in nepristranosti kacega sodca ni dovoljeno govoriti. (Poslanec Kronavvetter: Zakaj pa ne? — Poslanec Nabergoj: To je nemški liberalizem!) Jaz bi opozoril potem njega ekscelenco gospoda pravosodnjega ministra na daljšo ulogo, katero je uložil Kresnik glede delegovanja Celjskega sodišča. Kresnik je uaglašal v ulogi svoji, da pripada slovenskej, narodnej stranki, nasprotnik njegov pa ima opore pri c. kr. okrožnem sodišči v Celji, ki ga kot pristaša nemškoliberalne stranke podpirajo. On prosi zatorej, da bi druga obravnava ne bila pri okrožnem sodišči v Celji. Iz aktov je pa razvidno, da se nadsodišče v Gradci ni oziralo na to prošnjo, ki je po mojem osobnem prepričanji v tem slučaji bila opravičena. (Poslanec Foregger: Saj je bil oproščen !) Drugikrat pač. Toda, čemu bi se zagovarjal ondu, kjer veš, da ne bodo nepristranski postopali. V visoki zbornici je, in sicer v seji dne 12. februvarja 1884. leta, tedanji zastopnik kmetskih občin je poln žen in hčerk častnikov, razbojnikom na sramotno razpolaganje oddanih. Jarki okolu Brde napolneni so bili s trupli ustreljenih, zadavljenih, četvrtovanih mučenikov. Tolpe razbojnikov napadale so na vse strani, pijaočevale po naselbinah, ropale blagajnice in premoženje plemenitašev, lastnine kmetov pa se niso dotikali. Predrzneži hodili so k ograji orenburški; jedni so, s šapko natakneno na koplje, kričali: „gospoda kazaki! čas je premisliti se in služiti gosudarju Petru Feodoroviču". Drugi bo zahtevali, da bi jim dali vsem Martjuško Boro-dina (vojskinega starejšino, doapevšega v Orenburg iz Jaickega gorodka z odlokom Naumova vred) in vabili kazake v goste, rekoč: „naš batjuška ima mnogo vina!" Iz mesta so šli nad nje konjiki in unel se je včasih precej hud boj. Ne redko se je sam Pugačov tu pokazal, babaje se z mladostjo. Zadnjič nekoč prijahal je pijan, zgubivši šapko in zibaje se na sedlu, in toliko da ga niso ujeli. Kazaki so ga rešili in stran vlekli ujemši konja za brzdo. (Dalje prih.) Celjskega okraja v zvezi s Kresnikovim slučajem, omenjal slučaj Haukeja. V tem se je pri Celjskem okrožnem sodišči pripetil slučaj Appatov, kateri je že navel dr. Roser. Ta slučaj se je tudi pripetil pri Celjskem okrožnem sodišči in reči moram, da tudi ta slučaj jasno dokazuje, kako potrebno je, da se kmalu reši načrt zakona o odškodovanji po nedolžnem obsojenih. — Imeli smo torej tri slučaje: Kresnik, Hauke in Appat. Jaz nečem izvajati nikar i h sklepov iz tega, temveč te slučaje le registru jem kot take. Naloga visoke vlade bode preiskovati, zakaj se baš pri okrožnerasodišči vCelji tako pogostem dogajajo krivične obsodbe? (Dalje prih.) Politični razgled. Hfo t ran Je dežele, V Ljubljani, 25. februarja. Naučni miuiNter Ganč so je izjavil, da je načelno pripravljen prevzeti Dunajske občinske srednje šole vzeti v državno oskrb in je naročil dolenjeavstriJ8kemu namestniku kot načelniku deželnega šolskega sveta, da naj se pogaja o lej zadevi z občino Dunajsko. Mladočeški poslanci so sklenili, da bodo vsi ugovarjali proti konfiskaciji njih spomenice o nem-škoćeškeni sporazumljenji: ako bode konfiskacija potrjena, bodo ugovor pri sodišči zastopali. — Mla-dočehi ueso toliko proti sporazumljenju ž Nemci, toda mislijo, da se poprej mora uresničiti češko državno pravo in še le potem se more misliti na spravo z Nemci. Vnanje države. Sultan ni le vsprejel črnogorskega ministra Vukoviča, temveč mu je tudi podelil veliki kordon Medžidie-reda. Vojni minister in minister notranjih zadev sta že začela delo za urejenje Bojane, kakor je zatrjevala Porta Vukoviću. Odlikovanje črnogorskega ministra dokazuje, da so bile izmišljene vse vesti, da Turčija Čmej gori ne zaupa. Angleškemu parlamentu ao se predložili diplo-matičui spisi glede položaja narodov v turških pokrajinah v Aziji in glede pravde proti Musi beju. Iz teb spisov izvemo, da je angleška vlada svojemu zastopniku v Carigradu naročila, da naj Turčijo opozarja, da imajo vse narodnosti jednako pravico do varstva, naj bodejo katerega veroizpovedanja koli. Če se Turčija na vse ne bode jednako ozirala, bode nezadovoljnost vedno večja in utegne nastati resna nevarnost Isto tako se je veleposlaniku naročilo, da naj dela na to, da Musa bej ne odide pravici. Včeraj se je v zbornici francoski začela debata o pomiloščenji delavcev, ki so obsojeni za* radi strajkov. SocijalistiČni poslanci priganjajo, da se delavci obsojeni zaradi 8trajkov pomiloste vsaj prej, nego princ Orleans. Ker se je govorilo, da bode princ kmalu pomiloščen, so silili, da se je predlog o amnestiji atrajkovcev postavil na zbor-ničnidnevni red. Volitve v nemški državni zbor so zopet pokazale, da je najtrdnejša stranka v Nemčiji katoliški centrum. Ta stranka ni zgubila nobenega mandata in pri prvej volitvi je prodrla s tolikimi kandidati, kakor nobena druga. Zamore se torej najbolj zanašati na volilce. N|ej ni mogla prejšnja leta škodovati državna sila, sedaj jej še ni spodkopaval tal socijalizem. V novem državnem zboru bode igrala veliko ulogo. Ostane li Bismarck, prisiljen bode opirati se na katolike, ker brez njih ne bode več imel veČine v državnem zboru. Irska stranka je mnogo zgubila, ker je umrl njen pristaš Biggar. Pokojnik bil je član angleške spodnje zbornice, kjer je energično zagovarjal Irce. Posebno je pa z denarjem podpiral irske agitacije, tako, da je potrosil zaradi tega skoro vse premoženje, katero si je bil pridobil kot izdelovalec klobas. Bil je tudi zamotan v veliko Parnellovo pravdo. Dopisi. Iz Središča 22. februvarja. (Hripa. — Cerkveno petje in naš novi organist.) Hripa razgrajala je tudi v našem okraji kaj hudo, tako, da je imela skoro vsaka hiša po jednega ali celo po dva bolnika. Sedaj je pa že nekoliko ponehala. Ljudje se navaduo neso mnogo zmenili za to moderno bolezen. „Prebladil sera se, nadehe (to je nahod ali katar) imam, pa mislim, da bode skoro bolje," tako so se tolažili ljudje; zato pa so bili tudi jako redki slučaji, da bi se rabila pri tej bolezni zdravniška pomoč. Cerkveno petje pri nas ni bilo nikdar na zelo visokoj stopnji, ker za prepevanje naše ljudstvo nema ne posebnega daru in tudi ne najboljšega grla. Uzroka temu iskati je bržkone v tukajšnjem klimatičoem razmerji ali pa, kakor nekateri trdijo v elabej pitnej vodi. (Imamo pa zato — hvala i Bogu — boljše vino, katero pridelamo v goricah po naši okolici). A vender pa glede cerkvenega ; petja ter cerkvene godbe sploh nesmo že dolgo tako na slabem bili, kot ravno sedaj. Saj se pa I temu tudi ni čuditi, kajti služba organista nahaja se sedaj že tretji mesec v rokah osobe — kmeta —, ki ima vse druge sposobuosti, le one za opravljanje kakšne orglarske službe ne. Cerkvena godba naj bi imela namen spodbujati zbrane verne k pravej pobožnosti; a ne vem , kako je mogoče s takovim čakljanjem in mahodranjem po orglah, s takovim vreščanjem in skovikanjem duha našega pouzdigniti k Bogu. Kakor navadno, si tudi takrat tega ne moremo raztolmačiti, in zaman se povprašujemo, kaj ga je napotilo in nagnilo našega gospoda k temu, da je služba organista iz veščih rok nadučiteljevih (gosp. nadučitelj je osnoval v Središči tudi posebno godbo, kar tukaj samo mimogrede omenimo) iztrgal in jo izročil osebi, ki nam je že za čaBa bivšega župnika in sedanjega dekana g. Schvvingerja pouzročila mnogo neprilik in ki nema, kakor smo že omenili, nobenih sposobnostij za to. Kot muzikalično naobražen mož bode g. župnik temu gotovo tudi sam pritrditi moral. Ali ni gosp. nadučitelj svoje službe kot orglavec vedno vestno in v popolno zadovoljnost župljanov opravljal? Mislimo, da. Ako se ne motijo oni, ki trdijo, da je uzrok tega postopanja iBkati v svaji s Središčami, tedaj 8e nam pač ne bode zamerilo, ako opomnimo, da naj išče dotični raje uzroka tej razprtiji deloma v svoji osebi, deloma pa tudi v malomarnosti in mlač-nosti tovariša svojega .... Pa pero moje, piši vender mirno in pohlevno in ne pripenjaj vsega na papir, kar veš , saj so ti znane besede pregovora, ki pravi, da resnica oči kolje. Toda zaključimo te vrstice in recimo: O ti nedosežna brezmejna krščanska ljubezen * do bližnjega, ki se nam toli in tolikrat z božjega mesta oznanuješ, česar vender ti vsega ne premoreš? Ti sežeš celo tako daleč, da ti je mogočo brez vsega uzroka očetu mnogoštevilne obitelji odkršiti na leto 200 do 300 goldinarjev dohodkov U Izpod Boiicurj« 23 februvarja. [Izv. dop] Boncar dela mejo Kočevskemu in Logaškemu okraju Čudnega o njem ne vem povedati, le to, da pelje prek njega sila težavna pot proti Rakeku. Od vrha proti Logaškej strani je visoka ravan, kjer razsaja kraška burja, kjer stoje znamenite Bloke, — kaj se tam godi, povedali ste prav ob kratkem v prod zadnjem nedeljskem pismu. Menda to ni še vse? — Takraj njega vije se ozka dolinica, to pa ovija Bistrica. Kdor je tej vodi nadal to ime, gotovo ni bil zdravega uma! Zasledujmo potok nadalje, dospeli bodemo v Ribnico in korak naprej v Kočevje Nemam namena opisavati tukajšnjega kraja, marveč poti pati neko vrsto ljudij. V našem okraji je dosta šol, seveda tudi nekaj učiteljev, ti pa se dele v čistokrvne kočevske janičarje in hladnokrvne slovenske ? — O prvih dveh pasmah sliši se mnogo. Le-ti rogovilijo v „Lebrerbundu", so die „tonangebende Partei" v prerojeni „Schulzeitungi". — Slovenski učitelji, katerih je v okrožji 2 ur 22, spe po zimi in po leti. — Za nje se nihče ne briga in oni za druge ne! Nemajo okrajnega učiteljskega društva, niso veja zaveze učiteljskih društev, vsak živi sam za se, kakor kukavice ! — Kolegijalnosti ne poznajo, narodna stvar jim je 99 briga. Kako delujejo učitelji po druzih krajih, snujejo pevske zbore, bude ljudstvo, so dopisniki raznim slovenskim novinam, a pri nas nič in zopet nič! — Na prste bi lahko seštel vse one gojitelje tega okraja, ki so naročniki slovenskim listom, gč. učiteljice pa niti jedne ni! o katerej bi mogel reči : ta bere slovenske knjige, razven v šoli! — Njih želodček je prerahločuten za „robateu slovenske romane, pa tudi premalo je te —- „šare", — pravijo, da bi si čas preganjale. Raje dobivajo krvave romane, zabavljive novele iz Lipsije in Draždan, žlahtne plavice iz Berolina ! Žalostno pa resnično, na slovenskih tleb, na meji Kočevarjev, pa taka brezbrižnost — nedelavnost ! Učitelji slovenski — zavedneži, vepnite, vzdra-mite se, posnemajte gospode sosede, do tedaj na veselo svidenje ! Domače stvari. — (Iz Celja) se nam piše: Pogreb pokojnega profesorja M. Ž o lg ar j a bil je velečaaten. Udeležili so se ga vsi Celjski narodnjaki, a tudi okolica bila je močno zastopana. Pevci zapeli so mu slovensko nagrobnico. Pogrebce je zelo osupnilo, da je gimnazijski ravnatelj Končnik na grobu nemški govoril. Ne glede na to, da je bil Končnik pod naslovom „narodnjak* imenovan ravnateljem, da je na Celjski gimnaziji l'.)0 slovenskih, a le 117 nemških dijakov, bil bi se lahko oziral tudi na to, da je pokojni Žolgar bil slovensk poslanec in učitelj slovenščine. A navzlic vsemu temu bil je govor le nemšk in le tri slovenske besede izrekel je g. ravnatelj: Lahka mu zemljica! Da se je nepovoljni utis tega govora malo oblažil, naprosili so narodnjaki nekega druzega gospoda, da je posvetil pokojniku nekoliko prav toplih besed. — (Časnikarska podlost.) Zloglasne „Freie S ti mm en" obžalujejo v številki z dne 22. t. m., da je bil ,Mir" doslej še le trikrat konfiskan ter pravijo, da bi rade poznale talisman, ki ščiti „Mir" pred konfiskacijo. Take podlosti doslej še nesmo čitali v nobenem nemškem listu. Glede konfiskacij je, izimši „Freie Stimmea", vse ostalo časnikarstvo soglasno in solidarno in čitajo se le izrazi pomilovanja, kadar ta ali oni list strogost zakona zadene, ker vsi dobro vedo, da je tiskovna svoboda itak preveč omejena. Če torej „Freie Stimmen" proti „Miru" tako pišejo, kažejo s tem le svojo podlost in vzbujajo v vsakem razsodnem čitatelji le zaničevanje. — (Slavjanskij v Zagrebu.) Občinstvo zglaša se za koncerte v tolikej množini, da je Slavjanskij sklenil dati tri koncerte, a sedaj se je odločil še za četrtega, ki bode dne 5. marca. — (Minister Gauč) odpeljal se je, kakor čitamo v listih, včeraj v Opatijo. — (Umrl) je due 20. t. m. gospod Karol Kurent, župnijski upravitelj Podlipo pri Vrhniki. — (Katoliška bukvama) marljivo razpošilja nemška vabila na naročbo na „ Rimskega Katolika". Narodnjak, ki je tudi dobil tako vabilo v roke, piše o tem jako nevoljno, to pa tudi po pravici, kajti sklepati bi se smelo, da trd Nemec „ Rimskega katolika" naročal ne bode, zato bi že takt zahteval, — ako narodni oziri ne —, da se rodoljubom in tvrdkam slovenskim pošiljajo v na-žčini tiskana vabila. Zanimivo je, kako „ Kat. bukvama" dr. Mahniča priporoča : V vabilu pravi se mej drugim: „Rimski Katolik" (Der romische Katholik) hat bereits wahrend des Erscheinens seines ersten Jahr-ganges in d en slovenischen Blatterii der verschiedenen Richtungen 0ineausserst lebhafte Polemik hervorgerufeu, die eine štete Erhbhung der Abonnentenzahl zur Folge hatte. Wie schon der Titel der Zeitschrifr. und der Character des Verfasers Dr. Ant. M a h n i č, Profesaor der Theologie in Gora, vermuthen liisst, steht Letzterer auf dem Standpunkte des po-sitiven Katholiciimus, vviihrend seine Zeitschrift nicht speciell uud ausschliesslich religiose, nondern uberhaupt schwebende Tagesfragen berUeksichtigt, mogen dieselben in das literarische, philosophische, politische oder schbnvvisseuschaitliche Gebiet etc. einschlagen. — Herr Dr. Mahnič ist unter der slove nis;' lic » Intelligenz und beson-ders unter dem Clerus bekannt als ein schneidiger Kritiker und tiefer Denker, der die Principien seiner Parthei bis in die upitzesten Cousequeuzen verthei digt. — (Dolenjo -avstrijsko obrtno društvo) praznuje dne 28. t« m. in 1. dan marca svojo petdesetletnico. V petek bode slavnostni zbor, zvečer banket, v soboto pa slavnostni ples. Vsled povabila od strani rečenega društva izvolila je t r-govi uska in obrtnijska zbornica k r a n j s k a svojimi zastopniki na tej slavnosti gg. : Ivana Baumgartnerja, posestnika, Frana Hrena, graščaka in trgovca, in Filipa Z u-p a n č i Č a, stavbinskega mojstra v Ljubljani. Imenovani gospodje odpotujejo jutri na Dunaj. — (Slavonska domača obrt.) Slavonija in sploh Hrvatska more se ponašati, da je žensko prebivalstvo ustvarilo domačo obrt, ki se odlikuje po krasoti barv in oblik. Jugoslovanska ornamentika je že svetovno znana, utrla si je pot tudi v inozemstvo in samo na Pariški razstavi bilo je prodanih nad 10.000 čiliraov, za store v, miznih prtov, posteljskih odej in salonskih preprog. Zlasti boljši krogi kupujejo prelepe te izdelke, da ž njimi krasijo svoja stani Šča. Da bode tudi tukajšnje prebi-vi.lstvo imelo priliko, seznaniti se s temi i/delki, oddala je neka slavon§ka podjetnica te vrste blago v komisijon gospej F. Meršol-ovi v Židovskih ulicah V par dneh dobila bode rečena gospa krasne uzorce, na katere občinstvo opozarjamo. — (Potrjena volitev.) Trgovinsko mini-sterstvo potrdilo je izvolitev g. dr. Josipa Pokln-karja, predsednikom in g. Ivana Perdana, podpredsednikom trgovinske in obrtna zbornice Ljubljanske za leto 1890. — (Osmi redni občni zbor kmetske posojilnice Ljubljanske okolice) vršil se je v nedeljo 23. februvarja 1890 ob x/a deseti uri v pisarni zadruge. Po pozdravu ravnatelja Janeza Kneza poroča blagajnik Oton Bayr o delovanji društva v preteklem letu. Iz tega poročila povzamemo sledeče važnejše točke. Prometa bilo je skupno 435.514 gld. 01 kr. in sicer dohoda 219.872 gld. 16 kr razhoda 215.641 gld. 85 kr. Stanje hranilnih ulog bilo je 122.206 gld 40 kr. mimo lanskega leta za 21.300 gld. 93 kr. več. Tudi posojila so se pomnožila za 18 102 gld, in znnšajo s sklepom leta 123.185 gld. Čist, dobiček 1996 gld. 89 kr. sklene se po predlogu nadzorstva razdeliti sledeče. Reserv-nemu fondu glavnih deležev pridene se 400 gld., reservnemu fondu opravilnih deležev 470 gld. 80 kr. Ravnateljskemu odboru dovoli se 354 gld. nagrade, za dobrodelne namene 70 Na nov račun prepiše se 102 gld. 9 kr. Reservna fonda znašata s sklepom leta s pridjano svoto iz letnega dobička skupno 6f>24 gld. 15 kr. Konečno sledi volitev in izvolili so se v ravnateljski kakor v nadzorstveni odbor per acclamatiouem prejšnji odborniki in sicer v ravnateljstvo : Janez Knez, župan in posestnik v Spod. Šiški, ravnateljem; Vekoslav Jenko, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani, kontrolorjem; Oton Bayr blagajnikom; Anton Knez, posestnik in trgovec v Ljubljani in Janez Vrh o v u i k posestnik v Vodmatu odbornikoma. — V nadzorstveni odbor: Dr. Josip V o š n j a k, deželni odbornik in posestnik v Ljubljani; E. L o č n i k a r, župan, tovarnar in posestnik na Viči in Vinko O g o r e 1 e c, deželni poslanec in posestnik na Škofljici. — (V Ratečah), Radovljiškega okraja, vršila se je 26. pr. m. volitev v občinski zastop, ter so bili izvoljeni: Josip Pintbach županom, Ivan Kavalar in Ivan J u van od bor ni kam a. Vsi so posestniki v Ratečah. — („Klub českvih turistu") poslal nam je malo knjižico: „Rozhledna na Petrine. Obrazek z blizke budoucnosti Prahy". Po vzgledu Etfflovega stolpa bodo v Pragi na najvišjem vrhu Petrinovega griča postavili razgledni stolp, ki bode ves železen, v obliki Eifflovemu popolnoma podoben, a le 60 metrov visok. InženSr Frautišek Prašil napravil je načrt in preračunil troške približno na 32.000 gld. Stolp bode do jubilejske razstave gotov in bode privabil izvestno veliko obiskovalcev, ker bode stavba zanimiva, razgled s stolpa pa krasen, ker je dotični vrhunec 140 metrov nad Vltavo. Stolp bode imel tudi tri etaže. Pri tleh bode restavracija, v drugi etaži paviljon, na vrhu pa pokrita kabina (3.5 m v primeru) s hodnikom jeden meter širokim. — (Po n e ve r j en j e.) Pri skontrovanji poštne blagajnice v Buzetu pokazal se je nedostatek v znesku 1511 gld. 49 kr., katero vsoto je bd poštni odpravitelj Eruesto Bassa poneveril. V poslednjega stanovanji našli so 761 gld., torej je škode le 750 gld., katere ima poštar Ivan Cerovac povrniti. Bassa je bil pobegnil, a v Dekanih pri Kopru so ga ujeli in odpeljali k sodišču. Telegrami „S!o venske mu Narodu": Budimpešta 24. febrnvarja. Tukaj se vrše vojaška posvetovanja, katerih se udeležuje tudi nadvojvoda Viljem. V prvi vrsti je na dnevnem redu brezdimni smodnik, ki se ima uvesti v avstro-ogerski vojski in zaradi katerega bode treba nekoliko predelati sedanje puške. Sofija 24. februvarja. Vlada naročila bolgarski narodni banki, da tak«*j izplača ruski okupacijski dolg v znesku 3,600.000 rubljev. Terjatev za dano orožje in strelivo se bode tudi poravnala, ko se pregledajo računi. Pariz 24. februvarja. Guverner Sene-galski brzojavil državnemu podtajniku v kolo-nijskem ministerstvu, da je 500 rednih vojakov kralja Dahomejskega napalo francoske stra/e pri Kotononu. Francoski vojaki odbili so na- padovalce, katerih so 60 mrtvih na bojišči pustili. Izmej Francozov dva vojaka lahko ranjena. Novi York 24. februvarja. Ker se je pri Prescottu (Arizona) nasip zrušil, je mesto VVickenbtirg pod vodo. Le malo prebivalcev je smrti ubežalo. Brzojavna zveza je pretrgana. Natančni podatki o ponesrečenih ljudeh in o škodi nemogoči. Potonilo je nekda jako veliko Ijudij. Berolin 25. februvarja. Oficijalno znan izid 388 volitev. Voljenih 51 konservativcev, 14 pristašev državne stranke, 16 nacijonalno-liberalcev, 91 pristašev centruma, 21 svobodo-mislccev, 20 socijalistov, 14 Poljakov, 2 divjaka, 11 Alzačanov, 2 demokrata, 1 Danec, 3 "Welfi, 1 protisemit. Ožjih volitev doslej 141. Pariz 25. februvarja. Vojvodo Orleanskega so po noči z največjo tajnostjo v Clair-vaux prepeljali. Zjutraj dospel tjakaj, kjer so ga takoj v ječo peljali. Kavna se ž njim po predpisih za politiške ujetnike. Kazne vesti. * (Le pe razmere na že leznici.) V Hun durasu pršel je Novoyorčao na kolodvor in je Vpra&al cigarete pužečega postajinega načelnika: nAli odide kuk vlak opoludne?" — »Kdo ve?" bd je odgovor. nMorda, morda tudi ne." — Zbralo se je zares nekaj Ijudij, ki so se želeli peljati, in pri« pregla se je lokomotiva slabemu, odprtemu vozu. Ćez nekaj časa obstane vlak na progi. — »Kaj je? vpraša Severnoameričan " — »Nič hudega, ogenj je pošel". In hitro so odšli strojevodja, kurjač in sprevodniki v gozd, da so nasekali drv, da so zopet zakurili v lokomotivu. Vlak je šel zopet dalje. Čez pol ure postane osebje vlaka lačno. Kaj se zgodi? Ustavijo vlak in blizu železnice skuhajo kosilo. Toda najboljše še le pride. Seboj imajo le jeden rezervni rels. Ker se večkrat pripeti, da do mačinci kak rels ukradejo, se ustavi vlak na takem mestu Id osobje hitro skoči z vlaka, pritrdi reservni rels in vlak se pelje dalje a ga takoj zopet ustavijo, da reservni rels zopet odtrgajo in vzamejo seboj. Po takej vzgledni železnici Be vozi s povprečno hitrostjo 5 — fi kilometrov, to je dober pešec lahko dohaja vlak. * (Najmanjša ura na svetu.) V Hallu je tamošnji urar v svojem oknu razstavil najmanjšo uro. Ura ni večja kot grah in služi za zaklopinco pri broši Gre tako natanko, da v osmih dneh ledva je ino minuto pribiti ali zakasni. * (Bar D U m o V konkurent.) Dočim je kralj reklame, Uiinum, v Angliji pridobil si novih bogastev, odprlo se mu je v domovini široko polje. Koucem januvarja umrl je jedini tekmec, katerega Be je bal in katerega pomen je priznal, Forepangh, posestnik velicega cirkusa. Ime njegovo bilo je znano po vsej Ameriki. Dolga je bila borba mej obema tekmecema, a nazadnje sta se bila pogodila, da se jeden n»' sme pojavljati zahodno, drugi pa ne vzhodno od Chicaga. Forepangh, kateri je umrl vsled hripe, je bil rojen v letu 1831. v Philadelphiji in se je sprva učil mesarije. Pozneje bil konjski trgovec, nazadnje je pa bil posestnik cirkusa združenega /, ir.enežarijo. Imel je 300 konj, 600 kletk z divjimi živalmi in 400 osob. Vse to se je prevažalo s posebnimi železničnimi vozovi in je sestavljalo tri železnične vlake. Slednji dan je stalo to podjetje 4O0O dolarjev. Malo pred smrtjo je bil Forepangh prodal vse podjetje nekemu angleškemu društvu. Pilgureu zdruvilt-ii uh. Vsem, kateri tnć vsled zapretju ali slabega prebavi jenja, napenjanja, tiidsnja glavobolja, poman j kari j ji slaHtij do jedi] in dragih Blabo- stij, pomaga gotovo pristni „Holl*ov Seldlits-pralek*. Skatljiea t gbl. — Vsak dan ga razpoSilja po poštnem povzetji A.. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlaiiben 9. V lekarnah po deželi zahteva) se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (66—Si) 30 „ljublmei zvor stoji za vNe leto gld. !.«»«»; asa pol leta gld. 2.30I za (-Hri leta gld. 1.15. i3B 'JTmJgJ: 24. februvarja Pri Momi : Iloller, Snlke, Karplua. Zak, Brauin-liaiiHon i Dunaja. — Knol iz VVelsa. — Such h Bellaua. Opuenhcitn i/. Kamenice. — Hudovernik iz Kranjske goro. l'adovansky iz št. Vida. -- Klinst iz Brna. — Likoser iz Trsta. Pri n ulici: Sclnvanz, Fleischman, Ficht, Lustik, Wamra z Dunaja. — Singer, KnOplmacher iz Gradca. Mtlller iz Inomosta. — Hartman z Iteke. — Kalischnig iz Tržiča. Pri južnem kolodvoru: Ortolaui, Wis8man iz Trsta. Pri bavnrstkeiu «lvoru : Pavlin, Kariluik iz Beljaka. gJuorli |4i t LJubljani: 23. februvarja: Franca Možina, kuharica, 60 let, Florjanske ulicu St. 15 za kapjo. 24. februvarja: Marija Matev, posestnica, 611 let, Pred konjuš.ico st. 7 za vnetjem sapnika. Meteorologično poročilo. = Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 745*3 mm. 742 8 mm. 74P4 mm. —8-8n C 2 0° C — 3*4° C Sl. 8VZ. si. zali. sl. zali. megla jas, 0 00 min. jao. I Srednja temperatura —3-4", za 3'7U pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. februvarja 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 3!'0.026.000 gld. (— 4*581.000 gld.) Zaklad v gotovini . . 241.861.U00 9 (— 107.000 „ ) Portfelj...... 133,722.000 „ (— 'J43.000 „ ) Lombard.....22,301.000 „ (— 2,014.000 „ ) Davka prosta ban- kovčna reBerva . . 58,139.000 „ (+ 3,368.000 „ ) ^-u.n.eijs3s:si "borza. dne 25. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — «8-75 — gld. Trgovski pomočnik 23 let star, veftč slovenskega in nemškega jedka, v trgovini mešanega blaga spreten prodajalec, z dobrimi priporočili, želi Hvoje iiir-io t uli do 1. aprila« pr©-meniti. — Ponudbe prosi pod F. R. Da upravništvo tega lista. (161 — 1) Išče se v najem ovačnica e orou|em v kakem trgu ali v veliki farni vasi poleg velike ceste, <■<• je mogoče tudi z gontllno, na Kranjskem ali na s»njerskeiu. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (149—3) NiMii m aiisMJMSjMMSjiMMaMsir Št. 3314. (156—2) Razglas. Podpisani mestni magistrat daje s tem na znanje, da je lipeljava MDiereeilill Storžev v IJfllhljailO le tistim gospodarjem dovoljena, ki se skažejo s potrdilom pristojnega županstva, da so jih smeli nabirati, ter da jih smejo prodajati. Vsem drugim, ki se ne bodo skazali s potrdilom, bode se blago odvzelo, proti njim pa se bo postopalo kazenskim potom. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 20. februvarja 1890, ¥ „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se Jeroičevl Papirna renta gld. 88 95 110 10 101 90 8da-— 321— 11885 Srebrna renta .... Zlata renta ...... f>°/0 marčna renta .... Akcije, narodno banke . . Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... C. kr. (v kini...... Nemške marke..... 4°/0 državne srećke iz I, 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0.......101 Ogerska papirnu renta 5°/0......99 Dunava reg. Brečke 5°/0 • • • l"° gIa- 121 Zeinl j. obč. avstr. 4Vi70 zlati zast. listi . . 11H Kreditno srečko......100 gld. 183 Rudolfov« srečko ..... 10 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 . 172 Tramaiway društ. velj. 170 gld. h. v.. . . 224 9-41 V, 5-58 P8-07«/, SIS ' gld. 100 , danes 88 85 88-95 110-2') 101 90 932 — a 1950 HN-fO - - Ml Vi - „ 5-69 - „ 58 10 133 gld. 50 kr. H« - - . 50 „ 50 „ 50 75 |io ziaisenni ceni. Ravnokar je izšel in bo razpošilja p. n. naročnikom: IX. zvezek: i. Doktor Zober. Izviren roman. II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „ Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj des et izvodov. i Os i n % O q> a -m rt tu3 i |3E > j St. 27 50. (.138-3) »OOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOI Naznanilo za postni čas. Kakor že več let dobiti je postni čas do Velike noči v Bosni gostilnici „Pri Bobenčku" na Glincah dobro snsns g poleno vka (štokš) z okusnim domačini kislim zerjein in to \sali dun ob vsaki uri za vsacega posebej napravljenu. Kazen tega finima Jedilu in mi(bol ,-n pijana. Obilnemu obiskovanju priporoča so najuljudneje (152—3) Ivana šŠutstersSic* goBtilničariea. Izdajatelj in odgovora! uredniki DragoJtin Hribar Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane javno naznanja stavodolžnim mladeničem: 1. «»;;avaia naborna stava za deželno stolno mesto I^jubljano vrStla se bode letos dne 1. mavca. 1890 y mestni dvorani ter se bode pričela ob S. uri dopoludne. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci za katere gre, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo o pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglašajo za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskoga stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.); b) kot podučitelji in učitelji ter učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zakona); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.); d) iz rodovinskih razmer (§ 34 voj. zak.); e) jednoletne prezentne službe (§§. 25 — 29 voj. zak.); 3. Stavljenci, kateri žele ugodnost po §§. 31 do 34 vojnega zakona in imajo tudi pravico do ugodnosti jednoletne prezentne službe, morejo, ako bi se jim odbila prošnja za kako prvič omenjenih ugod-nostij, pognati se za ugodnost jednoletne prezentne službe, pri glavni stavi. 4. Kdor bi zanemaril stavno dolžnost, kakor tudi sploh iz vojnega zakona izvirajoče mu dolžnosti, bi se ne mogel izgovarjati, da mu ni bil znan ta poziv ali vojni zakon. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 13. februvarja 1890. Lastnina in tiak -Narodne TiHkarue".