Leto IV., štev. (O r ns min & p&vs2U!fd!ifl> V Ljubljani, sobota dne 13. januarja (923 Posamezna ftev. stane t Din UEhal» ob 4 «tutraf. Stane mesečno lO— Din u inozemstvo 2Cr— m Oglasi po UriiU. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. (Jpravnfitvo: Ljubljana. Prešernovi ul. št 54. Telet it*. Podružnice: Maribor. Barvarska tfid st. L Tel. št 22. Celje. Aleksandr. Račun pri po itn. ético*, uvoda »ter. 11.843- Pred važnimi odlcSiivami v zunan]i Dolinki «t» VAŽNE AVDIJENCE PRI KRALJU. . POPOLNA SOLIDARNOST MALE ANTANTE. Beograd, 1?. januarja, z■ Položaj se i prisostvoval tudi vojni minisier general Ljubljana, 12. januarja. Slovenski klerikalizem se ne sme presojati le po tem, kako se, odkar je izgubil premoč, udejstvuje kot opozici-jcnalna stranka, marveč je treba nanj to na njegovo kvarnost gledati takrat, kadar vlada in komandira«. Iz taktič-aih ozirov nastopa danes klerikalizem! « modernimi gesli ter vsakojakimi j ia jako resno presoja. Ves dan so se r j Pesul i zunanjem ministrstva vršile konference.] Nemčija ukinila reparacifske dobave vsem državam KONTAKT VLADE S STRANKAMI. — PORAST DRAGINJE V NEM CIJL Berlin, 12. januarja, s. Vlada je v ved- i Draginja je vsled zasedbe ruhrskegi nih stikih z voditelji strank, da more ozemlja silno narasla. Ceno mesu so z;- vabljivimi frazami, ker mu je na tem, «am bo predstavil v vsej nagoti svo-it,era protinarocinega reakcijonarst-va! Med inteligenco se klerikalci danes sksponirajo za slovensko vseučilišče, ■aa deželi pa iitijskaio ljudstvo proti «novnim šolam .in učiteljstvu. Ko so meli m.:w odločevati o usodi uči tel j-tiev, so Siritelja narodne prosveto okrutno preganjali S terorizmom in krivicami so sistematično trebili mo-žko učiteljstvo ter ga nadomeščali najraje s samostanskimi učiteljicami, •aao da je imela duhovščina absoiut- cita svojih vlad. Konšiaiitati je treba. da je Mala an- I Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da ® .P0^1^ P™" ! odstotkov poskočile. Tudi cene masi* ...... . ........ i tiUKrepih. Tekom debat, je bilo sproze- . ui masti to poskočile. poroča cB. Z. ani Mittag» i i ni opaziti za enkrat pre ozov proti Boehumu, ven i bo ukinila reparacljsfee dobave vsem dr- ; dar ga je še nocoj pričakovati. Ir G ki . . , . . ... _ , ___. , . .. - ... . ««Tam, »i imajo po verzajski pogodbi --enkirehen^ bodo napredovale francosk' tarna glede svojega postopanja popolno- i bodo orihodnie S>ii vriill odločilni dozori- ■ ■ ... £ . ,, , , . . — , , ' „ "(„„ ,„ A ' ' i- ' ao?nc pravico ao njih. Svoj sklep bo uradno , čete proti Dorfmundu. ma motna In to ne samo glede splosnih ki v zrmr.n l politiki. „.„J™ -- nji politiki. PRIPRAVLJENOST ČEŠKE. Praga, 12. januarja, u. Izvrševalnl od- i bor strank vladine koalicij« je na vóe- taktičnih načel temveč tudi v vseh podrobnostih. Z ozirom na to ni izključeno, da odpade nameravani sestanek zavezniških dr-, žavnlkov, ki ga ie predlagala Romunija.: »i6** «ji razpravljal o političnem po-Ce se bo vršil, se bo to zgodilo najbržc i lozajtu .Minister narodne obrane UdrZal I notiiicirala prizadetim vladam. Francoska okupacifa v Bukarešti ali pa v Beogradu. Ker bt! iD izjavil, da ie zakon o olajšanja ro ja- ške službe ne bo mogel prevesti, ker je z «Tirom na dogodke na Madžarskem po- bilo na dnevnem redu tega sestanka tu .It stališče Male anianie do zapadnega vpra-, nol besedo po deželi. Takrat, ko so j Sanja in zlasti problema nemških repa-:ir2i,na F°polna pripravljenost češkoslo-:?neli moo, so današnji zaščitniki viso-' racij, se razgovori glede sestanka še na- j vaške armade, ke šole izropali vseučiiiški fondi S i daljujejo. j Danes so se . . pri zunanjem ministru sredstvi svojega ^ terorizma, največ pa j Pc< konferenci s romanskim in Češko- BeoeSu ogbiili zastopniki Jugoslavije, Romunije in Francije. Položaj sc smatra za resen. Solidar- z zakramenti cerkva, so klerikalci uni- j slovaškim poslanikom )e obiskal dr. Nin- "•evali vsako neklerikalno prosvetno '/jIo in prosvetno organizacija Takrat -■o imeli pogum svoie sovraštvo proti prosveti kazati tudi v Ljubljani, kate-ra ni pozabila, kako so razbili slovensko gledališče ter ga cinično izpremc-tiili v svoj — strankarski kino. Danes se klerikalci škandal i žira jo nad korupcijo v državi. Ko so vladali, »o bili korupcijonisti brez primere. Državne in deželne subvencije so porabljali za kupovanje političnih pripadnikov. gospodarske pravice in ugodnosti niso delili po potrebi, pač po političnem naziranju. Šo svinjske hleve so zidali le za klerikalne prašiče in premije so imeli za klerikalna teleta. Socijalno delo klerikalcev je bilo rosveceno le jacanju njihove stranke. Pod lažnjivo firmo karitativnosti to zbirali novce, da so ž njimi pridobivali .pristaiitvv Danes branijo komuniste, ko so imeli puško v rokah, so jih streljali . . . Mesto svobode prepričanja je vladalo za časa klerikalne ere pri nas na.igrše strahovanje. ki se je začelo pri krstu in končalo pri pogrebu. Nobena narodna institucija ni bila varna pred njihovim razdiralnim delom. Zasmehovali so r.aroflno idejo ter napovedali boj celo tako vzvišeni naciio-nalni organizaciji kot je bila Družba čič min. predsednika. Popoldne se je vr- PODROBNOSTI O ZASEDBI ESSENA. - ITALIJA PROTI OKUPA^n Essen, 12. januarja, s. Noč je potekla : kov v županov urad. Po fonnelnih ¿pre-mirno. Pred glavnim kolodvorom in po- j jemnih ceremonijah je general sporoči što imajo Francozi še postavljene puške. : županu, da ima po nalogu svoje vlad' V niesiu samem je okoli 5000 Franco- i izvesti različne naloge, predvsem zase zov. Obratno ravnateljstvo nemških ur- j sti uradna poslopja. 2upan je pristavil žavnih železnic jc preloženo iz Essena v ' da se ukloni le vojaški sili in da bo Elbersdorf. istočasno v imenu mesta Essena prote Kakor poročajo angleške vesti, sta ve-¡ stiral proti postopanju francoske vlad? šilo ponovno posvetovanje, kateremu i nosi Male antante ic popolna. Sporazumen nastop Male anianie profi Madžarski PRED ENERGIČNO INTERVENCIJO V BUDIMPEŠTL Beograd, 12. januarja, r. Države [svoje zahteve, če treba, podprla tudi Male antanie so se sporazumele na | s siio. energično akcijo proti .Madžarski. OU- Zapadne velesile s« bile obveščene. IcisdustrijaLea Stinnes ia Thiesseu sto- \ pila v stik z angleškimi lastDiki rodni- j j kov, da skleneta pogodbo zaradi uvoza ; angleškega premoga ker bo dobava i reoga za nemško industrijo vsled zased -j be rahrskega ozemlja občutno trpela. Iz i Bochuraa se je vsled preteče nevarnosti! ! preselila glavna carinarna r ozadje. Ho- ! POfNCARE DOBIL ZAUPNICO. Pariz, 12. januarja. 1. Francosk; zbornica je včeraj s 478 glasovi pro« 86 izrekla vladi zaupnico z ozirom m odridbe proti Nemčiji. MUSSOLINt OBSOJA OKUPACIJO? Berlin, 12. januarja, uv Listi poroča, tel íKaiserhof-.. ,je zaseden po Francozih, j iz Pariza: V dobro informiranih kropi Vsi gostje so morali hotel izprazniti. Amerikanski žurnalisti so proti protestirali, a zaman. se govori- da je Mussolini včeraj posta' temu ; Franciji ostro spomenico, v kateri graj:¡ postopanje Francijo in naglasa, da štori _ srednji Rinnanijo je pričakovati prihodnje dni . „ ______________ kolektivno demaršo poslanikov Male] N0V VTAD V KUMUNIJO. aniant» pri madžarski vladi. Skupna i Bukarešta, 12. iannarja g. Vojaška ob-nota bo zahtevala: ! 'ast javlja, da ia več oddelkov regular- j 1) da Madžarska takoj ustavi tajno' madžarske vojske izvršilo nov napadi oboroževanje in vojaške priprave, ki!v bUžin! Ora«njamara, In da je prišlo do se vršijo v direktnem protislovju obvezami iz trianenske pogodba In mi roljubnimi Izjavami madžarskih državnikov. Te priprave So naravnost na- perjene proti državam Male antante; 2.) da se takoj razpustijo in trajno onemogočijo fašistične organizacije, ki neprestano bttjskajo na vojno, zbirajo dobrovo'jce, jih oborožujejo. organizirajo to!pe ra obmejne napade z j malih spopadov t ebmejnintl stražami _ i Fo triurnem boju je bil madžarski na-pad odbit. Število mrtvih in ranjenih fe nI znano. Romunska vlada ne bo storila nobene akcije, dokler ne bo dobila pojasnila, Iti ga jc nujno zahtevala iz Ba-dlmpešte. Vrhovni komandant. Degoutte j« javi! Italiji eleikoprej na stališču gospodar Luthrp, da ga pričakuje i skfh in re vojaških odredb. Obenem po magistratom. Dr. Luther udarja Mussolini, tia se bo dosledno opi želi general govo- j ral nadaljnjemu izvajanju irancoskegj razpolago v urad- načrta In dal tadi svojemu zastopnikr id sebi." General"je odšel nato v sprem- v reparacijski komisiji naleg, da glssui-i stvn močne eskorte in številnih častni- • za nemški moratorij. Nemška protestna noia OKUPACIJA RL^iRSKEGA OZEMLJA POMENJA KRŠITEV MIROVNE POGODBE. Berlin, 12. januarja, i. Državni tnjn:k i Zaradi tega računa z dobro voljo oeuv za r.uiianro zsdeve ie izročil danes fran- ! Ške vlade in pomočjo pri nastanitvi čei sv Cirüa in Metoda Vsako narodno! tef razv!ja]o svojc delovanje pod taj sodelovanje je bilo s klerikalci nemo goče. V svojem sovraštvu do .Tugo-slovanstva so pripravili slovenskemu rodu najbolj sramotne dneve, ko so v habsburškem deliti ju gnali naše najboljše sinove in očrte, slovenskega človeka v bratomorni boj, doma pa ?o lirrali uloio špijonov in krvnikov nad lastnimi brati. V Jugoslaviji so se morali spočetka potuhniti. Opetovano pa se iim ie no-erečilo se zopet pririniti do moči. Kadar se je to zsrodilo, že je ves naš na-T?redni svet občutil niibovo staro pest. Demokratska stranka je vedno znova poskrbela, da se je storil konec njihovemu režimu. Izdržala ie vso težo boja » klerikalizmom. Vse drugo je koleba-3o ali pa živelo pod okriljem rletr>okra-fov v zaščiti pred klerikalci. Naiboliši dokaz, kako uspešna t? bila nolitika demokratov proti klorikalcem, je smrtna jeza, ki odseva iz klerikalnega boja zadnjih let proti demokratom. Da bi ne imela JDS tako izvrstne in razširjene publicistike, da bi ne bilo v njenih vrstah neupogljivih, odločnih in brezobzirnih borcev, da bi delo demokratov ne bilo poglobljeno s sistematičnim kulturnim delom, bi ne bilo mogoče vzdržati klerikalnega navala, zlasti ker so se nedemokratske vrste napredr.jakov dale ponovno zbeeratj z demagogijo in zvitostjo klerikalne taktike. Boj proti tako silno organiziranemu, rseh sredstev se poslnžujočemu kleri-kalizmu bi bil presegal napredne moči, da niso slovenski demokrati člani največje vsedržavne stranke, ki je armado svojih somišljenikov.^ številom svojih mandatarjev, z orožjem svoje-ik.-a naprednega jtigoslovanskega pro-erama ščitila interese naprednega ju-sroslovanskega življa na Slovenskem. Kako slab bi bil profikierikalni odpor v Sloveniji, ako bi bila ta naloga prepuščena le majhnim političnim skupinam. kakršne so SKS, NSS ali SSJ! Sedaj sto.iimo pred novimi volitvami Klerikalca zidajo gradove. Oni upajo v zmago radikalne stranke, ker vedo. da M v tem slučaju lahka postali njeni zavezniki za ceno, da se jim prepusti Slovenija v svobodno oksDlaat&ciio. Ia akonvno imaio de- nim protektoratom same madžarske vlade in s pome tja viadinih organov; 3.) da Madžarska z oboroženo silo razžene tolpe, ki uprizarjajo obmejne MADŽARSKI POSLANIK Pil DR. NINČIČU. coskemu poslaniku v Berlinu kot odgo- ! i vor na francosko obvestilo o okui>s«ip I ruhr3kega ozemlji, obširno spnjneniro i nemške vlade. Spomenica se glasi: Gospod poslanik! Čast mi je, da Vam Temu nasproti pa mora nemška vlad" cdkriti tastor. s katerim zagrinja. fra.r ■ eoska vlada pravi namen tega koraka. Sklep reparacijske komisije ne opravičuje fr.inccske vladf v «inisbi citiranih p.v Beograd, 12. januarja, g. Danes p»"; ^estiio z dne 10. januarja, ki ca je ;'to-poidne je ponetil zunanjega ministra | časno prejel tudi nemški poslanik v Pa- inadža-rski podanik, ki je izjavil, da j rizn od francoske vlade,, v imenu netn-Madžarska nima nobenih agresivnih ! ške viade sledeče odgovorim: ekeelenca, na Vašo ustno in pismeno ob- j ragrafov k zasedbi ki pomenja kršitev uú rovne pogodbe. Po spomenici reparacij sks komisije z dne S. uiarca 1922 more francoska, vlada. a!:o se pošiljatve less namenov proti Jugoslaviji. Za dogodke ob rumunski meji n-.adžarska vlada Francoska iu belgijska vlada sta skle-' rrili zasedbo rahrskega ozemlja, zasedbo napade ter voditelje in sodelujoče ka- ni odgovorna To je delo neodgovornih znaje. i elementov. Minister Ninčič je opozoril r>Ia!a antania smatra kolektivno de- podanika na vesti, katere siliio k dn:- KiarSo kot prvi korak svoje akcije, ne pripušča pa nobenega dvoma, áa bo gačnemu naziranju, ter je dodal, tía je položaj jako težak. Volilno ifibanfe in premoga ne vršijo redno, zahtevat-' plačila v gotovini. Ako so ta neizterljiva. potem lahko sr-ede gospodarske, RADOCALSKI TEROR. — ZEMLJO RADNIKI NE GREDO KOALICIJO. V NIKAKO Beograd, 12. januarja, g. Glavni odbor zemljoradniške stranke je danes nadaljeval svoje zborovanje. Podeželski delegati stranke so med drugim poročali o demagoški radodarnosti radikalcev, ki delijo med prebivalstvo živež po nabavni ccni, po nekod tudi zastonj, in to celo v krajih, ki glede prehrane niso pasivni, da s tem podpirajo svojo volilno kampanjo Zborovalci so to postopanje soglasno obsodili. Glavni odbor je potem sklenil resolucijo v kateri pravi, da stranka oficijelno pri volitvah ne bo paktirala z nobeno d-;-to stranko ter da nastopi ostro preti Avra-movičevi in Komadlničevi akciji, ki stremi za razkolom stranke. Dalje povdarla mi mnogi uradniki demokrati iz vsega okrožja. To je račikalce tako ujezilo, da so vsem demokratskim uradnikom odpovedali služba Se bolj rigorozr.o postopajo radikale! v svoji voliini borbi v južni Srbiji in črni Gori. Ministrski svet je skietiil. da se morajo vsi demokratski uradniki v teh krajih premestiti in na njihova mesta postaviti «zanesljivi ljudjea. Predsedstvo demokratske stranke. Beosrad, 12. januarja, r. Ponovne ve- sti o izvolitvi g. Ljube Davfdoviča za predsednika glavnega odbora demokrat- sek stranke, ki so se širile v raznih H- ... , , , stih, so netočne. G. Davidovič je podal resolucija, ca se morajo povsod kattdid- j ostavko z j2recn0 izjav0. da je nje;ova ratl samo za stranko zaslužni možje m ostavka nepreMIcna. Giavni odbor stran-da se nikjer ne sme dopustiti cepljenje j ke w df>sedaj nj ime, nobene p!enarn3 hst Na pravoslavno novo leto ¡zda stran- > seJe> temve£ SQ s0 ieftaja„ večinoma Ie ka proglas na narod. j onj č,anj ^^ kj se nahajajo v Beo. Beograd, 12. janauria. g. V Veliki j gradu, dosedai ni mogel o tem vprašanju Plani je demokratska omladina priredila j sklepati. Odločitev bo padla, ko se sesta-na srbski božič veliko demokratsko za- j ne glavni odbor, k: je edino kompetenten, bavo, katere so se udeležili med drusi-' da reši to vprašanje. sta označili kot kontrolno komisijo in že J nančne ali podobne ukrepe, nikakor p* njerjev in uradnikov. Ta komisija naj bi • ne sme vdre*i z oboroženo silo v dossds; v spremstvu vojaštva nadzorovala poši- ! nezasedene dele Nemčije, kar znači kr liatve premoga zasirurala izvedbo na- j šitev nemške suverenitete. Poleg tega črta reparacijske komisije in odredila j bi smela napraviti tak korak le eelokur vse potrebno za reparacijska plačila. Za: j na anfania. radi tega je dobila diktatorsko oblast i Kljub izjavi francoske vlade smatrs nad o&objeitn nemške uprave in zastop-; nomfka. vlada ta korak za oborožen ns-niki industrije v zasedenem ozemlju. Po-1 pad. Kot edini vzrok zanj navaja fran leg tega mora po lastni sodbi preiskati j eoska vlada zaostanek v pošiljatvi vse tamošnje urade, tovarne, rr.onike ic j in premoga, in ta razlog ji zadostuje, d? dru"e naprave. -okupira n:ijvažnejše dele naše države. - ' -- - • • ■ — —t-emv Vr Igijske čete so vkorakale \ more se temu kr?enju miru upreti, ven v močnem številu in oboroženem stanja, j dar pa odklanja v?o odgovornost za mo Francoska vlada utemeljuje svojo akci- j rebitne težke posledice. Prva posledic? jo z ugotovitvijo reparacijske komisije glede pošiljatve lesa in premoga in se skiicuje na § IT in IS, H. dodatka. VUI. dela mirovne pogodbe. Obenem izjavlja, da ne misli pri tem na kako vojaško akcijo ali zasedbo političnega značaja. ¡p padec nemške marke, drugih pa S" za enkrat ne d?, predvidevati. Vsekakor nemška vlada pod temi pogoji in dokler traja to stanje, ne more izpolnjen ti svojih dolžnosti napram državam, k" so vpaile v njeno ozemlje. mokrati na Slovenskem le tri manda- kratske pozicije, pa bo demokratska te. gre glavno sovraštvo klerikalcev proti njim. Vsakemu drugemu nasprotniku privoščijo mandate preje nego demokratski stranki. To je narivn:». Dokler imajo demokrati svoie rtosto-janke^ na Slovenskem, je najmočnejša politična stranka Jugoslavije neposredno angažirana kot zaščitniea naprednih interesov. Boj klerikalcev proti napredni ideji zadene vedno na pozicije te stranke. Zato ta boj ne more imeti traineea, usnelia. Zrušimo demo- stranka doslnteresirana na razmerah v Sloveniji in odprta je pot k popolni »^gi — tako računa klerikalni gene-ralšfab. Ta račun je napravljen brez krč-marja. Navzlic splošni zbocrano-ti je ostalo v našem ljudstvu še dovolj treznega preudarka, da l>o poskrbelo ne za oslabljen je. temveč za oiačenje demokratske moči. Ker ta moč je skala, na kateri «e razbiia klerikalni naval- Mitfsns^i VOSd! Lltvancl niso postopali sporazumno s — -t»^:. «-«««»9*A Francozi, ampak na lastno pest v nme- Bfcrlin, 12. januarja. Is. Par ur r« pri- nastala vsled vkorakanja Francozov r hodu vesti, da so francoske čete zasedle j ruhrsko ozemlje, posrečilo n ¿opaženo za' Essen, je prispete druga alarmantna vest, j sesti njemensko področje in si ga prilz-da so litvanske čete vdrle v nevtralno 1 stiti. Morda so pri tem računali tudi n.i lavno i to. da jim francoske čete r.e bodo dela'-.. lotila j ovir, kakor pa vse kaže. je francoski v;- njemensko ozemlje ter obkolile mesto Menici. Prebivalstva se je vsled tega še večja panika, ker se ie hovni poveljnik, ki je o vpadu Litvancev splošno smatralo, da postopa litvanska j takoj obvestil velecoslaniško konferenc vlada sporazumno s francosko, da bi si j odločen s sflo odbiti litvanske četaše. P na ta način na škodo Nemčije prisvojila zadnjih poročilih je prišlo že do prv:' to sporno področje. Šele kasno zvečer se j prask med Francozi in Litvanct. je dognalo, da re gre za vpad titvanskih J Nad celim njemenskim oz^mljen čet. ameak le za prostovoljce, ki prinaaa- j proglašeno obsedno stanje. Prebivalstvi jo litvanski naciionaiistični zvezi «Želez- j je mirno. ni volk». | -- Po danes dospelih vesteh iz K6nigsber-ga pa so bila včerajšnja poročila tudi sicer pretirana. Točnih vesti o situaciji sicer še ni, le toliko je gotovo, da se nahaja mesto Memel še vedno v rokah francoskih čet, ki skrbe v mestu in v okolici za red v imenu velepsslaniške konference. Tudi to se mora oeotoviti, da IZMIŠLJFNE VESTI O ČEŠKI?! VOJAŠKIH PRIPRAVAH. Praga. 12. januarja, u. Vesti o kc«-centraclji čeških čet na nemški meit, s so razširjene po Pragi in Berlinu *-nemško-nacioTialr.e izmišljotine. Poslanec 9?ofsnik ' AnTerik°- werse ie °žetiil z bogato Ame- Odklonil kandidaturo I je kralj Konstantin dne 30. sep- Maribor, 12. januarja. i tembra na parniku «Patris» prepeljal v Poslanec Drolenlk, nositclj kandidatske! Palermo, Je Izjavil, da se bo gotovo še liste SKS za mariborsko okrožje, jc javil I vrnil v domovino, kjer bi rad nrnrl, če-nacelstvn stranke v Mariboru, da se pri ■ Prav najbrže ne več kot kralj, ampak -Klanjih volitvah odpoveduje kandidaturi. | kot zasebnik. Ta želja se mu ni izpolnila. Korak poslanca Drofenika je velezna-Jilcn. V krogih SKS se povdarja. da je povzročilo to krizo globoko nesporazum-ijenie, ki vlada žc dalje časa med gg. Ororenikom in Urekom ter Mennoljo. V stranki se namreč vedno bolj pojavlja •ročna struja onih resnih mož, ki ne mo-rojo razumeti, da bi smela v času, ko bi !'i!o treba zbrati vse napredne moči v enotno fronto, stranka iskati nasprotnika v volilnem boju tam, kjer ga ni, ter s tem .-kodovati napredni stvari. SREZKI KANDIDAT SKS ZA OKRAJ CELJE-VRANSKO. njimi je ona. datirana e 5. novembrom 1918, ki jo je takratni londonski poslanik Jov. M. Jovanovid dostavil regentu Aleksandru — v imenu dr. Korošca in dr. Cigrije. «Ne moremo vzeti na znanje Pašičeve izjave,» — pravi depeša — «da je prestolonaslednik odbil potrditev sporazuma, doseženega v Ženevi in da .ie On. Pašič.^ radi j tega podal ostavko kabineta. Vedite, 'da bi se vsaka obstrukcija proti že- Stoprvi... Iz Prage nam pišejo: V torek je btl na!nevskem sporazumu smatrala kot^ ga-dvoriščn sodišča v Taboru obešen moTl- i ženje jugoslovanske ideje.» Končuje: lec Novak, ki je zavratno na samotni ce- j ^Ako se podaljša Pašičevs. obstrukcij-sti pri Rečnici umoril In oropal dva me-! ska politika, lahko tudi položaj dina-sarja. stijo postane problematičen.» Depešo Usmrtitev Novaka je prva justifikaciia ; je prejel Stojaa Protič, ki jc takrat odkar obstoji češkoslovaška republika. | nadomestoval Pašiča; on je po .lova-Predsednik Masaryk se je dosedai upiral j r.oviču poslal energičen odgovor Ko-! podpisovati smrtne obsodbe. Po čudnem ' j naključju je bil morilec Novak baš sto-i prvi v republiki potom Tednih sodišč na j smrt obsojeni zločinec. L. 1919 so če-koslovaška sodišča izrekla 15 smrtnih spodu Mateju TJubadu. Spor«! obsegaff Prvi dan v torek, 16. januarja 1.) Konferenca Branislava Nušiča, 2.) Pred pozo-rištem 30. oktobra 1869 (evokacija prve predstave v novem poslopju), 3.) Beograd r.ekad i sad. komedija J. St. Popo-vlča, 4.) Hajduk Veljko, junaška drama Jovana Dragaševlča (prvo dejanje, peta in šesta slika). Drugi dan. sreda 17. ja- Otejave * Na plesni veniek pevskega tbora Glasbene Matice, ki se vrši danes v soboto, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Filharmonične družbe, še enkrat opozarjamo. Komu se pomotoma ni poslalo vabilo, ga tem potom vabimo • na našo prireditev. Vstopnina za nečla- Celje, 12. januarja. Na zaupnem se- j u .i, s-.ankn SKS. ki se je vršil te dni v Cel j t: obsojenih je bik, 13 moških celjsko-'. ranski srez, je bii postavljen i m 2 zel]sk ' rna!ve?.,(8) radl S5 . e „ D.,,, i umora: . 1920 je bilo na smrt obsojenih strankin srezki kandrdat g. Fran Piki i „, ............ ,„„ „ sni posesiniK m trgovec tlcit s limcliem v Smrt kralla Konstanfi&a i3ivši grški kralj Konstantin, ki je umrl v četrtek dopoldne v Paiermu v Italiji, j postal žrtev nenadnega krvavljen.ia v .¡ožganih. Bolehal je že dalje časa na •rteriosklerozi in na ledvicah, vendar pa ~ nastopila katastrofa docela nepričakovano. Na dan smrti je nameraval s -voio redbino odpotovati v goste k vojvodi Aosti v Napolj in se potem za stalilo naseliti v Florenci. Ob 9. uri dopoldne na ga je nenadoma zadel mrtvoud na možganih in je padci v nezavest. Kljub akojšnji zdravniški pomoči js že čez e uri izdihnil in je bil ves čas v ago-'ii. Izgovoril ni niti ene besede. Pogreb bo vršil prihodnjo soboto. Truplo kra-"u Konstantina bo balzamirano in prepadi no v Atene, ako ho grška vlada dolina prevoz. O smrti so takoj brzojavno obvestili Pijanskega kralja ter člane grške din?-ijc: grškega kralja, njegovega brata Pavla, ki študira na navtični šoli v Atc-•h, kraljevo mater Olgo, ki živi v Paru in štiri brate rajnkega kralja: Juri-Pariz, Nikola, ki se mudi na ligursk! 26 zločincev (20 moških, 6 žen, 8 ro-i parskih umorov), I. 1921 je število na-| raslo na 38 (29 moških, 9 žen), v prvi polovici 1922 je bilo že 21 smrtnih obsodb (17 moških, 4 žene, 8 roparskih umorov). Povprečno pride na vsakih 120 tisoč prebivalcev češkoslovaške republike na leto 1 smrtna obsodba. Sodbo nad morilcem Novakom je izvršil ob 8. zjutraj praški rabeij WohI-schlager, ki je od leta 1903 bil brez svojega poklicnega posla. Justifikaciia ie bi- i __ Stanje dr. Rašlna, češkega finanč-la izvršena v 30 sekundah, smrt Nova-' r.ega ministra, se znatno boljša. Dr. Ra- rošcu in Cingriji. Medtem pa — pise Protič/— se je izkazalo, da Korošec in Cingrija sploh nista pnsala te nedo- depeše. temveč je preiskava ' stojne nuarja dopoldne prva seja kongresa j ne 15 Djn za akademike 10 Din. Vstop-predstavnlkov slovanskih gledališč. Tret- nice sc bodo prodajaIe zvečer pri blagai-jl dan. četrtek 18. januarja Smetanova ' nj odbor opera «Prodana nevesta, : ' Jav„0 ^ nje 0 pasteurta. V so- 11. mL IT® h?"VS TV °,d/a.V boto. dne 20. januarja ob pol 8. uri zve-Ljubljanl. V soboto ia m nedeljo 14. ja- j čer M vrJi v veliki ^^ Mestnega nuana uprizon šentjakobski gledališki j doma ■ ,jtKisko predavaHj, 0 .potr.e. oder burko v treh dejanji: «Avtomobi- , flu Pa5te,irja « človeštvo» v spomin S» list». Igra je polna humorja, in bo vibu- ,av0 stoletnice nieg0vega rofctv* jala salve smeha. Z ozirom na zelo ome- , Predava xo?pa dr. Simec, šef bakterija J™ ' loškega zavoda Vstop prost Vsi sloji | so prijazno vabljeni. Dramatični odsek Sokolskega dnt- predprodajo v kavarni Zalaznik pri blagajni od srede dalje. ^ ^ ^^ ^ ^ ------------. _ .. . ■ Mariborsko gledališče, t nedeljo 14. ' iiva iieS^lV Tm dognala, da sta jo Jovanoviču izročila, januarja ob 15. ari se zadnjič uprizori j .Pogu;TineKa Tončka». Spicarjevo prav-Angleža Steed iu Watson ob povratKu yuii5eT <0biean £0vjek», ki je imel prt ■ ufc« " 5 deianiih. Ker je bila premner, iz Pariza, kjer sta imela opravke^ radi | Vfeh dosedanjih predstavah velik uspeh. | nameniena predvsem mladini, se na re-nasega ujedmjenja . . . «Foslantk Jo-, predstava je primerna tudi za mladino'^ ^»m nHr^U . I prizo vabi predvsem odrasla publika, e* vanovič je potemtakem bil agent an-1 in M cene znatno znižane. Zvečer na- | katero se ¡_ra ponavlja. Predprodaja gleških publicistov, zato so po pre- j stopi prvič kot dirigent «Fausta» kapel- ' iskavj takoj pometli z niim.» — Danes • nik Andro Mitrovič. ravnatelj opere in je šef zemljoradničke stranke. Ampak | operete. Istočasno se predstavi kot Mar-Protičevo odkritje je le ena plat zvo- j ?erita njegova soproga, gospa Anica Mi- --------------, . . -----njegova soproga- gospa-------- na. Gotovo bo gosp. Jovanovič dodal, trovič, znana že iz njenih lanskih gosto-dnigo polovico, in kolikor vemo, ima: vani v Mariboru. «Fausta» poie zopet tudi on se ostre puščice v zalogi. Po svetu kova pa Je nastopila šele po 12 in pol j šin si je dal montirati v svoji bolniški minutah. Zdenko Knittl iz Zagreba. V torek dne 16. januarja igra vlogo Lidije v barona Trenkn gospa Mitrovič. Poljska pevska društva pridejo v Jugoslavijo. V poglobljenje kulturnih vezi med Poljsko m Jugoslavijo priredi, kakor smo že včeraj poročali, spomladi krakovski akad. pevski zbor turnejo po sobi telefon, s pomočjo katerega daje Novak jedo zadnjega dne živel v pre-j svojim uradnikom v ministrstvu direkti- Jugoslaviji; nato pride lvorski tehnični pevski zbor, meseca junija pa krakov- pričanju. da bo presedel nekaj let v ječt 1 ve in odgovarja na razna vprašanja potem pa se veselil svojega plena. Skril j _ Grško-češka trgovinska pogod-je bil veliko vsoto denarja, ki sta Jo ime- 1 »ja. «Politika-» doznava iz Aten, da je l.i umorjena mesarja seboj. Upal jc, da j bila podpisana provizorna trgovinska jo po prestani kazni Izkoplje ter porabi.; konvencija med Grško in Češkoslovaško. Ko mu jc na predvečer justiiikacije predsednik sodišča naznanil, da je pomi-loSčenje odklonjeno in da bo drugi dan obešen, je Novak ves bled skočil proti sodniku: «V republiki se ne sme niko- gar obesiti!» Ves dan je bi! kakor iz sebe. j šbem. Atenska vlada je objavila naredbo Venomer je trdil, da je nedolžen. Ponoči ni spal in ko se je bližala zadnja ura. jc neprestano gledal na kazalce svoje i Korakal je mirno med orožniki in je med j j.vonenjem mrtvaškega zvonca udano ■'ieri, Andreja v London in Krištofa v j stopil pod vislice... ie ob - Jugoslovanski episkopat in Ljn-Jovanovič. Povodom zagrebške Aofovske konference, na katero je '»spel tudi minister ver Ljuba .Jova-novič. razpravlja «Obzor» o položaju atoliške cerkve v naši državi in o Junih medsebojnih odnoŠajih. Kleri-•ilna stranka — pravi «Obzor» — ■di politično organizacijo katolikov i po njej katoliška cerkev politično agira napram državi, v kateri se iti oslabljena in zapostavljana. To-t katoliška cerkev nikoli ne vodi ra-:kalne politike, zato jo tudi SLS • -vojila avtonomistično stališče, ki je ierikalnemu vodstvu ohranilo mož-ost paktiranja z vlado; če treba je LS tudi republikanska in federal istič--1. medtem ko se katoliški episkopat ni pregrešil zoper svetopisemski ■incip: Bogu kar jo itd. ... Ta dvo-no držanje je povzročilo, da se kle-;;:a!na stranka bliža popolnemu raz-:iiu. Prihod ministra Jovanoviča na-■ .-.lie vsem prerogativam pravoslavne - rkvf ¡»rnc-nja. da radikalci hočejo ir s katoliškim episkopatom. Stare ""•tt.ernichove metode postajajo pri ra-ikalcih zopet sodobne Pri kons-^rva-ivnih elementih je razumljivo, da v žepne ure. Tik pred osmo so prišli ponj. J — Atentator na Milleranda. Anarhist Bouvet. ki je 14. aprila strelja! na predsednika francoske republike, ko se je ta vračal s pregledovanja čet na Long-champsu. je bil te dni obsojen v Parizu na 5 let ječe. grupe Avramovič' - Komadinič, Id so sklenili, da nastopijo samostojno. Posebno grupo tvorijo tudi posl. Mi5a Popadič, ki bo kandidiral v užiškem okrožju. Kot zemljoradniška skupina bo tudi grupa i*>sl. Divljana samostojno nastopila. Oficijelna stranka odklanja vsako skupnost z radikalci ter jim napoveduje na celi fronti cajostrejši boj. 4- V obrambo kierikaiizma je napisal gosp. profesor Kušej članek, ki ga je objavil na uvodnem mestu «Slovenski Narod». Mi smo izrazili svoje začudenje nad tem dejstvom ter očitali «Narodu», rla brani teorije klerikalcev, ki se v jxitu svojega obraza trudijo dokazati, da se jim po krivici očita protinarodno mišljenje in delo. Gospod profesor je hud, da napadamo «Slovenski Narod» in ne njega, ki je gleSkih publicistov zato so po pre-{ stopi prvič kot dirigent «Fausta» kapel-1 v^topiic^pri^br. Jdo&iiku'v RožnV dolin! iskavj takoj pomeUi z n.um.» — uanes ; nik An(lro Mitrovič, ravnatelj opere in j m br_ Uranu na Q]incah. Začetek točno ob 8. uri zvečer. * Starešine J. A. D. »Triglavv, ki prebivajo na bivšem Kranjskem in se nameravajo udeležiti triglavanskega zbora in elitnega piesa dne 3. februarja v Mariboru, naj se oglase najkasneje do 18. t. m. na naslov: J. A. D. «Triglav» v LJubljani, univerza. Obenem naj javijo, ali re-flektirajo na to, da se jim preskrbi stanovanje v Mariboru. — Za ljubljanske starešinsko okrožje: dr. A. Serko, unir. prof., dr. A. Praunseis, zobozdravnik. * Sokolski ples v Brežicah. Na zadnj' odborovi seji brežiškega Sokola je bil soglasno sprejet sklep, da sc dne 2. svečana priredi v veliki dvorani In vseh ostalih prostorih Narodnega doma velik sokolski ples v širšem obsegu. Priprave in zanimanje za ta ples je veliko. Vse se trudi, da bi ta ples nadkrtlil vse druge plese v Brežicah. * Kino «Matica» v Ljubljani. Jugoslo-venska Matica v Ljubljani otvorl jutri ob 11. uri dopoldne svoj kino pod imenom «Kino Matica», kojega smoter bo v prv! vrsti kulturen. Otvoritveno predavanje s skioptičnimi slikami «Po Bosni in Hercegovini» bo imel gospod Kari Mahkots, tajnik Jugoslovenske Matice. Popoldne iu zvečer se vrše kinematografske predstave, pri katerih bo sodeloval orkester Dravske divizije. Predvajal se bo znamenit zgodovinski film iz Napoleonove dobe: 'Kralji v prognanstvu». Vstop k otvoritvenemu predavanju je prost in se uljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za Netočne so vesti, ki so se razširjale pred nekaj časom, da dobista Češkoslovaška in Rumunija v solunskem pristanišču iste koncesije, kakor Jugoslavija. — Gregorijanski koledar na Gr- s katero se v Grčiji uvaja gregorijanski koledar, kakršen je v rabi v ostalih evropskih državah. Ljubljanska drama. Sobota, 13.: «Svatba Krečinskega». de lavska predstava po znižanih cenah. Iz. Nedelja, 14.: ob 3. pop. «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «Cu- m «trna sko pevsko društvo «Eho». Gostovanje g. Htig. Zatheja v Kra-kovu. Naš prvi operni basist g. Hugou Zathev je gostoval te dni z velikim uspehom v Krakovn v operah «Faust» (Mefisto) in «Prodana nevesta» (Kecal). Nov operni bariton v Ljubljani. Na mesto g. Rom,morskega, ki ga ljubljanska opera še vedno zelo pogreša, je bil angažiran g. Balaban. prvi operni bariton. rodom Ros, ki je pel na gledališču v Tifliau ter Je dospel iz Carigrada v Ljubljano. Gosp. Balaban ima velik ba-ritonski repertoar in nastopi v kratkem 1 S tem je rešeno akutno vprašanje. Stoletnico rojstva Cesarja Franka, ki je padla na 10. december L L so proslavili v beograjski narodni univerzi s p-pdavanjem skladatelja M. Milojeviča in z izvedbo nekaterih Frankovih pesmi. WaIkuro so dne 10. Januarja zopet dali v Zagrebu, kakor pišejo listi s silnim n?pehom. čeprav so Zagrebčani na | prosvetno delo na tem poliu. zadnji matineji Zagrebačke filharmonije j * Prihodnja plesna vaja ljubljanskih protestirali proti izvajanju Wagnerjevih j akademikov se vrši v soboto 13. t m. v skladb so sprejeli Walküro v* novi ra-sedbi (Sieglinda-Čaletova, Fricka-M. Po- dama Iz so- spišil, Wotan-Vuškovič) izredno navdu-1 šeno. Orkester je dirigiral Milan Sachs. dvorani «Naprednega dij. doma», v To-manovi ulici 3. (bivša arena Narodnega doma) r»b 8. uri zvečer. — Tajnik. * Grcmij trgovcev v Celjn naznanja. dež sv. Antona netov». Izv. Pondeljek, J5.: Liliom. C Torek, 16.: Zaprto. . - - „ . . _ , . _ _ , Sreda, 17.: «Čudež sv. Antona» in <Črna i ijani. Pravljice bodo zajete iz domačega ; * O. Z. javnih namešcencev in vpoko- in tujega življenja ter bodo izhajale ilu- ' '—...... r - -'-"—■-----=— — strirane v snopičih po 82 strani. Narodne pravljice za mladino tačne j da se nahaja njegova pisarna v Celjski i izdajati Splošno žensko društvo v Ljub- j carinarnici, I. nadstropje, soli a št. 46. dama iz sonetov». C. Četrtek, IS.: «Idiiot». Začetek ob pol Izv. Petek, 19.: «Liliom». D. Sobota, 20.: «Vojiček». Izv. Ljubljanska opera. članek napisal in podpisal Pa nam je j Sobota. 13.: «Jenufa». C. vseeno, kako sodi gosp. dr. Kueej o j Nedelja, 14.: «Triptychon». Izv klerikalizmu in nič bi ne imeli proti temu, da je svoj članek objavil v «Slovencu» Smatrali smo pa za nedopustno. da list, ki pravi, da je napreden in ki je še nedavno prav dobro označil sovražno razmerje Vatikana do našega naroda, prinaša uvodnike v zagovor kierikaiizma. Ako naj ima g. profesor s svojo teorijo, da je samo Pondeljek, 15.: Zaprto. Torek, 15.: «Gorenjski slavček.. A. Sreda, 17.: Zaprto. Četrtek, 18.: «Mefistofeles*. B. Peick, 19.: «Nižava». Izv. Sobota, 20.: «Jenula». E. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 13.: «Avtomobilist». K/v-InTi-, 1.1 - * A ,-f AmnhUlct» Občni zbor Sokola Sodražica se 1 vrši v nedeljo dne 21. t. m. z običajnim ! dnevnim redom v društveni dvorani pri 1 br. Štrbenku na kar se opozarjajo vsi 1 člani društva. — Odbor. Izobraževalni odsek Sokolskega dru-: štva v Sodražici priredi v nedeljo dne : 14. januarja šaloigri «Eno uro doktor» i ter ¿Brati ce zna». Prireditev se vrši v ! dobrodelne namene. Začetek ob 3. pop. jenccv v Ljubljani Ima nujno sejo širšega odbora v soboto 13. t. m. ob 20. uri na magistratu. Poroča prof. Reich iz Celja. Na vidiku so važni ukrep?, zato vsi! —• Predsedstvo. » Društvo vpokojencev južne železnice v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 28. t. m. točno ob 2. uri popoldne v vrtnem salonu restavracije «Pri levu», Gosposvetska cesta št. 16. * Literarno predavanje. Danes zvečer ob 8. uri predava v salonu hoteia Llovd na sv. Petra cesti g. Mirko Kragelj o Alojziju Gradniku, pesniku «Padajočih zvezd». Brez vstopnine. „ , , .. „ «„. o ¡o „d-m i 1 Zveza nastav'jencev denarnih zavo-;v„ 2fSTJSTO Izmed i* velepodjetij za Slovcn-jo nazna-lavnejših sokolsklh sekcij v Srbiji. Duša j n», da se vrš, n,en redu, občni zbor v ___: ~ — rutico« Partnv-Tinvid. noti i "eocijo cnc h. januarja iv.j. os iu. v Kav ' Inošajev. notranjega reda in medvorskili! £ke?f kierikaiizma med drugim doka- " 0 f rtTT«! ri* ÍA norrvr n/vfff OTAII KAI 1 t»o* Marihi.rs?fo cle^ališce. Soboia, 13.: «Običan čovek», C (kuponi). Nedelja, 14.: ob 15. «Običan čovek». Izv. Znižane cene. Ob 19.30: «-Faust». Izv. ; 7-Oval, da je narodnost greh. Bolj važ radnifeov :.cratske Sna:.-vt? Wtttjo. ; jiutu ; . , .. _ _ . , . ... , •iročajo iz Beograda, nad 420. Ti f1«^ tutdlr^P' pr°f°?°r kaJ ^ - - = ' - 1 kakšno «tališče pa zavzema napram ase,h in raj | duhov: mu je profesor Dušan Radovinovič, pot3 J1^. . čigar vodstvom kumanovski Sokol dobro j !':aD1'an' napreduje. v gostilni pri Mraku Rimska ; cesta. Člani se opozarjajo, da le udelež- : ba obvezna, ker je dnevni red va- : žen. — Odbor. * Zveza nastavijcncev denarnih zavo~ | do v in velepodjetij za Slovenijo v Liub- . r, , - ■ • i- t j. ____ji„ „,: I Ijani se na"topijeje zahvaljuje za veliko- re n Boh nja jav iajo, da e zapadlo pri- j j ., , , j , _____ „ ;„ Jusno naklon j er. ost vsem denarnim za- za prlspev- !ar,ua-:a. Goriška podružnica SPD. v Ljubljani Spori Vremensko poročilo: Iz Kranjske so- ^roiji. kjer velja slavni § 76. srbske-%t uradniškega zakona. Radikalni so vedeli, zakaj so se tako protivili "ii žbeni pragmatiki -J- Srbska radikalna stranka je Jala : o Ljubljani nalepiti plakate, s kate-■ ijtii poziva k pristopu. Obsoja centri-iiigalne elemente in se cbrača proti alim strankam. Id so po vojni v Sloveniji nastale. Te male stranke širijo orno nezadovoljstvo. Tajništvo srbske '".dikalne stranke se nahaja v bivši ":>skovi hiši, ki je zdaj last, Jadranke banke, ki je prostore dala brez-!.lačno na razpolago- Stranka prične v "'vezni tiskarni izdajati svoje volilno .-'asilo «Jutranje Novice». -i- Srbska zemljoradniška stranka -<• nahaja v hudi krizi. V četrtek se ie ršil v Beogradu zbor zaupnikov ofi-¡•¡jelne stranke, kateremu je predse-loval posl. Lazič. Zaupniki so odobrili - olilni nroglas ter sklepali o volilni taktiki Stranka bi" v mnogih okrožjih lično pol metra snega ki Pa je južcn m = ™^-tedaj smuka neugodna. Iz Ceit^nicc jav- CTircd.tve dre 5 ljajo. da tudi tamkaj mede, vendar tudi : Ke FTircd.tve ane ». i um «muka ni ugodna. Kakor izgleda je! * Goriška podružnica SPD. v i Beogradu"proslavi Ifi" 11. In 18. januar-i tudi za nedeljo najboljši teren za smu-jvabi svoje člane na podružnični zbor. ki ™ ja 1923 petdesetletnico svojega delovanja I čarje na Veliki planini, kjer bo novo j se vrši dne 19. t. m. ob 20. v Narodni mernu vpraša- j v današnjem prenovljenem svojem domu.! otveriena koča JZSS. že z vsem potreb- ! kavarni, v namen razhoda podruzmee. . o tem se pa i Pred letom 1342. so se vršile v Bcogrr.- j nim preskrbljena. V splošnem pada sneg . • Slike umrlega Drvote, v Ljubljani in raj ' du, Kragujevcu in drugih srbskih mestih ; po vsej Gorenjski in je upanje, da bo splošno priljubljenega opernega pevca, no g o- j le diletantske predstave, cd leta 1842. so! prihodnji teden smuka že povsod dobra, j ima razstavljene v svoji izložbi na Alek- I organizirali predstave skoro stalno pro- I če sc sedanje star.je momentano ns pre- I sandrovi cesti, foto-atelje «Helios», Ve- 4- Jugoslovanski nacijonallsti in vo- j ferionalni umetniki, od leta 1S68. dalje j okrcnc. — Jugoslov. zimskosportnl savez ličan Bešter. litve. Splitska «Pobegla», centralni or- j pa se imenuje skupina beograjskih igral- \ Neorganizirani smučarji_ odidejo v gan jugoslovanskih nacijonalistov, pri- cev «Narodno pozorlšte». ki postane dr- j soboto v Kranjsko goro (Vršič!) it; v naša v uvodniku svoje zadnje številke navodila, po katerih naj se ravnajo vsi zavedni nacijonalisti z ozirom na j je preselilo Narodno pozorište kot držav- ' bodoče državnozborske volitve. «Po-beda» naglasa, da naj nacijonalisti pri bodočih volitvah podpirajo le one stranke, ki bodo v narodni skupščini delale na to. da ostane država enotna kraljevina in da dobi svoj logični naziv «Jugoslavija», in ki se bodo borile proti defetizmu. separatizmu in korupciji. «Pobeda» naglaša, da morajo nacijonalisti povzdigniti svoj glas in vzbuditi v najširših slojih našega naroda «misel za ¿edinstveno delo. ki vodi k zmagi i edinstvene, jake in napredne Jugoslavije. Učni tečaj Društva zasebnih nan:c- Jl _ ščev.ce". Ker se je ponovno Izrazila želi^, žavna ustanova ter prejema letno držav- ■ Bohinj. Odhod ob 3. uri popoldne z iuž- | da bi se sprejemalo še nadaljne adele-no subvencijo. 29. oktobra 1869 leta se I nega kolodvora. ! žence za italijanski tečaj, sporo-čamo s _ _________ _____ Občni zbor S. K. Primorje v Ljublja-: tem, da se udeleženci še vodno lahki na ustanova v lastno zgradbo, 29. okto- 1 nI se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. j priglase. Učne ure so ob torkih od 7. — fcra 1919. leta pa je preteklo petdeset let, j dopoldne na verandi restavracije hotela ; o. ure v društvenem lokalu, Cesta na 30-odkar se nahaja stalno v svojem domu. j Union z običajnim dnevnim redom. Taj- j renlsko železnico 6. Ker pa je bilo ob času svetovne vojne i nik. * V počaščenje spomina pokojhe gospe porušeno in Je padla petdesetletnica v ' Plavalna sekcija S. K. Ilirije v Ljub i Uršule Wessner je daroval učiteljski težke čase obncvljenja Srbije v obče, sc liani. Sestanek članov v pondeljek dne zbor mestne ženske realne gimnazije za ie proslava odložila in se vrši šele 53.! 15. t. m. ob 20. uri v pisarni Športne zve-; Dečji dom vsoto 300 dinarjev. ¿t. Narodni dom. Dnevni red: Volitev i * Javna zahvala. Odbor S. K. Primor-odbora In program za letošnjo sezono. • je v LJubljani se tem potom najtople;e Udeležba za vse člane obvezna. — Na- i zahvaljuje g. Svengallju, da je priredil leto v prenovljenem domu. Slavje torej, katero priredi Narodno pozorlšte 16. januarja, ni sarno obletnica temveč tudi manifestacija obnovljenja in čclnik. poleta, ki navd3ja gledališko umetnost j v osvobojeni domovini. . klubovo korist nadvse uspeli teleps-Lchkoatletska damska olimpijado. tični večer in pokaral s tem, da ums j Mednarodna damska športna zveza pri-1 podpirati tudi splošna javna stremljenja. Na to slavnost niso povabljena le jugo- j redi od 31. marca do 8. aprila v Monte; * U deležniki tehniške maskerade V -f- Misija poslanika Jovanoviča. Pro- i slovanska, temveč vsa slovanska gleda- Carlu III. mednarodne lahkcatlctske igra. i Ljubljani. Gospod ali dama, ki je na ma-«Radikal> je ob pravoslavnem j llšča. Med Jugoslovanskimi gledališči, ki DosedaJ so priglašena športna drnštva iz | sk?radi Jugoslov. tehnikov v LJubljani. 9. Francije, Bc'^iie, Italije. Svic* . t. in. pomotoma vrel neki zavitek v dm« ; gi veži pri točilnici, ss naproša, da za« —----I vitek cdda hišniku v Narodnem doma. Domače vesti * KfaJj In kraljica sta einoči v spremstvu kraljeviča Gjorgja prisostvovala baletni predstavi v beograjskem opernem gledališču. * Neresnične vesti o mobilizaciji. Zagrebška pokrajinska uprava je objavila včeraj uraden razglas, v katerem opozarja, da te razširjajo med prebivalstvom vznemirjajoče vesti o mobilizaciji in sklicanju narodne skupščine in konstatira na podlagi Informacij iz notranjega ministrstva, da so vse te vesti lažnjive in tendencijozno izmišljene. * Novi grški poslanik na našem tfvoru. Danes odpotuje novo imenovani grški poslanik na našem dvoru Mauridfe iz Aten v Beograd, da nastopi svoje mesto. Mauridis je dobro poznan v naši prestolici, kjer si je pridobil mnogo znancev in prijateljev v uradnih krogih in zato upa, da mu bo njegova glavna naloga, zbjižanje obeh sosednjih držav znatno olajšana Po izročitvi akreditiv poslanika Mauridi-sa bo najbrže kmalu sledilo tudi priznanje novega grškega kralja Jurija s strani naše vlade. Dosedaj ga je od vseh držav priznala še samo Eiunu-tiija. * Nova člana beograjske akademije znanosti. Dne 28. januarja se bo vršila v dvorani novega vseučilišča seja akademije znanosti, na kateri bosta že prejeizvoljena profesor Kaša nič in upravnik državnega muzeja v Beogradu dr. Petar Pavlovid proglašena za redna člana akademije. * Preselitev dr. Zupaničevega kabineta. Kabinet ministra brez portfelja dr. Nika Zupaniča se je preselil v poslopje finančnega ministrstva. * Za prehrano Črne gore. Posebni odbor za prehrano črne gore je sklenil uporabiti za pomoč Črni gori tistih 55 milijonov dinarjev, ki so deponirani za ministrstvo socijalne politike pri Narodni banki, dalje pa se je sklenilo, da se v to svrho nakaže za. pomoč, pasivnim krajem v Hercegovini in Dalmaciji še 50 milijonov dinarjev iz splošnega proračunskega kredita. * Izdavanje potnih listov za Zedinjene države ustavljeno. Generalni iz-peljeniški komisarijat v Zagrebu razglaša, da je glasom uradnega obvestila kvota za priseljenje v eeveroameri-ške Zedinjene države izčrpana ter da do 1. junija letos v nobenem slučaju ne bodo več izdajali vizumi za izšel jenie v omeniene države. * JDS ali DS? vprašuje gosp G. N. r «Narodu». Dobro vihti svoj bič nad teorijami o treh narodih, ki jih ie »Slovenski Narod» s tako vnemo zagovarjal. Gospod pisec je sicer z Dunaja, to pa le ve. da naši primorski bratje vidijo svoj spa-s samo v jugoslovanskem narodnem in državnem edin-sfcvu. Do tu je notica gosp. G. N. zaslužno delo. Zato mu oprostimo tudi segavo vprašanje ali se reče jugoslovanska demokratska ali samo demokratska stranka, torej ali JDS ali samo DS? Gospod G. N. naj vpraša v redakciji «Slov. Naroda» ali pa svojega somišljenika večletnega podpredsednika JDS, pa bo izvedel, kako je ta reč. * Dušan Plavšid proti «Obzoru». Zagrebški «Obzor» z dne 29. decembra ter tednik «Der Morgen» sta objavila članke, v katerih žalita osebno čast bivšega pomočnika finančnega ministra Dušana Plavšiea. Kakor doznava cRiječ», je gosp. Flavšič proti omenjenima listoma vložil tožbo. * Revizija ljubljanskega poštnega čekovnega zavoda. Nadzorno vječe poštne štedionice v Beogradu jo odredilo pred osmimi dnevi na. ukaz finančnega ministra Stojadinovida komisijo, da pregleda poslovanje čekovnega zavoda. V to komisijo sta bila določena direktor finančnega ministrstva dr. Rašič in šef knjigovodstva ministrstva trgovine ^Rejič. Revizija celotnega poslovanja čekovnega zavoda se je vršila z veliko natančnostjo osem dni. Komisija je konstatirala, da so knjige, kakor tudi vse ostalo poslovanje čekovnega zavoda v najlepšem redu. * Slava 5. pešpolka v Zagreb«. Peš-polk kralja Milana v Zagrebu je predvčerajšnjem obhajal spomin na zmago srbske armade nad Turki pri Nišn dne 11 januarja 1876. Slave se je udeležil tudi armijski komandant Tucakovič, pokrajinski namestnik čimič ter mnogo višjih oficirjev in odličnih meščanov. Hrvatska eskomptna. banka in nekateri dru gi denarni zavodi so s svojimi prispevki omogočili, da je bilo tudi moštvo polka sijajno pogoščeno, kakor je to v Srbiji običajno. * Pisma za Rusijo. Pisma, ki so bila dosedaj odposlana v Rusijo, so bila odpravljena preko madžarskih prog brez označenih postaj. Sedaj je poštno ministrstvo odredilo, da se morajo vsa taka etsma odpravljati preko Subotice, odko-Jer bodo ekspedirana v Rusijo. * SOletni jubilej. V intimnem rodbinskem krogu je obhajala dne 10. januarja SOletni«» svojega rojstva gospa Antonija Bučar, mati g. Radoslava Bučarja, po: iestnika in gostilničarja, staroste Sokola v Kostanjevici ter ge. Tončke dr. Maurarjeve, notarjeve soproge v Kočevju * Škrlatica v Mariboru io okollcL V Mariboru in okolici traja že nekaj mise-rev lahka epidemija škrlatiee, ki povzroča med ljudstvom zelo pretirane govorice. Trenutno je v Mariboru na škrla-fici bolnih 16, v okolici pa 11; doslej je umrl 1 otrok v Studencih, fcipr so še 4 bolni Dalje sta umrla dva v Ru5aK. 2 v Dolgošah in 3 v Rogozniei. V Eočah je en slučaj tifusa. Epidemijo razširjajo okoličani, ker se boje kontumaca in zato skrivajo bolezen pred zdravniki, V mestu trpi zlasti šolska mladina. Na Aleksandrovi cesti so kontumacirali tri hiše, ker je v eni zbolel neki otrok; 40 šolskih otrok je moralo zato ostati doma. Začasno pa ne obstoja nobena nevarnost za večjo epidemijo. Bilo V>i umest no, da bi fizikat v pomirjen j» občinstva javnost sproti obveščal o »tanju bolniških slučajev. • GremiJ trgovcev v LJubljani priporoča vsem svojim članom, da vodijo od 1. januarja 1923 svoje knjige in račune, prodajo blaga in pa zaznamovanje cen aovii Iz LJubljane. Tudi «ne gre rui dan po nekaj vagonov čez mejo. * Društvo «Soča» v Ljubljani vabi svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo na zelo interesantno predavanje, ki bo danes v soboto v salonu «Pri levu». Predava g. prof. Cadež «o tajnosti radija». Začetek ob osmih in pol «večer. Vstop prost. * Ljudsko vseučilišče v Celja je prenehalo delovati, ker so vsi javni nameščenci odložili svoje funkcije. Isto se bo zgodilo, kakor nam poroča «Društvo javnih nameščencev» tudi z dramatičnim društvom. Celjsko druStvo javnih nameščencev meni, da je bojkot kulturnih organizacij najboljše sredstvo za pridobivanje simpatij javnosti, katera naj podpira nameščence, da bodo čim prej9 dosegli povoljno ureditev njihovega obupnega gmotnega položaja. Mi se bojimo. po Izložbah in v prodajalnici le v dinar- da po^ik} te taktike — nimajo prav. ski veljavi. To je tembolj potrebno, ker morajo voditi vsi uradi, pošta, davkarija in banke svoje račune v dinarjih. * Franta Bohuslav — ženin. Bivši popularni igralec in pevec ljubljanskega * Opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke: Kristina Stadler. Modni salon, Sv. Petra cesta 23, I. nadstr. * Vaški milijonar.?. Svojedobno je v Dalmaciji veliko senzacijo povzročila gledališča, ki je na vojni izgubil vid na , da je nek5 bogati Amerikaneo v obeh očeh ter je izdal poleg raznih pes- : gvojenm rojstnemu kraju nitev že dve knjižici svojih igralskih i Milna na Brafiu opustil bajoslov- spominov, se te dni v Pragi civilno po- j ^ T80{0 denar^ Na raiun te dedščine roči z gdč. Anico Homolkovo iz Plzna, j so delali Milnarji najrazličnejše projekte. Mnogoštevilni Bohuslavovi prijatelji v I Ni pa tudi takihi ki niso n;g Ljubljani mu žele vso srečo. Naš junaški , k&. verjen €ameriski dedSčini». Sedaj invalidni igralec in pisatelj stanuje še | p^ ^ jg izkazalo, da so optimisti vendar-vedno v Smiohovu, Podžbradova 28. le imdi prav_ Meseca decembra 1922 je Gospodarstvo ZUNANJA TRGOVINA FRANCIJE. * Sneg je zapadel sedaj tudi po dolinah. V četrtek zjutraj je od Kranja višje zapadel prav izdatno. V noči od četrtka na petek je pa pobelil vso našo pokrajino. in sicer okrog Ljubljane jedva za prst, po Dolenjskem iztočno Škofljice za ped, onstran Kočevja še več. Na Gorenjskem ga je pa že pol metra. Na progi Jesenice-Planiea ga bodo danes zjutraj že orali, ker sicer lokomotive ne morejo naprej, v višjih legah ga je že za meter in več. Tudi na bohinjski progi ga bodo morali v nedeljo orati, če bo snežilo tako močno, kakor zadnja dva dneva. V četrtek je padal še južni sneg v kosmih, včeraj zvečer pa je na Gorenjskem pričelo sipati na drobno in suho. * Preiskavo trgovskega lokala je odredila celjska policija pri st.arinarki A. J. Pri preiskavi so našli mnogo blaga sumljivega izvora. Kdor je bil zadnji čas ju je zagrabil drugi stroj in vrgel z vso okraden, naj se zglasi pri policijskem uradu v Celju. Starinarka je dobila leta 1921 koncesijo, dasi je zaradi enakih Francoska zunanja trgovina v prošlem letu pokazuje v primeri z letom 1921. in zadnjim letom pred vojno znaten porast, katerega vidimo zlasti v jesenskih mesecih. Zunanja trgovina se je povečala tako po množini blaga kakor po vrednosti. Po uradni statistiki je znašal celokupni uvoz v prvih 10 mesecih prošlega leta vrednost 18.569 milijonov frankov proti 17.729 milijonom v istem času leta 1921. In proti 6832 milijonom v letu 1913. Množina uvoženega blaga je znašala v istem času: 41.860.000 ton (1922), 30.968.000 ton (1921) in 36,426.000 ton (1913). — Uvoz Je torej proti letu 1913 nekoliko naraste! in sicer poleg živil zlasti na račun uvoza sirovin in polfabrikatov, ki izkazujejo v letu 1922. (deset mesecev); 36 milijonov 362.000 ton v vrednosti 10.606 milijonov frankov; t 1. 1921.; 26.390.000 ton v vrednosti 8977 milijonov frankov In v 1. 1913.: 30,771.000 ton v vrednosti 4033 milijonov frankov. V mali meri se je pomnožil tudi uvoz gotovih produktov, ki je znašal v 1. 1922.: 1,389.000 ton v vrednosti 3309 milijonov frankov; v 1. 1921.: 1,278.000 ton v vrednosti 4151 milijonov frankov in v 1. 1913.: 1,272.000 ton v vrednosti 1260 mHijonov frankov. Izvoz v prvih desetih mesecih prošlega leta je naraste! po množini blaga v Anglijo, Nemčijo, Belgijo, Švico. Italijo, Španijo in v francoske kolonija Izvoz v Zedinjene države je zaradi nove ameriške tarife znatno nazadoval Najmočnejše je narastel izvoz tekstl-Hj. številke izvoza za prvih 10 mesecev so nastopne: v tisočih ton bila realizirana zapuščina umrlega Ivana Bonačioa v Iquiqui v republiki Chile. Izkupilo se je 170.000 angleških lir ali v jugoslovanski valuti 68.000.000 Din. Prvi obrok v znesku 25-000 lir je že prispel v Milno. Vas Milna šteje približno 2000 prebivalcev. Upati je, da se bo bogata ameriška dedščina pametno porabila na korist Milne in vsega gladujočega prebivalstva otoka Brača. * Strašna železniška nesreča pri Rakeku. Mati in hči mrtva. V četrtek dopoldne se je v Ivanjem Selu pri Rakeka zgodila težka železniška nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Marija Ur- jzvor 50 raora prejemati ]e po mno-bas m njena llletna hčerka Alojzija iz žini biagai ker 5C je meseca junjja vred. Ivanjega Sela sta nesli mleko na trg. j noslno preračunanje popolnoma spreme- 1922 1921 živila 736 1.028 sirovine ïn polfabrikati 15.364 10.417 gotovi produkti 2.031 1.632 produkti 21 19 18.152 13.096 Hoteli sta prekoračiti železniški tir, kjer sta se ravno križala dva vlaka. Enemu nilo. Kakor je iz gornjih številk razvidno je izvoz leta 1922 proti 1921. po množini prestopkov Ze opetovano predkamovana * Aretacija bivšega avstrijskega častnika v Celju. Državna policija je aretirala v Celju na zahtevo stranke I. bivšega avstrijskega poročnika dr. Arnolfa sta se sicer srečno umaknili, pri tem pa j znatno napredoval, ju je zagrabil drugi stroj in vrgel z vso j Trgovinska bilanca Francije ie bila v silo ob železniški tir. Posledice so bile j prvih desetih mesecih 1922 pasivna za 2.4 strašne. Marija Urbas je obležala z raz-1 milijarde frankov. K temu je pripomniti, bito glavo in težkimi notranjimi poškod- j da je Francija zaradi slabe letine mora-bami na mestu mrtva, njeno hčerko pa ]a ianj uvoziti za okoli enega milijona je stroj strašno razmesaril. Imela je več j ton več poljskih pridelkov in sicer je težkih ran na telesu in izgubila obe nogi i uvozila 4,110.000 ton proti 3.299.000 to- in eno roko. Mrtvo mater so takoj prepeljali v mrtvašnico, težko po škodova- li ogler ja, pri vlaku, ko se je nameraval j no hčerko Alojzijo pa z vlakom v ljub-vrniti v Avstrijo. Stranka I. obtožuje ' ljansko splošno bolnico. Njeno stanje je aretiranca. da je dne 14. aprila 1916 kot j bilo brezupno in je v resnici po kratkih kadet nadomestnega strojnega oddelka mukah še istega dne umrla za poškod- bami. Vzroki strašne nesreče sicer še niso pojasnjeni, očividno pa ste mati in j hčerka postali žrtev lastne neprevidnosti, nam v letu 1921. Poleg tega je bila tudi uvozna potreba industrije velika. V splošnem kažejo gornji podatki, da se gospodarske razmere v Franciji stalno boljšajo. TRŽNA POROČILA, Novosadska blagovna borza (dne = Bančne bilanc«. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva Je pozval r»e bančne zavode, naj mu predlo že tiskane bilance za leto 1922. Ukinjenje oblastnih ielentfiRdh kontrol. Iz Beograda poročajo: Prometa» ministrstvo je odredilo, da se v najkrajšem času ukinejo kontrole pri oblastnih železniških direkcijah in da se ustanovi samo ena glavna pri beograjski železni ški direkciji. =» Otvoritev ladijskega blagovueg« prometa. Kakor poročajo iz Beograda je Brodni sindikat zaradi ugodnega vremena otvoril ladijski blagovni promei na, Donavi med Titlom-Beogradom-Sme derevom in tudi na spodnjem delu Tise Save in Bege. Ako se vreme ne obrne na slabo, se bo otvoril v kratkem času tudi osebni promet. - Bilanca samoborske železnice. Vici-nalna železnica Zagreb-Samobor d. d. v Zagrebu objavlja svojo bilanco za tro-let.je 1919. 1920 in 1921. Poslednje leto e končalo pri delniški glavnici 1,8T2.60C kron z dobičkom v znesku 68.839.56 K Rezerve znašajo 197.719.45 K. = Enclklopedijsko delo o industriji in trgovini v češkoslovaškL V kratkem izide v Pragi v francoskem jeziku podrobno delo o industriji in trgovini v Češkoslovaški. Pri delu sodelujejo najodličnej-ši češkoslovaški strokovnjaki. Delo bn obsegalo mnogo statistike in ilustracij. To bo prvi del češkoslovaške enciklope dije. Sledili bodo nadaljnji zvezki, ki bo do obsegali 1.) geografični in demogra-fični položaj v ČSR, 2.) politično in admi nistrativno organizacijo. 3.) duševno življenje v CSR, 4.) socialno organizacijo. Drugi del bo obsegal poljedelstvo, ko munikacije in izrabo vodnih sil ter finančno in kreditno organizacijo. Opozarjamo na to velepomembno delo češko slovaške strokovne literature. «= Dividenda južne železnice bo znašala. kakor poročajo z Dunaja, 81.77 francoskega franka ali okrog 110.000 Ka. — Obtok bankovcev v Avstriji se je povečal po izkazu 31. decembra 1922 t zadnjem tednu prošlega leta za 222 milijard na 4.080,177,237.927 Ka. = Italijanska statistika konkurzov. Te kom prošlega leta je bilo ▼ Italiji kon kurzov: v januarju 232, v- februarju 258 v marcu 332. v aprilu 261, v maju 288 v juniju 300, v juliju 341, v avgustu 270. v septembra 287. v oktobru 339, v novembru 336. za december Se število kov kurzov ni znano. = Izvoz nekaterih kovin iz Poljske za-branjen. Iz Varšave poročajo, da je poljsko trgovinsko ministrstvo zabranilo izvoz bakra, niklja, svinca in nekaterih drugih kovin. pri transportu na tirolsko fronto v vlaku med Velikovcem in Celovcem zunaj pred stopnjicami privezal na steno nekega kuharja prvega bataljona, na kojega ime se več ne spominja. V Celovcu je pri odvezanju onesvečen padel na tla in je „ „ moral priti vsled tega v bolniško oskrbo, i otrok na dvorišču nekega tamkajšnjega 297.50); moka pšenična «00» (632.50); «0 • Smrtna nesreča se je pripetila v Tu- j 1L t- m.). Pšenica baška (437.50); je£-ričah pri sv. Marjeti na Dravskem po- ! men baški (312.50): oves baškl 295; no-lju. Dne 8. januarja se je igralo več ! vi baškl (250 — 260); stari baškl (290. Kogler dejanja kot takega ne taji, pač pa imenuje kot vodjo tokratnega transporta nadporočnika Alfreda Bascha, v civilu finančnega uradnika r.a Dunaju. Da se spravi v zadevo jasnost, se prosi: jo dotične osebe, ki bi kaj podrobneje vedele o navedenem slučaju, da to sporočijo državni policiji v Celju. * Izpred celjskega okrožnega sodišča. Pri okrožnem sodišču v Celju se je dne 9. januarja vršila kazenska obravnava proti Edi Mlinarju, ki je bil obtožen zaradi goljufije, ker je poneveril 5590 dinarjev. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Proti obsodbi je vložil Mlinar ničnostno pritožbo. * Mariborski obrtniki so imeli v četrtek zvečer pod predsedstvom brivca Novaka sestanek, na ko jem je predaval dr. Snuderl o novem stanovanjskem pravilniku. Obrtniki so silno ogorčeni, ker zahtevajo nemški hišni posestniki od slo venskih obrtnikov strašne vsote za lokale, da bi jim tako onemogočili oostuj. Sklenili so poslati pokrajinski upravi resolucijo, da naj intervenira pri osrednji vladi v smislu zaščite slovenskih obrtnikov. * Najemninski spori v Mariboru ?e vedno niso prišli pred razsodišče, ki se je sicer že konstituiralo. Dosedaj namreč še ni bila vložena nobena prošnja za razsodbo. Vse še čaka — posestniki in najemniki — kaj pride monda iz Beogmda. Medtem se nadaljuje tihi boj med jbema strankama. Večina hišnih posestnikov še posestnika, med njimi tudi devetletni Tomaž Sagadin. ki je med igro tako nesrečno padel, da je bil na mestu mrtev. * Zemlja ga je podstila. Andrej Matjaž, rudar v Rablju, je z dinamitom razstre-ljeval v rudniku. Ker se dinamit ni hotel takoj vneti, je hotel Matjaž napraviti novo vžigalno vrvico. V tem trenutku pa ie nepričakovano nastala eksplozija in je zemlja podsula Matjaža, ki je dobil pri tej priliki težke poškodbe po glavi in na nogah. Zdravi se v ljubljanski bolnici. vendar pa je njegovo stanje zelo nevarno. * V znamenju alkohola. Rudar Alojzij Štih je popival z večjo družbo v nek} gostilni v Krtneliu. Razgreti od alkohola so se možakarji kmalu pričeli prepirati, končno pa so se tudi stepll Posledica 625. —; «2» (607.50); otrobi (175). Zagrebški žitni trs (11. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 432.50, ko-ura žolta nova 225 — 230, posušena 295 — 300, rž 375 — 390, ječmen za pivova-ne 350, oves 295, fižol pisani 375 — 380, beli 375. moka pšenična «0» 625 — *6P, «2» 600 — 635, «6» 575 — 610, za krmo 225 — 230, otrobi drobni 170 — 190, debeli 180 — 200. Tendenca mirna. = Zakon o občni carinski tarifi z motivi in vsemi zakonskimi spremembami in dopolnili, komentarjem, pojasnili, re-šen.ii kakor tudi specialnimi zakoni in predpisi, ki se pri carinanrei nporablja-jo, izide v hrvatskem jeziku. Tiskana bo na finem papirju in bo imela okoli 500 je bila, da so na Stiha navalili trije nje- j strani. Interesenti se poživljajo, da poš-govi tovariši ter ga tako močno pretepli, i Ijejo naročnino za knjigo v naprej, ker da je moral iskati zdravniške pomoči v | ljubljanski bolnici. * Drobne vesti. V Skocijanu so doslej neznani tatovi vlomili v trgovino Terezije Komi H:n ter odnesli blaga in gotovine za 64.000 kron. — V Sori je bilo vlomljeno v trgovino Ane Jereb. Skoda je 18.000 kron. — Julrani Križajevi iz Stare Loke je bila v Dalmatinovi ulici v Ljubljani ukradena košara s 150 jajci. * «Milijonska afera». Beograjska «Tribuna» objavlja novo senzacijo: V poljedelskem ministrstvu se vodi baje preiskava zaradi nabave poljedelskega materiala pri različnih nemških tvrdkah v bo izšla knjiga le v nekaj izvodih več i kakor jih bo naročenih. V predplačilu | stane k nji ca 200 Din. a pozneje stane 250 Din. Velnivnost teh carinskih pred-p:sov bo trajala gotovo še okoli enega leta. Knjiga se naroča na naslov: dr. Frano Gospednetič. Zagreb. Vodovodna ulica 20. Kniiga izide v naikrajšem času. = Dostava poštnih paketov, ¿a rad i mnogih pritožb o nepravočasni dostavi poštnih paketov je izdalo ministrstvo za pošto in brzojav nastopno naredbo: Vsak paket se ima najkrajšim potom odpraviti na določeno mesto. Paketi z lahko pokvarljivo vsebino se imajo dostaviti iste- ni zvišala najemnine, mnogi so se zado- ; vrednosti 200 milijonov Din in ra 15odst. i dne. Ako dospejo taki paketi na svo- voljili z zmernim povišanjem, drugi zopet zahtevajo take poviške. da se bodo morali zagovarjati zaradi oderuštva pred sodiščem. Nekemu čevljarju, ki je plačeval dosedaj 240 K mesečno, je podražen lokal na 4400 K. Dne 28. januarja bo imelo društvo najemnikov občni zbor, na koiem bo predaval davčni r.adupra-vitelj Rojko o najemnini in zaračutija-vanju raznih doklad, ki so jih baje hišni posestniki dosedaj previsoko zaračunavali Med turisti in predsednikom razsodišča Ee je vršil razgovor o načina glasovanja, ker pravilnik o tem ničesar ne določa, zlasti ne za slufiaj, ako se predsednik ne strinja niti z nazlranjem posestnika niti najemnika. * Ogromen izvoz svinj. Odkar je vlada o Božiču nk;nila dosedanjo visoko carino na izvoz živine, je izvoz svinj In drugih živali silno poskočil. Iz Marihitra odhaja po Božiču vsak dan po 100 vagonov svinj v inozemstvo, zlasti v Prago na Dunaj ?n v Gradec. Glavns izvor.ni-Jaria sta Markovi?; TiooTrailn :n Tr« provizijo nekaterim beograjskim ager.- i je mesto v pokvarjenem stanju, se bo tom. Pri tem da so udeleženi gg. Pucelj, Stibler in Nešič. «Tribuna» in «ovrstno radikalno novinstvo beograjske čaršije je neumorno v objavljenju «afer», ki se potem redno izkažejo za prosta obrekovanja. Tako je pač tudi v tem slučaju. • Tihotapstvo s kokainom. Iz Novega Sada poročajo: V zadnjem času 6e klatijo po Vojvodini agenti, ki za visoko ceno prodajajo kokain. Uvedena je preiskava, da se pride tihotapcem na sled. * Brezvestni izseljeniški agenti to se pojavili v Vojvodini, kjer nabirajo izse-Ijenike za južno Ameriko, zlasti Brazilijo in Argentinijo. Največ uspeha imajo med preprostim ljudstvom, posebno med siromašnimi Madžari in Nemci. Obljubljajo jim prosto vožnjo preko morja, ako se obvežejo, da bodo delali brezplačno šest mesecev, kadar dospejo na eilj. Na t* način postanejo ti siromaki pravi sužnji v rokah teh brezvestnih airi>ntov. zabt8valo od odgovornih organov nado-meščenje in se bodo krivci kaznovali po zakonu. = Nove instalacije za impregnacijo bukovih pragov. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji na lačun reparacij eno kompletno pripravo za impregnacijo železniških bukovih pragov. Ena taka instalacija že obstoji v Obilieevu. Borza dne 12. jau. Zagreb, devize: Dunaj 0.1395 - 0.142, Berlin 0.95 — 0.96, Pešta 3.75 — 3.80. Bukarešta 52, Milan 487.50 — 490, London 467.50 — 470, Newyork 96 — 98.51 Pariz 678 — 682, Praga 288 — 289, Švic* 1880 — 1900, valute: dolar 95 — 97, če. ške krone 285. funti 465, franki 670 -675. švic. franki 1850, lire 480 — 482.50. efekti: Ljubi), kreditna 200 — 205. Sla-venska 102.50, Praštediona 1077.50 — 1080, Ljublj. strojne tovarne 152.50, Trb premog, družba 470. Beograd, devize: Bukarešta 52 - 52.5 Berlin 0.93 — 0.95, Dunaj 0.14 — 0.1425 Pešta 3.65 — 3.70, Solun 110, Sofija 61 — 62. Pariz 670 — 680. Praga 285 — 294, 2eneva 1875 — 1880. Milan 485 -493, Newyork 96 — 97.50, London 45? — 458. Dunaj, devize: Beograd 709 — 711, Berlin 6.65 — 6.95, Budimpešta 26.35 — 26.45, London 328.700 — 329.300, MIlan 3486 — 3494, Newyork 70.285 — 70.435 Pariz 4844 — 4856, Praga 1992 — 1998, Sofija 434.50 — 435.50, Varšava 3.20 — 3.30, Curih 13.285 — 13JI5, valute: do larji 69.910 — 70.210, levi 413 — 417, nemške marke 6.40 — 7.40, funti 327.90C — 328.900, fr. franki 4785 — 4815, lire 3452.50 — 3467.50, dinarji 698 — 702, poljske marke 3 — 3.90, leji 369 — 371. švic. franki 13.195 — 13.255, češke kron* 1975 — 1985, madž. krone 24.30 — 24.5?. Praga: Dunaj 4.80, Berlin 28.75. Rim 172.25, Budimpešta 131, Pariz 236.7?, London 160.50, Newyork 34.175, Curih 649.75, Beograd 36.75, avstr. žig. krone 4.80. Curih: Berlin 0.05125, Neu-york 528.5C London 24.74, Pariz 36.80, Milan 26J7. Praga 15.15, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.85, Beograd 5.40, Sofija 3.35, Varšava 0.02625, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076. Ferlin: Dunaj 14.86, Budimpešta "H Milan 51.371, Praza 29.C25, Pariz 72.315, London 48.528.37, Nev.-vork 10.358.9* Curih 196.507, Beograd 10.620. Odgovora! urednik F r. B r o z o v i č. Lastnik In Izdalatell Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljnbljanî. Vremensk o Ljubljana, IS janmrj» 1923 poročilo Ljubljana 3Qfi ra nad moriem Kraj i opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatur* Veter Oblačno 0-10 Padsvinr !j mm | Ljubljana . 7. 767-9 20 sev. zapad sneg 16 S i ! Ljubljana . 14. 757-; 2-7 » » - i Ljubljana . 21. 757 1 1-2 «i } ! Zagreb . . 7. 757 9 1-0 ser. vih. M ro i Beograd . 7. 767 9 10 H H u-o "uoaj . . 1. 760 9 20 # dež 8« I Praga . . 7. 760-9 -1-0 jug. tap. M 6-0 : ' Inomost. . 7. 759-3 -1-0 brearetra «M» e-o ! V Ljubliaai lurnmrter tiiitan. temner. ofii» ?<*ln nože in ražrue. .Nazaj!» krikne jim Tr en ca vel. -.■Vade retro!» odgovarjajo menihi v en glas in se ne makrtejo z mest. Trcr.cavc! začuti za seboj, da se '■rača zopet vsa čeda beguncev i« pfestrašencev in da koraka od kora -roti njemu v sklenjenih vrstah. Pater prior jih vodi! Bled, stisnjenih usten, koraka pater prior brez kret- nje kakor slep in gleda predse. Mojster borenja premišlja pri sebi, da ima še kakšnih trideset sekund časa za življenje in da je v njem mnogo večje veselje do življenja, kakor pa udanost v božjo voljo. Pred seboj gleda meniha z mrzlim obrazom, z dvignjeno helebardo, pripravljeno na udarec. Trencavel si naglo zatakne strašni instrument svetega Labra za pravkar predrzno Izmaknil, da izvem, kje stanuje in da se ga polastim.» «Idite!> pravi pater Jožef, čigar oči se za trenutek zasvetijo, dn glejte, da se vam vsaj to pot posreči!» «Trikrat sem ga imel in za vse trikrat sem njegov dolžnik, za vse trikrat ga izplačam!» vikne Corignan. Osvete željan pohiti k vratom in dospe do velikih vrat v trenutku, ko stopa Trencavel skozi nje na ulico sedo, da sem svoboden, ali pa ga zakol jem!» Strašen vzdih pretrese prsa prior-jeva. Oči zatvori, potem pa izprego-vori skoraj neslišno, vendar dovolj razumljivo v obči tišini: «Idite! Svobodni ste!» Trencavel vrže helebardo po tleh, da se zlomi ročaj, potem pa odkoraka mirnega in ravnodušnega kopaš, se sklone, izogne udarcu, plane j raka brez orcija po sredi napadal-; naprej . . . vse to se vrši naglcje, ka.; cev, ki tvorijo spalir. Ta dokaz za-kor misel. ! upanja v besedo starega plemiča je Prihodnji hip zaori po vsej kapeli j morda le presenetil srce priorja, biv- j in ko se preplašeni vratar za njim krik strahote: j šega viteza. Če bi bili njegovi menihi i prekrižuje, kakor da je mimo njega «Naš podprior, naš podprior ie j študirali izraz njegovega obraza, ce \ šel sam vrag. Mojster borenja za-mrtev!» ! bi bili opazovali pogled, s katerim je j vije na levo po ulici Saint-Honore. Bil je menih, ki ie prvi nosil hele- fanatik sledil odhajajočemu mojstru j Od daleč mu sledi frater Corignan, bardo in vodil ono četo neustrašenih borenja, bi bili videli v njem izraz , kakor volk, ki odhaja v šumi na lov pred vratmi. Ni bil mrtev, toda mno- j globokega spoštovanja in občudova- i go mu ni manjkalo. Trencavel jc «je junaka za junaka, namreč planil nanj, zagrabil podpri- čim jc Trencavel prekoračil vrata oria za pas, se vrgel s svojo žrtvijo : in izginil sovražnikom irpred oči, se _ _______________ vred izven kroga napadalcev v stran, zopet ztere Corignan, ki kljub svoji: cavel dospel v svoje staro s tu no držeč podpriorja pred seboj kakor za ! rani ni izgubil niti hladnega presoje-j vanje v ulici Sainte-Avoye. Njegov ščit, ob steni pa je treščil možakarja ; vanja vsega dogodka. Zato se sedaj vaditelj Montariol je bil že tam. Ho-ob tla, mu vzel helebardo in je viso- j dvigne. j dil je po sobah gor in dol ter si vča- ko dvignil v nadaljno junaško obram-! cFrater Corignan!» mu osortto re-1 r,ih požvižgaval, da tako potlači svo-bo in krvavo mesarenje. ! če prior, «položite sedaj račun o svo- jo nervoznost. Včasih pa je klel ka- Po prvem preplašenem hrupu na- i jem početku, potem se boste podali kor pogan, ali pa tolkel s pestmi po stane v vsej kapelici gluh molk. Me- zopet na svoje mesto, in pace.» zidu ali pa butal z nogo ob tla in «Čcstiti oče», odgovori lopovskl irater, «predno podam račun o svojem delovanju in predno se zopet vrnem in pace, moram izpolniti še VII. Rascasse In Ccrignan. Bila je skoraj polnoč, ko je Tren- nihi si ne upajo niti dihati. Trencavel plameneče pogleda patra Jožefa. «Gospod,:» mu mrzlo reče, «...življenje za življenje. Še korak naprej in temu možakarju razbitem glavo!» Vsa meniška občina odskoči za korak nazaj. Trencavel pa dostavi: «Sekundo od časa do časa kriknil: «Pri Madoni! Bogami! svetci!» Tem vzklikom so sledili še drugi, In vsi časa vam dajem. Ali mi zastavite bc- i da zasledujem moža, ki se nam jc drugo nalogo, ki je jako koristna za j mnogo sočneiši in slikovitejši, vendar njegovo eminenco in torej tudi za jih pa na tem mestu ne moremo ponavljati. Naenkrat se odpro vrata, Trencavel vstopi, Montariol pa obstane od-! vas. Prosim za dopust za prihodnjo noč in morda tudi za naslednje dni. prtih ust, ves presenečen, skoraj not veselja in kolena mu zadrgetajo. «Kaj pomeni ta krava! ?» vpraša hladno mojster borenja. «AU spada to k italijanskemu borenju? Tiho I Nič izgovorov, vaditelj! Dišiš po vinu! Nekoliko dostojnejše bilo bi bolje! E, vraga, zravnaj sc, pete skupaj, prste narazen, prsa vzboči, konico meča nagni . . . tako, da!» Montariol drgeta veselja, skloplja oči, mežika, izvršuje prijatelja»» ¡3 mojstrova povelja, Trencavel pa mfc proži roko. To se dogaja le redkokdaj. «Hej, skoraj bi bil počil!» vzklikne Montariol, ves bled radosti. «Recite, kar hočete, treba da jim navijein ušesa, tem-le . . .» «Ne čeljustaj, vaditelj!» «Pri mojt duši, da jih porežemt Akademija izgubljena, mojster na begu, zasledovan, zatvorjea obkoljen, umorjen . . .» «Pa saj nisem, saj sem vendar tukaj!» pravi Trencavel in obesi instrument svetega Labra na žebelj v zidu. «Kakšna pošast je pa to?» vpraša Montariol začuden. «To je trofeja!» odgovarja Trencavel. «Odgovarjam ti, vaditelj, ker se mi zdiš nekoliko abnormalen. Vendar te pa izključim iz akademije, če se drzneš še enkrat preveč vpraševati. (Montariol se postavi v stojo vaditelja, ki prezentira orožje.) Dobro! Sedaj povej: Kaj dela grof Mau-luvs?» (Dalje prih.) Modni salon Kristina Staler == Sv. Petra cesta 23/1. === priporoča svojo bogato zalogo aatnslsih hloSiuiiov po najnižji ceni. Slamniki so -»prejemajo v preoblikovanje in moderniziranje z 20. februarjem, nakar se p. d. občinstvo ie sedaj opozarja. 47 Svinjsko mast i garantirano prt»vrstno, in soljeno slanino od debelih srbskih svinj prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd. Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova-novič, Aleksandrova ui. 55, Maribor. NAJBOLJŠI SLOVENSKI DNEVNIK JE «JUTRO»! Dobrim krojaškim mojstrom se odda dom 60 konfekcijsko šivanje damskih oblek. Ponudbe na „ELITE"', Ljubljana, Prešernova ulica 9. KINO MATIC Dvorana Filharmonične družbe Ljubljana, Kongresni trg Otvoritev v nsdsSjo 14. januarja 1923 LAST JUGOSLOVANSKE MATICE 5» tvornica vfcsnic, kljukic in rinčic za čsvlje Ljubljana 1. poštni preda! 126 iprejesia vsa naročila, ki si takoj ia t vsaki množini i izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih nsročilin popust, 51 Kestenjii les= knpnjo po ngodnlh oenah te? ižč? tndi naknpovaloe proti prorliljl. Izvozna trgovina Erssst Msrfn! I Celje, Kap. al. 3. Teieton iSS. «tnal« M 30 taaadf Olm. S*—, raaUft a*daltii|n> 8 sni« ■ OtaL — Trganki «gl»«. «oplaovanla, a*, tramlen-ta C« SO batadt 6 Ota., «aaklli aadatlnjlfc S tiaaai* O Old — Plata aa tacal (Lanka («dl • ' en. Tikafc.! Ma »»ratania a* aago»tr;a A «ka i« «praftaniu ortleian. cnamka ca adgovar. r Mato rabljeni klavir (Ststzflägel) | nrsfis'ii! Rtannioča v í.i njene ponudbe pod «Perfekten kujigovodja» na npravnižtvo «Jutra». ieo . proda;Kl':a. stanujoča v Ljub jprrívrsfnc trriH E5 oeuo ?roda. ioizve ljailif perfoktca. gaal0sto?na ¡ce se sa pri Fräst! Loborccc, Ljubljana. Simaka costs. 21. 55 s perfektnim znanjem slovenščine, trfcofcrraščinc ter neaaičine. stenografije v treh jjejikih in strojepis a.— Benektir» so sa s ca delovne in vestne moči, ki M bile tcai rerzirane * vseh dragih pisarniških poslih ter bi bile speljane t ijigovodstva. — Ponudba s navedbo strokovna izobrazbe, referencami in sliko ca Prodaja po Eica, cobra računan«, se sprejme takoj ali pozueje. Predstaviti seje pri F, ČuJnu, i Prc'ernova ulica 1. \7S\ PETER KOZINA & CO., tovarna čevljev, Tržič. J\ cenah . ! Čevljarski vajeneo. se je ži nekoliko Časa oči! tera obrta, s hrano in stanova» etri, se takoj sprejme •, pri Franca Šifrarin, ČL-v:jar i tkemu mojstru v iskofji Loki Absolvent državne dvor. trg. šole, ki ima šestmesečno prakso v trgo-v ni z me~snim blagom želi v»p piti t kako vei'jo trgovino kot trgovslri sotrnlnik ali volonter. Grem tndi na dežolo. Cenjene pimudhe i navedbo plače se nsj pošljejo aa upravo «Jutra» poii «Vesten in marl.iv». 41 lesa, da se tndi žagati ▼ pn- Ijuliui debelini, ca željo se 85 ; postavi tudi na kolodvor — Foizve se: Zi. Šiška 7. Uradnica 113 atmsko perilo, platsne jopisa, rokavice, kos0víca íl<3. ■ Kct pisar l^S '■Wiist's s 15. januarjem meblo-vano sobo. — Ponudbe na: «¿"oitno ležeče st 28». j žali vstopiti v službo cla- ' i aenič v trgovino, tovarno ali ! kako cirago enko po-iietje. ! Ljubljana, 3E«stci trs štev. 19. ; Kastor pove eprara «¡Jutra». t llolforis nas!, t ioss ]L(j«tfolJsfi,sxa, Linbaptova Tulica št, 25 j kiip^je po najvišjih dnevnih cenah razne ^ j izdelovanje testenin! okrogli les, kakor tndi cele gozdne parcele. U = ■ •• * • BStanovlieno tnvart» testenin Dalmaciji se išče. Poštoa fleCek. 1S4 j star IS let, želi vstopiti ket | taicnec v mesarsko obrt. Pismene ponudbe pod «Poitcn deček» ra noravo «Jutra». ___;_ IS» UakUca, 153 i Dva. lepa, lahka vor!2ia star.' 15 let, ki ima veselje \ "a vzmetih (Stejrenragen) in Talvascrjovo 12 «Efcro des HcTiojrtums Krsin» (urajievo ajo so kupi. Ponudi« na upravo «Jutra». e Zahvala. Ref.aVtir* »e íaüo ea prvovrstno in porsem ssmostojco moti. 1 PonnSbe r navedbo dosedanjega delovsnja, ; i do trgoTice, želi vstopiti kot! sant sb prodajo. — I-totam i va:?nifa v kako tr^.fino. Pis-; električni lestenci, hotelska I meL-e ponudbe pod «Vajenka» ; kredenci in bufet. >as!ov v na npravo «Jutra». J upravi «Jutr 161 Z)oin&öi sakoL 15S Vsem Vam, ki ste nepozabno rajnico, gospo v tihem sočutju spremili našo Pošteno ¿lažkinjs ! zahtevo plače in čas možnosti nastopa »ail?čssr, ki za» tndi kgfcati,! Slanina, mast. klobase, meso. (naslovijo ne „PoStnl pretiaao 10*,-- fjlsJ. Pretistaviti. £1 nji ¡izvrstno biago, ugodue cene! glavna pošta Zagreb". 12. skov» nI. 13/X« des..«. ( Nudim tudi na malo, postav-i —----------13, ijcuo Ljubljana. Naslov pri I avtomobile r Xr^ovalsí pomočnik, np pnevmatiko vseh vrst « ^k. TSm * * piednos na njeni prezgodnji zadnji poti, ali na drag način izlru-šali vliti tolažbo v užaloščena srca neizmerno osamljenega moža. nebogljenih otročičev, predobre mamice, ljubečih sestri in tugujočih svakov, se v globoki hvaležnosti, proseč Boga, naj Vam Vašo ljubezen dobrotno poplača, iskreno zahvaljujejo ' m'.ajil, ki je tudi nemščine I zr- j ter špecer.jslte in esa ; n-_i .tame stroke, se sprejme £ ' v trgovini F. K "»¿er. Pod- • X-----iT-..: _ imajo 138 žalujoči ostali. ¿rugs patre^Sčlse ima vedas i f% Piorlasisii |im Líubüsna. Uradnloa j i večletno sodno prakso želi i vs'opiii h kakemu podietjn. ! Kraj p.-^triinsfca stvar. Ceuj. ; ronufibe pod «Vstrajna» n> upravo «Jutra». 140 Nalvcdja l>blra iiiMs'üteiiti in rokavic pri tvrdki 0. g E. Shahernè _! ' 81 II! I i I P-I Knjigovodja bllanolst ! rrima referencami, vešč ! slovenske. nemSke, srbo-hr-i vatike :n italijanske korespou-1 denee. želi prim rnega mesta, i po možnosti na Hrvatskem, v Slavoniji. Herzeguvini, Bosni trg 10 ; s takoišnem nastopom. Ce- upravništvu «Jutra». Sovo pohlitvo iz trdega in mehkega lesa po najnižji ceni. Oeleda se nri Mabničo, Sp. Hudmja 17, Celjo. 165 Ovokol«8&, 121 mafi motorji, otročji vozički šivalni Btroji in pnevmatika najceneje. «TRIBUNA» Ljubljana, Karlovska eesta i Prodam praitoaled.« za rudo in premog v Sloveniji. Več z dopisom. Ponudbe pod «Pro6tosrčen, s primernim premožen iem. želi znanja z vdovo, ki b imela mesarijo ali gostiiuo in ki se razume tu'ii n» kmetijstvo. Le resne ponudbe pod žiirs «Mlad vdovec» na uprsi-n «Jutra». 16i Družabnika lo! s kapitalom Dia 250OCO ki pa ni potrebno da je stro kovnjak, sprejme doSro vpeljano strojno mizarstvo, oziroma se proda hiža t popolnoma urejenim mizarstvor.», stroji itd ali brez istih. K: slov ▼ upravi »Jutra»