Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo. Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6"B0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 94. Telefonska ilevllka iS. Celje, v sredo, 27. aprila 1910. Čekovni ratnn ««.8177] 1*010 TI? Nekoliko bilance. V Mariboru, 25. aprila. Klerikalci so danes politično najmočnejša stranka na Sp. Štajerskem. Ali so to zadnja tri leta postali? Ne: prevzeli so samo pozicije, katere je pred njimi zavzemala konservativna stranka. Stara navada, tradicije so jim pripeljale tisoče in tisoče ljudi v naročje, katerih ne moremo imenovati klerikalcev Čiste barve, a kateri mislijo, da so samo v tem taboru dobro zavarovane koristi našega naroda in kmečkega stanu. Vse te tisoče, vse stare tradicije konservativne stranke in vse sadove petdesetletnega političnega dela uživajo sedaj mladi, širokovestni pblitikastri, ki imajo veliko več smisla za denar in častna mesta, kb pa za vero in narodne svetinje, katere po zatrdilih svojih listov tako sveto branijo. In kar se tiče njihovih listov: kaj bi bila danes klerikalna stranka brez »Slov. Gospodarja«? Ta list so svoj čas širili, podpirali in utrjevali vsi spOdnješta-jerski Slovenci; danes nima nobenega dhigega dela kakor da priobčuje izlive podivjanosti in srčne surovosti mladih kaplanov na učiteljstvo in drugo ra-zumniŠtvo, katero ga je svoj čas spravilo na noge. Kdor ima količkaj odprte oči, lahko dandanes vidi marsikaj žalostnega ne le na Sp. Štajerskem, temveč po celem Slovenskem. Komaj so se ločili mlajši napredni in starejši konservativni elementi od klerikalcev Koroščevega in Napotnikovega kalibra, }e takoj prenehalo pri klerikalcih vsako narodno in smotreno gospodarsko delo. Po narodno zelo ogroženih mestih so izstopili vsi duhovniki in nekateri njihovi posvetni pristaši, kateri se jih drže bolj zaradi kšefta kakor iz prepričanja, iz narodnih društev in vseh narodnih organizacij; dočim plačuje in nosi narodno občinstvo, osobito razuirtništvo, po teh krajih ogromen narodni davek, kupičijo in grabijo duhovniki denar za se. Kajti za njihovo stranko jn časopisje so si ustanovili lasten »obrambni« sklad, pomagajo pa si tudi z doneski denarnih zavodov, katere so po mestih na veliko veselje Nemcev ustanovili proti starim narodnim posojilnicam, Kot stare-fa narodnjaka, ki sem pTebil že marsikatero bridko uro v boju proti Nemcem, rhe je v srce zabolelo, ko sem čital v vašem listu, da je pokazal nek celjskt duhovnik nabiralcu za narodna društva — figo! Ali je mogoča tolika strankarska strast in tolika posuro-velost? Kako ogorčenje je nastalo pri nas vsled klerikalne taktike in boja proti Čiril-Metodovi družbi I Ne rekel bi nič, ako bi klerikalci, to se pravi, duhovniki, sami kaj storili! V Mariboru je celi polk samih duhovnikov slov. pokoljenja in bi se moral zdatno poznati njih gospodarski vpliv v mestu ter politično-narodni vpliv v okolici. Ali v mestu so duhovniki in vsi duhovniški zavodi najzvestejši odjemalci — Nemcev, v okolici pa tudi store prav malo ali ničesar. Dočim dela slov. razumništvo prav pridno V mestu po svojih skromnih močeh — vidimo klerikalce kvečjemu po gostilnah kvartati in popivati. Duhovniki imajo nedvomno vpliv v Pobrežu, Novi vasi, Radvini, Leitersbergu, Krčevini itd. Zakaj ne delajo? Ako imajo žalosten pogum nastopati proti slov. naprednjakom v slovenskih krajih takorekoč do krvi — zakaj ne store istega proti Nemcem? Ali pa se ravnajo po načelu, katerega je proglasil naš »slovenski« škof, da jim morajo biti nemški katoličani ljubši kot Slovenci neklerikalnega političnega prepričanja? Pa napisal sem na čelo svojega dopisa: nekoliko bilance! Nisem se udeležil volilnega boja 1.1907 in 1909: samo gledal in poslušal sem. Sodim, da se od'mlade napredne opozicije, ki še le išče svojo pot in ki ima predvsem nalogo kritikovati, ne more zahtevati pozitivnega dela. Pač pa od velike in močne klerikalne stranke, ki je podedovala ves vpliv in vso moč prejšnje konservativne. Pa — ali se je kaj storilo? Žalibog — ničesar. Prva tri leta klerikalne vlade so jalova v vsakem oziru. Klerikalci so čutili tok časa in so skušali staro, malko okorno in nedemokratično konservativno stranko preleviti v moderno, demokratično, katera bi se bavila v prvi vrsti s socijalnimi vprašanji. —: Toda prišla je samo povleka — vse drugo je pa ostalo pri starem. Ni volje ni znanja! Moj Bog, kako naj razume Korošec take stvari, ker se pi nikoli niti najmanje bavil s socijalnimi in narodnogospodarskimi vedami? Njegovo obzorje ne sega preko plitvih časniških člankov — in on je gonilna sila! Pomislimo samo na blamažo pri socijalnem zavarovanju. Pridigali so kmetom, obrtnikom in delavcem, da morajo biti na starost zavarovani: odkod vzeti denar, kakšen bi naj bil ustroj te zavarovalnice sploh — ni vedel nikdo. Saj se ni zdelo nikomur izmed vodjev klerikalne stranke vredno, da bi se poučil o eriakem zavodu v Nemčiji in o zakonskih načrtih Korberjevih! In prišla je blamaža, ker je morala priti. Isto tako je bilo še le pred kratkim z autono-i mijo. Ali je dr. Korošec ali dr. Benkovič preštudiral, kolika je naša davčna moč, koliki bi bili izdatki, kaka bi bila naša samouprava? Slišali ali čitali nismo ničesar; njima in vsem drugim klerikalnim duševnim revčkom, ki so »voditelji« slov. naroda v boju proti Gradcu, je bila autonomija in klic »proč od Gradca« le prazen zvok ... Političnih neuspehov v Gradcu in na Dunaju se skoraj niti ne upam dotikati. Na Dunaju se je lansko leto vsled kranjske požrešnosti po mandatih zamudila lepa prilika častnega premirja, v Gradcu pa lezemo vedno bolj navzdol. Kaj je pač sramotnejšega, ko iti po polletnem praznem boju pod kaudinski jarem? In to — prostovoljno ter brez vsakih trdnih garancij, da bode v bodočnosti bolje? Kakor vsi starejši (in tudi mlajši, op. ur.) narodni bojevniki smatram uradniško vprašanje na južnem Štajerju za merodajno v narodnem oziru, zlasti glede osvojitve manjših trgov in mest. Kaj so dosegli tu klerikalci? Pod.Beckom so pustili pasirati celo vrsto imenovanj, sapio za to, da je ustavilo državno pravdništvo fca-sle,doyanje dr. PpvaJeja... V ostalem pa podpirajo dew>1}C;U,antstvo sjov. učiteljev in uradnikov, kjer le morejo. Še pred dobrim mescem smo slišali, da je slov. duhovnik denunciral iz strankarskega sovraštva slovenskega učitelja v zelo važnem obmejnem kr.ajijjn je v Gradcu zahteval njegovo premestitev, dasi jf ,dobro vedel, da pride za učitelja Neiiiec... Koliko bi imel še človek povedati! Ali prihajam k zaključku: klerikalci so nainevarnejša rak-rana na našem narodnem telesu. "Potrebno je za to, da pustimo vse morebiti malenkostne osebne ozire in se združimo vsi proti klerikalni elementi v bojno vrsto pjoti klerikalizmu. Kajti ako še čutimo iskrico rodoljubja in ljubezni do naroda v sebi — potem ne smemo ostati pasivni in mrtvi, da nas ne zadene za težke izgube soodgovornost. Misel, da bi bilo mogoče z zgubljenimi in moralno docela propadlimi klerikalci skupno delo — je neizvedljiva. Kdor ni zasebno in javno poštenjak — in kdor ne zasleduje čistih ciljev, s tistim je skupno delo nemogoče. —a— Op. uredn. Priobčujemo ta članek iz vrst starejših rodoljubov, ker je iz njega razviden zanimiv duševni proces, kj se vrši v vrstah teh mož. K izvajanjem g. dopisnika se ob priliki povrnemo. ^alitična kronika. PRORAČUNSKI ODSEK. Proračunski odsek je obravnaval včeraj poglavja dvor, dvorna pisarna, državni zbor in državno sodišče in se je jel baviti s postavko ministerski svet in upravno sodišče. — Posl. Okuniewski in Choc sta se pritoževala, da se cesar obnaša hladno proti Rumunom in Čehom. Bienerth je to trditev pobijal. Posl. Korošec je rekel, da bodo Slovenci glasovali navzlic vsemu nasprotstvu proti vladi za postavko dvor in dvorna pisarna. Ne bi pa škodovalo, ako bi se o tej priliki omenilo cesarjevo darilo za nemško gledališče v Ljubljani... Nato so razni govorniki izrazili svoje želje glede državnega zbora; sklenilo se je postaviti spotn. kip dr. Luegerju (Rie-gerjev se bode postavil letošnje poletje), nadalje sprejeti več stenografov za nenemške govore v parlamentu in zahtevati, da morajo biti pari. uradniki in sluge poleg nemškega še zmožni vsaj jednega ne-nemškega jezika. — V debati o min. svetu je podal dr. Korošec svoje pritožbe proti finančnemu, nauč-nemu in pravosodnemu ministru. Malik mu je v znanem »Štajerčevem tonu odgovarjal.— Prihodnja seja prorač. odseka se vrši danes. 15 LISTEK. Oče Kondelik ln ženin Vejvara. Češki spisal Ignžt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Slednjič na večer je zazvenel tresoči se glas »sokolovke«, poziv k nastopu, znamenje za odhod v Prago. »In mi pojdemo počasi na vlak«, je rekla gospa Kondelikova, kateri je bilo žal, da je ta krasni dan tako hitro minil. »Ne, Beti,« je razsodil naglo mojster Kondelik, »Gremo peš s sokoli! Uvrstimo se zadaj za njimi in napravimo prvo vajo ...« Tako so torej »tolkli« peš. In res, gospodu Kon-deliku je šlo izvrstno. Da, to dela veljaven, enakomeren korak! Vejvara je pazil na pohodu pozorno, da bi se mu rodbina Kondelikova ne izgubila izpred oči, in kadar je le mogel, je odskočil iz vrste, da bi spregovoril kako besedico z gospodom Kondelikom, glavna stvar pa je bila seveda, da bi se približal Pepici Kondelikovi. Vejvara je bil s celim srcem vdan so-kolstvu; toda v tem srcu je bilo še dosti mesta kamor bi se lahko skrila glavica gospodične Pepice — cela njena mila postava. Mojster je korakal za poslednjo vrsto sokolov in je imel pod levo pazduho drago polovico, z des-Hico pa je visoko držal dežnik kakor meč. Pepica je stopicala ob očetovi strani in si je ravnokar zme- šala korak. Gospod Kondelik je videl pravzaprav danes prvič sokole tako od blizu in vse mu je ugajalo na njih. Opazil je, kako so načelnik in njega pribočniki ogledovali tok, kako so ravnali štiristop in kako so zdajpazdaj veleli: «štiristop na desno,« — uravnati korak itd. In ko je gospodična Pepica zgrešila korak in je šla kakor kokoš, tu je že velel Kondelik sam: »Pepica, uravnati korak!« — pri čemer je Pepica od sramote zardela in Vejvara blaženo smehljal. Ah, on vzgoji iz mojstra Kondelika sokola in — iz gospodične Pepice sokolico! Na potu je zvedel Vejvara, da Kondelikovi stanujejo v Ječni ulici, kar se mu je dobro vjemalo, zakaj šli bodo skoro do Sokolskega doma, kjer se odloži prapor. In ko je mojster Kondelik omenil, da bi rad šel s svojimi še kam na kozarec dobrega piva in da naj bi šel tudi Vejvara z njimi, je bil mladenič ves srečen. Zakaj bi pa ne šel z veselim sobnim slikarjem, katerega je pridobil za sokolstvo, zakaj bi ne šel z gospodično Pepico, ki si jo je Upal-pridobiti zase — ampak ne, tako daleč se ni upal niti misliti! Pot se je krčila in še predno so se nadejali, so bili pri Sokolskem domu. Prapor so oddali, načelnik je zaklical »razid!« in gospod Kondelik se je »raz-šel« s svojo rodbino k Pokornemu v Ječno ulico, Vejvara je šel za pol koraka zadaj, boječe in zopet ves vesel. Šel je danes prvič »z rodbino«, in ko je sedel poleg Kondelikovih na vrtu pod verando, je čutil na sebi poglede vseh navzočih in na tihem je slišal njih vprašanja: »Kdo pa sedi tam s Konde-likoVimi?« Bil je neizmerno srečen in zopet razmišljen, rad bi se bil smejal in zopet za trenotek so se odzivale v njem strune, neizrečeno sentimentalne, žejen je bil in ni mogel piti, skrivaj je gledal Pepico in povešal oči pred gospo Kondelikovo, vriskal bi bil, a za trenotek je zatolklo v njem srce boječe: ali niso to samo sanje? — Ali sem to jaz? In ko je mojster Kondelik opazil, da se gostje o-bračajo k njegovi mizi, od katere se je bliščala na vrt rdeča srajca Vejvarova, je bil ponosen na »svojega sokola«, in oziral se je okoli sebe in je na tihem rekel vsem: »No, le počakajte — ko mene zagledate!« Bilo je po polnoči, ko so vstali, da odidejo in Vejvara je bil srečen, da jih je smel spremljati. Pred hišo se je vstopil Kondelik in se je naglo obrnil k Vejvaru: »Slišite, prijatelj, kaj pa, ali morete jutri za trenotek popustiti, da bi šli z menoj k temu Vavrušku? Vi že to znate naročiti in ukazati, kako mora vse biti in morate mi nasvetovati kakega čevljarja za-stran teh sokolskih škornjev ...« »O prosim, gospod«, je odvrnil zelo vljudno Vejvara, »te prav dobro naredi čevljar Krakora, ki je tudi brat. Bodite brez skrbi. Ako dovolite, jaz bi lahko popoludne po obedu ...« In dodal je še nekoliko boječe: »Samo, kje naj vas dobim, gospod ...« »Kje me najdete!« je vzkliknil veseli mojster. Kje pa drugje kot doma! Tukajle v tej baraki, v drugem nastropju na desno od stopnjic, imam tam vizitko. Samo da pridete gotovo, da bom imel vse to ob pravem času.« No, to je bilo pa že čez mero! Najpredrznejše nade Vejvarove so se kar skrile pred tem nepriča- ODSEK ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE. je sprejel v včerajšnji seji sledečo rezolucijo: Sodnike se mora izločiti iz službene pragmatike in se mora njihove razmere posebej urediti. Tistih pravic, katere so zajamčene drž. uslužbencem, po temelju državnih zakonov, se službena pragmatika ne sme dotikati. URADNI JEZIK PRI SODNIJAH. Najvišje sodišče je izreklo, da je stvar sodnika določiti, v katerem jeziku se naj obravnava in se piše zapisnik. Doslej se je mislilo, da v tej stvari odloča pravosodno ministerstvo. Mislimo, da vedo slovenski sodniki, kaj je njihova dolžnost in da bodo odslej v jezikovnem oziru doslednejši kot so bili ža-libože mnogokrat do sedaj. Od nemških sodnikov na slov. Štajerju pa bodemo tudi odslej energično zahtevali z ozirom na § 19 za se slov. obravnave in •slov. zapisnike. VSTAJA V ALBANIJI. Ker so pretrgane skoraj vse zveze s Kosovim poljem in gornjo Albanijo, koder divja sedaj vstaja, je zelo težko dobiti zanesljivih poročil. — Iz Soluna javljajo, da je napadel Šefket paša s 25 bataljoni in tremi baterijami važno postojanko Albancev pri Ka-čaniku, kjer Albanci obvladujejo železnico Skoplje-Mitrovica. Tudi iz Skoplja je 10 tisoč turških vojakov na poti proti vstašem. — O bitki na sedlu Cer-najevo poročajo turški viri, da so bili tepeni Albanci. — V dunajskem ministerstvu za zunanje zadeve so mnenja, da ima gibanje v Albaniji zelo resen značaj in bode treba najmanj 40 tisoč mož za pomirje-nje dežele. LLOYD-GEORGEOV PRORAČUN. je sprejela angleška poslanska zbornica s328 proti 242 glasovi opozicije v drugem čitanju. O tem zanimivem proračunu, ki je združen z dalekosežno reformo angleških državnih financ, smo že obširno pisali. — DOPOLNILNE VOLITVE NA HRVATSKEM. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v Zemunu je bil izvoljen podban Chavrak, v Ogulinu pa vele-tržec pl. Šipuš, oba kandidata hrv.-srbske koalicije. Štajerske novice. Volitve v šmarski okrajni zastop. Pri včerajšnji volitvi v skupini veleposestva so izvoljeni gg.: Jakob Zdolšek iz Okroga, Jožef Mlakar, Franc Se-nica in Anton Podgoršek s Ponikve, dr. Jos. Georg in Fr. Ferlinc iz Šmarja, Flor. Goleš iz Št. Vida in dr. Jos. Karlovšek iz Celja. Danes volita oba trga 9 zastopnikov; ker bodo tudi v tej skupini izvoljeni naprednjaki, je napredna večina v okr. zastopu ter s tem v okr. šolskem svetu tudi v naprej zagotovljena. Jutri volijo kmečke občine. Župniki, in kaplani so si sicer pridno brusili pete, pa bodo najbrž tudi v tej skupini ostali »liberalci« gospodarji. Krščansko-socijalni tečaj v Šmarju, na katerem se je učilo, da morajo klerikalci tudi vse okrajne zastope dobiti v roke, še v šmarskem okraju za letos enkrat ni obrodil sadu. a Seja izvrševalnega odbora Nar. stranke se vrši jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer v rdeči sobi »Narodnega doma" v Celja. Na naslov c. kr. deželnega šolskega sveta v , Gradcu. C. kr. deželni šolski svet v Gradcu si uso-jamo uljudno vprašati: 1. Ali je v zakonu utemeljeno, da gre okrajni šolski nadzornik povodom nadzorovanja šole v župnišče po informacije o učiteljskem osobju? 2. Ali je c. kr. deželni šolski svet v Gradcu voljan posredovati, da pri kvalifikaciji uči-teljstva v bodoče ne bode na take in enake načine sodelovala duhovščina, ker bi se s tem vzgojilo grdo in v mnogih slučajih za učiteljstvo usodepolno ova-duštvo? 3. Zakaj se ne odpravi stara cokla — tajna kvalifikacija — ko je vendar znano, da kak analfa- kovanim povabilom. Povabljen je v hišo, sam mojster ga je povabil, oče! Skoro zajecljal je, ko je odgovoril, da pride »točno«, hvaležno je stisnil desnico gospodu Kondeliku, z največjim spoštovanjem je pritisnil poljub na rokavico gospe Kondelikove in samo šepetaje se je priporočil gospodični Pepici. »No, Pepica — podaj roko sokolu — saj ti je ne odgrizne!« je zapovedal mojster Kondelik. Pepica je zardela, iztegnila je roko, malo, okroglo v polovičnih rokavicah, tako da je Vejvara čutil v svoji dlani gorke končke njenih drobnih, rožastih prstov. Zdelo se mu je, da se malo tresejo, morda pa je bila to njegova roka, ki se je tako tresla! »Poljubljam roko, gospodična ...!« In naj se zgodi kar hoče — Vejvara se je vrgel z glavo v to morje sreče. Sklonil se je in poljubil te mile končke dekličinih prstov. »Poglejte žabo!« je zaklical mojster. »Kako si pusti roko poljubovati!« Pepica se je vstrašila, odtrgala. Vejvara ni opazil. kako je gospa Kondelikova sunila jezikovega moža s pestjo pod rebra. »Kaj pa me suješ, mati!« Gospa Kondelikova si ni mogla pomagati, bttšila je v smeh. Iu to je bil najlepši konec. Ozvali so se poslednji pozdravi, mojster je vtaknil ključ v ključavnico, odprl, tri postave so vstopile, vrata so se zaprla, ključ zaškripal — Vejvara je stal na ulici sam in je držal še vedno čepico v roki. * bet dostikrat (zlasti pri kompetencah) natanko pozna kvalifikacijo učitelja, medtem ko dotičnik nima niti pojma o tem, nadzornik sam pa v župnišču učitelja že prej opiše, še predno je zagledala sodba o njegovem trudapolnem delovanju beli papir? a Kegljaški klub »Lipa" v Celju ima kegljanje danes ter vsako sredo zvečer ob 8. uri v »Skalni »kleti". — Kegljavci so vljudno vabijo. a Družabni večer priredi Narodna godba zopet prihodnjo soboto večer, na kar že danes opozarjamo vse celjske Slovenke in Slovence. a Klubu slov. napr. akademikov v Celju je blagovolila Posojilnica v Celju darovati 30 K. Za ta velikodušen dar se odbor tem potom kar najsrčnejše zahvaljuje. Poročil se je danes g. Pavel Schetina iz Ljubljane z gospico Slavico Grilčevo v Gaberju pri Celju. — Bilo srečno! a Učiteljsko društvo za laški okraj priredi — kakor je bilo sklenjeno — v četrtek, dne 5. majnika t. I. izlet v Št. Jur. ob Juž. žel., kjer bo praznovalo'isti dan »Učit. društvo za celjski okraj" svojo 40 letnico. Tovariši, tovarišice! častna dolžnost nas veže, da se udeležimo polnoštevilno tega slavlja, saj je bilo učiteljstvo laškega okraja dolgo vrsto let nerazdružen del celjskega učit. društva; pokazati nam je, da je sinček t. j. naše društvo — vreden svoje 40 letne matere. Udeleženci naj, ako le mogoče, uporabijo zjutrajšnji vlak in se prijavijo za banket tovarišu Ant. Sivku. naduči-telju v Št. Jurju. Za polnoštevilno udeležbo prosi Anton Gnus, t. č. predsednik. a Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, dne 1. maja t 1. dva poučna shoda in sicer ob 8. uri zjutraj v Mozirju^ in ob 11. uri dopoldne na Rečici in sicer na obeh krajih v šolskem poslopju. a Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ig. Jan, paznik v Hrastniku 5 K 80 vin. Ta svota se je nabrala na gostiji novoporočeneev L. Pintar in Fr. Šentjurc v Hrastniku. a Umrlemu drž. poslancu Ježovniku v spomin so nabrali njegovi častilci iz Vuzenice 22 K za C.-M. družbo. Hvala požrtvovalnim rodoljubom! a Slovensko vino na razstavi v Londonu. Naš znani vi li vinogradnik, gospod Norb. Zanier od Št. Paula pri Preboldu, je razstavil vino lastnega pridelka, iz gorice v Bučki gori in Virštanju v Londonu, ter pridobil našim goricam, razun že drugih mnogih odlikovanj, tudi v Londonu veliko zlato kolajno. Uzorneiiiu vinogradniku našo iskreno častitko! a Telovadno društvo »Sokol" v Borovljah na Koroškem se zahvaljuje za sprejetih K 48, ki so se nabrale o priliki promocije g. dr. Kramer ja v Pragi. Nazdar! Odbor. a Vstrajen samomorilec. 56 letni kočar Josip Voglar od Sv. Barbare v Halozah si je pre-rezal minulo nedeljo z britvo žile na rokah. Ker pa vsled tega ni umrl, so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Tam ga zaradi pomanjkanja prostora niso sprejeli in Voglar je hotel potem v Dravo skočiti. Policija ga je konečno vendar le spravila v bolnišnico pod streho. a Posledic? pretepa. V Selnici so se stepli selniški fantje z bratoma Homer iz Bistrice pri pica naprej, kakor s kropom polita in rdeča — tudi v temi — od te »žabe« in že je stopala navzgor po stopnjicah. Gospa Kondelikova je sunila sedaj soproga še enkrat in ga je tiho oštevala. »Ti si tudi govoril, Kondelik! Takole je ne smeš pred ljudmi blamirati. Sedaj ni več nobena žaba!« A mojster Kondelik je mrmral trmasto: »No, le počakaj, Beti, ko gori razsvetiš, pogledam, če jo je to ubilo ...« »E, pojdi no, ti boter!« se je jezila gOspa, ampak samo tako v šali in bila je zelo srečna, da se je tako zgodilo. In zopet in zopet se ji je zdelo, da se je rodbina Kondelikovih pomnožila za enega člana .. — Medtem je korakal Vejvara s sokolskim korakom proti Karlovemu trgu in skozi Spaleno ulico nekam v staro mesto. Toda čim dalje je šel, tem boljj počasi je korakal, ne da bi vedel za to. In vedno je držal čepico v roki. Bila je topla noč in Vejvara je sam gorel. Ah, kak dan je bil danes! Ali je vse resnica, kar se je v teh par urah zgodilo? Ali je stiskali roko Pepičino? Ali ji poljubljal prste? Kako se je to zgodilo, da je po strašnem Nageljskem večeru prišel, današnji dan! Pepica! Pepica! Zlato dete milo — ali se še kedaj srečava tako? Vejvaru se je topilo srce. Tako blažen se še ni nikdar vračal domov. Spomnil se je na tajni izlet — ali res pojde gospod Kondelik? Ah — ko bi mogla iti tudi Pepica z njimi! Ali je to popolnoma nemogoče? Vejvara si je zatrjeval, da na- Limfenšu. Pri tem je dobil Franc Homer;, čevljar, take rane na glavi, da je v pondeljek umrl. Spravili so ga v limbuško mrtvašnico? je vršil tudi komisiionalni ogled. Kot Stgrilca se zaprli nekega 29 letnega težaka Sernca Tiz Janže-vega vrha. — V Ptuju je sodni pomožni' uradnik Ivan Letanja iz Pazinj, katerega so,- kakor smo poročali, fantje v Kicarju pretepli, včeraj ponoči vsled svojih ran umrl. - Mjc a Uradni list marib. okr. glav. Naznanja, da hoče južnoavstr. turnvereinska župa r^fradcu in če mogoče tudi v Mariboru prirediti ži^lfitelj-stvo posebne tečaje za mladinske igre. Vprašamo mariborsko okr. glavarstvo, ali bi sprejelo v uradni list tudi naznanilo kakega sokolskega tečaja? Dramatično društvo v Mariboru. Zabavni večer dne 23. t. m.,, ki ga je priredilo »Dramatično društvo« na čast diletantkam in diletantom.je bil zelo animiran. Pevci so peli, godba igrala in iia odru se je uprizorila enodejanka »Izposojena soproga«, ki je skrbela za vesel smeh. Igralke in igralci (gdč. Zin-ka, Posebova, ga. Planinšekova, g. Medved, Ma-jer, Berlič) so si tokrat privoščili razne šale na odru, ki so: povečale veselost.. Po predstavi je govoril g. prof. Pivko o slovenski dramatiki in nje z£o4gyini. Nato pa se je razvil živahen ples, ki je trajal do 3, ure zjutraj. Bila je to izborna domača zabava, da že dolgo ni bilo enake. Slehern se je počutil domačega. V Mariboru opažamo namreč dan za dnevom, da izginja nekdanja, takozvana frakarija, ki je bila-svo-ječasno mora družabnega življenja in na njeno mesto stopa čustvo, da smo vsi bratje, vsi ljudje, vsi Slovenci, čeravno različnih stanov. In to nam daje moč, in to je oni čar, ki dviga naš Maribor, ki združuje in navdušuje vse mariborske Slovence k vspe-šnemu in vstrajnemu delu. Našim vrlim igralkam in igralcem in vsemu društvu pa krepak »Na zdar!« in na svidenje v prihodnji sezoni. Kritik. Iz Maribora. Pri eksekucijskem odseku tukajšnje sodnije je oficijal Pečnik, sin slovenskih: stari-šev. Mož seve tudi razume slovenski, vendar mu slovenska beseda ni nič prav po godu. Zadnjič^se je obregnil nad slovensko govoreče uslužbence sodnije, češ, zakaj vedno slovensko govorijo. OflSfela Pečnika bi opozorili, da se naj prav nič ne vtika v te stvari in naj govori Kakor kdo hoče. Rat^i nas lahko govori Pečnik kitajski, mi se ne bOififr /a to spodtikali. Grdo pa je, da mu je tisti jezik, v katerem je nekoč prosil svojo mater in očeta krub3*.„_ i. ..... . sprejme takoj »•mEin ur?} T>hr-r' : i'"- - -m i".SrC Zvezna trgovina v .... ... - ~~~ _ "V vec ne menjam mila, odkar nporabljam Borgmaniiovo Steckenpferd - lilijlno mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti eolnCnim pegam, kakor tndi neguje lepo, mehko in neino polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfnmerijah. 120 40-11 Veletrgovina z železnino fl3fi PETER MAJDIČ Celje. se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd. Postrežba točna. Cene nizke. Pisalni stroj z vidao pisavo L. C. SMITH & BROS Zvezni trgovini V Celju. ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseka, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu. 266 -5 Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovaujn samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celjn, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt! I 10 letno funkcijsko jamstvo! V lCfl UreJ6na 2 nainove^jm' str°j'- Se pripo- W Edino narodno podjetje te vrste! E* H. Volk v roča za čiščenje raznih oblek. — Delo Zbiralnica za Celje in okolico pri gosp. solidno in se v teku tedna zgotovi. 7 JoŽefU HOCeVaPiU Y , Za v snazenje izročene stvari se jamči. Modni salon — Kolodvorska ul. št 5. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Pošti!« hran. račun M. 64.866. - Telefon it. 48. - Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovino - pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga • z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju of ,LASTNI DONI' Pisarna je v Celju, Rotovike ulice it. 12 o® o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 54 pet od sto (57.) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavijenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno H prVa jitžnostajersl(a Hatntiose^a Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: IzvrSevanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijaina delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::•. Brušenje, polivanje in struganje kamena s stroji. industrijska dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih rrst granitov in sijenitov »o raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: , (rakev). ::: Brzojavi: .Kamnoseška Industrijska družba Celje'. {§88 66 • Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:; lavanje napisov v iste. ;;: ..i.. uA*.' LzlUa*'bi- . ... . > . ' .v, ...