UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : s NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Osrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5 40, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemslvo in Ameriko celoletno K 361—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan r*zen nedePo in pravnikov .• .• ob pol 11. dopoldne. *. \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, in uraduje za stranke od 8. do .12. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s: in reklame 40 vin. > .il - lejema upravnistvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. — Reklamacije lista so poštnine proste. ——— Stev. 402. V Ljubljani, v ponedeljek dne 7. oktobra 1912. Leto 11. Za evropski mir! MEDNARODNA akcija proletariata ZOPER VOJNO. Vodstvo italijanske” socialistične stranke je Poslalo mednarodnemu socialističnemu tajništvu v Bruselj naslednji poziv: »Vodstvo italijanskih socialistov vas vabi, da nosvefite svojo pozornost položaju na Balkanu in. da s splošnim mednarodnim gibanjem Proletariata pravočasno preprečite vsakojake vojne zaplctljaje v Evropi.« »Avanti« dostavlja temu sporočilu: Na vso moč odobravamo to iniciativo strankinega vodstva in zahtevamo zanjo vso pozornost delavstva. Drugekrati, kedar so se zarotile slepe vo.ine sile, da pokončavajo mirovne dobrike, je socialistič. stranka vselej zakasnila s svo-)lm Protestom. In v takih slučajih je vsaka žaro uda brezmočje. Na izbruh vojne ne vrjamemo, »i še manj na razširjenje vojne po Evropi. Ampak smešen bi bil absoluten mir ob takih prijavah. ko skrite mednarodne zahrbtnosti lehko Premagajo vsak hip zdravo pamet. ,. Socialisti vse Evrope morajo v teh brid-k’h urah bdeti, da jih resen dogodek ne zasači '^Pripravljenih, temveč pripravljene, da preprečijo ogromen krvni tribut mednarodnega Poletariata za vojno samovoličje evropskih Pružvazij in da prihranijo človeški civilzaciji ,r^oto in škodo vojnega spopada. Vodstvo —a§e stranke ima prav, da se je lotilo dejanj. Žalostne povesti. Trst, 4. oktobra 1912. Lojalnost je čednost, s katero so se Slovenci ponašali od nekdaj radi. Sedaj bi bili radi Slede lojalnosti na prvem mestu. In vsi bi bili ™ai najbolj lojalni. Ampak tekma, ki se vrši v cm oziru med klerikalci, liberalci in narodnjaki Pr'i j 0Vencih in Hrvatih, je tako nečedna in ugledu Slovencev tako škodljiva, da bolj ne , more biti. Lojalnost je sama na sebi stvar, n« katero ne smemo biti preveč ponosni. Zlasti |ne* ako se ta čednost kaže v klečeplazenju, ki Ponižuje osebe, stranke in narode. Stvar pa je (naravnost ostudna, ako se iz tega klečeplazenja °y?du3tvo, ki je tem grše, čim ga ovi-Mavc>vvS' v ”ar°dno, bodisi v Kristovo za-* Dpripn sečno je, proti, komu je. ovaduštvo na-ic vseeno, v kakšni obliki je za-1 v ^ 10, Kakor povsod, tako imajo prednost ? tern oziru klerikalci tudi pri nas. Ali naj jim *raditega zamerimo? Kako bi zamerili ribi, ji,,?6 mara iz vode? Vsak živi najrajši v svo-k,r-LeIementu. Bolj zamerimo onemu, ki mu in £ . c* očitajo premalo ljubezni do domovine kla S' n? zna Porogati drugače, kakor da poda s vrrio jzjavo vdanosti in klečeplazenja in da lj. p°služuje enakih sredstev proti drugim. Ita-k^v nacionalci se ravnajo v tem oziru ne-je ? drugače, bolj samozavestno. Toda zato ii ed v.e<^no umazano, ako jim očita »Edinost« j- ^Ptizem. Tembolj umazano, čim je vsak dan rai’ da ']G o£itek tržaških narodnjakov tptui ta.ko Pi§kav in brezpredmeten kakor oči-ck Klerikalcev, češ da se porajajo v tržaških orodnih vrstah prekucuške ideje. Avstrija, ki j v Sf italijanskega iredentizma, bi bila i '/pdna, da jo tržaški narodni prekucnili nate ; 10- Ampak ljudje, ki so kakor tržaški narod njaki prepričani, da cesar ne dovoli tržaški občini zgraditi hiše na trgu Casermo pred »Narodnim domom« iz posebne ljubezni do Slovencev, to ljudstvo pač ni sposobno tolike predrznosti, kolikor jo terja najskromnejši politični radikalizem. In smrtni greh je, očitati pomanjkanje lojalnosti tržaškemu narodnemu Slovencu ki je bil do včeraj prepričan, da je zahtevati rešitev šolskega vprašanja pri cesarju, ki bo želji takoj ugodil iz one posebne naklonjenosti vladarjeve do nas . . . Slovencev. Ampak zato, ker so klerikalci vztrajali pri svojem očitanju, si je pustila tržaška »Edinost« potrditi resničnost svoje lojalne tendence od vzvišene in nepristranske starni. Dne 18. avgusta t. 1. je objavila članek pod naslovom: »Italia irredenta«, ki je bil zaplenjen in zaplemba potrjena. Proti temu se je »Edinost« pritožila in se je vršila v torek 1. t. m. razprava. Deželna sodnija je ugovoru »Edinosti« ugodlia. Kako da ne bi? Dr. Čok je zagovarjal »Edinost« približno tako: »Edinost« nima namena razširjati iredentizma. Narobe, ona le opozarja kompetentne faktorje na Dunaju in v Trstu na obstoj in nevarnost iredentizma. »Edinost« je le razkrila in pred javnostjo osvetlila elemente, ki so državi nevarni. Kaznovati bi se moralo pravzaprav policijo in državnega pravdnika, ki na te elemente ne pazi. Članek »Italia irredenta« je naravnost patriotičen, državo ohranjujoč. Zato bi ga morale državne oblasti pozdravljati in celo razširjati. — Tako patriotično je govoril dr. Čok. In sodni dvor je zaplembo razveljavil, »ker izhaja iz tendence lista in iz članka samega, da mu ni bil namen hujskati proti državi«. »Edinost« se jezi, ako ji očita »Slovenec« prekucuške namene. Ona si pa domišlja, da sme v narodnem imenu opozarjati oblast na obstoj in nevarnost italijanskega iredentizma in si tudi domišlja, da sme s prstom pokazati na osebe, ki goje to protidinastično, torej strogo kaznjivo dejanje. Pretečeno nedeljo so se vršile v Pulju volitve. Zmagali so hrvaški narodnjaki s pomočjo mornarice, kakor bi bili z enako pomočjo zmagali tudi italijanski nacionalci. Ako proslavljajo hrvaški nacionalci to zmago kot zmago narodne ideje, je pač njihova stvar. Ampak dr. Laginja je čutil potrebo, da se zahvali mornarici na posebno vdan način, in je čutil potrebo še enkrat opozoriti državne oblasti na obstoj in nevarnost italijanskega iredentizma. Izdal je na vs,e volilce oklic, v katerem pravi med drugim tudi to: »Nedelja pomenja za Pulj zmago zvestobe nad nezvestobo.« Dalje: »Za vse Hrvate in Slovence v Istri pomenja zmago naše narodnosti nad italijansko. (E dico poco. Op. ur.) Za vso monarhijo pa pomenja zmago onih, ki hočejo, da se razvijajo mirno v svoii državi na podlagi enakega prava za vse (?) proti onim, ki gredo za tem, da se Istra odtrže od ostalih delov naše monarhije in naše domovine.« Ali je treba tem besedam v Laginjevem oklicu še kaj dodati? Nismo prijatelji nacional-cev nobenega naroda. Ampak ako je politično vohunstvo grdo. kadar prihaja iz klerikalnih vrst na račun Slovencev drugega političnega prepričanja, ni nič manj umazano, kadar se ga poslužujejo slovenski narodni voditelji proti ita-lijans?(emu narodu. Ne zahtevamo od narodnjakov, da bi postali socialni demokratje. Zahtevati bi se pa smelo, naj se ne trudijo z delom, ki ni in ne bo doneslo Slovencem nobenih ko- risti, ki pa skrbe zato, da se ohrani pri drugih narodih o nas mnenje, da smo narod policiotov in vohunov. In žalostno bi bilo za Slovence in Hrvate, ako ne bi bili sposobni, si poskrbeti drugih voditeljev, ki bodo znali izbrisati iz zgodovine po narodnjakih pridobljeni pečat policiot-stva in ki bodo sposobni z vzvišenimi sredstvi izvišiti resnično delo za naš narod. 0 načrtu novega kazenskega zakona. Splošno znano je, da nadkriljuje Avstrija v kulturni zaostalosti precej visoko druge evropske države. Tudi naš kazenski zakonik je že dolgo časa zrel za staro šaro, ker ima svojo današnjo obliko že dobrih šestdeset let, namreč od 27. maja 1852. Pravzaprav je pa še mnogo starejši, ker zakon iz leta 1852. ni nič druzega, nego nekoliko predelan zakonik iz leta 1803 in prvi del, ki se bavi z zločini, ima celo čestitljivo starost, ker je iz leta 1796.^ Sedaj veljavni kazenski zakon je v kričečem nasprotju s pravnim čutom in zahtevami naše dobe. Premislimo le silovite preobrazbe vseh življenskih razmer, ki so se izvršile v teh 100 do 120 letih; kako so se v tem času pomnožili interesni krogi, ki morajo imeti kazenskopravno varstvo; dalje moramo upoštevati razmere, v katerih je nastal sedaj veljavni kazenski zakon: neupogljiv absolutizem je vladal v državni upravi in komaj dobro so odpravili natezalnico in slične strahotne srednjeveške kazni. Po vsem tem je umljivo, da se je kazenski zakon, vzlic poznejšim krparijam, že preživel. Sicer so od let šestdesetih prejšnjega stoletja poskušali reformirati celotni avstrijski kazenski zakon in ga zgraditi po modernejših načelih. Različne vlade so v zadnjih štiridesetih letih predložile državnemu zboru deloma prav izvrstne načrte, ali vsi počivajo v protokolih različnih odsekov, komisij itd. Sedanji justični minister dr. Hochenbur-ger tudi ni hotel zaostati za svojimi predniki, ter je zato sklical ožje in širje komisije, prirejal ankete itd. in rezultat vsega tega je načrt novega kazenskega zakona, ki ga je minister nasproti vsem dosedanjim običajem predložil najprej gosposki zbornici. Načrt je razdeljen -na dva dela: prvi del tvorijo splošne določbe, drugi del obravnava posamezna kaznjiva dejanja in kazni zanje. Prvi del obravnava n. pr. sledeče pojme: zmožnost preudarka, zlasti zmanjšano zmožnost preudarka, vpliv mladosti, bivstvo krivde (hudoben namen ali malomarnost), silo in silobran, sokrivdo in poizkus. Priznati moramo, da obravnava načrt vse te pojme tako, da so v skladu z moderno znanostjo in najnaprednejšim naziranjem. V dosedanjem zakonu so te določbe tako pomanjkljive, zastarele in nejasne, da pripuščajo najrazličnejše razlage in vselej so jih lehko nazadnjaški sodniki prikrojili po svoje. Z upeljavo pojma o zmanjšani zmožnosti preudarka v kazenski zakon bo mogoče du-sev no manjvredne osebe drugače soditi, kakor duševno popolnoma zdrave. Dalje obravnava prvi del tudi kazni, žal, da načrt priznava še vedno smrtno kazen, čeprav le za najtežje zločine, namreč za veleizdajstvo in umor. Kar se tiče smrtne kazni je napredek novega zakona tudi v tem, da ni so- dišče primoramo v slučaju umora izreči brezpogojno smrtno kazen, ki se šele s pomilošče-njem lehko spremeni v dosmrtno ječo, temveč po novem zakonu bo že sodišče lehko prisodilo namesto smrtne kazni dosmrtno ječo. Zaporne kazni bodo imele po novem načrtu tri stopnje, doslej so imele le dve stopnji, namreč ječo in zapor z dvema podstopnjima, »navadna« in »težka« ječa. Po novem načrtu bodo zaporne kazni imele te tri stopnje: huda ječa, navadna ječa in zapor. Huda in navadna ječa sta združeni s prisilnim delom in izgubo časti ter imata odločene posebne kaznilnice. Kazen z zaporom nima za posledico prisilnega dela, ne izgube časti, ter se bo lehko odsedela pri sodiščih. Denarne kazni bo dovoljeno plačevati tudi na obroke. Najvažnejša nova določba pri denarnih kaznih je pa ta, da bo denarne kazni lehko poplačati tudi s svobodnim delom za državo, deželo, okraj ali občino, delo bo cenjeno z »običajno ceno« in plačilo odračunano od prisojene globe. Kdo da bo določil to »običajno ceno« in če jo je določiti sporazumno z obsojencem, o tem manjka vsaka določba in vendar bi bila taka določba nad vse potrebna, da bi se oblasti izognile toliko vabljivi priložnosti po »cenih delovnih močeh«. Popolnoma nova določba je tudi ona o takozvanih »varnostnih sredstvih«. Uporabljali je ne bodo le pri duševno manj vrednih zločincih, temveč tudi pri osebah, ki se ponovno pregreše in ki so »občno nevarne«. Te osebe bodo poslali po popolnoma prestani kazni za nedoločen čas, vendar ne delj kot za deset let in ne manj kot za tri leta, v posebne zavode ali v posebne oddelke kaznilnic. Ta določba ni prav nič prida, ker jo bodo izrabljali le proti zločincem iz neposedujočih stanov. Naslednja nova določba o »pogojnem odpustu« in »pogojnem pregledu kazni« je pa pač lepa pridobitev: ako se jetnik v času, ko je zaprt, vede tako, da je videti, da se bo v svobodi pošteno preživljal, tedaj se mu lehko spregleda zadnja tretjina kazni, če je bil obsojen najmanj na eno leto in pri mladostnih, če je bil obsojen najmanj na šest mesecev, v dosmrtno ječo obsojeni pa se izpuste lehko po 15 letih. Vsi ti so svobodni le na poskušhjo; ako živi kaznjenec v preskušnji dobi, ki traja najmanj eno leto, drugače pa tako dolgo kakor ostanek kazni, trezno, da se ne vdaja ne pijači, ne igri, ne pohajkovanju, zlasti pa da se vnovič ne pregreši, tedaj je prestal vso kazen. Tukaj bi bilo pač treba izrecno povdarjati, da brezposelnost brez lastne krivde ni istovetna s pohajkovanjem. — Ako je bil kdo obsojen zaradi pregreška ali prestopka v največ trimesečno zaporno kazen ali največ na 1000 K globe, tedaj sodišče lehko odloži izvršitev kazni za preskušnjo dobo dveh do pet let in jo po tem času, če se je kaznjenec dobro obnašal, tudi lehko popolnoma odpusti. — Pri mladostnih obsojencih lehko izpremeni sodnik kazen takoj v resen opomin in mladostni obsojenci, tudi zločinci so deležni odložitve kazni s preskušnjo dobo. — Načrt za mladostne ima prav posebne olajševalne določbe. Mladostne obsojence bodo pošiljali v zavode namesto v kaznilnice ali pa po prestani kazni v zavod, kjer bodo ostali do izpolnjenega osemnajstega leta. A- K. OREEN: Sosedov dom. (Dalje.) Toda rekli ste vendar . . . T" 10 že, in vprašam Vas še enkrat: Ali °rda katerakoli malenkost ni bila na navad-em mestu? Bila sem osemnajstega dopoldne eni izmed spalnih sob, kamor sem šla po vodo. esar se nisem pritaknila in le eno čašo sem vzela s seboj. Čašo sva pogrešili, toda — Karolina! lazinica za šivanke! Prestrašila sem se. Ali je mislila blazinico • a šivanke, ob katero sem se bila izpodtaknila 1 ki sem jo položila na malo mizico? — Kaj je z blazinico za šivanke? — sem ^rašala. v Ig- — Nič posebnega. Našli sva blazinico za anke, ki vedno visi na najini toaletni mizici, ! Drix ugi mizi- Blazinica je bila k toaletni mizici i PaV-?Zana’ n'ktlar ie nisva odvezali. Karolina je [naf, na to, da niso mogli sosedovi otroci, ki !2;3 Večkrat obiščejo, do črnih bucik. In to blatil c° sva našli na mizi poleg vrat. Trak, ki je na n,Z-n^m Privezana, ie visel le slabo pritrjen ifriiz '’ nekdo ga je šiloma odtrgal od toaletne T0dlce- Trak je bil zelo zmečkan in pretegnjen. a taka malenkost Vas gotovo ne zanima. p0v Ne — sem odgovorila, ne da bi jima Ne 7 !a’ da sem imela blazinico že v roki. — n’ma me, če so jo sosedovi otroci s silo °tegnilj proč. OdpoT' ^oc*a otroci so bili več dni pred našim tovarijem zadnjič pri nas. ^ Ali so bučke še v blazinici? igle sva našN blazinico, ni bilo nobene njej. domislila, da bi bila spomin se človek j^njej. (catem ^UcH iaz se n>sem dc he tnnr2Pazi5a' Toda na svoj °re vselej zanašati. — In ko ste odpotovali, ali so bile igle še v njej? — Morda, toda natanko se ne spominjam. Kako tudi? — Mislim, da bi se prav gotovo spominjala, če sem pustila v svoji blazinici igle pred svojim potovanjem ali ne. Toda vse ženske niso tako natančne in redne. — Ali imate morda kako buciko, kakršne ste navadno zatikali v blazinico? — sem vprašala Karolino. Iskala je okrog pasu in ovratnika in zmajala z glavo. — Morda imam katero zgoraj v sobi. — Prosim, prinesite mi eno) — Preden pa je odšla iz sobe, sem jo poklicala nazaj. — Ali je katera izmed Vaju spala nocoj v oni sobi, v kateri je visela blazinica? — Ne! Imeli sva sicer izprva namen, pozneje pa se je Karolina premislila in je hotela spati v . tretjem nadstropju, čim dalje od sobe, v kateri se je izvršil umor. — Tedaj bi pa prav £ada malo pogledala v ono sobo. Začudeno sta me pogledali, toda vprašali me nista ničesar, spremili sta me navzgor. Njiju oče se je bil nedvomno zaprl v katero izmed sob v zadnjem koncu hiše, ker sta v veži prav previdno stopali po prstih. smo bile že zgoraj v sobi, sta začeli glasno kramljati. Nisem se brigala dalje za njiju, šla sem po sobi naokr-'g in sp slednjič ustavila pred posteljo. Postelja je bila sveže preoblečena in vprašala sem deklici, kdaj je bilo premenjano perilo. Dejali sta, da ostanejo postelje vedno, tudi v njih odsotnosti oblečene, ker ne sovražita nobene reči tako zelo, kakor gole žimnice in blazine ob povratku. Mikalo me je, da bi ju poučila o dolžnostih dobre gospodinje, toda premagala sem se. Pač pa sem pokazala s prstom na malo okroglo jamico na posteljni odeji. — Ali je katera izmed Vaju napravila to jamico? — sem vprašala. Začudena sta zmajali. — Kaj je posebnega na tem? — je vprašala Karolina. Namesto odgovora sem jo prosila, naj mi prinese omenjeno blazinico za igle. Položila sem jo v malo jamico. Bila je prav tako velika. — Ljuba stara prijateljica — je vzkliknila Karolina — kako da Vam je šinila ta misel v glavo!? Z enim samim pogledom sem pomirila njeno začudenje. — Mr. Gryce je star — sem dejala. Potem sem vzela blazinico in jo položila na drug konec postelje. — Zdaj jo vzdignite! Vzdignili sta blazinico in na odeji je ostala podobna jamica. — Ali vidite, kje je bila blazinica, preden je bila položena na mizo — sem pripomnila. Potem sem spomnila Karolino na bucike, ki mi jih je bila obljubila. Prinesla mi jih je nekaj, nato sem se poslovila in vrnila na svoj dom. Devetnajsto poglavje. Dobro sem se zavedla, da šem stopila za korak naprej. Toda tudi nisem smela obtičati in ne izvajati zaključkov, dokler si ne naberem novih dejstev. In s temi dejstvi me je seznanila gospa Boppertova. Odpravila sem se na pot, da jo poiščem. Ker nisem vedela, če me gospod Gryce opazuje, kar bi se skoro strinjalo z njegovim značajem, sem obiskala najprej nekaj v bližini stanujočih prijateljic, preden sem odšla v ulico, kjer je stanovala gospa Boppertova. Voz, ki sem si ga bila najela, sem dala ustaviti in najprej sem stopila v malo trgovino poleg njene hiše. Tam je bilo kaj čudno. Še nikdar v življenju nisem videla take množine najrazličnejših reči nakopičene na takem tesnem pro- storčku. Ne da^ bi zadostila svoji radovednosti, sem stopila k ženski, ki je sedela za malo mizo in jo ogovorila tako-le: — Ali poznate gospo Boppertovo, ki stanuje v hiši štev. 803? Zenska me je pogledala nekam nemirno in nezaupljivo; hotela je odkimati, tedaj pa sem naglo pristavila: — Rada bi govorila z gospo Boppertovo, ampak ne v njenem stanovanju. Dobro hočem plačati tistega, ki mi pomaga, da se snidem ž njo, kjerkoli; lehko tudi v sobi za steklenimi durmi. Ta nenavadna ponudba je še povečala nezaupljivost ženske; zmajala je z glavo. Tedaj pa sem vrgla petdolarski bankovec na mizo in njen obraz je postal takoj prijaznejši. — Ali mi ga bodete tudi dali? — je končno vprašala. Porinila sem ji bankovec; preden ga je dosegla, sem rekla odločno: — Boppertova pa ne sme vedetj, da kdo tukaj čaka. sicer ne pride semkaj. Nečem ji nič, žalega, nasprotno; ampak ona je tako plaha ženska ... — Vem, zelo plaha je — mi je segla dobra ženska v besedo. — Toda ne brez vzroka. Ponoči jo zbujajo policisti, podnevi jo skrivnostno izprašujejo razne deklice in dečki, kaj je videla v oni lepi hiši, v kateri se je zadnjič izvršil umor — že tako je, da se boji lastne sence, in kakor hitro se stemni, je ni več spraviti iz hiše. Toda k meni bo že prišla. In če ste ji naklonjeni, zakaj ... — Ni skončala, ker so v tem njeni prsti srečno dosegli petdolarski bankovec in v svoji radosti je pozabila, kaj je hotela. — Ali je kdo v sosednji sobi? — sem vprašala. — Ne, nikogar ni notri! Siromašna, osamljena vdova sem. Toda prosim, izvolite vzeti prostor. Kar hitro se hočem odpraviti in po preteku ene minute imate Boppertovo tu. (Dalje.), . Boj proti draginji. Draginja je mednarodna, nam zmerom pripovedujejo, kadar zahtevamo od zakonodaje, Ida s primernimi trgovinskimi pogodbami in s 'pametno davčno politiko vsaj nekoliko omeji neprestano podraževanje živil. »Draginja je mednarodna,« to je bil navaden odgovor ministrov in agrarnih oderuhov na protidraginj-ske akcije socialno-demokratičnih poslancev. S tem komodnim odgovorom so se skušali zmerom iznebiti svoje dolžnosti do stradajočega ljudstva. Draginja je mednarodna. Prav res. Toda tudi boj proti draginji postaja mednaroden. Ta boj se je pri nas v Avstriji najprej vnel, ker je pri nas vse blago razen delovne moči visoko v kurzu. Sedaj sledi tudi Nemčija za nami. Nemški proletarijat je živel v nerazmerno ugodnejših razmerah nego avstrijski. Toda sedanja velekonjunktura, ki pomenja za delavstvo samo pomnoženo bedo, je tudi delavstvo na Nemškem pognala v boj proti draginji, ki jo je povzročila naša občudovanja vredna družabna uredba in ki jo je država v službi agrarcev in velike industrije še poostrila. Na neštevilnih shodih in v zelo živahni čas-niški kampanji je nemška socialno demokratična stranka nujno in odločno zahtevala carine prost uvoz klavne živine in prekomorskega mesa. Velika mesta so večinoma ta boj proti draginji podpirala; toda njihova pomoč popravi lahko samo majhen del tega, kar sta zagrešili država in družba. Tudi pruska vlada se ni mogla trajno zoperstavljati pritisku delavstva in se je hočeš nočeš morala sprijazniti s koncesijami, ker so, kakor pravi sama, mesne cene dosegle že nevarno višino iij ker izkazuje ponudba živine na velikih tržiščih nevarno nazadovanje. Pruska vlada je proti mesni draginji sklenila provizorično sledeče olajšave za uvoz živine in mesa iz inozemstva: 1. Za velika mesta, ki so kot trgi za cene živine in mesa za cele pokrajine merodajna naj se dovoljuje potom posebnega dovoljenja uvoz svežega govejega mesa iz evropske Rusije in svežega govejega in prešičjega mesa iz Srbije, Rumunske in Bolgarije, ako se meso kupcem prodaja ob oblastvenem sodelovanju določenim čim najnižjim cenam. Prevažati se mora do določene postaje v plombiranih vozovih. 2. Pod enakimi pogoji naj se dovoljuje uvoz svežega prešičjega mesa iz Rusije posameznim večjim mestom na vzhodu, ki imajo za tako preskrbo posebno potrebo. 3. Pod enakimi pogoji naj se potom posebnega dovoljenja dovoljuje nadalje uvoz klavne goveje živine iz Nizozemske v javne, v to svrho pripravne klavnice velikih mest. Pri tem imajo veljati enake veterinarno-polieijske varnostne odredbe in pogoji, kakor veljajo za uvoz klavne živine iz Avstro-Ogrske. Posebna dovoljenja (1—3) naj se podeljujejo brez prikrajševanja obstoječih splošnih uvoznih prepovedi. 4. Prepoved za uvoz svežega govejega mesa iz Belgije se bo razveljavila. 5. In naposled se bo za slučaj potrebe provizorično povišal tudi za gornje-šlezijski industrijski okraj določeni kontingent ruskih klavnih prešičev. Nadalje se bo glede železniških tarifov od pruske strani sledeče odredilo: 1. Koncem tega leta potekajoči izjemni tarif za sveže meso, ki je napram normalnim tarifnim postavkom bistveno cenejši, se še za na-daljno leto podaljša in se še dalje poceni. Od teh znižanih tarifnih postavkov se razentega dovoljuje še nadaljni tovorni popust 20 odstotkov: a) na korist občinam in organizacijam, ki oddajajo pošiljatve proti ob oblastvenem sodelovanju določenim cenam, b) na korist obrtnih podjetnikov, ki oddajajo pošiljatve proti lastnim stroškom ali pa pod lastnimi stroški lastnim nastavljencem ali pa ga proti cenam, določenim ob sodelovanju oblasti, oddajajo mesarjem v svrho prodaje nastavljencem. 2. Pod enakimi pogoji se dovoljuje popust, in sicer 30 odstotkov, od tovornih postavk za živo živino. V kolikor je dovoljen uvoz zmrzlega mesa, veljajo znižanja železniškega tarifa tudi za zmrzlo meso. 3. Olajšave, ki obstojajo na korist občin in obče koristnih organizacij pri naročilih morskih rib (tovorni popust 20 odstotkov), ostanejo tudi *a leto 1913. v veljavi. 4. Tarifi za klajni ječinne in koruzo se pod pogojem, da bo znižana tovornina prihajala v korist živino, do konca septembra 1913. skoraj za polovico znižajo. Enaki koraki so se predlagali tudi ostalim upravam državnih železnic. Nadalje se je, da bi se pospeševalo sodelovanje občin pri preskrbi mesa predložil zveznemu svetu načrt zakona, ki bi zvezin svet pooblastil, da bi za čas od 1. oktobra 1912 do 31, marca 1914 občinam, ki vpeljujejo iz inozemstva sveže in tudi zmrzlo meso na lasten račun ter ga pod pogoji, predpisanimi od zveznega sveta prodajajo konsumentom proti primernim cenam, deloma povračeval uvozno carino. Pruska vlada se je seveda na vse načine varovala, da se ne bi zamerila agrarcem. V bistvu je sistirala pravzzprav samo uvozne prepovedi, dočim so vse druge »olajšave« take, da v praksi sploh ne bodo prišle mnogo v poštev. No, pa priznati se mora, da je pruska vlada v primeri z našo vlado vsaj nekaj storila. Naša vlada do sedaj še onih skromnih obljub ni izpolnila, ki jih je dala lansko leto bb priliki draginjske akcije v državnem zboru. Iz tega se pač jasno vidi, kaj je dati na obljube ■naših ministrov. Pa da se vrnemo zopet k dravinjskemu gibanju na Nemškem. 5. septembra je, kakor smo poročali, socialno demokratična frakcija nemškeg držav- nega zbora kot najmočnejša parlamentarna stranka državnega kancelarja prosila, da bi sklical državni zbor. Bethmann-Holweg je na to odgovoril: Berolin, 28. septembra 1912. Državni kancelar! Na vlogo od 5. t. m. najvljudneje odgovarjam, da so bile odredbe, ki sva jih izdala jaz in kraljevska pruska državna vlada proti sedaj vladajači mesni draginji, danes objavljene v »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«. Izmed teh odredb bi bilo samo zakonskemu načrtu glede na provizorično olajšavo carine za uvoz mesa treba odobritve državnega zbora. Za enkrat je predložen sklepanju zveznega sveta. I Z velespoštovanjem --------v. Bethmann-Holhveg. Prebl. gosp. Aug. Beblu, članu državnega zbora. Bethmann-Hollweg bi Beblu dajal rad nauke o osnovnih pojmih državnega prava. Toda socialni demokratje hočejo razne zakone, in ne same odredbe, oni hočejo, da se snide državni zbor, izvoljeno zastopstvo nemškega ljudstva, v času, ko zahteva ljudstvo od njega ublažitve svoje bede. Nemški proletarijat, ki nam njegova zgodovina pripoveduje o tolikih težkih bojih in sijajnih zmagah, se z odgovorom birokrata Beth-mann-Hollwega gotovo ne bo zadovoljil. Nemško delavstvo bo boj proti draginji nadaljevalo, v svesti si svoje moči, ki mu mora nakloniti končno zmago nad agrarnimi in drugimi oderuhi. In samozavest nemškega proletarijata bo tudi nam avstrijskim delavcem dala novega poguma v trdem boju proti neznosni draginji živil, ki izroča množice delavskega ljudstva vsakdanjemu stradanju.____________________________________ Liubliana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 8. oktobra 1912 ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje sej je. III. Poročilo mestnega magistrata o prošnja! L za sprejem v občinsko zvezo ljubljansko. IV. | Personalnega in pravnega odseka poročila: V | o izvolitvi enega člana v nadzorovalni odbot meščanske imovine. 2. o izvolitvi zastopnika mestne občine v odbor »Slovenske filharmonije«. 3. o dopisu županovem glede spremembe ustanovnega pisma mestne ustanove za obisk kake obrtne šole. 4. o dopisu županovem glede razpisa službe mestnega arhivarja. V. Finančnega odseka poročila: 1. o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1911. 2. o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1911. 3. o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1911. 4. o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1911. 5. o prošnji Ivana Edra za izpust iz najema hotela »Tivoli« ter raznih ponudbah za najem tega hotela. 6. o ponudbi akad. slikarja Riharda Jakopiča za nakup njegovega umetniškega paviljona. 7. o prošnji Andreja Tonija in tovarišev za nakup neke mestne senožeti v Mestnem logu v svrho poljedelstva. 8. o dopisu mestnega šolskega sveta glede doneska k troskom za kurjavo šole v Lichtenthurničnem zavodu. 9. o dopisu mestnega šolskega sveta glede doneska za nabavo glasovirja ter zgradbi dveh paviljonov pri šoli na Prulah. VI. Šolskega odseka poročilo o računih o porabi dotacije na raznih mestnih šolah za leto 1911/12. VII. Obrtnega odseka poročilo o izjavi mestne občine glede razdelitve mesta Ljubljane v dimnikarske okraje. VIII. Olepševalnega odseka poročila: 1. o prošnji društva profesorjev za napravo napisnih tablic v tivolskih nasadih in orijentačne mize na ljubljanskem Gradu. 2. o samostalnem predlogu obč. svetovalca Ivana Štefeta glede ori-jentačnih naprav na ljubljanskem Gradu. 3. o poročilu komisije glede okrašenja oken in balkonov s cvetlicami. 4. o dopisu mestnega magistrata glede ureditve parka na trgu Tabor. 5. o dopisu županovem glede kredita za razne potrebščine mestnega gospodarstva. IX. Direkto-rija mestne zastavljalnice poročilo o računskem sklepu mestne zastavljalnice za leto 1911. X. Samostalni predlogi: 1. občinskega svetovalca Ign. Štembova glede podaljšanja Knaflove ulice. 2. občinskega svetovalca Ant. Likozarja: a) glede naprave javnega perišča ob Orlovi ulici, b) glede naprave javnega vodnjaka na Dolenjski cesti, c) glede poprave hodnika na Dolenjski cesti, d) glede premeščenja železniške zatvornice na Dolenjski cesti, e) glede podaljšanja električne razsvetljave na Dolenjski cesti, f) glede ureditve učiteljskih plač ter dovolitve draginjske doklade učiteljem v Ljubljani. 3. občinskega svetovalca Ferd. Staudacherja glede delnega tlakovanja Gradišča. 4. občinskega svetovalca J. N. Jegliča glede vporahe šolskih telovadnic izključno v šolske svrhe. 5. občinskega svetovalca Tom. Novaka glede razširjenja mostiča iz Ceste na loko na Opekarsko cesto. 6. občinskega svetovalca Jos. Marinko-ta: a) glede podaljšanja Aliaeljeve ceste, b) glede zveze Metelkove ulice s Cesto na južno železnico. B. Tajne seje: I. Naznanilo predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnji mestnih šolskih zdravnikov za stalno na-meščenje. 2. o prošnji nekega učitelja mestnega dekliškega liceja za ureditev prejemkov. 3. o raznih prošnjah v personalnih zadevah mag. uradnikov. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o raznih prošnjah za podporo iz mestnega vseuči-liškega zaklada. 2. o prošnji učiteljstva mestnega dekliškega liceja za zvišnje^aktivitetne doklade. 3. o prošnji gasilne straže v »Mestnem domu« za podporo. 4. o prošnji vdove detektiva Šubra za zvišanje vdovnine. V. Finančnega in šolskega odseka poročilo o prošnji učiteljev z izpitom za meščanske šole za personalno doklado. VI. Šolskega odseka poročilo o^ imenovanju profesorja francoščine in slovenščine na mestnem dekliškem liceju. VII. Stavbnega od- seka poročilo o dopisu županovem glede stavbnega vodstva in stavbne doklade pri zgradbi kanalov zbiralnikov. VIII. Olepševalnega odseka poročilo o prošnji mestnega vrtnarja Hejni-ca za prejemanje stelje iz mestnih drevoredov. IX. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o prošnjah dveh uslužbencev za zvišanje prejemkov. X. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov. XI. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah za razne obrtne koncesije — Klerikalna vojna hujskarija. i — m 1až postavlja »Slovenca« tudi katoliška »Reichspost« od zadnjega petka, ki sodi o predlaganem avstrijsko-ruskem dogovoru za ohranitev balkanskega miru takole: »Ali naj se podonovska monarhija da s papirnatimi vezmi vkovati, ali naj se že danes, na predvečer vojne, zveže — naj se razvijajo stvari na Balkanu kakorkoli — da ne nastopi samostojno? Ali naj dunajski kabinet podredi frazi o »lokaliziranju belkanskega požara svoje živ-Ijenske interese«. Ako kje pričakujejo, da bo Avstrijsko-Ogrska mirna ostala, če se razruši status quo (sedanji položaj) na Balkanu, da bo mirno pristopila na fait accompli (gotovo dejstvo), so prav slabo poučeni. Tako imenovana evropska skupnost'ne sme zahtevati od av-stro-ogrske požrtvovalnosti stvari, ki bi jih naše javno mnenje ne preneslo«. — Tako postavlja glavno glasilo avstrijske vojne klike na laž hlinjeno miroljubnost »Slovenca« in tako izgloda v resnici farsko fevdalna vojna hujskarija v katere službi stoji krščanski »Slovenec«. Vsak pameten in razsoden človek v Avstriji je za mir, le služabniki altarja, le izvrševalci Kri-stove oporke, le pobožni evharistniki ne morejo dočakati dne. da bi na tisoče in tisoče ljudi prelivalo svojo kri in da bi v balkanskih gorah zakopavali svoje zdravje in svoje življenje. V večjo čast in slavo božjo? — Na Dunaju in Bledu. Na občnem zboru katoliškega političnega društva za radovljiški okraj na Bledu je načelnik obrambnega odseka. g. Pogačnik, ki je med tem vitez postal in prodal vojnemu erarju za šitirideset isoč K svojo ničvredno pravico do podnarškega mostu, govoril tudi o novem brambnem zakonu krivic in privilegijev. »Slovenec« poroča: Govornik slika nadalje zgodovino novega vojnega zakona, o načinu sklepanja na Ogrskem in njega posledicah, povdarja, da tudi novi zakon ni še vzoren, našteva nekaj pomanjkljivosti ter veliko težavo glede podčastnikov, katerih se za večje število novincev zahteva seveda tudi več. Bivši vojni minister je odredil, da naj podčastniki služijo tri leta ali to bi se dejalo moštvo vzgajati k nemoralnosti, mi pa hočemo, da je vojaška služba čez drugo leto le prostovoljna.« — Vitez in bivši lastnih podnarškega mostu čez Savo na Bledu priznava, da so v novem brambnem zakonu težke krivice zoper ljudstvo, ali kakor se salonsko izraža: »pomankljivosti«. Na Dunaju, kjer so socialni demokratje predlagali odpravo teh kričečih krivic, pa je šel za vlado čez drn in strn in je ubogljivo aportiral molohu njegove nezmerne zahteve. Gospod poslanec radovljiškega okraja je na Bledu ljudski, na Dunaju pa vladni lakaj od nog do vrha. Do pičice je enak ostalim klerikalnim kumpanom! — Evharistični dirindai in pastirski Ust. Včeraj je bil po kranjskih cerkvah prečitan pastirski list, ki po svoji naivnosti prav vredno zaključuje dosedanjo literaturo ljubljanskega škofa. Toliko pastirske omejenosti in nevednosti, zabeljene z nenavadno predrznostjo, je težko spraviti na kos papirja, kakor se je posrečilo g. Jegliču. Na ta produkt se še povrnemo! — Sodrugi poljansko-šolskega okraja, pozor! V nedeljo 13. oktobra bo sestanek sodru-gov zgoraj navedenega okraja v gostilni pri . »Bončarju« točno ob devetih zjutraj. Ker je dnevni red zelo važen ter bo po njegovem izčrpanju predavanje, se nujno vabijo vsi sodrugi, da se ga gotovo udeleže. Sodrugi, agitirajte za mnogoštevilno udeležbo. — Z državne železnice. V zadnji štev. »Železničarja« se kritizira postopanje nadsprevod-nika g. Ahlina. Svetuje se mu, naj se prepriča, kdo je avtor dotičnega članka ali naj se pa opere na pristojnem mestu. Nikakor pa ni možato, da silinmci neprizadete osebe. Sodr. Fran Zfc bert zavrača odločno vsako tako sumničenje, ker glede prenašanja pohištva ve gospod Ahlin da mu je on pomagal iz prijateljstva in ie odklonil vsako plačilo, kakor tudi odklanja vsa-ko podtikanje. O dogodku v Kranju pa vemo, da je bil Ziber tisti čas na orožnih vajah in je stvar šele izvedel, ko je čital »Železničarja«. Zatoraj naj vzame gospod Ahlin naš nasvet na znanje in naj pusti neprizadete sodruge v miru. — Jutri v torek ob pol 9. zvečer otvori sišenska podružnica »Vzajemnosti« plesne vaje pri Anžoku v Sp. Šiški. Vabila so se razposlala; ker pa je možno, da smo koga pregledali, prosimo vse, da nam oproste ter vseeno pridejo k otvoritvi, kjer bodo izvedeli vse podrobneje. Vaje se dobo vršile vsak torek in petek zvečer od pol 9. do pol 11. zvečer ter je vstopina, kakor je iz vabila razvidno, zelo nizka. Prosimo vse, ki nameravajo pohajati plesne vaje, da povabijo še svoje znance in prijatelje, oziroma nam povedo naslove, da jim pošljemo vabila. Jutri, v torek torej na svidenje! — Na vinski trgatvi pri Anžoku v Spodnji Šiški se je našel srebrn urni privesek. Kdor ga pogreša naj se oglasi v pisarni konz. društva v Spodnij Šiški, kjer se mu vrne. — Župan Štempihar se v imenu šišenske podružnice »Vzajemnosti« prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je trgatev v vinogradu njegove gmajnšne tako izborno uspela. Zahvaljuje se posebno brhkim viniča-ricem in viničarjem, ki so z veseljem sodelovali ter predvsem pridno pazili, da ni nihče nekaznovan ušel roki gmajnske pravice. Istotako bodi zahvala viničaricam kot prodajalkam razglednic in papirnatega dežja, kakor tudi policajem in »špehovkarju« za izvrševanje njih težavnega posla. Zahvaljujem pa se tudi vsem mnogobrojnim posetnikom, ki so obiskali naš vinograd. Upamo, da so se dobro zabavali; saj je župan vsem in vsakemu posebej marsikakšno »špasno« povedal. Zupana veseli, da se je trgatev tako »regimenten« iztekla, obljubu-je, da se drugo leto zopet potrudi v naš vinograd ter obenem naznanja, da v vinogradu sedaj lahko vsakdo »krade« kolikor in kar more. Nočnega čuvaja — zaspaneta — tako ni doma; sedaj ima dosti opravka s tem, da pri belem dnevu s svojo »laterno« išče včerajšnjega večera. ko je bilo tako »luštno in fletno«. Se enkrat se zahvaljujem vsem skupaj. Na svidenje! — Policijski pes Heksa. Policijski vodja g. Toplikar si je pred dlje časom nabavil mladega psa pod imenom Heksa za policijsko svrho in se je trudil z njim na vse načine, da bi ga mogel rabiti za razne vlomilce, ubijalce, roparje itd. Ze pri vlomu v Št. Peterski cerkvi so skušali s tem psom dobiti sled vlomilca, ali takrat je »Heksa« pri oltarju tatov pozabljeni Špeh samo pojedel, ne da bi kaj druzega koristnega storil za policijo. Ali takrat je bil pes mlad in se je šele učil ta težavni posel, ker ni tako lahek. Dresura zahteva večletnega napornega dela in g. Toplikar se je stvari z vso vnemo posvetil. Pes je dobil večkrat sled Jia razne načine za človekom, katerega so isR^1-Na mehki zemlji je stvar mnogo lažja, ko -pa na trdili kamenitih tleli. Če so psa poslali v tivolski gozd za človekom, ga ie^ takoj iszledil, po mestnih tlakih pa je šlo še težko. Pri vlomu pri Bonaču se je veliko pisalo o uspehu tega psa, kar pa resnici ne odgovarja in sc ne smemo čuditi, ker vlomilec Exner je ušel policiji po strehah in čez več dvorišč iz Selenburgove ulce v Bethovnovo ulico. Veliko posla je imel Heksa pri aretaciji ali Exnerja je izdala edinole vrečica za perilo, ki je imela številko trgovine Hamanna, kamor je neka ženska nosila njegovo perilo. Morda dočakamo vbodoče lepše uspehe »Heksa« — v tem slučaju ni bilo od psa nič pričakovati, ker so imeli razni ljudje v rokah nahrbtnik vlomilca Exnerja, ki so ga nagli pri Bonaču preden je prišel Heksi pod nos. — Umrli so v Ljubljani: Aleksij Brajer. sin delavca, 16 let, Radeekega cesta 11; Ivan Makovec, dninar. 30 let, Angela Zešar, učenka, 13 let obadva v deželni bolnici. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Hvatov in 15 Slovencev; 30 Hrvatov je prišlo iz Amerike, 140 pa iz Nemčije. — Zblaznel je včeraj dopoldne Avgust Žitnik, rojen 1874. 1. v Mokronogu in tja pristojen. Žitnik je prišel včeraj v hišo v Streliški ulici, kjer se je z materjo svojeViezakonske hčere začel prepirati zaradi plačila alimentacije. Pri tem pa je naenkrat zblaznel ter proti lOletni hčeri, katera je ravno prišla na mostovž zagnal sekiro, kateri se je pa pravočasno umaknila. Nato je Žitnik napadel še mater. Poklicani stražnik je Žitnika odpeljal na magistrat, odkoder so ga pa po zdravniški preiskavi kot blaznega prepeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek deželne bolnišnice. — V pijanosti. Ko je šel v petek zvečer neki pleskarski pomočnik po Martinovi ulici, sta ga napadla dva pijana fanta. Eden ga je večkrat z nožem ranil na glavi. Surova pijanca sta zasledovala pleskarskega pomočnika do gostilne, kamor je bil pobegnil preganjani pomočnik. V gostilni so naglo zaprli vrata; pijanca sta razbijala po vratih in pretila, doklef ju nista aretirala dva stražnika. — Izgubljeno in najdeno. Dijak Oskar rie-riš je izgubil srebrno žepno uro s kratko ve' rižico. — Helena Grilc je našla zavitek blaga. ^ Štajersko. — Alkohol kot pretepač. (Izpred mariborskega okrožnega sodišča.) 29. junija t. 1. sta se dela 301etni kočar Anton Vrbnjak v Dragstm cih in njegov brat, 411etni kočar Vrbnjak v gostilni Franca Strangška v Kožen bergu, okraj Gornja Radgona ter sta ga Pr* Jjj pila. V isti gostilni je sedel tudi Zldar„{/ Steiner s svojo ženo in je takisto P°v^‘1 P cejšnje mere alkohola. Med 5. in 6. sta se njaka odpravila domu. Kmalu pa je prise njima Steiner z ženo ter ju je zasram Brata Vrbnjaka si tega nista pustila dopasU frišlo je do prepira med katerim je Steiner Vrbnjaka zgrabil za vrat ter ga dušil. Ferdinand Vrbnjak je nato Steinerjevo sunil stran, da je Padla na tla ter je zgrabil potem Steinerja, ki Sta ga Vrbnjaka s tako silo vrgla ob tla, da si zvinil desni laket. Pri razpravi se je pokazalo, da sta brata Vrbnjaka ravnala v silobranu Jer da je Steiner lahko padel tudi vsled svoje 'Pijanosti. Sodišče je zato obadva Vrbnjaka na Predlog državnega pravdnika oprostilo. Slovensko gledališče. . Letošnja gledališka sezona se je otvorila L t. m. s »Sodnikom Zalamejskim«, igrokazom f 3. dejanjih, ki jo je spisal Calderon de la Barca za slovenski oder priredil Oton Zupančič. Malo čudno se sliši in nič posebno častno ni za da je šele sedaj, ko praznujemo 201etnico Slovenskega gledališkega hrama, dospel končno Pa naš oder veliki španski dramatik Calderon, slovi že stoletja, in so nekateri njegovi igro-Kazi, dramatične pesmi in tragedije stalno na fepertvarju svetovnih gledališč. Naša intendanta je torej storila zaslužno in častno delo da je predstavila našemu občinstvu najodličnejšega Zastopnika španskega narodnega gledališča, palderon je živel v 17. stoletju in je po burno Preživljeni mladosti našel zavetje v duhovskem ptanu. Snovi svojim dramam je zajemal večinoma iz viteškega življenja svoje dobe, ko je vvetela romantika z dvoboji in viteškimi igralni. Med najboljše njegove stvari štejejo »Življenje — sen«, »Zdravnik svoje časti«, »Pobožnost pri križu«, »Stanovitni princ«, »Sodnik Za-Jamejski« i. dr. Poslednji igrokaz se vrši za časa Filipa II. in obdeluje samopašnosti vojaške tol-Pe, ki je pridrla v hišo zalamejskega kmeta in Piu oskrunila hčer. Igrokaz je poln dramatične tile, dejanje raste, dokler ne prikipi do tragičnega vrhunca, ki zahteva svojih žrtev. Značaji fo krepki, zlasti sodnik sam je isklesan monumentalno. Čast njegove družine mu je nad vse, h *f0 je onečaščena njegova hči, ne premišlja P°sti in opiraje se na sodno palico, kaznuje s ejdrtjo stotnika Alvara, ki jo je oskrunil. — Predstava na našemu odru je bila izvrstna. Zlasti nam je pohvaliti g. Verovška, ki je z redno sugestivno silo in z vročim temperamentom opremil svojo igro, ter tako pripomogel »Sodniku Zalamejskeniu« do popolnega uspeha. Njegov govor, kretnje, mimika, vse je bilo v soglasju, podal nam je tip vrlega južnega kmeta, P1 Pr>Pravljen vse žrtvovati, da reši čast svo-tje hiše. Enako so tudi ostali igralci rešili svoje h lil6' kar b’ želeli najprej od njih, je poljša vokalizacija, da bi bil njihov izgovor bolj Razumljiv in bi izginilo hlastanje in požiranje P ogov in besed. Sedanja intendanea je vpeljala ^ovorjavo glagolskih končnic na v. V tem slu-■ aju moramo zagovarjati njeno stališče kot edi-Po pravilno, ker je prejšnje »elanje« le nekaka ^fektacija in spakedranje slovenskega jezika, feleli bi samo večje harmonije v izgovarjavi med posameznimi igralci. Gledališče je bilo pri prvi £mffr^.uvi dobro, pri reprizi v soboto in nedeljo 'kakor pbo obiskano, naše občinstvo je — Anaf . e vidi — izgubilo zmisel za resno dra-i>Nan • Ultletnost. Novi intendanci kličemo: ha J!* — četrtek zvečer je bila prva operenPredstava. Peli so Miscagnijevo opero v .nem dejanju »Cavalleria rusticana« ter prMe- 'SU>rigMaln0 pant0,ninu' dr' Jos- tPavca »Mo-klinK *' ,aRa'^l'cr]1leva »Cavalleria rusticana« ie ffin SVnmn 22- ,et0": še v-edno mlada, prvič'l. i,rvn)v. v!fPV’ vp'iva in ni izgubila nič na svoji tl ... ni S|b in čaru. To je mojstrsko delo novo /cutinP'x operrie umetnosti, polno toplega ob-.v.1 Se vedno z drznim dramatskim stilom i ° na Poslušalce. V njej so se predsta-t . s,ov' občinstvu nove moči. Santuzzo je - i . » ■-* iiu v c moči. ^ramat:?lad0?a g,dč- Orlova, ki ima jako poln, kali in se »la * J,e zlasti n,očan v nižjih lc-Cor ie trde 0, Povzpne v višino. Vsekajo 11 vf t Ffa Pridobitev za sloven-kost nH ’ F?i undda ie Pel g. Cammarotta, Sam ?d zagr5bs.keSa deželnega gledališča. On obvladoval" se 'Z7a prejšnjih let in je imenitno Bar W TSV--J° Partij0- Vrl baritonist je g. Wa. V vlnaMof S-C je d0br.° držala gdč- Per§-Ici ima čist • (e!'e nastopila gdč. Richterjeva, - 10 m,adostuo svež glas. Zbor ie bil fe nJl°Z-eLS pevkanii in PevG »01. Matice« ter pel izborno._ Dirigent g. Hrazdira je izvršil EsleP€mlVOJOna,?F°,- ~ Pantomima »Moži- yobro usnl^i \P° 0 tekoči glasbi in ie tudi ^CavalSn : MnCdx10 zvečer so Ponavljali Predstav? ' ^ozička^s popolnim uspehom. ‘ ’ ^ferr,,» sta bili malone razprodani. Zadnie vesti. VPRED VOjtfo NA BALKANU. KAJ počno velevlasti? pj?ava ruske£a vnanjega ministra. al urednik.!' °kt-*!?ra‘ *?-uski vnanji minister je l? ln N.PaH ,ela ls.ta >>TemPS« naslednje ojasmlo. »Ne da bi hotel prerokovati vendar ahko rečem, da stojimo nasproti dejstvu da ^ ie Evropa v zadnjih treh dneh zopet našla jr Evrope Ima močno jamstvo v skupnosti nzadevanj velevlasti. O nevarnosti balkanske f>ze ne morem in nočem nič reči. To je stvar, ‘ se„na srečo odteguje slehernemu pogledu v odocnost in zaradi katere je na mestu skraj-io-reZ?rv*ranosb formula, ki nai služi za pod-skupni akciji velevlasti, ne vsebuje le C®v' ampak uresničenje reform. Ker bal-jhj.. . e države zatrjujejo, da ne teže po prido-Panl se morajo izraziti za pomirjene. Pom ’ b sta ministrski predsednik fearh2aro ia ia? skuPno sprejela poslanike Bol-Kazlo*-, . e ’n Orške in sva jim formalno toasti v kakšno obliko bo Imela akcija vele-Jeti dvKar se tiče nas* smo pripravljeni spre-pii akon metodi- Ali skupno akcijo velevlasti l. 5'Jo Avstro-Ogrske in Rusije. Že sedaj •. da §ta francoska-ruska zveza in tri- ^Kaže, pelantanta popolnoma pripravljeni izpolniti mirovno vlogo, v svrho katere sta se tudi ustanovili; in da nam bo koristno stala ob strani trovzeza, ki je prepojena zistim duhom. Poincarejev predlog. Pariz, 6. oktobra. K dvojnemu Poincareje-vemu predlogu, ki se tiče akcije velevlasti oziroma akcije Avstro-Ogrske in Rusije, je doslej le Rusija poslala popolnoma odločno soglasje. Baje je tudi med Nemčijo in Francijo popolno soglasje. Pač pa se zdi, da dela Anglija težave Poincarejevi akciji. V krogih, ki so vladi blizu, smatrajo vojno slejkoprej za. neizogibno. Sporazum velevlasti? Pariz, 6. oktobra. Poluradno se čuje, da se sme smatrati sporazum evropsldh velevlasti za gotovo stvar. Velevlasti so si edine, da boj, če sploh pride do njega, omeje na Balkan in da ohranijo status quo. Avstro-Ogrska in Rumunija. Bukarešt. 6; oktobra. Tu splošno pričakujejo, da se bo velevlastim posrečilo, da v zadnji uri napravijo v Sofiji. Beigradu in Atenah uspešne korake ter preprečijo vojno. Na načelnem stališču ohranitve statusa quo na Balkanu sloni tudi velika interesna skupnost Avstro-Ogrske in Rumunije, ki je v sedanjem času največ prispevala k temu, da odvrne balkanske države od nepremišljenih korakov. Če pa bi se piičakovanja na mir kljub temu izjalovila in bi izbruhnila vojna, bosta Avstro - Ogrska in Rumunija skupno delali za ohranitev statusa quo na Balkanu. Anglija in Poincarejev predlog. Pariz, 6. oktobra. V odsotnosti sira Edvarda Greva je izjavil Nlcolson francoskemu poslaniku Cambonu, da je Angleška naklonjena skupni akciji, vendar smatra za boljše, da akcijo v Carigradu solidarno izvedejo velevlasti, akcija v balkanskih državah pa naj se prepusti Aslro-Ogrski in Rusiji. Asquithova izjava. London, 6. oktobra. Ministrski predsednik Asquith je izjavil v govoru, ki ga je imel v La-dybanku, da še ni izgubil vsega upanja na mir. Velevlasti skupno delajo za ohranitev miru. Preloženo potovanje Sasonova. Pariz, 7. oktobra. Sasonov je preložil svoje za včeraj napovedano potovanje v Berlin na danes. Oficialno hočejo razlagati preložitev potovanja z dejstvom, da hoče Sasonov počakati prihoda kancelarja Bethmanna Mollwega v Berlin, v resnici pa je vzrok ta, da h6če počakati Sasonov odgovor Avstro-Ogrske r.a francoski posredovalni predlog. Velevlasti in Poincarejev predlog. Pariz, 6. oktobra. »Temps« poroča, da Rusija gotovo sprejme Poincarejev posredovalni predlog, ker sta ga Poincare in Sasonov itak izdelala skupno, Avstro-Ogrska in Anglija ga najbrž sprejmeta, nemški državni tajnik pa ga preje predloži še cesarju Viljemu. POLOŽAJ V TURČIJI. Nespremenjen položaj. Carigrad, 6. oktobra. Položaj je nespremenjen. Ruski in francoski poslanik sta posetila vnanjega ministra Naradunghiana, nakar se je ta posvetoval s Kimil pašo. Demonstracije za vojno. Carigrad, 6. oktobra. Velikanski shod mla-doturkov, ki se ga je udeležilo nad 20.000 oseb, je zagotovil vlado podpore, če stori svojo dolžnost. Shod liberalne antante je zahteval napoved vojne. Demonstrantje so pobili šipe na grškem konzulatu. Tudi iz pokrajin poročajo o demonstracijah za vojno. Hujskanje duhovščine. Carigrad, 6. oktobra. Med demonstrante za vojno se vmešavajo mohamedanski duhovniki, ki v demonstrantih podžigajo versko čuvstvo. Predvčerajšnjem so dvakrat pobili demonstrantje okna na bolgarskem konzulatu. Pridržane grške ladje. Carigrad, 6. oktobra. Došle grške ladje so pridržali v Kavaku. Mornariški minister je odredil, da se grške ladje lahko prodajo na inozemske državljane. Kiainil paša. Carigrad, 6. oktobra Kiamil paši so baje poverili sestavo kabineta. Turški Rdeči križ. Carigrad, 6. oktobra. Uprava Rdečega križa je sklenila, da postavi bolnice v Carigradu, Drinopolju, in Skoplju. BOLGARSKA MOBILIZACIJA. Rezervisti. Sofja, 5. oktobra. Pozivu se je odzvalo nad 95 odstotkov rezervistov. Blagoslov mobilizacije. Sofija, 6. oktobra. Vlada zahteva od sobranja 50 milijonov izrednega kredita, 22 milijonov za pokritje izrednih izdatkov leta 1912 in 2 milijoue dodatnega kredita k letu 1912. Nadalje zahteva vlada, da sme omejiti izdatke in da sme poljubno odtrgovati od plač državnih uradnikov in nastavljen cev. Bolgarski prestolni govor. Sofija, 6. oktobra. Včeraj se je sešlo sobranje na izredno sejo. Kralj Ferdinand ga je otvoril s prestolnim govorom in je dejal med drugim: Vsled mobilizacije vojaških sil v deželi je potrebna razlasitev izjemnega stanja, ki ga imate dovoliti Vi po Členu 73 ustave.« Nato je prosil božjega blagoslova za sobranje. Sofija, 6. oktobra. Ko se je peljal kralj v sobranje, se je zbralo mnpgo nacionalist^,..ki so ga pozdravljali ' 7 ' A - • Samo ori tvrdki ■O a * o u O, N O * 4) •»P OJ1 O' o/ 3 o e r* (ti 09 r o N ‘M* O C Ceni v zastonj in noštnil^pposto. BOLGARIJA IN VELEVLASTI. »Dogodki se ne dalo zadržati." Sofija, 5. oktobra. V zadnjih dneh so neka- teri poslaniki velevlasti bolgarski vladi svetovali, naj ne prehiti dogodkov ter naj da velevlastim čas za posredovanje. Bolgarska vladaje dala nato razumeti, da ne more ustaviti dogodkov. Nada na uspešno posredovanje je edino v pritisku na Turčijo, da dovoli zahtevane reforme. Kbub temu ni izključeno, da pred konenm tega tedna balkanske države ne iz-roče niti skupne note niti ne store drugih odločilnih korakov. MOBILIZACIJA NA SRBSKEM., f f % Prestolni govor. Bel grad, 6. oktobra. V soboto dopoldne je otvoril kralj Peter izredno zasedanje skupščine in dejal ^ v prestolnem govoru med drugim tudi sledeče: Skupščina je bila sklicana k izrednemu zasedanju zato, ker so v naši soseščini nastopile Izredne razmere. Neznosni položaj naših plemenskih bratov v otomanski d žavl,.je že od nekdaj delal Srbiji velike skrbi Čakali smo, da izvede Turčija prej ko mogoče reforme in da bo pripravila našim krvnim bratom mirno življenje. Ako bi bila Turčija to storila, tedaj bi bil tudi Srbiji zagotovljen miren razvoj. Tudi velevlasti, kar povdar-jatn z globoko hvaležnostjo, so Turčiji prijateljsko nasvetovale izvedbo reform. Ali vse to, ži l. ni pomagalo. Namesto z reformami, nas je meserietila Tu čija z mobilizacijo svojih č t na meji. Na to dejstvo je ostal Srbiji le en odgovor: mobilizacija njenih čet. Naš položaj je določen in jasen. Naša dolžnost je, da ukrenemo vse potrebno za našo varnost in vse moramo storiti v sporazumu z ostalimi balkanskimi državami, da se zagotovi na Balkanu rosiiiuen, trajen mir. Z željo, da bi bilo vaše delovanje v korist državivin ljudstvu, otvarjam seje narodne skupščine. Živelo srbsko ljudstvo! Položaj je zelo resen! B Igrad, 6. oktobra. Položaj je skrajno kritičen. Včeraj so prineh?:!! na vseh železnicah z osebnim prometom. Promet z Zemunom je pod najstrožjo kontrolo. V mestu so prepri-«a <, d i/biuhtie vojna v najbllžjlh dneh, najbiže že v pondel ek. SRBSKE ZAHTEVE, Prehod do morja. „ Belorad, 6. oktobra. „Tribuna“ prinaša članek o srbskih vzahtevah, ki se lahko smatra za ur: dno vest. Članek pravi: Srbija mora postati na vsak način gospodarsko n» odvisna in mora dobiti svoboden prehod do morja in sicer prehod, ki ne bo šel skozi tuje ozemlje. Vse pogoje za uspešen gospodarski imamo. Ie pot do morja nam manika. Za nas se je pojavilo sedaj Kto vprašanje, kakor ob času aneksijske krize, Z h zn ea Donau-Adrija nam ne zadostuje in nam ni porok za gospodarsko neodvisnost, za katero smo pripravljeni preliti zadnjo kapljico krvi. Boj, ki bo nastal v Srbiji je boj gospodarsko osvobo-j K P m «*■** •-* Ce D strupil in njegova gospodinja ga je našla že umirajočega. Poklicala je takoj zdravnika in sočasno z njim je prišel tudi poštni sel, ki je prinesel težko pričakovano pismo samomorilčeve sestre, v katerem se je nahajal ček za 120 funtov. Umirajoči učenjak je pismo še prebral. »Prepozno!« je obupno vzkliknil, čez nekaj minut pa je umrl. Kongres za žensko volilno pravico. V pondeljek, dne 23. septembra so imele meščanske feministke v Monakovetn svoj kongres. Referati in sklepi .so bili tako v političnem kakor socialnem oziru prožeti z naprednim duhom, o reakcionarnih primesih meščanskega ženskega gibanja je bilo Tokrat prav malo čutiti. Kongres zahteva v svojih resolucijah splošno, enako, aktivno in pasivno volilno pravico za državni zbor, za deželne zbore, za občine in za vsa interesna zastopstva. Za žene, ki so nastavljene v državni službi, zahteva za enako delo enako plačo, kakor jo dobivajo moški. Za žensko mladino zahteva možnost strokovne izobrazbe, kakor jo nudi danes država moški mladini. Kongres se je bavil tudi z vprašanjem ženskega varstva, ter ie obstoječo zakonodajo v tem oziru ostro kritiziral. Zahtevalo se je varstvo materinstva in nezakonskih otrok. Kazenskopravne določbe glede na varnostna sredstva v svrho preprečitve spočetja je kongres označil za neprimerno češ da prenaša žensko telo samo gotovo mero porodov. Ravnotako so tudi kazni, ki jih do'oča zakon za splavljenje sad« in za detomor, naravnost barbarske. Kongres je nadalje priredil dva javna shoda, na katerih se jc govorilo o draginji živil, o otroški bedi in o ženski volilni pravici. Velko navdušenja je zbudila češka deželna poslanka gospa Vikova-Kuneticka s svojimi izvajanji. Nemško-nacionalni šovinisti sp skušali sicer njen nastop iz »narodnih« ozirov preprečiti, toda meščanske žene so se izkazale doslednejše od meščanskih moških, sprejele so enoglasno resolucijo, v kateri se nemški 'deželni poslanci na Češkem poživljajo, da se izrečejo za veljavnost izvolitve gospe Vikovc-Kunetic-ke, češ. da odgovarja ta izvolitev zakonu dežele in pa pravičnosti napram ženi.— Prihodnji kongres meščanskih žena se vrši drugo leto v Budimpešti. v Odgovonii^urediiik Fran B a r 11. Izdala liji zalaga založba »Zarje«. _^ska »UčiMicfca Tiskarna« v Ljubljani. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani, Slomškova ul. 31. Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo. Martin kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Woliova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. vpisana zadruga z omejeno zavezo ima doslej deset prodajalen in sicer: Ljubljana: Sodna ulica 4; Vič-Glince: Tržaška cesta; „ Krakovski nasip 10; Jesenice: ,,pri Ferjanu'1; „ Vodmat, Bohoričeva ulica; Jesenice-Fužine: na Savi, „pri Men Šiška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši) cingerju"; Celovška cesta I; Koroška Bela: „pri Pristavcu"; Tržič: „Pot na Bistrico". Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna; v Šiški,-Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče. V Ljubljani je za pisma: poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v prodajalni, Sodna* ulica 4. — Čekovni in klerinški račun za denarni promet: št. 75.383 c. kr. poštne hranilnice. Clan društva lahko postane vsakdo, ki je svOjepraven. Za pristop se je oglasiti bodisi v kaki prodajalni bodisi v pisarni. Pristopnina znaša 1 K delež 30 K. Dosedaj so člani prejeli čistega dobička: leta 1909. ... K 2035*— (prvo leto) „ 1910. . ■ ?T. „ 11365-25 „ 1911. .. „ 16610-45 ; Skupaj f . K 30010-70 Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodajalnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem člapu načelstva ter prodajalničnega poslovodje. Načelstvom Nadzorstvo. EK Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Siska pri Ljubljani. »»jnoveiSe! Majnovef««! Maksim Gorkij — Mati“ 5* Cena K 4*—. .& v- : To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. S/ Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc oacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno serma). Pipan, ulica Ponte della FabraJ Gramaticopuio, Piazza Barriera Bruna, ulica del Rivo. ) Raitinger, Riva Grumola št 20i Iloeltl, trafika na državnem kolodvojfftf* Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv Križuf ; Muraro Matej, Via Sette Fontane 14,4 Geržina, Rojan. ‘ :T' Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 67. ^ Sekovar, Piazza Oasema. Produktivna zadruga ljubljanskih mizaijev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, liajmoderneje opravljeni tovarni na Glineah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: , dela. :: Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zah-tevo brezplačno v najkrajšem :: Času. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin- v naslednjih tobakarnah: J Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta, IB l až, Dunajska cesta. j Sterkovič, Dunajfika cesta.; ■Fuchs, Marije Terezije cesta? f ivoli, na žel. prel. pri Na^jpaMU ubič, Miklošičeva cesta/ Se n k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, s j] Kušar, [Podboj, Bizjak, Bahoričeva uKoa? Remžgar, Zelena jama/ Evetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. V Dolenec, Prešernova ufici Pichler, Kongresni trg. * Ušenidnik. dovsua ulica. (Wislak, Gospodska ulica/. Kleinstein, Jurčičev trgi' Stiene, Valvazorjev trg., * Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. jKlanšek, Tržaška cesta* (Elsner, Kopitarjeva ulioaf ;Biazrrik, Stari trg. ^Kuštrin, Breg iSever, Krakovski nasipa Državni kolodvor. -Križaj in Kotnik, »a Slikar, Glince. , Jezeršek, «**%• >