Naročnina mesečno ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub- ^^^r^A ^^ M ^^^^^^^^ Ijana — ne- ^^^^^^ ^^^M ^^^ ^ ^__M ~ 10.344 za ce- ^^^^^^ ^^m ^^M M ^^^^^ m ^^m loletno za ^^M M ^^M « ^^M ^^M inozemstvo 120 Din ^^B ^^M M Uredništvo je v Jtmmmf ^F JHh^ ^^^^^^ Uprava: Kopilar- Kopitarjevi ul.6/111 jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna »96, 29M in 2OT* --Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Nemčija zahteva enakopravnost Mir na vzhodu Mednarodna politika sovjetov zabeležuje velik uspeh. Dočim 6e je pred leti snoval blok baltiških držav, ki naj bi bil pod vodstvom Poljske, iin^mo danes pred seboj celo vrsto prijateljskih pogodb, ki jih je sklenila Rusija s posameznimi baltiškimi državami pretežno v 6voj prid. Prvotna zasnova, ki je imela svoj izvor v francoskem generalnem štabu, je imela nekako ideološko podlago: idejo obrambe Evrope in zapadne kulture pred navalom boljševizma. Namesto tega se je sedaj Rusiji posrečilo ta barjero podreti in navezati posamezne baltiške države nase s trdnimi vezmi skupnih gospodarskih interesov. Poljska, ki se je trudila, da ustvari solidaren blok od Baltika do Črnega morja, je menila, da bo mogla s takšnim mogočnim orožjem v rokah prisiliti sovjete, da sklenejo s svojimi sosedi modus vikendi pod najugodnejšimi političnimi in gospodarskimi pogoji za poljsko-baltiški blok. Poljska diplomacija si je zamislila način postopanja tako, da bi Rusija sklenila pogodbo z baltiškim blokom kot enoto; pozneje bi se bila zadovoljila tudi s pogodbami, ki bi jih bila Rusija sklenila in istočasno ratificirala z vsako baltiško državo posebič, vendar pa bi bile morale te pogodbe imeti mutatis mutandis enako besedilo. Vse le pogodbe bi morale garantirati tako Poljski in Romuniji kakor baltiškim državam njihove sedanje meje. Prišlo pa je popolnoma drugače. Ruska diplo- I macija je spretno izrabila gospodarske težave in potrebe svojih sosedov v to, da je sklenila garan- i cijske pogodbe s posameznimi državami sosedami po načelu divide et impera. Na ta način je dosegla, da je vsaka pogodba neodvisna od druge in da se vsaka glasi drugače. Tako na primer se je Rusija obvezala, da bo spoštovala obstoječe meje samo napram Finski, dočim tega napram Poljski in Estoniji ni storila. Pač pa se je obvezala, da ne bo podpirala Nemčije, ako bi le-ta napadla Poljsko. Dočim sta se Rusija, Latvija in Estonija obvezale, da ne bodo druga napram drugi izvajale finančnega in gospodarskega bojkota, pa ta določba v pogodbah s Poljsko in Finsko manjka. Vidimo torej, da so razlike med posameznimi pogodbami v nekaterih ozirih precej bistvene, kakor je to pač odgovarjalo ruskim interesom. Pogodbe se tudi niso podpisale istočasno niti ni hotela Rusija vedeli o principu, katerega je forsirala francoska diplomacija, da sme vsaka baltiška država podpisati garancijski pakt z Rusijo samo pod tem pogojem, če sklenejo podoben pakt s sovjeti tudi vse ostale sosede. Pogodba s Finsko je bila podpisana že 21. januarja tega leia, z Lat-vijo 9. februarja, z Estonijo 5. maja, s Poljsko 24. julija, z Romunijo pa sploh še ne. To se pravi, da bo morala Romunija skleniti garancijski pakt z Rusijo pod mnogo neugodnejšimi pogoji,, nego bi jih dobila, ako bi se bila s sovjeti domenila preje, in čisto izključeno je, da bi se sovjeti sedaj obvezali, da priznajo Besarabijo Romuniji, ampak se bodo k večjemu obvezali na začasno spoštovanje miru in obstoječega stanja ob Dnjestru. Antiboljševiška barjera od Baltiškega do Črnega morja se je torej podrla. Virtualno je bila podminirana že takrat, ko so zapadne velesile začele sklepati v prid zapadnega kapitalizma trgovinske pogodbe z Rusijo, dočim naj bi male države na Vzhodu branile pred boljševiki »krščansko« kulturo evropske in ameriške družbe. Na drugi strani pa se je tudi v Rusiji precej omilil prvotni naivni komunizem, ki danes sklepa že zelo dalekosežne kompromise s principom individualističnega gospodarstva. Če danes Anglija niti svojim dominionom noče storiti te usluge, da bi omejila uvoz ruskih poljedelskih produktov, ki tvori silno konkurenco avstralskemu in južno-afrikapskemu pa kanadskemu- izvozu, čemu naj bi potem Poljska in baltiške države bile tako idealno požrtvovalne, da bi v kvar svojemu gospodaril vu branile takozvano zapadno kulturo pred azijatskim barbarstvom? Ker sovjeti čisto dobro vedo, da Evropa Idealne vrednote vedno žrtvuje dobri kupčiji, so lahko prisilili baltiške države k pogodbam,' ki pomenijo predor antiboljševiške fronte, tembolj, ker je gospodarska solidarnost Rusije z njenimi sosedami spričo sedanje svetovne gospodarske krize postala neobhodna nujnost. Baltiške države postajajo tembolj odvisne od ruskega trga, čimbolj zastaja izvoz njihovih industrijskih proizvodov na zapad. 35 do 40 odstotkov latiškega izvoza Uidustrijskih produktov se izvaža v sovjetsko Rusijo in od poživitve tega izvoza je odvisno tudi enižanje števila brezposelnih v Latviji. Isto velja la Finsko, ki ne more danes oddajati toliko svojih produktov v Nemčijo in Anglijo, kakor bi rabila za aktivnost svoje trgovinske bilance. Treba je pomisliti, da bi Finska lahko oddajala v Rusijo najmanj za 150 milijonov finskih mark blaya. če bi njeni odnošaji do Rusije bili tudi v političnem oziru normalni. Sedaj, ko ima pogodbo s sovjetsko Rusijo, so se ruska naročila na čolne, motorne čolne in poljedelske stroje pa tudi na agrarne produkte močno zvišala. Nezaupanje med državami na vzhodu Evrope se je umaknilo treznemu gospodarskemu duhu ki v Rusiji vidi predvsem kupca in dobavljalca, ne pa kakor preje, samo nevarnega nasprotnika. K temu pa ni pripomogla samo gospodarska stiska baltiških držav, ampak, če hočemo govoriti po pravici, tudi gospodarske težave, ki so se pojavite In se čedalje bolj množijo v sovjetski Rusiji. Na drugi strani pa se mora tudi pomisliti, da je Rusija ogrožena od japonske ekspanzije na Daljnem Vzhodu in da je zaradi tega primorana, da išče prijateljstva svojih vzhodnih sosed in Evrope sploh, napram kateri je do nedavnega časa r*>- Newyork, 28. jul. Znana »United Prees« objavlja intervju z nemškim državnim kanclerjem 1 Papenom, ki je zbudil v mednarodnih diplomatskih krogih precejšnjo pozornost. Von Papen je izjavil, da je najodlienejša naloga njegove vlade, dn izvojujcjo Nemčiji gospodarsko in politično samostojnost v družini narodov, kakor je to njena pravica. To ne bi samo poživilo Evrope, ampak tudi zelo pripomoglo k rešitvi svetovne krize. V to svrho je treba, da se napravi konec gorostasnim obdolžitvam, ki jih je formulirala verzajska pogodba, da je kriva vojne Nemčija. Nemčija je iigubila svoje kolonije pod pretvezo, da so Nemci najslabši kolonizatorji. Paragrafi, ki Nemčijo postavljajo iiven krosa kulturnih držav, se morajo v interesa sveta črtati. Najboljše sredstvo, da se svet vrne k normalnemu stanju, je upostavilev Nemčije kot enakopravne države tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. Vprašanje bodoče večine Rei chsfaga Vprašan po kakovosti in trdnosti bodoče večine nemškega državnega zbora, je kancler odgovoril. da se o usodi njegove vlade spričo negotovosti volilnega izida dne 31. t. m. ne da ničesar prerokovati. Misli pa, da bi bila možna večina narodnih socialistov (Hitler) in nemških nacionalcev (Huggenberg) ali pa vlada, sestavljena iz teh dveh strank in eentruma. Možna pa je tudi stara vlada, ki bi se naslanjala na tako večino. Nemčija hoče moderno armado Kar se tiče razorožitve, je von Papen mnenja, da do nje še dolgo ne bo prišlo, kakor kaže borzni rezultat dosedanjih posvetovanj. Na vsak način Nemčija ne misli povečati svoje armade, ako bi to storile druge države, ampak ona hoče samo armado, ki bo zadostovala za njeno sigurnost in za obrambo njenih meja, ki niti iz daleka niso tako zavarovane, kakor meje Francije. To pa se ne pravi, da zahtevamo armado, ki bi bila enaka po številu francoski, ampak da vstrajamo na moralni enakosti in na pravici, da imamo moderno vojaško opremo. Kancler je nadalje izjavil, da ni nikoli predlagal vojaške zveze med Nemčijo in Francijo. pač pa se mu zdi dobro, če bi se semtertja vršili razgovori med nemškim in francoskim generalnim štabom glede aktualnih vprašanj. Monarhiia ni aktualna Na vprašanje, ali bi moralna rehabilitacija Nemčije pomenila obenem upostavitev monarhije, je kancler odgovoril sledeče: »Mi moramo rešiti druge probleme, ki so daleko važnejši nego vpra- šanje monarhije, in današnje razpoloženje ljudskih množic v Nemčiji izključuje zaenkrat možnost upo-stavitve monarhije. Jaz na primer sem monarhist, toda to vprašanje danes ni aktualno. Komunizem ni nevaren Kar se tiče komunizma, meni kancler, da se država nima bati te nevarnosti. Ni treba komunistične stranke razpustiti, niti je po volitvah postaviti izven zakona. Najboljša borba proti komunizmu je borba proti njegovemu duhu in njegovemu pojmovanju kulture. Nemčija bo plačala svoje privatne dolgove Med glavnimi vzroki sedanje gospodarske stiske svela je po mnenju kanclerja neenaka razdelitev zlatih zalog. Potrebna je pogodba o novi rai- I Berlin, 28. julija tg. Francoski in angleški listi sc še vedno pečajo z brezžičnim govorom generala Sehleicherja. »Times« pravi, da bo general Schleicher najbrže še celo vrsto let igral v nemški politiki odločilno vlogo. Želja Nemčije |h> enakopravnosti je eden najglobljih vzrokov političnega nemira v Evropi. Francoski tisk zahteva naj Herriot po Schlcicherjevcm govoru zavzame aktivno vlogo proti nemškim zahtevam. »Echo Quotidien« pravi, da se Nemčija oliorožuje, ako se Francija razorožil jc. Pariz, 28. julija A A. Čeprav se uradno ni nič poročalo o današnjem dolgem razgovoru med Her-riotom in nemškim veleposlanikom v. Hooschom, so listi mnenja, da se je ta razgovor tikal govora nemškega vojnega ministra v. Sehleicherja in intervjuja, ki ga je v. Papen dal dopisniku agencije »United Press«. »La Liberte« glede na to pravi, da je Hitlerjev program sprejela ludi sedanja nemška vlada in da se zdaj pripenja dramatična perioda francosko-nomških odnošajev. Iz Schleicherjevega govora in Pavenovega intervjuja s>La Liberte« sklepa, da sestoji program nemške vlade z teli-le točk: 1. z Nemčije se mora z uradno izjavo vzeti odgovornost za svetovno vojno. 2. Reparacije se morajo brezpogojno ukiniti. delitvi zlatih rejerv svela. Nemčija in druge drž« ve ne morejo igrati njim pripadajoče vloge v gospodarskem življenju sveta zaradi valutnih težai in zaradi težav v mednarodni trgovinski izmenjavi izhajajoči iz nezadostne zlale valute. Kljub temu, da je zaloga zlata in deviz, na katere se naslanja nemška valuta, nezadostna, pa Nemčija ne bo opustila zlatega standarda. Pač pa bodo potrebne odredbe, da se odtok nemških zlatih zalog ustavi. Glede privatnih dolgov Nemčije, ki se inozem stvu ne zdijo varni, je kancler nagtašal, da ima Nemčija nu vsak način namen, da svoje privatne dolgove plara. Nemčija bo pa rada diskutirala o znižanju obrestne mere, kar pa se bo na vsak način zgodilo le po sporazumu z upniki. Če se privatni upniki Nemčije sporazumejo /. Nemčijo glede znižanja obresti, se bo lahko mogoče ogniti transferneniu moratoriju. 3. Vprašanje poljskega koridorja in vprašanje poljsko-nemške meje se morata čim prej urediti, 4. Posaarje se mora vrnili Nemčiji brez plebiscita. 5. Nemčiji se morajo vrniti njene prejšnje kolonije. 0. Nemčiji se mora priznali enakopravnost glede oboroževanja, in 7. izvesti se mora priključitev Avstrije k Nemčiji. »La Liberle pravi, da je zdaj tudi Herriot izgubil iluzije, ki jih je do zdaj imel glede Nemčije in njenih načrtov. Amerika svetuje previdnost Washingt»n. 28. julija. Tukajšnji oficijetni krogi ne skrivajo simpatij. si katerimi spremljajo prizadevanje Nemčije |>o enakopravnosti, kakor jim je dal izraza kancler von Papen v svojem inler-vjuvu. Obenem pa se Amerikanci boje, da ne bi izjava von Papena preveč iznenadila !2vro|>e, posebno Francije. Nemčija ni izbrala pravega časa za svojo zahtevo. Gotovo je, da tako narod, kakor je nemški, ne more večno ostati zvezan in privezan na določbe verzajske pogodbo, loda povratek k prejšnjemu stanju juridične in taktične enakopravnosti, kakor jo je imela Nemčija pred vojno, more biti samo postopen, da ne izzove nobenega diplo-matičnega razburjenja in komplikacij. Vladna kriza v Avstriji Dunaj, 28. jul. ž. V parlamentarnem življenju je nastal kritičen preobrat. Deželna zveza poljedelcev je zahtevala, da se predlog o lozanskem sporazumu odgodi do jeseni. Tudi v socialnem in carinskem odboru je ugovarjal domovinski blok proti nekaterim podrobnostim vladnih predlogov. To je dalo povod za takojšen sestanek vodstva krščanskih socialcev, ki so na seji razmolrivali o političnem položaju, v katerem se je naenkrat znašla vlada. Tekom popoldneva je napetost nekoliko popustila. Dopoldne so krožili glasovi o neposredni demisijo Dolfussovega kabineta in o razpustu parlamenta, vendar pa so se proti večeru stranke v medsebojnih pogajanjih toliko sporazumele, da bo najbrže prišlo do pozitivnih sklepov. Važna izprememba na Quai d' Orsayu Pariz, 28. jul. tg. Po še ne potrjenih voslrh bo prevzel nasledstvo že pred daljšim časom upokojenega generalnega tajnika Filipa Ber!holota m ttuai d'0rsayu poslanik Erbetlo. Erbetlo je bil prej politični urednik »Tempsa« in je bil prvi poslanik v Moskvi po zopetni upostavitvi rednih političnih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Od lanskega lota je zastopal francosko vlado v Madridu. Erbetle je odločen levičar, dočim je Berthelot zastopal konservativno-nacionalistične ideje. Iz lega se razvidi važnost izpremembe na mestu, ki pomeni praktično vodstvo zunanje politike Francije. V Parizu niso zadovoljni s poljsko-ruskim paktom Varšava. 28. jul. Ig. Nepovoljni vtis podpfsr poljsko ruske pogodbe o nonapadunju v pariški in romunski javnosti je dal vladi in poljskemu tisku povod, da skuša omiliti pomen tega pakta. Zunanji minister Zaloški jo izjavil, d,-v ta pakt nikakor no moti Poljsko v njonom zavezništvu napram drugim državam. Franrnska in romunska bojazen jo zaradi toga brez vsako podlage. Skoda na pšenici v Sremu Belgrad, 28. julija 1. Komisija, ki je bila poslana, dn ugotovi knšno škodo je povzročila rja na pšenici, ki se je pojavila na sremskih žitnih poljih, je ugotovila, da znaša ta škoda več, kakor sc je prvotno domnevalo. V kolikor je komisija dosedaj ugotovila, znaša škoda okrog 5.500 fXX) Dia. Bodoči romunski vladi bo načeloval Vajda Voevod (Od našega belgrajskega urednika) Belgrad, 28. julija. Čim so minile volitve v romunski parlament in senat, je bilo pričakovati takojšnje demisije romunske vlade, ki ji je na čelu Vajda Voevod, in ki je dobila pred 2 mesecema mandat za izpeljavo zadnjih volitev. To bi se tudi brez vsakega dvoma zgodilo, če ne bi nastale nekatere težave in manjši nesporazumi v vodstvu nacionalnih zaranistov. Kakor je znano, je Vajda Voevod vodil razgovore o sestavi bodoče parlamentarne vlade z voditeljem in idejnim načelnikom zaranistične stranke, bivšim predsednikom vlade M a n i u o m ter prof. Mahalakeom, želeč, da bi eden ali drugi prevzel mandat za sestavo vlade. Oba imenovana sla pa sestavo vlade odločno odklonila. Kakor se zatrjuje iz okolice, ki je blizu sedanjemu predsedniku vlade, bo le-ta v najkrajšem času podal demisijo celokupnega kabineta, nakar bo zopet dobil od kralja Karla mandat za sestavo vlade, ki jo bo sestavil povečini iz ljudi sedanje vlade. Imenujejo se tudi že osebe, ki naj prevzamejo v bodoči vladi eden ali drugi resor. Tako bo Vajda Voevod prevzel poleg predsedstva še zunanje ministrstvo, medtem ko bi finančno mi- znala samo politiko intrig, da zaneti svetovno revolucijo. Zato je v baltiško-ruskih garancijskih pogodbah na vsak način treba videti okrepitev politike solidarnosti vseh držav sveta in jih je s tega stališča treba gotovo toplo pozdraviti. Dejstvo, da je na celi črti od Baltiškega do Črnega morja odstranjena nevarnost oboroženega konflikta, je ogromne vrednosti. Vendar pa je Rusija po spretnem načinu, s katerim je dosegla lako stanje na Vzhodu, prizadela precej močan udarec Društvu narodov, ker so mirovni in razsodiščni pakti med njo in baltiškimi državami sklenjeni čisto neodvisno od ženevskega foruma Zanimive pa je, da oficiozni francoski -,-Temp>> podpisa pogodbe med Rusijo in Poljsko 'ii .sprejel simpatično. »Temps« je nekoliko skeptičen, kar se tiče poljskih nad, da bo po podpisu garancijskega pakta mogoče skleniti z Rusijo tudi ugodno trgovinsko pogodbo. Na vsak način — pravi »Temps« — ima Francija interes na paktu o ne-napadanju z Rusijo samo v tem slučaju, če bosta Poljska in Romunija popolnoma varni pred vsakim napadom na njun teritorij od strani Rusije. nistrstvo prevzel znani prvak kmelske stranke Mironescu, poljedelstvo prof. Mihalake, notranje ministrstvo dr. Mirto, pravosodno ministrstvo Potarcu, resor javnih del Joani-tescu, trgovsko ministrstvo Lugoseanu, prometno ministrstvo Perješanu, prosvelo pa A n d r e u. Medtem ko so zaranisti trdno odločeni, da nadaljujejo delo za sanacijo države in za rešitev iz težke finančne stiske, si prizadevajo pristaši liberalne stranke, ki so blizu bivšemu predsedniku romunske vlade Duci, prepričali romunsko javnost, da bi pomenila homogena vlada zaranistov najslabše izglede za bodoče gospodarstvo Romunije. Obenem zelo oslro napadajo vlado, češ, da ni dobila pri zadnjih volitvah v parlament toliko glasov, kakor je uradno objavila. Liberalni listi trdijo, da so dobili zaranisti samo 39.5 odstotkov vseh glasov in ne 45.17 odstotkov, ki jih je vlada uradno objavila. Duca je nato poslal tudi posebno delegacijo v pravosodno ministrstvo ter k glavni volilni komisiji ter zahteval od obeh, da se še enkrat natančno pregledajo in kontrolirajo podatki o stanju volilnih rezultatov, ki so v notranjem ministrstvu, ter da se objektivno ugotovi in objavi, koliko je v resnici dobila ena ali druga stranka pri zadnjih volitvah in da se potem pravično raz.delijo mandati. Po njihovih računih bi morala opozicija dobiti še najmanj 80 poslancev. Svečana otvoritev romunskega parlamenta Bukarcšt, 28. julija, ž. Svečana otvoritev novega romunskega parlamenta bo v soboto dopoldne. Ob 11 se bo darovnla služba božja, katere se bodo udeležili vsi cerkveni, vojni in civilni predstavniki z diplomatskim zborom. Po službi božji bodo odšli poslanci in senatorji r parlament, kjer bo kralj Kari prečilat prestolno besedo. Kralj; Karla bo spremljal vojvodo Mihael. Svečanost otvoritve novega i parlamenta bodo oznanili s 101 topovskim strelom. Ko bo prestolna beseda prečitana, se bo seja takoj zaključila in nc bo nobene druge debate. Dunajska vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, lahka nagnjenost k nevihtam, nekoliko toplcjs. Hudo poslabšanje francosko-nemških odnošajev Izjava dr. Beneša o mednarodnem položaju Dr. Beneš je optimist Praga. 28. julija. Ig. Na današnji seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister ur. Beneš o političnih dogodkih zadnjega časa. Kol cilj lozauske zaupne pogodbe je označil nadaljevanje evropske rekonstrukcijske politike in one-mogočenje novih konfliktov in vznemirjenj. Do konca tega leta bo vprašanje evropskih vojnih dolgov urejeno. Konferenca za vzhodne reparacije bo oktobra meseca. Svetovna gospodarska konferenca pa bo po sedanjih načrtih v novembru. Razprave posebnega odbora za srednje evropska agrarna vprašanja bodo decembra meseca v Ženevi. 11 lede razorožitvene konference je razvil dr. Beneš uado, da bo spomladi 1933 z uspehom kon- čala svoje delo. Velik del Benešovih izjav je zavzemal problem Nemčije, Beneš je izjavil, ako si bodo dogodki sledili v duhu Lozane in Ženeve normalno napi;i;j, bodo imeli velik vpliv na potek gospodarske k faze, Dobesedno je rekel minister: (i 1 ve. <-e ne pride morda d« kulturnega boja. Driavao >lado von Papena imenuje tleld vlado tmiiačev. Ta vlada predstavlja iiudohiio potlačeiije politične morale, posebno ako von Papen izjavlja, da nima z nar. socialisti ničesar skupnega. Von Papen čisti« dalje Berlin. '28. julija, ž. Vlada komisarjev v Pru-sije še vedno nadaljuje z reformacijo administracije. Komisar je združil več okrajev v enega, isto je storil z občinami. Devet deželnih svetnikov je razrešil službe. Vsi >n pripadati socialno-deinokr. stranki. Važne upravne reforme. Berlin. 28. juliju tg. Opolnoniočeni vladni komisar na Pruskem 'r. Drachl |e priobčil ob- vestilo o včerajšnji šoji' nove pruske v ladČ, i/ katerega je razvidno, da bo \ prihodnjem času prišlo na Pruskem do dnlekosežnih spre-tneinb v državni upravi. Nameravajo razpustiti več pruskih ministrstev in iprcložiti njihove posle odgovarjajočim državnim ministrom. To' velja posebno /a poljedelsko, trgovinsko, in socialno ministrstvo. Nameravajo tudi razpustiti okoli 60 deželnih sodišč in nekaj u ni sodišč. Komunističen predlog Berlin, '.'K. juliju, ž. Komunisti so prvi izročili predlog /.a bodoči državnj zbor, ki se ima izvoliti' pri nedeljskih volitvah. V tem predlogu komunisti enako kakor Hitler zavračajo ratifikacijo lozuu-skega sporazuma in Voungovega načrta, kakor tudi vseli zakonov, ki so v zvezi s temi sporazumi. Komunisti predlagajo ukinitev obrestne službe, ustavitev plačil inozemskih posojil, kakor tudi reparacij. • Petindvajsetletnem mašništva škofa dr. Alojzija Fogarja Podrobnosti o obsodbi Gorgulova Pariz. 28. julija. AA. Ko je večina porotnikov | pritrdilno odgovorila na vprašanja sotlišča in je I sodi-čo nato izreklo smrtno obsodbo, je predsed- | nik podelil besedo ua smrt obsojenemu (iorgulo- j vii. Obsojenec je začel nervozno in nezvezno go- I vorili: Niste me onečaslili. Jaz sem dober ruski I vojak. Dolžan sem vam zahvalo. Morate me ubiti : kot vo aka i:: puške na polju časti. Takrat vas bom po vojt-ško pozdravil. Salti > ne giljotine! Ne giljotin ! Ali je lo vse, kar imate povedati? vpraša prpdsednik .sodišča. I)a. odgovori Gorgulov. To je- vse - in % zadovoljstvom bom zapustil ta svet. ■ Nato se Gorgulov obrne k občinstvu, ki je-bilo zbrano v sodili dvorani, in reče: Opozoriti va- moram, da je komunizem tu. In da bo iztrebil vse narode. Takrat ga prekine njegov zagovornik in pravi tudi obrnjen proti občinstvu: Videli boste po izvršitvi smrtne obsodbe! Jaz ali državni pravdnik! (ali je namreč Gorgulov nor ali n--). Zagovornik je s tem očividno aludiral na avtopsijo, ki se izvrši po justifikaciji nad obso-jenčevim truplom. Takrat vstane predsednik .sodišča in se obrne k obsojencu: Tri dni imate {asa, da se pritožite na kasa-cijsko sodišče. Po preteku ti ga roka vaša pritožba ne pride več v pošlev. Straže, odvedite obsojenca.« Nato so G orgulova odvedli-iz dvorane. Pričakovanje občinstva Pariz. 28. julija. AA. Noč je že legla na zemljo, ko je pariško prebivalstvo zvedelo o razsodbi v procesu proti Gorgulovu. Okoli sodne palače so se bile zbrale velike množice radovednežev, ki so jim žurnalisti povedali, da je Gorgulov obsojen na smrt. Ljudje te vesti niso sprejeli z začudenjem. Culi so se tudi vzkliki odobravanja. Do 22. ure so se zbirale gruče ljudi na Dau-phinskeni trgu in na bulvaru pred sodno palačo. Čakali so voza, v katerem bodo straže odvedle obsojenca v njegov-o celico. Toda le malo ljudi je pričakalo la trenutek, ker so šele pozno ponoči odpeljali Gorgulova v celico obsojencev na smrt. Še v teku noči so listi izdali posebna izdanja, v katerih so obvestili prebivalstvo o izidu procesa, ki ga je vsa Francija z nestrpnostjo čakala. Gofguiov v celici obsojenih na smrt Pariz. '_'8. julija. A A. Davi rano zjutraj so odvedli obsojenega (lorgulova s sodišča v ječo nazaj in ga zaprli v celico za obsojence na smrt. Kakor je navada pri obsojencih na smrl. je v obsojenčevi celici neprestano noč in dan slroga straža, ki mora pazili, da si obsojenec sam ne vzame življenja. Kakor znano je sodišče obsodilo Gorgulova na smrt na podlagi, pravdoreka porotnikov, ki so z 10 glasovi proti 2 potrdili obložen če vo krivdo. Gorgulov ima zdaj še Iri fini časa. da se pritoži na kasacijsko sodišče. Dozdaj se še ne ve, ali bo Gorgulov prošnjo za pomiloščenje podpisal. Gotovo je le, da ga bo skušal njegov zagovornik Henri Serard pri obisku, ki ga bo danes popoldne napravil pri njem v ječi, k temu pregovoriti, Gorgulovo govorjenje in vedenje v ječi je prav tako nezvezno in brez glave, kakor je bilo pred porotniki. Zdi se, da ga Je strah le enega: gilo-tine. Zakaj neprestano ponavlja besede, ki jih je včeraj rekel pred sodiščem: Nočem na morišče! Nočem pod gilotinol Hočem, da me ust rele!- Gorgulov noče prositi za pomilostitev — Plemenit čin gospe Donmer Pariz. '28. julija, ž Po razglasitvi smrtne obsodbe nad morilcem Go*sufc*>im se javpopl ži- vahno zanima za lo. če bo Gorgulov podpisal prošnjo za 'pomihtščcnje in če ga bo predsednik republike Lcbrun tudi res poni i losi il. Gorgulov jo, tekom razprave, večkrat jzjavil, da želj smrtne obsodbe. pri tem pa- najbrže nI pomislil, dn njegova smrl ne bo smrt kakega borca, temveč sramotna smrt pod giljotino, Njogov zagovornik bo storil vs -. da pregovori'Gorgulova; da podpiše prošnjo za pomilošč.enje. V Parizu se govori, da je vdova umorjenega .predsednika republike Douuierja storila pri predsedniku Lehriinu in njegovi, soprogi potrebne korake zu pomilostitev morilca njenega | moža. Če Gorgulov ne bo poiniloščen, se bo iz«, vršila smrtna obsodba v avgustu ali pa začetkom seplembra. Pariz. -28. julija, ig. Gorgnlov noče vliižiti I prošnje za pomilostitev, puc pa prosi, da hi bil ustreljen, ker je »vojak svoje ideje«. Žalovanje za „Nioho" Berlin. 28. julija. AA. Vsa Nemčija žaluje nad potopom šolske ladje državne mornarice Niobe . Sedaj je popolnoma dognano, da je pri katastrofi našlo smrl 69 mornarjev. Predsednik republike jo šefu mornarice poslal, žalno brzojavko in je naročil. naj se njegovo sožalje sporoči svojcem žrtev. Tudi danski iu italijanski kralj sta kondolirala. Javne zgradbe pa tudi mnoge zasebne hiše po vsej državi so razobesile zastave na pol droga. Radio je stavil s programa vse zabavne točke in plesno godbo. Med -10 rešenimi mornarji sc nahaja tudi komandant ladje kapitan RuhfUss, ki ga je vrglo čez krov, ko se je ladja nagnila in se je na la način rešil. Preiskava je ugotovila, da katastrofe ni nihče kriv. Nepričakovan naval vetra je polomil jambore. Ladja je nekaj časa prevrnjena plavala po morju. Potopljena ladja leži kakih 20 metrov globoko v morju. Potapljači kielskega ar-zenala so danes nadaljevali svoje poskuse, da bi prišli do potopljene ladje Niobe«. Upajo, da bodo kmalu prišli do utopljencev. Velika železniška nesreča Berlin, 28. julija. AA. Snooi ob pol 7 se je na postaji nekega berlinskega predmestju dogodila velika železniška nesreča. Potniški vlak je trčil ob lokomotivo, ki jc manevrirala na postaji, štirje vozovi so padli s tira. Ubiti sta bili 2 osebi, okoli 50 ljudi pa jc bolj.ali manj nevarno ranjenih. Nesreče je kriv strojevodja pra/.nc lokomotive. po imenu Krupko. Krupke je spregledal znamenje nn »sloj«. Po katastrofi je izgub popolnoma živce in je v nevarnosti, tla /blazni. Star je 51 let in je že 15 let strojevodja. Znan je bil kot zanesljiv uradnik. Velik požar v Bukarešti Bukarešta. 28. jul. A A. Včeraj je silen požar uničil neko tovarno v predmestju. Tovarna je pogorela do tal in z njo vred 20 sosednjih hiš. škodo cenijo na v£č. milijonov lejev. Pri reševanju sla dobila dva gasilca nevarne opekline. „Stradivari" prodane za 5 lir Rim, 28. jul. AA. Italijanski listi poročajo o zelo zanimivem slučaju, ki sc je pripetil nekemu italijanskem goslarju, Ferrigliu po imenu. Fer-riglio je zašel v gmotne stiske in je zalo prodal svoje gosli nekemu trgovcu z glasbili za 5 lir. Toda, kako je trgovec, ostrmel, ko je gosli pregledal in odkril v njih notranjosti ime znanega mojstra in izdelovalca gosli Stradivarijn in zraven letnico 1717! Te gosli, prodane za pel lir. so danes vredne en milijon lir. Smrl znamenitega inžener t Kairo, 28. jul. A A. Tu je za pljučnico umrl inž. \Villeocks, ki je znan zlasti po leni, d« je zgradil orjaški jez nn Nilu pri Assuanu. Pokojnik je tinti vodil velika dela za namakanje Egipta in Mezopotamije. Tržaški škof dr. Mojzij Kogar praznuje 2>- let nico svojega inašiiišlvii, |Vi tej priliki-povila rja jo tnko ita I i ja tisk i kakor slovanski verniki tržaškega škofu nenavadne umske /možnosti, globoko srčno kulturo iu nenavaden-takt tržaškega v ladike. s katerim vlada svojo škofi jo v i/redno težav u i h razmerah. Zvest državnim I'"" slavam, je škof dr. l ogar enako pravičen iu poln ljube/iti tako napram italijanskim kakor napram slovanskim veijiikiim svoje šioiije. ko-jih verske interese zna /. ajiostolsko. oillpi nosijo branili, kadar je t poba. Dr. Mojzij Fogar si je kot odličen in leliak po/nuialec katoliškega nauka, ki ga je bil s siiblilno dialektiko poučeval svojčus v goriškem semenišču, postavil za nalogo obnovitev in |ki-globitev verskega življenja /lasti v tržaškem mestu, kar mil je v enem desetlet ju škofov nuja \ veliki meri uspelo. Srca meščanov si je škof dr. Fogar pridobil ne samo po svoji izredni kulturi, ampak tudi po svoji nit manj izredni ljubezni do reve/ev. katerim je v manj ko desetih letih ra/.delil vse znatno premoženje, ki ga je bil podedoval od svojega, očeta. Zaradi tega ga neki list danes po pravici primerja s Karolom lloroiiic jskim, .s katerim gn druži praktična maksima življenju:' lo kur boste dali siromaku, je kakor bi dali majriri-u Očetu«. Ni čuda. svojih delegatih sodelovala v vseli oi|sekih. Zadnje dni zasei lanja konference sta govorila tudi bivši finančni 'minister dr. Niiiko Perič o razorožitvi, dr. Vošnjak pa o variiosti. Napad italijanske delegacije ni izzval nobenega posebnega razburjenj ti. Francoski socialist llenaudcl jc bil / izvajanji jugoslovanskih delegatov zadovoljen ter jim je navdušeno ploskal. Prihodnja i.ntcr-purlamcntarna konferčnea bo v Madridu. Tuje liste bo uvažala „Avala" Belgrad, 28. jul. tg. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da začne -Avala d. d.c 1. avgusta poslovanje na podlagi podeljenega ji dovoljenja za uvoz tujih listov in časopisov. Sedanjim -uvoznikom listov in časopisov se dovoli trimesečni rok od 1. avgusta /.^likvidacijo svojih poslov. Dosedanji uvozniki imajo pravico, da se v omenjenem roku sporazumejo z Avalo d. d/ v svrho nadaljnje prodaje listov in časopisov. To se objavlja na znanje vsem interesentom. Osebne vesti Belgrad, 28. julija. 1. Na predlog prometnega ministrstva so vpokojeni: Pri direkciji državnih železnic, v Zagrebu: Franjo Dougan v 6. .položajni skupini, Pibrovec Milan v 6. položajni skupini. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: dr. Josip Ptičar, svetnik v 4. skupini 1. stopnje, Zoreč Janez v 6. skupini. Pri glavnem ravnateljstvu'-drž. železnic v Belgradu: Jenčič Marcel v 6. skupini. Iz državne službe je bil odpuščen Dagotin Di-mec, uradnik 8. skupine pri pošti in brzojavu v Osjeku. H katastrski upravi v Mrkoničgradu je premeščen iz Murske Sobote -geometer Joiief Sever. Pri upravi mariborske kaznilnice je vpokojen z odtokom prav. ministrstva nadoficijal Ferdinand Gehvert. Belgrad, 28. julija. Današnje »Službene Novi-ne« prinašajo ukaz, po katerem se spremeni ime vasi. Lajše v občini Selce, okrajna ekspozitura Skofja Loka, v Leskovico. Belgrad, 28. julija. L Pri savski bauski upravi sla bila upokojena: velerinarski inšpektor Alojzij Pavlin v 3. položajni skupini 2. stopnje in Franc Černe, veterinarski inšpektor. Belgrad, 28. julija. AA. /. ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za trgovino in industrijo so odlikovani: z redom jugoslovanske krone 3. stopnje Sljepah Krpan, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, dr. Ognjeslav Aranicki, načelnik oddelka za trgovino, obrl in industrijo pri kr. bauski upravi savske banovine in dr. Avgust , Pavletič, nadzornik ministrstva za trgovino in industrijo. Belgrad. 28. julija. AA. Z ukazoih Nj: Vel. kralja in na predlog ministra za trgovino in industrijo je povišan pri glavni podružnici državne hipolckarne banke v Ljubljani za višjega uradnika v 7. skupini in vršilca dolžnosti upravnika g. Drn-gutin Banjiic,- višji uradnik 8. skupine in vršilce dolžnosti upravnika pri isti podružnici. Športna vest < liarlcv ille. 28. julija. AA Osenina jsto etapo kolesarske dirke okoli Friihcijc i/. Mel/.u v ( liarlcv ille (t">() km) je dobil spet Lcduco v ">.W.4-H. Drirgi je D i ptico, tre) j i |m Diiuke, vsi v istem časa za gozdove in rudnike kot predstavniki državnega gozdnega |Kiseslva. Organizacija mednarodnega sodelovanja je poverjena temu centralnemu odboru, čigar agenrte bo do definitivnega konstituiranja vodila Zveza industrijcev in Irgovcev lesnih izdelkov v Zagrebu. Centralni odbor je imenoval za svoje delegale za bližnjo mednarodno lesno konferenco v Pragi gg. inž. Milana Lenarčiča, predsednika gozdnogospodarskega sveta Dravske banovine, iu d«. Milana Ulmanskega, generatn. ravnatelja /Šipadac Naš izvoz v južno Italijo Belgrad, 28. juh AA. Minister za trgovino m industrijo je-dovolil, da se ludi naša drsava letos prvič udeleži s posebnim, uradnim paviljonom letošnjega mednarodnega vzhodnega velesejma (Fie-ra di Levante), ki se bo vršil od 6. do 21. septembra t. 1. v Barizu. Zavod za pospeševanje zim. trgovine .je sklenil, da zato posveti .-+eplejiibrsko ši©7 vilko svojega glasnika temu velesejmu in naši trgo-. vini z Južno Italijo. Ta številka bo izšla v italijanščini. Kakor znano,, je zamenjava blaga med na^o državo in južno Italijo zaradi nezadostnega medsebojnega poznavanja zelo slabo razvita. IHidi tisti | naši izvozni predmeti, ki pridejo do tržišč južne Italije, se plasirajo po večini le s posredovanjem severnoitalijanskih Irgovcev. Zato je potrebno, da se naši izvozniki in naše občinstvo čim bolj sezna-! nijo s tržišči južne Italije in narobe. Zavod za po-] speševanje zunanje trgovine prosi vse zainteresirane tvrdke, ki bi hotele biti zastopane, na tem velesejmu, da niti prepuste svoj propagandni materijal za plasiranje svojih izvoznih predmetov. Komunistični zarotniki na Madjarshem Budimpešta. 28. julija ž. Udeležence komunistično zarote, katerih število je naras-tlo na 14. so danes popoldne prepeljali iz političnih | zaporov v preiskovalne zapore državnega pravd-ništ-va. komunistov niso pripeljali pred vhodna "vrata, temveč na dvorišče, da so na ta način preprečili eveiituelno incidente, ker so se .pred zaporom zbrale velike množice ljudstva. Državno pravdništvo še ni ničesar ukrenilo glede naddljnc preiskave in končnih predlogov. Zadovoljni Kranjci v Novem mestu Novo mesto, 26. julija. Vse hvale vredna je bila zamisel merddajnih činiteljev in še bolj hvale vredni so bili darovi, dani v ta namen, pošiljki bolehne in ubožnejše novomeške otroke, ki tako zelo potrebujejo razvedrila, spremembe zraka in solnca, na počitnice v zdrave kraje. Na pobudo nekaterih mladinskih jvrijule-Ijev in s prispevki, ki jih je preskrbela novomeška mestna občina i. dl'., je bila s 1. julijem odpravljena iz Novega mesta v Medvode na Gorenjskem v Zdravstveni dom kolona 24 otrok, da se v gorenjskem zraku okrepe. Ostali bodo lam še do konca tekočega meseca. Otroci so pod stalnim nadzorstvom s. Kopačeve, sc igrajo, kopljejo, solnčijo in rajajo po mili volji od jutra do večera; vedno so na zraku, solneu in v vodi. Da jim izpreiiienrba zraka prijn, se vidi že sedaj. Ko bodo konec meseca prišli domov, bodo popolnoma prerojeni in se bodo z lahka iti z novimi silami oprijeli učenja, ki jih čaka prihodnje šolsko leto. Kopanje v Krki letos ni tako živahno ko lani. Krivo je letošnje vreme, ki pa je za poljske pridelke toliko boljše. Ni ravno hude vročine in od časa do časti dobimo dežja, kolikor ga je potreba za rasi poljskih pridelkov, zato se voda kar ne more lako razgreti, da bi vsakomur prijala. l ani, ko smo imeli tako hudo vročino, je vse kar drlo v vodo. letos se pa že prebije. Tudi čolnarenjc ni letos tako živahno. Morda so teimi tudi nekoliko vzrok žrtve, ki jih je Krka letos že zahtevala. Po češnjah, katerih letos ni bilo bas mnogo prišlo na naš trg. ker so vse najlepše blago pobrali prekupci, lako da smo na trgu dobili lo še slab iz-birek, so se sedaj pojavile na trgu prve hruške. -Tudi rdečih malin jc dovolj. Letina kaže lelos jako lepo. Če Ivo šlo lako naprej, bomo imeli vsega dosti in menda ludi bolj poceni. Žito — pšenico so v okolici mesta žc skoro poželi. Krompir, fižol in drugi pridelki kažeio zeln lepo. Bog nas obvaruj kake ujme, pa bo vse dobro. Zagrebška vremenska napoved: Vreme se ne bo bistveno spremenilo.