Katolish cerkven list.
Danica ishaia vsak p*t*k hm poli. in veli« P«> poit, »r	ieto 4 gld. 60 kr., »a pol leta S gld. 40 kr.. *a Mertlit« 1 g Id 80 kr
y tiskarnici sprejemati* (IK ieto 4 gnld., ra pol ičta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako *ader.< uh t* dan pratmk , »ide Dame.
<ian poprej._ _
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 27. svečana 1874. _lAni 9>
Koledar za naslednji teden.
Sušeč Mart.
1. Nedelja 2. v postu. Evangelij: „Jezus se »premeni na gori.'- (Mat. 17.) — Sv Evdoksija spokor-niea in sprič«* vavka. Doma iz Samarije, se je pod«tla v Helijopolj v Cilicijo, da je daleč od staršev in rodo-vincev ložej živela samopašno in razuzdano. S telesno lepoto je mlade in nespremišljene ljudi od daleč k sebi vabila. Nezmerno bogastvo si je pridobila, ktero je v lišp in nečimurnost obračala. Več 'et je živela silno pregrešno in pohujsljivo, - po vsi Ciliciji je bila znana. Ali neskončna milost Božja se je usmili, dobri Pastir je blizo, če ga bo kotla poslušati, kakor nekdanja Sama-rijanka. Zgodi se po Božji previdnosti, da popotni menih German prenočuje v hiši zraven njene hiše; le tenka stena je bila vmčs. O polnoči vstane menih po navadi in glasno opravlja svoje molitve in branje, ki je bilo ravno od poslednje sodbe Božje. Evdoksija posluša in sliši besede sv. pisuia v menihovem branji: „da pojdejo izvoljeni v nebeški svetlobi v večno veselje, hudobni pa bodo pahnjeni v večni peklenski ogenj, kjer bo jok in škripanje z zobmi." Ta menihov glas je bil za njo Božji glas, in ta glas je zbudil Evdoksijo iz njenega dolzega grešnega spanja. Besede: „sodba Božja — ob-sojenje v večni peklenski ogenj" so jo tako presunile in prestrašile, da ie meniha prosila, naj jo v keršanstvu podučuje, kar je tudi z veseljem Btoril, dokler se ni v svoj samostan vernil. Po tem jo še duhoven iz mesta podučuje in za sv. kerst pripravlja. Nekoliko dni se Evdoksija z vedno molitvijo, z ojstrim postom, z brit-kimi solzimi nad svojimi neštevilnimi grehi pripravlja z& sveti kerst; škof Teodat jo kersti. Po sv. kerstu izroči škofovemu oskerbniku vse svoje nezmčrno bogastvo, da naj ga po škofovi volji razdeljuje med uboge; svojim poslom, ki so bili njeni sužnji, podeli prostost in jim razdeli 2000 zlatov, sama pa se pod& v ženski samostan. Tako je keršanstvo sužnji m okove snemalo in jih snema še zrairaj. Po smerti svoje prednice Katarine si device zvolijo Evdoksijo za preduico. Bog je to volitev poterdil s tem, ker je dal Evdoksiji dar čudežev. Deželni poglavar Vincencij, divji in kristjanom sovraž Ijiv človek, ji ukaže glavo odsekati 1. sušca v začetku 2. stoletja pod cesarjem Trajanom.
Sveta spokornica nas s svojim zgledom uči, da naj nihče ne obupa nad Božjo milostjo, če je še tolik grešnik; toda nikar naj ne odlaša k Gospodu se verniti, dokler ga še kliče, in mu ponuja svojo milost.
Drugi godovi. Sv. Albin, šk. Angerski na Francoskem, sloveč zavoljo pobožnosti in neutrudljivega pri-
zadevanja, spačeno zakonsko življenje Francozov k ker-šanski svetosti in čistosti zavračati; umeri je I. .049. — Ss. Leon, Donat, Abundancij, Nicefor in y druzih sprič.
2. Ponedeljek. Zvelič. Karo! Dobri, grof Flanderski, je bil sin av. Kanuta, kralja Danskega, ki so ga zarotniki v cerkvi sv. Albana umorili (glej 11'. pros.) Kraljica je s sinom Karolom bežala k svojemu očetu Robertu grofu Flanderskemu. Karol, od svoje matere pobožno izrejen, so ie pridružil križanski vojski zoper Saracene, in je prišel v sv. deželo, kjer se je s hrabrostjo in pobožnostjo posebno odlikoval.
Bil se je potem povernil v svojo deželo, ter je bil dobrotljiv oče svojim podložnikom. Kako ljubeznjivo je za nje skerbel, nam to-le priča: Ko je dve leti zaporedoma bila slaba letina, in vsled tega velika drsgina in la* ota, je dobri vladar veči del davkov odpustil svojim kmetom; tudi je ta čas prepovedal ol kuhati, da se žito ni dražilo, in ubogemu ljudstvu odtegovalo. S svojim živežem je bil kaj zmeren, da je tolikanj lože uboge nasitoval. Vsak dan je preživil več ko sto ubozih; tako je delal tudi na svojih pristavah po ueželi. Ako je prišel v kako mesto, terg ali vas, so siromaki za njim derli in vse je obdaroval; brez daru ni nikoli nobenega pustil. — Ce je zvedil, da kak mogočnik podložne stiska, ga je ostro kaznoval. Škofe in duhovne je posebno spoštoval, njih zapovedim se s ponižnostjo podvergel; rekel je: Božji namestniki so po Kristusovih besedah: „Kdor vas posluša, mene posluša". Cerkvi je pustil vse pravice. Pri vsih svojih obilnih vladarskih opravilih je šel vsak dan k sv. maši, in tudi pogostoma k sv. Obhajilu. — Rimski cesar Henrik umerje brez naslednika 1. 1125 in pervaki vsega kraljestva se zbero, da bi izmed knezov izverstnega cesarja si izvolili; izvolili pa so ravno Karola grofa Flanderskega. Karol pokliče per-vake svoje dežele v posvet, kaj mu je storiti. Dobri pervaki, ki so ga zavoljo njegov:h lepih čednost ljubili, in kot svojega očeta spoštovali, so ga priserčno prosili, da naj pri njih ostane, ker bi po njegovem odhodu dežela utegnila terpeti škodo. Bili so pa tudi hudobneži, in ti so mu prigovarjali, da naj le sprejme cesarsko krono, ker bi se ga bili radi znebili. Karol ravn& po svetu dobrih in ostane vladar v svoji deželi. Hudobneži vidijo, da sc ga po tej poti niso znebili, in sklenejo ga umoriti: to strašno hudodelstvo so dopolnili 2. suš. 1127.
Sveti grof moli pred altarjem Matere Božje, in takrat ga zarotnik Burhart 8 6 suličirji napade, in mu z mečem preseka glavo. Bog je svojega zvestega služabnika koj po njegovi smerti in po tem na grobu pove ličal z mnozimi čudeži; zarotnike pa je kaznoval s hu dimi šibami.
Spoštuj duhovne, ker so služabniki Gospodovi! Če se služabniki kraljev in cesarjev častijo, mar služabniki Kralja vsih kraljev niso časti in spoštovanja vredni? Le dobri keršanski vladarji in njih služabniki so v srečo in blagor narodom, hudobni so šiba sebi in narodom.
Drugi godovi. Ss. Jovin in Bazilej sprič. — Sv. Lucij šk. — Ss. Absalon in L orgij sprič. — Sv. Si mp lici j pap. spoz.
3.	Torek. Sv. Kunigunda, žena sv. Henrika cesarja, je bila hči grofa Sigfrida in pobožne Hedvige. Starši so jo v strahu Božjem izrejevali in ji že v pervi mladosti vcepili v serce ljubezen do Jezusa. S svojim ženinom Henrikom, parskim vojvodom, je živela vse dni v deviški čistosti. Po smerti cesarja Otona III je bil Heunk izvoljen za rimskega cesarja, in 6. rožn. 1002 v Mogmcu kronan, Kunigunda pa mesec poznej če v Paderbornu. Poznejše sta bila oba po stari navadi v Rimu kronana od papeža Benedikta Vili. Vernivši se iz Rima je cesarica bolj ubožno živela, da je premogla več dobrega storiti za keršanske cerkve in samostane, kakor.šue je dala zidati na mnogih krajih. Kakor se pa zlato v ognji skuša, tako se mora tudi čednost sv. cesarice v ognji britkosti še poskusiti. Dvorni gospodje so jo prav gerdo obrekli pred cesarjem in prešestva obdolžili. Ona pa je v tolikih britkostih klicala v pravično sodbo Božjo in Bog je čudovito poterdil njeno nedolžnost. — Strahovita pregreha, ki se težko da popraviti, je obrekovanje. Strašna bo sodba za brezvestne lažnike in obrekovavce tudi današnjih časov, ki po časnikih, po romanih, v svojih družbah tako gerdo in neusmiljeno obrekujejo sv. Cerkev, njenega poglavarja, škofe in drug« zveste služabnike, katoliške redove ali sploh p j-štene osebe.
Sv. Kunigunda je po cesarjevi smerti 14. mal. serp. 1024 živela še leto in dan med svetom, potem pa se je umaknila v ženski samostan, kterega je sama zidala, iu preživela je v njem še 15 let, ter srečno umerla 3. sušca 1040. Na njenem grobu se je godilo veliko čudežev.
O kako lep je čist rod v svetlobi (svoje čednosti); zakaj njega spominj je \ečeo, ker je spjznan (je v časti) pri Bogu in pri ljudeh. (Modr. 4, 1.) —
Drugi godovi. Sv. A ga pa iu tovaršice sprič.; — ss. Marin vojak in Asterij sjrič.; — ss. Iler meter i j ia Celedonij sprič.
4.	Sreda. Sv. Kazimir, spoz., je bil sin Kazimira III, kralja Poljskega, in Elizabete Avstrijanske, n jen v Krakovem 5. vinotoka 1458. Kazimir je izgled nedolžnosti in pobožnosti z mladih nog. Vsak dan je šel zjutra zgodaj k sv. maši, in je z veliko gorečnostjo molil. Marijo Mater Božji je častil s posebno otročjo ljubeznijo, še mladeneČ je zložil znano prelepo hvalno pesem, ktero je vsak dan pred njeno podobo klceč prepeval namreč: Omni die — dic Marine.
Kazimir, zvesti sin matere katoliške Cerkve, je bil zgled vsih čednost, zlasti pa sv. čistosti. Bil je nevarno zbolel, in zdravniki so vso svojo umetnijo nad njim poskušali; pa zastonj. Svetovali so mu poslednjiČ pomo-£ek, ki je bil zoper čistost, češ, s tem mu bo gotovo pomagano. Kazimir pa se zagrozi nad zdravniki, ki se ne sramujejo mu kaj tacega svetovati, ter pravi: „Rajše hočem umreti, kakor oskruniti svojo čistost." Ko se mu bliža smertna ura, prejme z vso pobožnostjo ss. zakramente, v poslednjih trenutkih derži križ v rokah, ima oči vanj vperte, ter ponavlja besede sv. pisma: „V tvoje roke, o Gospod! zročim svojo dušo." Sklenil je svoje pobožno življenje 4. suš. I. 1484 v 25. 1. svoje starosti v Vilni na Litavskem, kjer je bil vojvoda. Na njegovem grobu se je zgodilo veliko čudežev.
Nobene stvari se bolj ne boj kakor mehkužnosti, ker ona vnema v človeku hudo poželjenje.
Drugi godovi. Sv. Lucij pap. sprič. - Ss. Ba-zilij, Evgenij, Agatodorij, Elpidij, Eterij, Kapiton, Efrem, Nestor in Arkadij škofje sprič.
5.	Četertek. Ss. Perpetva in Felicita sprič. (Spominj teh svetnic je 7. sušca in zavolj druzega imenitnega godu tisti dan je popis le tih sem prestavljen.) Leta 202 po Kr. je bil ukazal cesar Sever kristjane preganjati in moriti. Oblastnik Minucij v Kartagi je za-povedal 5 mladih kerstaželjnih vjeti in zapretibili so ti le: Revokat in Felicita posla, Sekundul, Saturnin in Perpetva, imenitna gospa, 22 let stara. Njen oče je bil že zel6 prileten malikovavec, mati je bila blezo kristjana; izmed njenih treh bratov naj mlajši Dinokrat je v 7. letu umeri, drugi se je za kerst pripravljal, tretji je bil kristjan. Perpetva in Felicita ste bile omoženi. Ko so bili ti peteri v ječo peljani, se jim je pridružil Satur, blezo brat Saturninov in učenik peterih, ter se je dal z njimi vred zapreti.
Sv. Perpetva sama popisuje hudo terpljenje v ječi in skušnjave od lastnega očeta, kako jo je pregovarjal in med jokom prosil, da naj se usmiii svojega ravno rojenega deteta in očetovih sivih U*, ter na| odstopi od vere. Znamenita je tudi prikazen njenega m'ajšega že umerlega brata Dinokrata v ječi, iz česar je spoznala, da še terpi v kraju očiševanja. Rešila ga je s svojo molitvijo, kar ji je bilo poterjeno v drugi prikazni. Iz pripovedovanja sv. Perpetve je očitno, da pred šestnajst sto leti so kristjanje ravno tako verovali v vice, kakor zdaj, in da so lažniki tisti krivoverci, ki pravijo, da je to izmišlija. Zakaj je pa še tako mladi Dinokrat mogel v vicah terpeti? Sv. Avguštin meni, da naj berže seje bil deček, 6iljen od očeta, vdeležil kacega malikovav-skega darovanja, česar jiregrcšnosti še ni prav jasno razločil, ali da je grešil zoper resnico, ali pa se omade žal s kakim pregreškom otročje starosti. Da ie sedemletni otrok mogel po smerti toliko terpeti za svoje pregrehe v očišelišu, preljubi! to nas mora s strahom napolniti in k reznemu premišljevanju buditi: kaj bode z nami zavoljo brezštevilnih pregreškov in pa skoz veliko lčt?
Dolgo in 6trašno hudo je terpljenje teh spričevav-cev, kdor more, naj ga bere v »življenji svetnikov"; tukaj zam .remo le še malo povedati o njih koncu.
Zaperti mučenci so bili na vse zadnje zverim nastavljeni, da bi jih končale in tergale. To se je godilo kakor v (rledališu, ljudem za kratek čas. Nad ss. Per-petvo in Felicito je bila spušena divja krava, ktera je Perpetvo z rogrni kviško vergla, da je znak na tla padla. Čista gospa spazi, da ji je obleka stergana in iz sra-raožljivosti jo hitro skupaj zdergne. Ozre se po Feliciti in zagleda jo ranjeno od krave na tleh ležati, ter ji roko podd, da bi jo vzdignila. Gledajoče ljudstvo je vpilo, da ne nastavljati ž6n novemu napadu; toraj soju odpeljali na stran. Druge spričevavce in tovarše so tergale druge zveri. PoslednjiČ so bili ranjeui spričevavci z ženama vred postavljeni na sredo prostora, tako so gledavci zahtevali, — in tam so bili do smerti posekani. — Taka je bila rimljanska „olika", da ne občinstvo in ne visoki gospodje še s tako zdelanimi niso imeli usmiljena! —
Perpetva in Felicita ste v toliki časti v sv. Cerkvi, da se pri vsaki sv. maši imenujete. —
Sv. Hadrijan sprič. — Sv. E v z e bi i Pa 1 ati n sprič. — Sv. Teofil, šk. spozn. — Sr. Gerazem, pušavnik in spozn. ob Jordanu.
6.	Petek. Spominj posvečenih tančic N. G. J. K. — Zveličana N eža, kraljeva hči na Češkem,
rojena 1. 1205. Oče ji je bil Otokar I, češki kralj, mati pa Konštancija, ogerska kraljeva hči. V rodu je bila Nežica sv. Elizabeti in sv. Hedvigi. Bila je že zgodaj Bog& posvečeno dete, toraj pod posebnim njegovim var-Btvom. Več slavnih kraljčvih ponudb v zakon je imela; pa previdnost Božja jo je vselej rešila tega, česar se je bala. Poslednjič jo snubi vdovec cesar Friderik sam; ko pa zve, da je devica ,,Najvišemu svojo roko podala", je s tim zadovoljen in odstopi. Živela pa je res ta deleč sloveča kraljeva hči edino le Bogu, bližnjemu v korist in svojemu lastnemu posvečevaniu. Pod kraljevo obleko je nosila oster pas in slabo rašenino, zraven mehke postelje je počivala na terdih tleh, pri kraljevi mizi je pičlo jedi vživala, zjutraj zgodaj je hodila bosa in v tako prosti obleki k sv. maši, da je ljudje še poznali niso. Za terpeče človeštvo zida veliko bolnišnico in dva samostana. Poslednjič gre, kamor jo je Bog klical, namreč v samostan sv. Klare v Pragi, kjer kakor ponižna dekla bolnikom streže in živi v priljubljenem uboštvu in zatajevanji. Bog jo je že v življenji poveličal z darom čudežev; obudila je od mertvih svojo sestro Ljudmilo. Umerla je v petek, 0. suaca 1282. Poslavljena je bila z mnogimi čudeži.
Pobožna duša! ako si si zvolila Kristusa ženina, mu bodi zvesta po zgledu zveličane Neže, ko bi še to liko in tako bogatih in imenitnih snubačev irceh. Kaj so vsi pozemeljski suubači proti Kristusu? Se manj kot nič.
Ss. Viktor in Viktor in sprič. — Sv. Marci-jan šk. sprič. — Sv. Konon sprič. — Sv. Bazilij šk. spoz.
7. Sabo ta. Sv. Tomaž A k vinski, cerkveni učenik, je bil sin plemenitih staršev, rojen 1226. Pet Ičt starega dečka so starši izročili očetom sv. Benedikta na gori „Kasino". Mlad»-ntč bistrega uma in blazega serca je v Napolji šole doveršil, in v sredi spridenih študentov sv. nedolžnost ohranil. V svojem 17. letu je stopil v samostan sv. Dominika. Vse se čudi, da je mla-deneč visocega stanu svojo lepo obleko zamenjal s haljo ubozega samostanskega brata. Starši mu žugajo s silo vzeti ga iz samostana; toraj beži na Francosko; toda brata ga pri Sijni zasačita in peljeta v očetov grad, kjer je dve leti v stolpu zapert molil in sv. pismo prebiral. Dve sestri ste ga obiskovale, da bi ga bile od-vernile od njegovega poklica; pa je on nji preveril, da se odpoveste goljufnemu svetu. Brata mu naetavita zapeljivko, Tomaž jo pa z gorečim polenom zapodi, klečč hvali Boga, ter ga prosi, naj mu ledje opaše 8 pasom vedne čistosti; v spanju nato čuti, da sta mu dva an-gelja ledje opasala, in od tega časa ni čutil nobene mesene poželjivosti. Po dveletnem zapertji ga sestra spusti v košari z okna. in dominikanski bratje ga peljejo v samostan v Napolj. Ker pa na Laškem ni bil varen, ga pošljejo v Pariz, po tem v Kolin, kjer se uči pod vodstvom slavnega učenika Alberta Velikega modroslovja in bogoslovja in je v vsih vednostih tako izverstno napredoval, da je 1. 1252 postal doktor sv. pisma in profesor bogoslovja na visoki šoli v Parizu. Sv. Tomaž je pisal veliko bukev; prašal ga je sv. Bonaventura, od kod zajema take lepe resnice; on pa mu sveti križ pokaže, rekoč: ,,To so moje bukve." Ko je nekdaj pod sv. križem molil, je slišai glas: „'Tomaž! dobro si od mene pisal; kakošno plačilo hočeš prejeti?" Tomaž je odgovoril: „Nobenega druzega ne, o Gospod, kakor tebe samega." Sv. Tomaž je po prejetih ss. zakramentih sklenil svoje delavno življenje v 49. 1. svoje starosti 7. suš. 1274. Po Laškem bodo jutri z velikimi slovesnjstmi obhajali šeststoletnico tega velikega učenika. (Gl. Dan. št. 6. str. 47.)
„Pri vsih svojih delih in opravilih ne iši sebe, ne svoje časti in hvale; ampak iši le Gospoda samega za
plačilo.
Ss. Perpetva in Felicita in tovarši R e v o k a t, Saturnin, Sekundul in Satur, so bili zverinam verženi in po tem z mečem končani. (Glej 5. suš.) — Ss. Teofil, Pavel in Gavdijoz šk. spoz.
Pietro in rincoli. Se. Peter r železfi r Rimu.
(Spisuje Val. GasperŠič.)
Angel Gospodov je pristopil, luč se je zasvetila v ječi... in je Petra zbudil, in verige so inu padle od rok. (Dj. ap. 12)
I.
Od cerkve Marije Device „della Valle" zdajci stopamo na Kapitol, kjer stoji mestna hiša istega imena, in na hiši čerke: S. P. Q. R. To je : Senatus populus-que Romanus: Rimsko staraeinstvo in ljudstvo. Te čerke so v nekdanjem mestu, ko je Rim svetu postave dajal, pomen imele; zdaj pa z groba pozabljivosti izkopane, na čelo rimljanskega mesta natisnjene, oznanujejo kratkovidnost in osabnost sedanjih Rimljanov. Srečamo o tej priliki starega moža, ki nam je z zabeljeno šalo razmeram časa spodobno razlagal te čerke tako-le: „Sono Pirati questi Romani"; roparji so ti Rimljani. Po slovensko bi smelo tudi točno in razumljivo se reči: „Sle-parstvo pa kvari Rimljane."
Pomudimo se pa na tem prostoru, kteri je imeniten za vesoljni svet, imenitnejši pa Še za kristjane; zakaj dve veliki ideji nam tu pred oči stopate: ena ideja zmagana, druga nezmagljiva; ena časna, druga večna; ena ajdovska, druga keršanska. Gledamo na bližnji „Forum Rornanum" in na razvaline, kjer so stali poganski tem-peljni in bogovi, palače rimskih cezarov, — pa Kolosej, trinoska neumnost, v kterem so nedolžne kristjane žer-tvovali terdoserčni očesni samopašnrsti Rimljanov. „Stari Kapitol", kjer so učeni go verni ki, postavodajci, zmago-vavci in cczari oči vsega sveta na-se obračali. Ozrimo se proti klancu, „Esquillino" imenovanemu, kjer stojite cerkvi „Sv. Peter'4 in „Sv. Peter v železji". Pod cerkvijo „S. Pietro in carcere" (sv. Peter v ječi) se vidi globoko v zemlji strahovita - ječa sv. Petra in sv. Pavla, ktera aposteljna sta se prikazala na Eskvilinu kakor zora nove boljši dobe, keršanske dobe, — ktera aposteljna visoko razvijata zastavo: „omne principium a Christo" — „ves začetek od Kristusa" — in prideta, kakor potres, pod kterim pade zastava paganska: „orane principium a Jove" — „ves začetek od Jova" (Jupitra), pervega boga poganskega Rima, in z njim vred sc vsi drugi maliki zgrudijo, pogreznejo v,,Forum Romanum". Ta aposteljna sta sicer v ječo pahnjena, ali keršanski duh se ne d& zapreti, ne vkleniti, ne v smert obsoditi; temveč on z žarkom ljubezni in resnice prežene temoto laži in hudobije — kakor solnce noč; kteri duh, čim več sovražnikov in Neronov se proti njemu vzdiguje, tira lepše zmaguje in se v čudoviti svitlubi leskeče.
Stopimo v baziliko „sv. Petra v železjiVidimo ob desni veliko marbeljnasto podobo, ki kaže Mojzesa. Ne bi omenili statve, ako bi ne bila tako izverstno delo, da pervi las ki podobar „Michel-Angelo" (Mikel-Andželo), ko jo je doveržil, jo je s kladvom udaril, rekoč: »Govori Mozes!" Blizo te podobe je svetinjski hram, v kterem se hranijo verige, vklepniki sv. Petra. Med sve-
tinjami keršanstva iz starodavnosti so oklepniki sv. Petra in pa groba ss. Petra in Pavla imeli predstvo pred dragimi svetinjami. Neutajljivi čudeži, ki so se po teh okovih godili, in češenje, ktero so pervi kristjani in Rimljani taistim skazovali, so tudi znamnje, da duh sv. Petra je nad nami, in da milostni_ blagri so od Boga prihran,eni tistim, ki jih častijo. Če pa so ti oklepniki čudoviti, nc bode njih povest brez zanimivosti iu koristi.	(Dalje prih.)
O časnikarstvu, slasti liberalnem.
(V kat. pol. besednici 8. sveč. govoril prof. Mara.)
(Dalje.)
Tako se glasi Alb. Stolzova .tiral ica časnikarska. Krepka pa bridka je, kaj ne, toda — res nična.
Naš slovenski Alban Stolz, s kterim se res pona sati smemo Slovenci vsi, Anton Slomšek, je pisal že I. 1848 o slabih knjigah in časnikih, kaj so, kako nevarni in škodljivi, kdo jih pisari, kako se jih varovati it i. Drevesa, pravi, na kterih raste prepovedan sad, so nekeršanske pisma škodljive bukve, zapeljive novice. One so za dušo, kar je žganje za truplo. Človek tako dolgo pije, da obnori — tako dolgo bere, da pravo vero in pamet zgubi. — Kdo pa j h pisari? Pomagavci in najemniki tiste kače, ktera je Evo zapeljala, neverci, knvoverci in razujzdanci... Kar s svojim jezikom ne dosežejo, mislijo s peresom povaljati... Naj bi ti poznal človeka, ki take pohujšljive, nesramne in pregrešne knji-žurice še tak sladko in mično piše, bi mu pa v serce vidil, gabilo bi se ti takih bukev brati, hujii kakor bi v mlečni kaši grila ali pa podgano i ajdel! — So tudi taki gladuni ali lačenbergerji, ki radi dobro pijejo in mastno jedo, delati pa nočejo ali pa ne znajo. Jeziček jim pa dobro gre, tudi pero gladko teče. Boga in sveto "vero v nemar pustijo; njih bog je njih trebuh. Sveto keršansko cerkev in duhovnike čertijo, ker se bojijo posvarjenja.
Skoraj grozno je, kar Slomšek še dalje piše od knjižnih judov, ki tako škodljivo robo ljudem ponujajo. Likebi, ki žganje tabernajo, so slabi, gerdi ljudje; pri njih drugi pamet in zdravje zapijajo. Kcrčmar, kteri vino z žveplom kaii in s svinčanim sladkorjem sladi, je skriven človekomor; on svoje pivce po malem, da ne vedo, ob življ« nje deva. Oštir, ki nesramne natakarice ima in z njimi razberzdane možu ne mika, je pekla ključar; njegova hiša je peklenska lopa, gnjezdo nar hujši pregrehe. - Še hujši je gospodar, naj bo gospod ali kmet, ki ljudem slabe knjige ali pa bogotajske novine daja : pri njem te duše morijo.
Kako pa se jih varovati? Škodljivih bukev in zapeljivih novic nc kupovati, pravi, pod smertnim grehom. V tovarnah ali fabrikah ie tako blago pridno delajo, ktero ljudje radi kupujejo. Ako na blago kupcev ni, tudi dela ne bo. Bojo gerdi pisuni stradali, se ne bojo takega dela Heržali, bukvoprodi ne prodajali, potepuhi ne raznašali itd.
Sreča velika je za Slovence, da dozdaj še nimajo ne škodljivih bukev, nc zapeljivih knjižnic, ne lažnjivih novic. Nemške topotije take je pa že toliko, da je strah. - Tako je pisal Slomšek 1. 1848 (Prim. Cerkv. časopis 1. 3 — 7). Kako bi pač pisal 1. 1874, kadar je nemške take ropotije po naših krajih dokaj, in se slabih knjig in časnikov Slovencem ne manjka že tudi v jeziku slovenskem !
Šesta velika moč je časnikarstvo; sedma je pa „dic Kan zel", piše dr. A. VViesinger; t. j. leča,
beseda na leči, živa beseda, bodi si domi, v šoli ali v cerkvi, v srenjskih, deželnih ali deržavnih zborih, na ljudskih taborih, v katoliških besednicah itd. Kdo ne misli pri tem koj na glasoviti »parlamentarizem", ki vlada sedaj po svetu? Koliko moč ima živa beseda! V tem smislu je sporočil že sv. Janez II, 12: »Veliko bi vam imel pisati, toda nisem hotel s papirjem in černilom; upam namreč priti k vam iu iz ust do ust govoriti, da bode polno vaše veselje " — Koliko premore jezik! — Kakor v6di slaba berzda močnega konja, in majhno kermilo veliko ladijo; ravno tako majhen jezik napravi velike reči. Jezik pokončuje kakor ogenj. Glejte, majhen ogenj velik gojzd zažge! Tudi jezik je ogenj, zapopa-dek vse hudobije, vnet od pekla, zažge tek našega življenja. Nepokojna hudoba je, poln smerlncga strupa. Tako piše o jeziku sv. Jakob 3.
Ko bi ob njegovem času razgrajala bila že kuga časnikarska, kakor razgraja v naši dobi, bil bi sv. Jakob morebiti pisal: Tista slaba berzda, tisto malo kermilo je časnik. Kakor majhen ogenj je časnik, in ako je slab, hudob ni, zabavljiv, pokončuje kakor ogenj, in zamore zapeljati v vsaktero pregreho. Slab časnik je spaček, ki toliko premore, da s svojim pisarjenjem popači lahko človeka za vse njegovo življenje, tako da v njem vse strasti gore, zlasti če časnik služi peklu, če ga vodi natan. Koliko uadcpolne mladine nam je poginilo tako že po brezbožnem časnikarstvu poslednji čas, kar mnogi na pr. v Gradcu in na Dunaju noč in dan tičijo v njem, in kar so siabi časniki nekterim vsakdanja hrana, jutranja in večerna m-litev, vsa služba bož;a! Dvojne tovarše na tem svetu imamo, kterim svoje serce radi predamo, piše spet Slomšek, in ti so: prijatelji pa knjige in časniki. D.«bri nam v nebesa pomagajo, slabi nas v pekel vlečejo (Cerkv. časop. 1. 1*>48).
Kuga Časnikarska j«- ravno v Avstriji postala tolika, da je nedavno znan liberaluh dejal očitno: »S tem časnikarstvom se vladati ne d&." In F- L as s al le, jud
f>a ljudovladskih delavcev voditelj, je (Vit. Weltausstel-ung ausser d. Prater v. A. Scherner, 1873) spregovoril kar naravnost: ,.Lažujivost časnikarstva, njegova skaza in nenravnost je tolika, da jo presega le še njegova nevednost. Prežalostnega serca, vendar brez pomislika rečem, ako sc časništvo naše nc spremeni popolnoma, ako sedanja kugi časnikarska razgraja še 60 let, mora a duh našega ljudstva pokvariti in pogubiti se prav do dna. Na] razumniše ljudstvo na svetu, Gerki uamreč, bi takega časnikarstva ue bili preživeli. Da se zarad gerdega dobička s strupom kvarijo vsi vrelci ljudskega duha in da se ljudstvu po tisuč ceveh dan na dan nudi duhovna smert, — to je hudodelstvo največe, ktero se mi gnjusiti more." In po »VVeckstimmen — die Ver-seucher" — (Eine Scene v. Conrad von Bolanden) I. 1873 dobri kmetič Josipič pravi: »Kužnik je zanikar-než, ki po deželi razširja kugo, kteri ].o časnikih kuži ljudi z lažmi, obrekovanjem, pohujšljivim pripovedovanjem ter verskim zabavljanjem. Taki cepci so liberalni, brezverni časnikarski pisarji." Nato pa po svetem pisma in po pameti razkazuje svojemu nasprotniku, kako je ravnati s to kugo: »Ako kdo k vam pride in ne pri-« nese tega (Jezusovega) nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in nikar ga n:.* pozdravljajte (t. j. ne pečajte se z njim). Zakaj kdor ga pozdravi, se njegovih hudobnih del deležnega stori." Jan. II, 10. 11. Pozdravljanje, še bolj pa gostoljubno sprejemanje je naznanjalo, da kdo koga spoznA za svojega prijatelja, za tacega, ki je bil z njim enacih misli: kdor toraj krivoversk časnik, od kterega vč, da pride krivoverstvo razširjat, v hišo sprejme, se z njim peča, pogovarja itd., se vdeleži razširjanja krive vere in naznani, da je s krivovercem enacih misli, da krivoverstvo podpira in pospešuje, razodeva se pri-
jatelja in podpiravca krivoverstva, nasproti pa sovraž-nika in zatiravca prave vere. — Drug razlog mu skaže pa iz lastne pameti in poterdi na zadnje tudi z besedami sv. pisma: »Ako kdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika." I. Tim. 5, 8.	(Konec prih.)
Offieft po Slovenshetn in #fopisi.
Is Ljubljane. Odbor katoliško-politiškega društva je
poslal naslednjo resolucijo našemu poslancu vis. rod. gosp. grofu Barba-tu, s prošnjo, da je bode vradno izročil derž&vnemu zboru.
Slavni deržavni zbor!
Od časov apostoljskih vsakemu v resnici katoliškemu kristjanu velja kakor ločivno znam-nje, da spoznava vero v »eno, sveto, apo-stoljsko katoliško Cerkev."
To spoznanje je v bistveni, neločljivi zvezi z evangelj-iko zgodovinsko resnico, da Kristus Gospod včlovečeni Sin Božji, »kteremu je vsa oblast dana v nebesih in na zemlji4', je Svojo oblast izročil aposteljnom in je s tim Sam po moči Svoje božje oblasti dal temeljne določila za tisto vstavo, na ktere podlagi se je imela Cerkev kakor Njegovo kraljestvo na zemlji ska-zovati, kakor zveličavna naprava za vse narode razvijati in ostati do konca časov. S to na božji oblasti vtemeljeno vstavo stoji in pade Eaa prava apostoljsko-katoliška Cerkev Kristusova. Kdor bi jo v svobodnem skazovanji njenih na vstavi njenega božjega Začetnika zastavljenih oblastij hotel zaderževati, bi se reklo, da jo hoče odter-gati od tiste podlage, na kteri edfni je ona zmožna obstati, — reklo bi se prenarediti jo v spako prave Cerkve, izročiti jo revnemu hiranju in se revnišenm poginu — ko bi bilo to kdaj mogoče. In — ako bi se tudi ne ozirali na neslišano ža-Ijenje božje pravice — je in ostane derzovito protislovje zoper vse postave umoslovja, ako bi kdo po eni strani katoliško Cerkev kakor pravno obstoječo spoznati, po drugi strani pa bi ji hotel jemati pravico, tako in po takem načinu obstati, kakor in po kterem načinu edino in samo po volji svojega božjega Začetnika in na podlagi svoje božje vstanove obstati more in mora.
Tako umoslovno nasprotje, tako brezobzirne žaljenje božje pravice neutajljivo razodevajo čvetere postavne osnove, ki že njih predloga v deržavnem zboru sama na sebi vsako v resnici verno katoliško serce mora nar globokeje v dušo užaliti, in vsiluje se mu nehotč prašanje: Je mar v Avstriji že tako deleč prišlo s katoliško Cerkvijo — v tej Avstriji, ki je po vsi svoji preteklosti, po svoji starodavni vladarski rodo-vini, in po svojem prebivavstvu po naj veči veČini katoliška, bi bilo tedaj že tako deleč prišlo, da se more o nji obravnavati in pogajati kakor
o kakem posestvu brez gospodarja? Morajo kali ravno katoličani na Avstrijanskem brez izdajstva nad svojo Cerkvijo take naredbe sprejemati, zoper ktere bi sleherno druzih postavno priznanih verospovedanj določno protestiralo, če tudi ne a enako načelno pravico in s tako tehtno dolžnostjo?
Preobširno in namenu pričujočega pojasnila manj primarno bi bilo, ako bi v zadevnih postavnih osnovah hotli po posameznih točkah skazo-vati, koliko da taiste neopravičeno segajo v cerkveno okrožje, ktero po božji naredbi gre cerkveni oblasti, in so zraven tega tudi še v nasprotji z besednim pomenom Členov 14. in 15. deržavne temeljne postave od 21. grudna 1867. Zadosti bodi, ako povdarimo, da te osnove, ker izhajajo iz protikeršanskega načela deržavine na) visi oblasti nad Cerkvijo, hočejo prostost in samostojnost katoliške Cerkve v železje djati in jo pod deržavino gospostvo podkloniti, da onč izviru in vstanovitvi naše svete apostoljsko katoliške Cerkve božji značaj kar naravnost odre-kujejo. Po drugi strani pa te predloge tudi praznote. ki se je naredila po razrešenji s sv. Stolom storjei»c pogodbe, dotlej pravno napolniti ne morejo, dokler tako enostransko in samovoljno razrešenje mora veljati za žaljenje tiste natorne in narodopravne pravice, na kteri je zastavljena neprelomljivost pogodb sploh, še posebej pa te pogodbe, te zaveze, ki je bila 18. avgusta 1855 s sv. Prestolom tako slovesno »klenjena.
PaČ se potreba teh predloženih postil v hoče vterjevati s tim, da se katoliška (1erkev kakor deržavi nevarna zaznamnuje; toda — brez ozira na to, da v takem vterjevanji se priznava spoznanje , da novošegna deržava se s katoliško Cerkvijo ne more zlagati, zato ker Cerkev zvesto hrani večno resnico in večno neodjenljivo pravo — še tudi vsakdo, ki ima zdravo pamet, lahko previdi, da omenjene postavne predloge, ako dosežejo postavno veljavo, ne le dozdevnih nevarnost ne bodo mogle odvračati, temveč bodo tudi resnične deržavno blagostanje napadajoče nevarnosti vzrokovati morale.
Zakaj kakor gotovo vJnstitiau ko „regno-rum fundamentum4* ostane glavni in neogibni pogoj za mirni, varni in vspešni razvoj občinskega blagostanja, — tako gotovo javni občinski blagor deržavni ne more vspeševati, tako gotovo mora ravno nasproti v nevarnost priti, ako je milijone in milijone deržavljanov po deržavni oblasti v svojih naj dražjih in naj svetej-Ših — ker verskih koristih žaljenih, žaljenih h tim, da deželska oblast neopravičeno v cerkveno okrožje sega tak<5, da verniki morajo ali zatajiti svoje včrsko prepričanje in deržavni postavi po-koršino skazovati, — ali pa zvesto se derSati svojega včrskega prepričanja in deržavni postavi pokoršino odpovedati.
V tem namreč noben razumen in veren ka-tolišk kristjan ne more v dvomu biti, da s priznanim načelom deržavinega nadgospostva čez katoliško Cerkev kakor cerkev Kristusovo, in s priznanjem vsih nadaljnih na to načelo zastavljenih določil je djansko izrečen odpad od katoliške Cerkve kakor Ene prave Cerkve Kristusove, kakor tudi v nadaljnem neogibljivem na-»ledju odpad od Kristusa Gospoda, Boga in Odrešenika sveti.
In ako je dalje po spričevanju zgodovine Čisto gotovo, da poskušnje, Cerkev Kristusovo pod deržavino oblast spraviti, od naj davniših časov blagra dotičnih deržav kratko in malo niso za stalno pospeševale, temuČ so ravno nasprotno dosegale: se tudi z zgolj patrijotiŠkega stališa ne more dosti obžalovati, da se enaka poskašnja zdaj tudi v prevagljivo katoliški, po politiŠkih in narodovnih boritvah že brez tega zadosti razdjani Avstriji vsilovati žuga.
Presinjen s prepričavno močjo le-tih predstavljenih načel in misel, se odbor katoliško-po-litiškega društva v Ljubljani dolžnega čuti skleniti in slavnemu deržavnemu zboru naznaniti naslednjo
licsoliioijo :
Oziroma na to, da slavnemu deržavnemu zboru za nadaljno obravnavo predložene verske postavine osnove naravnost nasprotujejo božjemu pravu, ktero je bistvena lastnija katoliške Cerkve kakor naprave Jezusa Kristusa na podlagi vsta-novitve, ktero ji je dal sam božji Odrešenik, in tedaj to osnove djansko tajč katoliško Cerkev kakor na božjo naredbo zastavljeno napravo;
oziroma na to, da ravno te postavine osnove so v nasprotji s Členoma 14 in 15 deržavne temeljne postave cd 21. grudna 1867; oziroma dalje na to, da zadevne osnove imajo v sebi obilne kali k bolečemu znemiro vanju vestf, k beganju edinosti in miri! med deržavljani, kar tudi splošnega deržavinega blagostanja nikakor pospeševati ne more, katoliško-politiško društvo v Ljubljani meni, da je dolžno to-le pojasnilo:
Predložene osnove za verske postave, bodi si s stališa katoliškega verskega nauka, bodi si s stališa deržavnih temeljnih postav, se morajo spoznati kakor neopravičeno seganje v posvečeno področje katoliške ( erkve, in ne manj s stališa avstrijanskega patrijotizma kakor silo obžalovanja vredno, očitnemu miru nevarno žaljenje vestf in verske svobode; toraj, ako bi brez pra-sanja in porazumljenja k temu opravičene cerkvene oblasti' postavsko moč dobile, bi vernega katoliškega kristjana ne mogle v vesti vezati.
— Pojasnjenje. „Naroda" terpinči strast: duhovne iz služb preganjati, in rad pove, da ta in t& za kako službo ni sposoben. Kam pa se hoče dozdevati, da tudi za časnikarja ni odveč sposoben, kdor celi narod, za
kterega meni pisati, v njegovem verskem občutku osorno žali, in se posebej, kdor se sicer zjutraj na persi udari in meni, kaj ko ne bi več „osobno politiziral" ter steklo ljudi popadal? — zveččr pa več ne vč, kaj je zjutraj obetal, kdor sicer vedno govori, da vera ni v nevarnosti, pa jo z vzo togoto sam teptd.
Take midi so nas obhajale, ko smo prečitali v nedeljski Številki ,.Narodov" togotni, že večkrat ponavljani napad na vse skozi spoštovanega g. prof. J. Mama, zdaj zavolj njegovega govora v kat. pol. besednici o liberalnem Časnistvu — in pa hujše od Tagblatta, kteri je undan vsaj počakal, da je bil g. Flisov govor natisnjen. Kakor lani vsled govora o ss. Cirilu in Metodu
—	je letos bersnil iz eebe svoj čemi žolč ter k lanskim psovkam pridjal še nekterc zabavljicc. Odgovor so mu lani že v „Danici" dali pošteni učenci, kteri objektivno presojajo prof. Marnovo djanje in nehanje, ne pa subjektivno in po strasti, kakor pisavec omenjenega spisa, ki brez vsake spodobnosti „duhomornou napada gospoda, od kterega, ne mara, ravno dosti tega sam ima, kar slovenščine zna.
Ne „SIov. Narodu", tudi njim ne, kteri g. profesorja poznajo, ampak občinstvu, ktero ga manj pozna, povemo zlasti na besede: — „učitelj, ki niti mature ni naredil, druge izpite pa po duhovenski protekeiji izprosil" — naravnost tole: G. J. Marn je učenec po vsih šolah bil med izverstnimi, kakor kažejo šolski letniki; v 7. gimnaz. razredu n. pr. je bil med 53 součenci pervi in edini premijant, v 8. 1. ltfoO med 39 učenci drugi; po hudi bolezni — malo terdnega telesnega zdravja — mature celo delal ni, vender mu je po doveršenih bogoslovnih šolah bilo na ponudbo dano iti na Dunaj, ali
—	želel je v duhovski službi delati na deželi. Že drugo leto pa ga nenadoma z dežele pokličejo na gimnazijo (česar prav dobro pomnimo), 1. 1859 po postavno opravljeni preskušnji ga postavijo za kateheta na gimnaziji; koj naslednje leto naredi — brez vsake „duhovenske protekcije" — ravnatelj mu je bil J. NeČasek, nadzornik pa Fr. Uigler — pred navadno komisijo na vseučilišču preskušnjo iz slovstva slovenskega, ter je bil 1. 1863 brez vsaktere prošnje od njegove strani
—	še celo brez svoje poprešnje vednosti — postavljen za pravega profesorja slovenskega slovstva na viši gimnaziji ljubljanski. — To, to je istina. On, ki ni prosil ne v Ljubljano, ne za kako oprostitev, celo za službo slovenšine ne, kako more si izprositi, kar mu očita „Nar.''? Gospodje vladni v Ljubljani in na Dunaju, ki so to storili, so morali ve liti, zakaj tako delajo. Kdor prof. Marna pozna, kdor je čital n. pr. v lanskih „No vicah", kar je o njem pisal prof. Makušev itd.; in — kdor čita nekdanjega učenca njegovega zabavljice v „S1. Narodu", pač vidi, kako le td dan prevrača v noč! Neimenovan, pa prizadet se je oglasil; glas vesti je to, kak«r je čutiti. Naj premišljuje ves ta govor, in za nobenega ne bo bolj prav, kakor za rjega samega, ako pride o pravem času še k zavednosti.
— Farnim pa srenjskim predstojništvom v prevda-
rek. Od mnogih premnogih krajev prihajajo tožbe, da so vslcd novih šolskih postav gospodje učitelji po deželi petje in orgljanje pri službi Božji ali že popolnoma popustili ali ga v kratkem bodo, ali da ga oskerbujejo tu pa tam le z veliko težavo in sitnimi pogoji, proti presi-ljeni plači itd. Koliko moč ima lepo petje in primerno spremljevanje na orgijah, kdo ne vč? Škoda re3, da se v naši škofiji v tej zadevi ni doslej poskerbelo, kako bi se v okom prišlo tej pritežnosti. Morebiti bi prav bilo, ko bi v Ljubljani, n. pr. v Alojznici, ali v bogoslovnem semenišču, kjer se že uči petje in godba, napravila se za potrebo šola za orgljanje. Po mnogih krajih so spretni
cerkveniki ali mežnarji in drugi zmožni mladenči, ki bi se tega posla radi poprijeti, in marsikdo bi ▼ ta namen daroval rad precej. Kaj morejo samouki? Nekaj znanstvenega poduka je neogibno potreba. Sprožiti se mora kaj, in dalo bi se storiti to morda, ko bo o letnem zboru podpornega društva duhovskega več gospodov v Ljubljani. Morebiti bi se ob enem na več krajih ali po več mestih vstanoviti dale take vadbene šole? Dobi se morebiti tu ali tam kdo, ki je zmožen tako šolo začeti. — Tudi iz te le misli se utegne kaj napraviti: V Šen-klavžu, tudi drugod po mestih, imajo stalne mašne stre-žaje ali ministrante, kteri čez dan velikrat brez dela okrog letajo. Ali bi ne bilo dobro, d* bi se takim pri lika dalav učiti se orgljanja in nekoliko njih zaslužka, zlasti v Senklavžu, kjer veliko dobivajo, bi se učitelju orgljanja za plačo obernilo? Cerkvenih opravil se že tako naučijo, naučili bi se bolj zmožni še orgljanja in imeli bi sčas ina od tod dobre in cerkvi vdane organi-ste. V takem primerljeju bi se marsikteri ponudili, ki so bili tudi že v kacih latinskih šolah. — Prevdarite rojaki, posvetujte ss in storite, kar je prav in potrebno v čast Božjo in v blagor vernikov.
Iz Vinone v Ameriki piše preč. gosp. misijonar Al. Plut prijatlu 18. grudna 1<S73 in pravi med drugim: „Molitev prijat.ov nam je pomagala, da smo srečno pot dokončali, ker tri dni smo imeli hud vihar, in ko smo bili prišli do Novo-fundlanških klečet (New Foundland banks), kjer je morje plitvo, smo noč in dan imeli tako gosto meglo, da ni bilo moč cele barke na enkrat vid iti, m pišal se je glasila vsako minuto, da se ne bi s kako drugo barko terčiii.
Zdaj, hvala Bogu! popolnoma zdrav in opočit delam po mnozih občinah. Moja radost je moja katoliška šola, ktero sem pred 3 leti vstanovil. Učiteljice tri iz reda Marije Device (Notre Dame) neutrudljivo oblažu-jejo mladež. Kolika radost mi je, kadar koli mi čas dopusti učiti otroke B >ga spoznavati in čez vse ljubiti! To ni tako suho, kakor dan na dan razlagati: „Was ist die Satzlehre, Satzverbindung, starke Verba" itd. (Pa joj! to je že spet greh zoper „precartano novo omiko", — kajti „starke Verba" to se šteje k„omiki* ; Boga spoznati pa ne več po blagem „napredku". Vr.) Dve sto otrok imam v šoli, in v 3 misijonih na deželi jih je tudi blizo sto in petdeset podučevati. Naša mladina napreduje v čednostih in je boljši kakor njih starši, kteri so mlačnost prinesli še iz Evrope. Tukaj se ne sramuje izobražen mladeneč in berhka deklina vsak mesec pristopiti k sv. Obhajilu...
Naših slovenskih duhovnov sem že tri vidil, kar sem se v Ametiko povernil, gg. Trobeča, Stariha in benediktina Rajgeljna... Najberže ne bom več dolgov Vinoni. V našo škofijo pridejo za nekoliko mescev oo. jezuiti, kterim so naš škof ponudili dve mesti, da si izvolijo, Mankato in Vinono.
Moč molitve.
Kako še vselej pomaga molitev za terdovratne grešnike, priča naslednja dogodba iz severnega Češkega. Več let in veliko ste molili mati in hči k naši ljubi Gospej za spreobernjenje 771etnega očeta, ki že veliko Ičt ni hodil v cerkev, ne prejemal ss. zakramentov; duhovne je zaničeval, celo svoje otroke zavoljo molitve in obiskovanja cerkve na vso moč žalil, akoravno so mu skerbno stregli in mu skazovali pravo otroško ljubezen. Poslednjič se je vendar presv. Jezusovo Serce na pre-mogočo priprošnjo naše ljube Gospe usmililo njega in njegove družine; pred kratkim časom je namreč razodel željo iti v cerkev, da bi prejel ss. zakramente. Ker mu
zavoljo velike telesne slabosti to ni bilo mogoče, jc prosil mašnika k sebi, se je spovedal ter prejel 8 pravo pobožnostjo kleče ss. zakramente; od tega dne opravlja vsakdanjo molitev in tudi s svojimi lepo ravna. Čast in hvala bodi toraj vselej pomočnemu maternemu sercu Marij nemu, ki zares nihče ne more reči, da bi ne bil uslišan, ako se je zaupljivo in stanovitno zatekal k Mariji, pribežališu grešnikov. (Monat-Rosen.)
Laska lakota in laška svoboda pod novim Satnrnom.
Lahoni v Rimu si vsako leto glavo tarejo, da bi našli kaj novega, s Čimur bi katoliško prebivalstvo mamili in mu iz glave izbijali srečne čase, ki jih je imelo pod papeževo vlado. Letos so neko novo barko spustili v Ti bero. Imenujejo to tvorbo „Saturn"; pa ni kaj bistroumno izvoljeno ime, kakor meni „Unita". Saturn je bil namreč malik, ki je žerl svoje lastne otroke. N« manj zloglasen slovez je imel Saturn iz tega, da je bil s prestola vergel svojega lastnega očeta!
Kaj ko bi bilo laško framasonstvo in lažiliberal-stvo ta obnovljeni malik, ki je s prestola vergel svojega lastnega očeta, dobrotljivega Pija, in zdaj pojeda svoje lastne otroke, ki glaUii po ul.cah cepajo in umirajo / Požerl jim je ta gladuh samostane in njih premoženje ter druge naprave, po kterih je na tisuče revežev bilo nasitovaoih. Požerl jim je duhovske dobra, ki so bile zakladnica vsim revežem. Požerl jim je šole, v kterih se je mladina učila čednega življenja, ljubezni Božje in strahu Božjega. „Initium sapientiae tiinor Domini." »Začetek modrosti je strah Božji." Požerl jim je - kakor je pravil poslanec Crispi 7. svečana v laškem deržav-nem zboru, požerl jim prihodke tabaka, ki so jih prodali. Požerl kronske posestva, železnice. Naložil pa je podložnim plačati 4 milijone več davka, kolikor primeroma še Fraucozi ne plačujejo!
Stari Saturn, ki se je v novi podobi vernil v Rim, tam ne najde ne zlata, ne kruha; najde pa papir*) in lakoto. Zato ni čudo, kar „Riforma" naznanuje, da je bil »Pust v Rimu silo meršav, volja razveseljevati se prav majhna".
Hazgleii po xrelu.
Nemško. Bizmark je dolgonosast lesjak, vender celo v Berlinu ne more odverniti vsih katoliških skazovanj. Katoliškega taborja bi pač ne bil dopustil v Berlinu, do te kapljice svobode se ni zmožen povzdigniti; toda ondotni katoličani vedč taki tabor nadomestiti. Po stolnem mestu namreč gre od roke do roke pisanje, na ktero se vsi pravi katoličani podpisujejo.
V tem pismu je izrečeno priznanje in zahvala vojvodu Norfolškemu kakor predsedniku katoliških taborov v Londonu G. svečana, zahvala za priserčno sočutje, ki so ga angleški katoličani skazali nemškim katoličanoss. S tem velikanskim skazovanjem so oserčeni v hrambi cerkvenih korist, ki so občne vsim katoličanom vesoljnega sveta. Vsi poslanci oddelka v središu obeh abor-
*) Papirnat denar. Po Marku Minghettu popravljeni ,,Virgil" imenuje sedanjo Italijo: „Cartacea tellu«", t. j. „pa-pirnata zemlja". Kako je tedaj ta reč? Ali ni tudi v Ljubljani tacih ^slamnatih" modrijanov, tacih časniških »kapacitet", ki „novo Italijo" blagrujejo, ki nekaj vertačijo o »svobodi ?"... Koliko daste za »svobodnega" merliča, ki na »svobodnih** rimskih ulicah leži, ki ga je ugonobila »svobodna lakota" ?
nic, nemške in pruske, so že podpisali svoje imena na to skazovanje. — O tej priliki se nam vsiluje misel: kako častitljiva je vzajemna vojska katoličanov po vsem svetu; — kako rčvni, zanikarni, nevredni pa so judeži, ki so izdali svojo mater Cerkev in se potegujejo pod kakoršnim koli imenom za svojo lastno časno sramoto in večno nesrečo!
Listek za raznotero robo in blago.
Is Ljubljane. Zahvala. Prav serčno zahvalo nazna-nujem spoštovanim sosedom in vsemu drugemu občinstvu za tako obilno vdeleženje pri pokopu našega ne-pozabljivega očeta Siinon-a K a 1 a n - a. Bodi vsim bližnjim in daljnim sorodovincem, znancem in prijatlom priporočen v molitev in spomin.
Neža. Kalanova, vdova s peterimi otroci.
—	Katoliška družba za Kranjsko ima v nedeljo 1. suica v svojih prostorih v Virantovi hiši svoj letni shod. Dopoldne o poli-enajstih ima družba sv. mašo v nunski eerkvi. Shod se prične zvečer ob 6 uri. Na dnevnem redu je: 1. Govor; 2. tajnikovo poročilo; 3. poročilo dobrotnega oddelka; 4. nasveti in predlogi posameznih udov; o. volitev novega odbora; 6. sklepni govor.
O tej priliki naznanimo, da je odbor znižal ceno silo koristnih bukev „Keršanska izreja" tak6, da so po 15 kr., ako jih kdo saj 10 skup vzame, sicer pa po lO kr.
—	lilgosp. Frančišk Malczjrnski, škof v Alessi v Albaniji, je šel uni teden skoz Ljubljano v Rim. Pomoči iše, da bi napravil bogoslovsko semenišče za svojo deleč raztreseno škofijo s kacimi 24 duhovnijami. Njegovi verniki, kacih 22,000 katoličanov, so Albanci in po nekoliko, mislimo, tudi Sloveni. Škof je Poljec; študiral je v Propagandi v Rimu in posvečen za škofa je 1. 187<>. Slovani sploh so goreči misijonarji, posebno hvale vredno pa je, da so se zdaj jeli močno obračati na vzhodnje kraje, naj se ta del sveti zopet sv. Cer kvi pridobi, ter se ljudje tako lepih duhovnih zmožnost iz tolikoletne sužnjosti rešijo. Albanija (Arnavt), gorata zemlja ob jadranskem in jonskem morji, obsega del nekdanjega Epira in Ilirije, ima čverst narod, kak poldrugi milijon prebivalcev. ČVrnogorci, Bošnjaki, Serbi, Greki i. d. so njih sosedje. Naj več jih je inobanieda-nov, manj grekov razkolnikov in še manj katoličauov. Ako prav vemo, ima sultan iz belo oblečenih albanskih mladenčev posebno telesno stražo. .Juri Skenderbeg je bil nekoliko časa Albanijo storil samosvojno in odbijal je turške napade do svoje smerti (od 1443 do 1407), sicer pa so bili Turku podložni. Zaupljivo bi se dalo v Albaniji kaj storiti za razširjanje sv. vere, ako dežela dobi gorečih duhovnov, in k temu so potrebe ravno dobre semeniša. Dobro delo je toraj, kdor kaj stori za katoličane v Albaniji.
? Ternovem pri bolnikih za kozami so naprosene sa postrežbo usmiljene sestre, ker strežba druzega oseb-stva ni bila za rabo. - Zakaj niste raji tistih liberalcev poklicali, ki redove obirajo in preganjajo, zlasti osebstva liberalnih časnikov? —
Y Lavantinski škofiji se bode delil zakrament sv. birme v dekanijah: Sv. Jurij na Sčavnici, Laško, Cir-kovice in Šaleška dolina. Dnevi za posamezne fare se bodo naznanili pozneje.
Cesar ima danes, v petek, priti nazaj iz Rusov-skega. _
Ministerstvo je s 15 glasovi zmagalo v zadevi koleka (štempeljna), ki se bode sicer ohranil, ali ministerstvo zgubljuje vsled tega prijatle in obetajo mu celo že prekuc.
Iz Dunaja hoče vediti na pol vstavoveren list, da vstavoverna stranka ne bode privolila davka deržavi, dokler tiste nove zoperverske postave niso od gosposke zbornice sprejete in od cesarja poterjene! — Ali tako?? So mar samo taki poslanci v deržavnem zboru, kteri hočejo zatirati vero naj veči večine avstrijanskih pre-bivavcev? Ima mar brezversko-liberalna stran več govoriti, kakor cesar in njegovi narodi? „Sicer je pa tako trinosko strašilo najberže le želja dopisnika in njegovega lista.
Vtikanje v cerkvene reči je sedanjemu svetu orožje, 8 kterim pekli Cerkev in njene vernike. Rus ubogim katoliškim zedinjencem v njih obrede vsiluje ruski jezik; verniki pa tega nikakor nočejo, in kjer se upirajo, jih ruski poveljniki streljajo, barbarsko tepejo, v železje vklepajo in odvažajo! — Ubogi katoličani! —
Huhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Čč. gg. Albert Nagy, dekan v Cirkovicah, in Matija Grosskosch, župnik v Brezji, gresta v pok«»j. — Č. g. Martin Strajnšak je postal oskerbnik Cirkoviške dekanije; č. g. Matija Fric, dekan pri Veliki Nedelji, kn. vi. Lavant. duh. svetovalec, in č. g. Anton Lednik, oskerb. kaplan v Cirkovicah. — Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Janez Kunce za II. k sv. Magdaleni v Mariboru, in Jožef Zatler za II. v Stari terg Čč. gg. kaplana France Jug in Henrik Ver k ostaneta na svojih sedanjih štacijah, namreč pri sv. Martinu v Rožni dolini in pri sv. Frančišku — Cirkoviška fara in fara sv. Ruperta pri Laškem ste do 1. aprila t. 1. razpisane. — Umeri je č. g. Juri T o fant, duhoven v pokoju. R. I. P.
Dobroini darovi.
Za sv. Očeta: Po gosp. kan. Urhu 3 gl. sr. st. den. in 1 gl. a. v. — Neimenovan 10 gl. — G. A. Ur-bas 1 gl. in Neim. 20 gl. s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro in za odpušanje grehov. — Neimenovan 1 gl. ravno tako.
Za afrikanski misijon: G. A. Urbas 1 gl. — L. Pavlin 1 gl. po g. Rozm. — Z Breznice po g. J. B. 4 gl. 10 kr.
Za amerikanski misijon: G. A. Urbas 1 gl.
Za bu/garski misijon: Neimenovan 10 gl.
Za Trapiste v Bosni: G. Tom. Kajdiž 1 gl. 50 kr.
Za družbo čistega spočetja: Z Breznice po g. J. B. 4 gl. 10 kr
Za bratovšino sv. Leopolda: Z Breznice po g. J. B. 1 gl. 90. kr.
Za kranjske usmiljene sestre r Banjaloki: Neimenovana roka 20 gl. — Neimenovana gospodičina 1 gl. — J. Kajžar več zvezčičev podobie. — G. J. Podobnik veliko podobic. — Neimn. 60 kr. — Neim. veliko podobic.
Popravek. V zadnjem listu str. G2 beri ceno za: „Dve veliki maši" 50 kr. (ne G0 kr.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
Prav lepa hvala! — 0. g. J. J— v Ž.: Bila je neljuba pomota odpravništva (ne vredništva), toraj brez zamere. — Več gg. dopisnikom: Nekaj prav težko odložljivih spisov prihodnjič pride.	_
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.