Štev 133.
VLioManUM te Mila 1922.
Leio L.
Naročnina
za državo SHS: /a celo leto naprej DI". 120-— za pot leta „ .. „ BO-— sa celit leta „ . . „ 30-— sa sn ?Desec „ .. „ IO'—
za inozemstvo:
C8lole.no.....Sm, 2 0'-
roe sečno....... 18-—
~ Sobotna izdaja: v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v Inozemstvo ... „ 3S-—
hmm štev. 75 por.
s Cene lnseratom: s
Enoatolpna potttna vrsta mali oglasi po K In K 6 —^ veliki oglasi nad 45 mm vl-šiue po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri večjem naročila popust.
Izhaja vsak dan izvzemSt ponedoljKaln Jueva po prazniku ob 5. uri zjutraj.
Mesečna priloga; Vestnik SKSZ.
Uredništvo je v Kopitarjevi ntioi Stev. 8/UL Rokopisi, se ne vračajo; netrankirana pisms se ne sprejemalo, Greta. toioL štv. 50, cpravn. živ. 328,
Političen lis! za slovenski naroi
Oprava |e v Kopitarjevi ul.6. — Račnn poštne hran. ljubljansko št. 650 za naročnino tn št. 319 za oglase, zngreb 9.0M, sarajev. 7563, praSlse ,'n dunaj. 24.707
Katoliška zavest je tekom stoletij tako prepojila slovensko dušo, da je s slovenskim čustvovanjem v bistveni, nerazdruž-ljivi zvezi. Vse mišljenje slovenskega ljudstva, ki se izraža v narodni pesmi, ljudski umetnosti, v običajih, pa tudi v slovstvu, v kolikor je zares verno ogledalo ljudskega hotenja in življenja, diha katoliško zavest. Šele na tujem v protestantsko-liberalnem miljeu vzgojeni slovenski sinovi so začeli v slovenski narod vnašati nemški liberalizem in ž njim zastrupljati slovensko ljudstvo in njegovo katoliško zavest. Da ne na korist slovenstvu, je jasno. Saj smo ma vseh narodnih mejah opazovali, da je slovenstvo ginevalo kakor sneg pod solncem, kjer je padla slana nemškoliberalnega svobodomi-selstva, obratno pa je bila jaka katoliška zavest slovenskega ljudstva tudi najizdat-nejše obrambno sredstvo proti raznarodovanju.
Ta katoliška zavest slovenskega ljudstva je svobodomislecem v naši državi kamen spodtike in jo proglašajo po svojem časopisju kot največjo — državno nevarnost. Slovensko ljudstvo je začutilo to protikato-liško in protislovensko sapo in daje dušica svojemu ogorčenju na veličastnih katoliških shodih, na katerih manifestira za svoje večne ideale.
Ena največjih in najveličastnejših teh manifestacij je katoliški shod, ki se je vršil v nedeljo, 11. t. m. v Nazarjih v Zg. Savinjski dolini za gornjegrajsko, škalsko in braslo^ško dekanijo. S prijaznega hribčka z mično cerkvijo so udeležnikom shoda že oddal«c naznanjali visoki ovenčani mlaji prostor za slavnostno zborovanje. Razsežna planota na vrhu hriba je bila vsa ovenčana, na najvidnejšem mestu pa je stalo znamenje križa iz električnih žarnic, ki so ob 9 na predvečer zajed.no s številnimi kresovi po vseh gričih in gorah zažarele. Tudi v Libiji pred Mozirjem, kjer ie deputacija sprejemala udeležence shoda, je bilo več mlajev in primernih napisov, pa tudi zastav, ki smo jih v lepem številu opazili tudi v Mozirju.
V	nedeljo na vse zgodaj so kakor na predvečer grmeli topiči in potrkavali zvonovi, ljudstvo pa je na vozovih in v velikih in manjših družbah začelo prihajati od vseh strani, iz vseh župnij omenjenih dekanij, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Okroglo 9000 ljudi, dasi' ni v Zg. Savinjski dolini nobene železnice, se je zbralo na slavnostnem prostoru. Savinjčani so se pač zavedali, da je v Nazarjih prvi katoliški shod na Štajerskem.
Zborovanje kat. organizacij.
Ob polosmih zjutraj se je vršilo v samostanu oo. frančiškanov zborovanje katoliških organizacij, ki mu je predsedoval narodni poslanec dr. Hohnjec. Referirali so o točkah dnevnega reda in predlagali tozadevne resolucije gg. p. Mariolil Holeček, Župnik Krošelj, kaplan Kljun in kaplan Avšic. Soglasno so bile sprejete
resolucije, v katerih se povdarja:
V	vseh krščanskih organizacijah naj se odločneje polaga večja važnost na verski moment; tretjemu redu sv. Frančiška naj se v svrho poglobitve družin v krščanskem duhu posveča še večja skrb in pozornost; s tiskom in živo besedo naj se naglasa važnost praktičnega krščanstva tudi za časno dobrobit. Oster protest proti nameravanemu ukinjenju pouka v kršč. nauku in verskih vaj v ljudskih, strokovnih in srednjih šolah. Zahteva, da verski pouk v omenjenih šolah vršijo edinole kateheti, zato pooblaščeni od cerkvenih predstojnikov. Poziv, da se čimprej Ustanovi kat. šolska družba s podružnicami po posameznih Župnijah. Dolžnost katoličanov je, da s svojimi duhovnimi voditelji na čelu zastavijo vse svojo moči in postavnim potom priborijo lcat. narodu versko šolo. Nujno se priporoča, da se v vseh župnijah ustanovijo odnosno Doživijo Marijine družbo za vse stanove obojega spola in Marijini vrtci za neodra.do mladino, izobraževalna dništVa s potrebnimi mladinskimi podzvezami in odseki in da se orlovska organizacija razširi po vsej Sloveniji,
Katoliška javnost se poziva za ustanovitev močnega tiskovnega sklada; priporočajo se po raznih krajih nazorno prirejene razstave dobrega tiska; pospeši naj se celotna izdaja sv. pisma, primerna za ljudstvo; oskrbi naj se šolski molitvenik, ki bi bil obvezen za vse slovanske škofije. Priporoča se Družba sv. Mohorja ter izraža želja, da Družba pospeši izdajo Življenja svetnikov. Pozivajo se vsi katoliški Slovenci, da dosledno odklanjajo protiverski tisk in na vso moč širijo, podpirajo in pospešujejo katoliško časopisje.
Ob 9 je kapitelski vikar in stolni prost mariborski dr. Martin Matek imel pod milim nebom cerkven govor, v katerem je v izbranih besedah vnem al vernike za verske ideale. Nato je opravil slovesno božjo službo.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
Po cerkvenem opravilu je o tvoril slavnostno zborovanje marljivi načelnik pripravljalnega odbora g. župnik Alfonz Požar s prisrčnim pozdravom in predlagal za predsednika shoda g. Ivana Močnika, posestnika iz Mozirja, za podpredsednika g. župana Martina čjteblovnika iz Rečice na Paki in za zapisnikarja g. p. Mariofila Ho-lečka. V navdušenih besedah so nato pozdravili shod g. župan Blekač v imenu županov in občinskih odbornikov in v imenu krščanskih organizacij Zg. Savinjske doline p. Mariofil Moloček.
Predsednik shoda je po navduševalnih besedah za odločnost in vztrajnost katoličanov prebral naslednjo brzojavko ljubljanskega gospoda škofa dr. A. Bon. Jegliča:
Pozdrav in blagoslov vsem udeležencem katoliškega sho^a! Le na noge v boj za svete naše pravice, posebno za pravice staršev pri vzgoji njihovih otrok.
Nato so se vrstili slavnostni govorniki. Prvi je govoril urednik Fr. Smodej o predmetu:
Kafoličanstvo in javnost.
Govornik je med drugim povdarjal sledeče misli: Zavest, da smo bratje in sestre v Kristusu, da smo katoliki, je zbrala v Nazarjih tisoče, kakor dan za dnem zbira milijone in milijone zvestih sinov katoliške cerkve, ločene po gorah in dolinah, po jezikih in državnih mejah, pa vse enega duha in prepričanja, globoka zavest: katoliki smo. Temne sile pripravljajo postave, ki naj bi naši šolski mladini zamorile katoliško zavest in naše cvetoče verske poljane spremenile v verske puščave, nam pa, ako bi k temu kimali, pritisnile pečat dezerter-jev v vojski Kristusovi. Zato smo se danes zbrali, da jasno in glasno zakličemo nasprotnikom vere in cerkve: Vlogo dezer-terjev v Kr. vojski odklanjamo, ker smo zavestni katoliki. Vsakdo pa, ki meče v naše katoliške vrste seme razdora, najsi izgleda to seme na oko še tako lepo, je izdajalec. Govornik utemeljuje, zakaj je treba zlasti danes v javnosti naglašati, da smo katoliki. Ko bi bili to za resnično kulturnega človeka Čartno ime v preteklosti bolj poudarjali, bi se danes marsikateri polkatolik ne sramoval zunaj cerkve svojega častnega imena in ne bi igral nečastne vloge katoliških dvoživk: v cerkvi katolik, zunaj cerkve pa, kar kdo hoče, samo katolik ne. Napuh inteligence v zapadni Evropi je z načeli takih dvoživk uvajal polagoma notranji odpad in potegnil za seboj neščudirano ljudstvo; ko jo bilo to zastrupljeno in so se nedavno pokazale silne zle posledice raz-kristjanjenja zapadne Evrope v svetovni vojni, tej naravni posledici zmaterializirane Evrope, so začeli vsi misleči krogi iskati izhoda. Najgloblji misleei mod katoliki in protestanti so prišli do zaključka : nazaj v katoliško cerkev. Ta pojav je naravnost silen na Angleškem med anglikanci, pa tudi na Francoskem in Holandskem. Ko pa se vrača izmučena inteligenca nazaj h Kristusu, široki sloji naroda zavživajo še nadalje strupene sadove inteligence. To žalostno šolo zapadne Evrope, ki smo jo Slovenci dosedaj le deloma okusili, si moramo v Sloveniji prihraniti. Otroci teme v naši državi opravljajo posel zastrupljanja javnosti z istimi sredstvi in po istem načinu kakor so to delali drugod, samo da so bolj strahopetni. Govorijo in pišejo o >klorikalalK in
»klerikalizmu«, ne upajo si pa v javnosti povedati, da mislijo pri tem na katoličane ih katoliško cerkev! Kadar govore o političnem klerikalizmu, mislijo na politiko, ki temelji v vsej doslednosti na katoliških načelih. Ni malo med nami ljudi, ki so jih s to taktiko preslepili, da smatrajo katoliško vero za neke vrste suknjo, ki jo oblečejo, ko gredo v cerkev, zunaj cerkve, v javnem življenju pa pripadajo organizacijam, katerih očitni program je v odločnem nasprotju z verskimi načeli katolika.
Načela kat. vere so za katolike obvezna v vsem delovanju, tudi v javnem, tudi političnem. Vera posega globoko v vse človeške prilike kakor kri v vse dele organizma. Zato je fraza, da politika z vero in narobe nima nič opraviti, sleppmšenje in lov na kaline. Vero in politiko, vero in gospodarstvo je treba pač razločevati, ne pa ločiti! Ni naloga vere ali cerkve organizirati gospodarstvo ali voditi politične organizacije; pač pa je njena pravica in dolžnost določati in razsojati z etičnega stališča, kaj je v gospodarstvu in politiki dobro ali zlo, torej kaj je s stališča katoliške cerkve dovoljeno in nedovoljeno, kaj je pošteno in kaj nepošteno, kaj je v skladu z resnico in nauki sv. vere in kaj jim nasprotuje.
Javni delavec , ki to stališče zanika in proglaša vero za privatno zadevo, ker da nima z javnostjo nobene zveze, se ne ravna po katoliških načelih; če se baha, da je zasebno boljši katolik kakor drugi, dokazuje le, da je katoliška dvoživka, ki bi rad dvema gospodoma hkrati služil.
Isto je s strankami. Izkušnja uči, da mora vsaka stranka zavzeti v politiki tako programatično kakor v praksi svoje stališče napram veri, cerkvi in posameznim vprašanjem, ki so z vero ali cerkvijo dejansko v ozki zvezi. Odkod sicer po svetu toliko krivic, prizadetih katoličanom in njihovim organizacijam »zakonitim potom«, odkod »zakonito« preganjanje cerkve, ako zakonodaja nima z vero prav nič. opraviti?
Za katoličana je po njegovi etiki narekovana voli ,-na dolžnost, da voli javne zastopnike, katerih program je v popolnem skladu s katoliškimi načeli. Isto je s strankami Nobena stranka se ne more in se ne sme istovetiti s stranko katoliške cerkve,
ompalc katolik se bo držal le stranke s katoliškimi načeli oziroma se sme včlaniti le v stranko, ki po svojem programu ne nasprotuje načelom katoliške vere.
0 šolstvu.
je govoril narodni poslanec dr. Holntjec, ki je v markantnih izvajanjih in s krepkimi argumenti zagovarjal pravico staršev do od-ločevanja v šolski vzgoji otrok. To je naravna pravica staršev, po božjem pravu pa ima tudi Cerkev besedo pri vzgoji otrok. Zato državni monopol v šolstvu nasprotuje katoliškim načelom. Kot katoličani in kot Slovenci zahtevamo torej avtonomijo šolstva, kakor bodo odločali katoliški slovenski starši. Sijajna izvajanja g. poslanca so napravila na tisočero množico globok vtis.
0 mladinski organizaciji.
je prepričevalno in navdušeno govoril g. rač. r.adsvetnik Josip Pire. Krščanske mladinske organizacije so si zastavile vzvišeno nalogo, da vzgajajo mladino v njeni, za vse življenje odločilni dobi s ciljem: dvigniti duha, popleinenititi srce in utrjevati voljo. Temelji na katerih se krščanska mladina vzgaja, so: Krščansko prepričanje, narodnost in družabnost
0 katoliškem časopisju je govoril g. dr. Ogrizek z Celja, ki je v. poljudnih besedah razložil dalekosežni pomen tiska, opozarjal na razdiralni upliv odkritega in prikritega protikatoliškega tiska v kulturnem, socialnem, moralnem in ver-skovzgojnem oziru ter končal z apelom: V katoliško družino katoliški časopis in katoliško knjigo.
Ob zaključku je narodni poslanec g. Vladimir Pušenjak reasumiral izvajanja predgovornikov in pozval udeležence, da vztrajajo v borbi za katoliška načela in jih v javnosti dosledno izvajajo.
Med posameznimi govori je igrala godba iz Šmihela nad Mozirjem nacionalne himne in druge komade in tako dvignila slovesnost veličastnega katoliškega shoda v, Nazarjih, ki ga je predsednik shoda zaključil ob eni popoldne.
Prva manifestacija katoliške zavesti na Štajerskem je bila sijajna in veličastna in upamo, da ji bodo naslednje enake.
Krvave demonstracije v Zagretiu.
Zagreb, 12. junija. (Izv.) Napetost med hrvatskim in Jugoslovanskim Sokolom, ki se povsod pojavlja, je prišla včeraj in predvčerajšnjim do izraza. Povod je dal zlet zagrebške sokolske župc v Zagrebu, na katerega so prišli tudi delegati jugoslovanskega sokolskega saveza iz Ljubljane. — Do prvih spopadov je prišlo v soboto, ko je bil na čast sokolskemu zletu koncert vojaške godbe na Jelačičevem trgu. Priredile so se demonstracije proti Sokolom, ki so kc 3ale v hudem pretepu. V teh spopadih so tudi streljali iz revolverjev, vendar k sreči ni bil nihče težko ranjen, ker se je policiji posrečilo kmalu vzpostaviti mir in red. Včerajšnje slavnosti so se uvedle dopoldne z občnim zborom Hrvatske Matice, na katerem je govoril tudi Stjepan Radič. Navzoči policijski komisar je razpustil zborovanje, pa ga je kmalu zopet dovolil, ko je nehal Radie govoriti. Stjepan Radič je v prvi vrsti protestiral proti udanostnim čestitkam Hrvatske Matice kraljevi dinastiji povodom vladarjeve poroke. Popoldne se je razvil sprevod Sokolov proti Maksimiru, kjer so se vršile proste vajo. Tekom nastopa Sokolov ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Velika množica, zlasti srednjega stanu, na čelu hrvatski Sokol, je šla na pokopališče v Šestjjnc h grobu Ante Starčeviča, ustanovitelja stranke prava. Na grobu Starčeviča je imel govor Radič. Ko sta se obe skupini, Sokoli s telovadišča in blokaši s pokopališča, vračali v mesto, sta se na več krajih spopadli. Pri tem tepežu jo bila po-
sebno poškodovana kavarna »Corso«.
Zagreb, 12. junija, (izv.) Po včerajšnjih manifestacijah se je razvil na večer v kavarni »Corso« kakor tudi pred kavarno pretep med demokrati in pristaši Hrvatskega blcka. Pri tem so raabili v kavarni nekoliko oken in stolov. Ko so se demokrati čutili preslabe, so poklicali policijo, ki je navalila na meščane v bližini »Corsa« s puškinimi kopiti in sabljami. Pri tem jo bilo okoli 20 oseb težje in lahko ranjenih. Večina ranjencev se nahaja v domaČi oskrbi. Padlo je tudi z obeh strani več strelov. Po tem spopadu so prišli na ulico posamezni oddelki vojaštva, ki so patrolirali pozno v noč. Policija je snoči preiskovala na ulicah pasante ter jim odvzemala revolverje. Razen tega je udrla tudi v gostilno Sto-lovič, kjer jo aretirala mestnega zastopnika M. Krstiča, ki se je uprl preiskavi. Danes zvečer je policija izobesila lepake, v katerih prepoveduje, kakor za časa avstroogr-skega režima in Čuvajevega komisarijata, vsako sestajanje meščanstva v skupinah in vsake manifestacije.
Demokrati, ki so nedavno želeli, da so ustvarita dva tabora, med katerima bi se vršila meščanska vojna in ki so po svojih fašistih izzvali povsod nerede, ugotavljajo danes v svojem glasilu »Riječ«, da sta ta tabora ustvarjena ter napovedujejo repre-salije, pri čemer navajajo sebe kot edin državnotvoren element, ki je popolnoma nedolžen pri vseh zadnjih spopadih. Po Zagrebu patrolira tudi danes zvečer vojaštvo.
Napad fašistov na hrvatske Orle.
Brod. 12. junija. (Izv.) Včeraj se je vršil tukaj sestanek orlovske organizacije iz Broda in okolice. Sestanek so poskušali preprečiti nekateri demokratski izzivači, ki so prišli v dvorano, kjer se je vršilo zborovanje, vendar pa ao se morali umak-
niti urnih peta. Ko so pozneje Orli spremljali svoje tovariše na kolodvor, so jih napadli najprej s psovkami, pozneje pa s kamenjem člani fašistovske nacionalistične organizacije. Ker ni policija hotela posredovati, so se morali Orli braniti sami. Šele ko je bil eden izmed fašistov pretepen jo aretirala policija nekega Orla in nekega meščana. Na posredovanje posl. Mazzija sla l>Ua pijasl pri^ift na
Bolgarija prosi za odgoditev plačila odškodnine.
Sofija, 12. jun. (Izv.) Odgovor bolgarske vlade medzavezniški komisiji, pojasnjuje stališče bolgarske vlade in naznanja komisiji svoje protipredloge. Odgovor poudarja, cla se morejo v zmislu mirovne pogodbe reparacijsku odplačila po možnosti plačevanja odgoditi, da celo znižati. Zahteve medzavezniške komisije se ne strinjajo popolnoma z mirovno pogodbo, zakaj ta načeloma ne dovoljuje, da bi ta komisija določevala dohodninski davek iu da bi nadzorovala pobiranje tega davka. Predlogi, ki jih je stavila medzavezniška komisija, kršijo suverena prava Bolgarije. V zmislu predlogov omenjene komisije bi se ne le izvrševalni organi, temveč tudi vsi ministri podredili medzavezniški komisiji, da celo ministrski svet bi bil obvezan, prositi najpoprej za dovoljenje komisije pri izvrševanju svojih sklepov. Tak dogovor bi bil enak finančnemu bankerotu države. Bolgarska vlada se v svojih protiprecllogih med dn:trim obvezuje, da bo proračun prihodnjega leta brez primanjkljaja. Dalje se obvezuje staviti določene obnovitvene zneske na podlagi dogovora s komisijo v proračun. Nota pristavlja, da se nahaja bolgarski narod v obupu in da mu bodo eksistenčni pogoji neznosno težki, ako se državno gospodarstvo obremeni z reparacij-skimi zneski. Že itak propadla bolgarska Valuta bi doživela katastrofalni polom. V državi bi mogli nastati resni nemiri in prebivalstvo bi se dalo lahko zapeljati do nepremišljenih dejanj. Prav zato prosi bolgarska vlada medzavezniško komisijo, naj p prijazno dovoli odgoditev plačila repara-cijskih zneskov.
VLADNI PROGRAM ZA NARODNO
SKUPŠČINO.
Belgrad, 12. jun. (Izv.) Dobropoučeni krogi so nocoj zatrjevali da je vlada na zadnji seji ministrskega sveta sklenila priporočiti narodni skupščini, naj še pred poletnimi počitnicami sprejme sledeče zakonske predloge: 1. volivni zakon, 2. zakonski načrt o najetju posojila 100 milijonov dolarjev v Ameriki, 3. državni proračun in 4. zakonski načrt o državnih uradnikih, takozvano uradniško pragmatiko. Radikalski klub je načrt o volivnem zakonu že sprejel, demokrati in pododsek parlamentarnega odbora pa bodo v kratkem O njem sklepali. Pričakuje se, da pride •zakonski načrt o inozemskem posojilu te 'dni pred narodno skupščino. Zakonski načrt o državnem proračunu je bil včeraj poslan parlamentu in pride najbrže na dnevni red petkove seje. Zakon o uradniški pragmatiki se izroči te dni in pride v razpravo najprej v klubih, potem pa v posebnem odboru in šele potem pred narodno skupščino. Ni še gotovo, v katerem vrstnem redu se bodo ti zakonski načrti razpravljali. Vrstni red se bo določil v sporazumu med vlado in parlamentom. Cim bodo ti zakonski načrti sprejeti, gre narodna skupščina na počitnice.
MINISTRSKI SVET ZA RATIFIKACIJO SPORAZUMA Z ITALIJO.
Belgrad, 12. jun. (Izv.) V političnih krogih se je nocoj zatrjevalo, da se je ministrski svet na svoji današnji seji postavil na stališče, da se mora sporazum med Jugoslavijo in Italijo čimprej ratificirati, cla se tako izvede rapallska pogodba. To je posebno važno že zaradi tega, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo izboljšajo, 'da se tretja cona v Dalmaciji čimprej izprazni.
STROŠKI SLAVNOSTI V BELGRADU.
Belgrad, 12. jun. (Izvirno.) »Novi List« poroča, da je dal finančni minister dr. Koeta Kumanudi na seji demokratskega kluba poslancem podatke o izdatkih iz državne blagajne povodom poroke kralja 'Aleksandra. Izdanih je bilo za opremo dvora 33 milijonov, za zgradbo dvora 8 in pol milijona, za poročne slavnosti 6 milijonov, za vojaštvo, ki je prišlo iz vseh krajev države v Belgrad k svečanostim, 4 milijone in za goste poldrug milijon, skupaj torej 53 milijonov. Minister pa ni povedal, ali se ti zneski glasijo samo na dinarje, ali tudi na franke. Na vsak način v tej vsoti niso všteti oni zneski, ki jih je potrošila belgrajska občina povodom poročnih slavnosti.
NOVI ZAKONI.
Belgrad, 12. junija. (Izv.) Danes je v »Službenih novinah^ objavljeno besedilo zakona o glavni kontroli, o volilnih imenikih, o pokojninah in zavarovanju nameščencev v Dalmaciji in Sloveniji ter zakon o ureditvi plač poštnih in brzojavnih uradnikov ter uslužbencev izven Srbije in Črne gore.
RADIKALI PROTI ODLIKOVANJU BOLGARSKEGA POSLANIKA.
Belgrad, 12. junija. (Izv.) Radikalni klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o podelitvi reda bolgarskemu poslaniku Todorovu. Radikalci stoje na stališču, da se mora oseba, ki je predlagala to odlikovanje, odstraniti s službenega mesta.
DRAGINJSKE DOKLADE ŽELEZNIŠKIM URADNIKOM.
Belgrad, 12. junija. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo plenum finančnega odbora, ki se je posvetoval o draginjskih do-kladah železniškim uradnikom. Debate so se udeležili vsi člani odbora. Do sklepov ni prišlo. Seja se bo nadaljevala jutri dopoldne.
VOLITVE NA MAŽARSKEM.
Budivipešta, 12. junija. (Izv.)- Uradno se javlja: Včeraj so se v 23 volilnih okrajih vršile ožjo volitve. V teh okrajih je po dosedanjih poročilih izvoljenih 9 poslancev vladne stranke in 2 brez stranke. Po dosedanjih poročilih je dosegla enotna vladna stranka 139, Ernstova 14, Haynrihova stranka enega in vladi prijazni poslanci 8 mandatov. Vladni blok ima tedaj skupno 162 mandatov. Mirovna Andraši-jeva skupina je priborila 12 mandatov, Hei-lerjeva skupina 8, Rasserjeva skupina 7, Vassonyijeva skupina 4, Battihianijeva skupina 2 in socijalni demokrati 24 mandatov. Razen tega je bilo izvoljenih 15 opozicio-nalnih poslancev, tako da znaša skupna opozicija, kolikor je znano doslej, 72 mandatov. Dva poslanca brez stranke sta nevtralna. Izidi o volitvah iz devetih okrajev še niso znani.
ANGLIJA ZA RUSIJO.
Park, 12. junija. (Izv.) Agence Havas javlja iz Londona: Po mnenju, izrečenem v anglešld noti, se francoska spomenica ne ozira zadostno na sklepe canneške in genovske konference. Anglija pošlje k haaški konferenci, kakor tudi k predkonferenci, ki se bo vršila od 15. do 25. t. m., Ie izvedence, ki bodo govorili ad referendum, ne pa diplomatskih zastopnikov. Angleška nota meni, da ni povoda zahtevati od sovjetske Rusije, naj najprej umakne svojo spomenico od 11. maja. Ta pogoj bi se bil moral Rusiji staviti pred povabilom k haaški konferenci. V drugem delu note se postavlja na podlagi pogojev canneške konference načelo, da bo treba privatno lastnino povrniti z gotovimi dejanskimi kompenzacijami. Vendar se ne sme od Rusije v tem oziru več zahtevati, kakor od katerekoli druge države in se je treba ozirati na načela ruske suverenosti. V tretjem delu note zahteva angleška vlada praktično ureditev vprašanja ruskih dolgov in izjavlja, da je neobhodno potrebno znižati ruske vojne dolgove. Kar se tiče kreditov, ki naj se dovolijo Rusiji od privatnih oseb, je zato potreba jamstev, da bodo mogle prizadete vlade podpirati svoje državljane. Končno izjavlja angleška nota, da o kapitulaciji Evrope ne more biti govora.
Odločen nastop slovenskega poslanca v koroškem deželnem zteoru.
(Dopis iz Celovca.)
Dne 1. junija se je vršila v koroškem deželnem zboru proračunska debata. Med raznimi strankami, ki so sicer na vladi in so glasovale za proračun, je prišlo do ostrih kontroverz in nastopov. Posebno burna in zanimiva je postala situacija, ko je nastopil slovenski poslanec župnik Poljanec. Sam med Nemci — g. Krajger je bil zadržan — je imel srečen dan. Ž neizprosnim sarkazmom je obrazložil vzroke, zakaj Slovenci ne morejo glasovati za proračun. Sistematično briskira in ignorira nemška Avsrija senžermensko mirovno pogodbo in prelam-lja slovesno zagotovilo enakopravnosti slovenskim deželanom v Št. Vidu. Nemci izjavljajo, da ustrežejo tedaj v šolskih zadevah Slovencem, ko dobijo v Sloveniji Nemci svoje šole. Hinavci! Srečni in zadovoljni bomo Slovenci, ko dobi naš narod, katerega je na Koroškem gotovo še enkrtt toliko, kot Nemcev v Sloveniji, v istem številu in meri svoje šole, srednje, meščanske in ljudske, kot jih imajo Nemci v Jugoslaviji. Zborovalno in politično prostost nam jemljete, češ iredento uganjamo. Gospodje, kje ni iredente? Ako prištevate iredenti-stom tiste, ki se potegujejo za pravice slovenskega naroda v šoli, v uradu in v prometu, potem sem ponosen na to ime. Ako pa mislite, da koroški Slovenci uganjamo iredento z namenom, da hočemo pripoma-gati do razpada Nem. Avstrije, potem se močno motite. Mi za Nemško Avstrijo nismo glasovali, tudi nam v misel ne pride, da bi jo razdejali. Forum, kjer se bo prejaliselj odločila usoda naše trhle države, je kje drugod. — Silno razburjen se je razkoračil velenemee Gaternik iz Beljaka, ki je ž. Po-Ijanca smatral krivim vseh pogajnj Nemcev. »Na skrivnem zbirate ljudi in jih huj-skate. Pi gelbande ste poslali na Koroško, netite veleizdajo in moralno podpirate jugoslovansko orientirane ljudi.« V istem smislu je govoril zoper slov. poslanca bauorn-biindler Glančnik. V ogorčenih medklicih jima je odgovarjal g. Poljanec, ki je med drugim rekel tudi to: »Z isto upravičenostjo kot Vas vleče Vase srce na sever k Nemcem, vleče nas naše na jug k našim bratom.« Klici: Hochyerrat. Poljanec se smeji
in ironično odgovarja. Socialdemokrati in kršč. socialisti obsojajo nastop velenemcev, in bauernbiindlerjev zoper Slovence. Klici: Das ist keine Versohung. - Proraču koroške vlade (referent socialist Lagger) kaže okroglo 4 milijarde izdatkov (šolstvo samo 1900 milijonov) in okroglo 3 milijarde dohodkov. Ena milijarda je nepokrita. Poglavitni viri dohodkov za pokritje deficita 1922 so: Davek na posle (Lohnsteuer) 4% od plače; stanarina se obdači v Celovcu s 150, na kmetih z 200%; hišnorazredni davek 500%; deželna naklada na zemljiški davek 400 %; ako kdo proda les, mora plačati 5% od skupička. Odzdaj je upravičena dežela pobirati 30% od pristojbin pri spremembi posesti in 30% od pristojbinskega ekvivalenta. — Če bi hoteli biti Slovenci zlobni, bi na svojih shodih imeli silno gradiva zoper iste, ki so 10. oktobra 1920 glasovali za Nemško Avstrijo.
BeigraJsKo pismo.
10. junija.
Po poročnih svečanostih je zavladalo V, mestu zopet staro življenje. Sedaj se o svečanostih trezneje sodi nego v dnevih velikega vrvenja in drvenja. Vladal je vse dni vzoren nered, aranžerji so dokazali svojo totalno organizatorično nezmožnost.
Priprave v starem in novem dvoru še vedno niso gotove. Dela se brez načrta, brez glave. Kar je danes dobro, jutri ne prija več, ni več po okusu različnih komisij. Čudno je, da nihče delovanja teh komisij ne spravi v parlament. K besedi: parlament! Z zidavo novega parlamenta je še slabše. Tam se zida vsega skupaj pred vojsko in po vojski, že nad pet let. Hvala Bogu, ni se še čulo, da bi pri tem dolgotrajnem delu kateri izmed interesiranih umrl vsled pomanjkanja.
O starem Pašiču se pripovedue mnogo kratkočasnih, resničnih in neresničnih. Tako trdi ena, kako je — Pašič je inženir —=1 zidal prvo hišo. Bila je enonadstropna. Ko je bila gotova, in tramovje podrto, hoteli so iz parterja v prvo nadstropje. A tje ni držala nobena pot. Pašič je pozabil napraviti stopnice. Slično se je zgodilo z gledališčem. Ko je bilo že vse dograjeno, so zapazili, da ni — sit venia verbo — nobenega stranišča. Sedaj ga prizidavajo. Stavba je na zunaj in znotraj popolnoma pogrešena. Prostor za gledalce je izredno majhen, po-zomica velika in najmodernejša. Povsod vse narobe.
Tu se je zelo zapazilo, da se opozicija, med njo tudi Jugoslovanski klub, poročnih svečanosti ni udeležila. Saj bi tudi ne bilo lepo, da bi se poslanci, ki so nastopili proti visokosti civilne liste in proti vsaki Iuksu-riozni potrati, čez par dni po svojem glasovanju mirno udeleževali večerij, obedov in drugih enakih prireditev. Gotovo pa tudi nobenega ni vleklo, da bi se udeleževal slovesnosti, pri katerih se je tu v Belgradu kakor doma v Sloveniji dala vsa prednost samostojnežem in liberalcem, katerim je slovensko ljudstvo že davno v celoti obrnilo hrbet. Kjer nastopajo Pucljevi voli in demokratje s težkim svincem v želodcu, tam druge slovenske stranke ne marajo sodelovati.
Pašicevo glasilo J Samouprava? ni zadovoljna s celjskim shodom SLS. Izjavlja, da se bo v naši državi vladalo tako, kakor bo najštevilnejše pleme hotelo. To vemo, zato ravno želimo avtonomijo, ker se z men-taliteto tega najštevilnejšega plemena ne bomo nikdar sprijaznili, a da bi se njega mentaliteta spremenila, za to v doglednem času ni nobenega upanja.
Mi tu ne verjamemo, da pride kmalu do volitev. Radikali jih ne želijo, demokrati se jih bojijo, a krona tudi nima interesa, da ugodi željam republikanske Radičeve stranke in jo vzdigne na ščit. Nesposobnost in korupcija bosta še naprej vpreženi v državni voz.
r-f Shod SLS v Dobrepoljah. Preteklo nedeljo se je vršil lep političen shod SLS Ob mnogoštevilni udeležbi je poročal g. Po-gorelec, predsednik okrajne Kmetske zveze, ki je pozival kmetski stan k jačji zavesti, za skupno smotreno delo pod okriljem SLS, ki v teh težkih dneh kaže pravo vnemo in požrtvovalnost za pošteno ljudsko delo. Za njim je govoril poslanec Škulj. V daljšem govoru je risal delo sedaj vladajočih strank, čigar sad narod skuša v prebridki meri. Pomudil se je dalj časa pri SKS, kar je vzbudilo prijetno razpoloženje med navzočimi, ki so govor spremljali z vidnim zanimanjem. Sprejete so bile resolucije proti centralizmu, za versko šolo in zaupnica Jug. klubu.
;+ Shod SLS v Semiču. V nedeljo 11. f. m. se je vršil po prvi maši veličasten shod SLS v Semiču. Poročala sta narodna poslanca Ivan Stanovnik ln Josip Nema-nic. Zborovalci so navdušeno pritrjevali izvajanjem obeh poslancev in soglasno odobrili postopanje Jugoslovanskega kluba in 6klenili resolucijo, ki izreka neomajno zaupanje našim poslancem, obsoja pa prptiljudsko politiko demokratov in samo-
stojnežev. Shod Jej bil lepa manifestacija za SLS in je dokazal, da naša stranka pri. dobiva vedno večji ugled med ljudstvom vsled odločne in neustrašene borbe naših voditeljev za ljndske pravice.
.+ Demonstracije v Zagrebu. Ob prili. ki sokolskega zleta 12. t m. je prišlo v Zagrebu do velikih demonstracij, ker so blokaši isti dan priredili proslavo Ante Starčeviča v Šestinah blizu Zagreba. Pri demonstraciji se je vpilo in streljalo, poli. cija je potegnila sablje, pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. Vlada baje snuje stroge odredbe, obsedno stanje ali kali? — Poučeni krogi, ki se ne bodo veliko motili, trdijo, da tiči za vsem tem »macher« Pri-bičevič, ki si ubija glavo, kako bi umetno podaljšal življenje koaliciji radikalov z demokrati ali »batinašfc, kakor jim splošno pravijo na Hrvatskem. V to svrho mu je treba dokaza, da je Hrvatska »državi nevarna«, da se mora absolutistični režim še utrditi in da sporazum s hrvatsko opozicijo ni mogoč. Zato se aranžirajo zleti in orjunaške manifestacije, ki naj provocira« jo Hrvate. Vprašanje je, če bo Pribičevič s tem svoj namen dosegel.
+ Kaj ve Cicvaric. Znani Cicvaric' razkriva v »Beogradskem Dnevniku« na uvodnem mestu kot veliko senzacijo načrt Pašiča, o katerem pravi, da resnično obstoja in da on za resničnost jamči s svojo glavo. Radikali, pravi Cicvarič, so trdno od j oceni, da kakor hitro bo sprejet proračun in volivni zakon, koalicijo z demokrati pretrgajo. Pašič, ki je koalicijo rodil, jo hoče zdaj ubiti (Znani izrek Taras Bul-be v Gogolju). Pašič je namreč, pripoveduje Cicvaric, oportunist, ki jadra zmiraj po vetru. Protič je tako dolgo roval proti Pa šičevi koalicijski politiki z geslom, da radi kali lahko vladajo brez demokratov, ki radikalno stranko samo kompromitujejo, dokler ni pridobil radikalnih mas. Če bi Pašič delj vzdrževal koalicijo bi bU v nevarnosti da izgubi vodstvo. Zato hoče zdaj svojo ladjo za 180 gradov obrniti. Ofenzivni načrt ima Cicvarič — tako trdi on — v rokah. Demokrate vodi Pašič za nos, češ da se hoče iz javnega življenja sploh umakniti in svoje stare dni v miru preživeti. V, resnici pa bo on po sprejetju proračuna in volivnega zakona pustil vlado pasti. Kralj bo nato pozval Ribarja, naj mu nasvetuje, komu naj poveri novo vlado. Ta bo kralju nasvetoval zopet Pašiča. Ta se bo na videz pogajal zopet z demokrati, toda brez uspeha, na kar bo mandat vrnil, kralju. Kralj bo pozval Davidoviča. Zdaj bodo pa radikali izjavili, da nočejo v njegovo vlado. Vsled tega bo kralj zopet poklical ^Pašiča, ki bo nato sestavil čisto radikalno vlada Nato bo Pašič skupščino odgodil do oktobra. Potem jo bo po ustavi sklical, toda jo bo moral razpustiti, ker ne bo za delo sposobna, in bo razpisal nove volitve, ki naj bi se vršile marca 1923 leta, ko bo radikalna stranka vse pripravila za svojci zmago. Cicvaric obeta nadaljnja razkritja.
—	Kaj je na njih, se bo kmalu videla Na vsak način je Pribičevič zelo v strahu.
.+ Vzajemna ljubezen med našo ia češkoslovaško državo. Ob priliki kraljeve poroke je prišel v Belgrad tudi dr. Beneš Da govorimo v štilu »Neue Fr. Presse ', navajamo, da je pozval predsednik našega parlamenta g. dr. Beneša v prostore naše skupščine, kjer je imel g. dr. Beneš priliko spoznati poleg g. dr. Ivana Ribarja tudi še sledeče gg.: dr. Janjiča, Agatanovi ča, Djuričiča, Davidoviča, Wilderja, Etb Kristana i. t. d. — Kdor se zanima za na daljnja spoznanstva med našimi in češki mi politiki, naj blagovoli prečitati imenik skupščine. Belgrajsko časopisje javlja, da se je g. dr. Beneš z vsakim članom našega parlamenta jako prijazno razgovarjal, kajti g. Beneš prihaja iz Evrope na Balkan in ne narobe. Mogoče se bo sedaj dogodilo, da bomo dobili tudi v našem parlamentu odsek za zunanjepolitične zadeve, kakor ga že dolgo časa poznajo ne samo na Češkem, ampak tudi po vsem kulturnem svetu.
Dnevne novice.
—	Učiteljski zbor Državne dvorazred ne trgovsko šole v Ljubljani, zbran na iz redni konferenci dne 12. junija 1922, je sklenil, da zopet prične s celotnim poukom po urniku, in sicer le vsled tega, da reši dijaštvu celo šolsko leto, prizadete starše pa obvaruje občutne gmotne škode
—	Ravnateljstvo.
—	Nova razkritja? V Rogu pri Kočev Ju se je po preobratu sekvestriralo premoženje nekega Spitza, ki je bil v>d jetnik tamošnjih žag kneza Auersperga iz Kočevja. Za sekvestra Spitza kot tujca je bi imenovan neki šeško iz Kočevja, pobližn pobratim g. dr. Žerjava. — Kakor čujemo se jo začelo sedaj zelo intenzivno poizvedovati na pogon sekvestriranega Spitza, ka ko se je prav za prav vršila uprava tega na milijone vrednega premoženja. Zlasti se zanimajo merodajni krogi, kako so se vršile ofertalne licitacije izgotovljenega lesa, kam je odšel ogromni inventar in Si je res, da se je oddajalo les skoro najnižjemu ponudniku in to le vsled osebnih simpatij do gotove gospode. = Veliko za-
nimanje vlada tudi za vprašanje, zakaj in kdo je odstavil gosp. šeška od uprave in je-li res, da si je isti pridobil po vojni precejšnje premoženje. — Iz zanesljivega vira izvemo, da se za to zadevo zanimajo tudi parlamentarni krogi, ker se mora že enkrat v Sloveniji upeljano čiščenje napram ^ljudskim državotvornim« demokratom temeljito uvesti in dokončati. — O poteku poizvedb bomo še poročali.
—	Pri volitvah v odbor Hrvatske Matice je zmagala lista Radiča, oziroma hrvatskega bloka.
—	Novi vozni red za dolenjsko železnico je odpravil predolgi premor na Grosupljem za progo Ljubljana—Kočevje, s čemur se je ustreglo splošni želji prebivalstva. Obenem pa je novi vozni red napravil tako zmedo v prometu Kočevje —Ljubljana, da je še ni bilo, odkar obstoji ta proga. Določilo se je namreč, da bi vlak iz Kočevja vozil le do Grosuplja, tam naj se pa vsi potniki presedejo na vlak Karlovec—Ljubljana in vsa prtljaga seveda. To se je tudi prakticiralo par dni. Vstal pa je tak vihar po celi Dolenjski, da je bila železniška uprava prisiljena upoštevati prejšnji red in pustiti lasten vlak Kočevje—Ljubljana. Čudno pa je to, da je prvotni vozni red določal progi Kočevje—Ljubljana lasten vlak, a se je to prav v zadnjem trenutku predru-gačilo. Sedanji vozni red pa tudi ne ugaja, ker je treba čakati na Grosupljem na vlak Karlovec—Ljubljana in se komaj krog 10. ure pripelje v Ljubljano, kar ni koristno ne za trgovske ne za druge posle. Merodajni faktorji pač premalo poznajo ljudske potrebe.
—	Zahvala. Vam vsem, ki ste darovali v 'denarju in blagu za pogoščenje naše šolske mladine na dan poroke kralja Aleksandra, prisrčna zahvala! Posebno še gospej Neži Vilfan ln sinu gosp. Francu Vilfan za darovanih 100 K in 100 pokalic; gospej Polakovi za moko; gospej Šmonovi in gospicama Angeli in Kati Brezovar za ves trud pri pečenju tako ogromnih štrukljev! — Vsi smo bili veseli in gotovo tudi vsi imenovani. — Šol, vodstvo na Črnučah,
—	Adjutant naše kraljice. Belgrajska ^Epolha« javlja, da je podpisan ukaz, s katerim se imenuje za adjutanta kraljice Marije podpolkovnik g. Gjurgje Josipovič. t— V armadi slovi g. podpolkovnik kot feden najfinejših oficirjev.
—	Govedo iz Mažarske. V ministrstvu za kmetijstvo in vode se bodo te dni konstituirale tri komisije, ki bodo v najkrajšem1 času odpotovale na Mažarsko, da prevzamejo živino, ki nam jo je Mažarska dolžna izročiti z ozirom na mirovne pogodbe. Kakor se nam poroča, bo predsednik vseh treh komisij g. minister Pucelj in njegov namestnik g. Rade Pašic.
—	Število tržaških Slovencev po običajnem ali družinskem jeziku. Te dni je izšlo poročilo tržaškega delovnega in statističnega urada, ki prinaša končne uspehe ljudskega štetja v Trstu in okolici dne i. decembra 1921. Glasom teh podatkov je štelo tedaj tržaško mesto z okolico 239.627 duš, kar znaša nasproti stanju 1910. leta 7951 duš narastka. Ta višek pa izvira izključno iz doseljevanja, ne pa iz naravnega prirastka. V zadnjem desetletju je namreč umrlo 697 prebivalcev več nego se jih je rodilo. Doseljencev je v Trstu 61.541, med temi 55 tisoč iz prejšnjega italijanskega kraljestva. Zanimivo je, koliko Slovencev izkazuje uradna statistika. Štelo se je po »običajnem ali družinskem jeziku« in tako so italijanski uradniki našteli v Trstu in okolici samo 19.387 Slovencev. To število temeljito osmeši že samo eno dejstvo, da je na slovenskih šolah v Trstu in okolici 6266 slovenskih otrok, neglede na druge stotine, ki raztreseni po italijanskih šolah.
—	»Čobani« in državni uradniki. Kdo in kaj so »čobank? Čobani so pastirji. Pasejo goveda, pasejo svinje ali pa tudi kako drugo žival. Čobani so sedaj stopili V stavko, radi prenizkih dohodkov. Belgrajski listi sedaj računajo, koliko ima tak goban letne plače. Izračunali so, da ima 5 do 6 tisoč Din stalne letne plače, kakor sekcijski načelnik prvega razreda, poleg tega pa še vživa pri svojem delodajalcu prosto hrano in stanovanje. Nadaljnjih ugodnosti, ki jih vživajo čobani, nočemo razkladati, da nam ne uidejo vsi uradniki iz Slovenije — med čobane.
—	Šarže. Belgrajska »Demokratija« od 9. t. m. poroča: :>V cerkvi pri kraljevi poroki) so bili navzoči diplomati, naši parlamentarci, vlada, visoki svečeniki vseh veroizpovedi, generaliteta, časnikarji in najvišji uradniki.« Proti ranžiranju za časnikarji bodo vložili najvišji uradniki (pokrajinski namestniki) svečan protest,
—	Časnikarsko društvo v Sarajevu. Za predsednika sarajevske sekcijc UJN je bil na poslednjem občnem zboru izvoljen Stevo Di-mltrovič, za podpredsednika Dušan Maki-movi<5.
— Velik naliv V Belgradu. Včeraj opoldne ic bil v Belgradu močan dež. Utrgal sc je oblak. Ploho jc. spremljalo močno grmenje in treskanjc. Strela jc udarila v motorni čoln na Savi, ki je začel goreti in sc jc potopil. Dež sam na sebi je prišel ravno ob pravem času, ker se jc na polju že začela pojavljati suša, zlasti sedaj, ko je treba
obdelavati koruzo. — Tudi v mnogih drugih krajih jo prcccj močno deževalo.
—	Občinske volitve v Sarajevu bi se morale v kratkem vršiti. Ker pa so vladne stranke uvidele, da bi jim izid volitev prinesel gTenko razočaranje, so jih nenadoma preložili na nedoločen čas, češ, da ni bilo mogoče izvršiti vseh predpriprav. Na magistratu pa pašuje še nadalje komisar, kakor tudi v Ljubljani,
—	Od gladu umrli. Da jc to mogoče tudi v naši državi pod sedanjim gospodarstvom, nam dokazuje poročilo »Narodne Slobode,« ki poroča, da vlada v Hercegovini vsepovsod velika lakota. Nedavno je v vasi Ružičima pri Donji Bekiji umrlo četvero otrok vsled lakote. Ker se vlada za te kraje niti malo ne briga, so poslanci Jugoslovanskega kluba osebno prehodili te kraje in so stavili na pristojne ministre več tozadevnih vprašanj in interpelacij. Na drugi strani pa vlada ljudstvu ne izplača niti malenkostnega povišanja za tobak, ki je že zdavnaj dovoljen. In ljudstvo naj bo zadovoljno s tako upravo!
—	Zanimiva vprašanja je stavil svojim članom »Savez srbskih zemljoradničkih zadrug« v svrho sestave statistike: 1. Ali se ljudstvo pri vas udaja modi (razkošju) in raznim drugim škodljivim običajem in navadam še sedaj? Katerim in na kateri način? 2. Ali se pri Vas še sedaj krčevito drži zemlja v srbski posesti; ali pazi vsakdo na njo, kakor na oči v glavi, kakor na največji svoj in narodni zaklad; ali jo kupuje vsakdo od tujcev, kjer in kadarkoli to lahko stori; ali se nahaja pri Vas četudi samo eden izdajalcc (imenujte ga), ki je prodal — četudi samo ped svojega zemljišča tujcu?
—	Ta/vine. Posestnica Ana Kuder je bila s tatvino oškodovana za 2400 K, rudar Jože Kuder iz Kotredeža je pa bil oškodovan za 2390 kron.
• V "Bi i
Za žensko čast in dostojnost!
Apel visokega hrvatskega dostojanstvenika slovenski javnosti v zadevi moderne ženske mode v nedeljskem »Slovencu«' nam mora oči odpreti. Kam deremo? V popolno demoralizacijo! Čut dostojnosti in sramežljivosti pri enem delu ženstva je popolnoma izginil. Ciganska noša — je dobro povedal hrvatski dostojanstvenik — se šopiri in preširno nastopa po Ljubljani. In mi to mirno gledamo?
Apel hrvatskega dostojanstvenika naj ne ostane glas vpijočega v puščavi! Sicer — nam je povedal — nas čaka moralna smrt... Da to smrt od našega naroda odvrnemo, zato se sklicuje za
v petek ob polosmih zvečer
v veliko dvorano Uniona
protestni shod zoper nesramno žensko modo
Ljubljančani, ki imate še kaj čuta sramežljivosti in dostojnosti, brez razlike strank — moški in ženske — pridite na shod in dvignite glas za čast našega naroda, za čast, poštenje in dostojnost ženstva, za boljšo vzgojo naše mladine I
Boj ciganstvu!
»Prerod«.
Srpfssi zmaga SLS.
Vič, 12. junija. Včeraj so se vršile na Viču dopolnilne volitve za 7 razveljavljenih komunističnih odborniških mest. Pri volitvah je dosegla SLS naravnost sijajen uspeh, liberalci so bili katastrofalno poraženi. Odanih je bilo 511 glasov. SLS je dobila 305 glasov in pet odbornikov, soci-aldemokratje so dobili 111 glasov in eno odborniško mesto, liberalci pa, ki so se skrili pod gospodarsko stranko, so dosegli z vsemi svojimi avtomobili in kočijami 93 glasov in enega odbornika.
Zanimivo je razmerje glasov pri zadnjih splošnih občinskih volitvah. SLS je dobila 254 glasov, socialdemokralje 116, liberalci 171 glasov. Kljub temu, da je bila včeraj udeležba za 247 glasov manjša kakor zadnjič, je SLS napredovala za 51 glasov. Organizacija SLS na Viču se je sijajno obnesla. Vladnim gospodom bodo pa te volitve gotovo precej neljube. Ker ne znajo in nočejo upoštevati ljudskih zahtev, jih bomo morali pa s kroglicami vliti v glavo drugo spoznanje.
Dev, Marija v Polju, 12. junija. (Izv.) Včeraj so sc vršile nadomestne občinske volitve za razveljavljenih 6 komunističnih mandatov v občini Dev. Marija v Polju. Doslej so imeli: Delavska zveza (kršč. soc. delavci) 5 mandatov, SLS 4, samostojneži, liberalci, narodni socialisti, socialdemokrati skupaj pa 9 mandatov. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah je bilo oddanih 346 glasov, od katerih jc dobila SLS 86 glasov — 1 mandat, lista Delavske zveze (kršč. soc. delavci) 133 glasov — 3 mandate (SLS skupaj 219 glasov), samostojneži 75 glasov — 1 mandat, libcralci, socialdemokrati in narodni socialisti skupaj na eni listi pa 51 glasov — 1 mandat. Tako imajo sedaj somišljeniki SLS v obč, odboru 13 mandatov, nasprotniki pa 11.
Borovnica. 12. junija. Pri včerajšnjih volitvah je SLS dobila 168 glasov, združeni nasprotniki pa 38 glasov. SLS jc dobila yse 4 mandate.
štajerske novice.
š Na državni realki r Mariboru sc vrše sprejemni izpiti za I. razred v soboto, dne 1. julija 1922. Pismeni izpit prične ob 9.30 uri, ustni izpit pa ob 14 uri. Učenci naj sc priglasijo v pisarni zavoda v spremstvu starišev ali njih namestnikov v četrtek 29. ali v petek 30. junija od 9, do 12. ure, S seboj naj pri-neso krstni list in obiskovalno izpričevalo za vstop v srednje šole. Podrobna pojasnila o pogojih sprejema in izpita daje naznanilo na cbjavni deski zavoda pri gSivnem vhodu,
š Meščanska šola o Brežicah. Vpisovanje učencev in učenk v prvi razred (fiol. 1. 1922/23) se vrši v dneh 28., 29. in 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo učenci, ki so dopolnili 11. leto svoje strosti in so posečali ljudsko š»lo skozi pel let z dobrim uspehom. Prodložiti Imajo zadnjo izpričevalo, krstni list ali izpis iz krstne knjige in izkaz o cepljenju koz. — Ravnateljstvo.
3 Mestna plinarna v Mariboru. Svoječasno od mariborskega mestnega sosveta sklenjena preureditev mestne plinarne je dovršena in deluje nova dvopllnska naprava žo več tednov. Proizvaja so izključno dvoplin po sistemu prof. Stracho in sicer samo iz tuzemskega premoga, kar jo bilo po prej-šnih načinih zelo otežkočeno. Obenem se proizvajanje plina vrši sedaj z nad polovico mauj osob-jem ter samo v osmih urah in le z eno četrtino do sedaj porabljene količine premoga. Le vsled tega je bilo omogočeno, da oddaja podjetje plin po najnižji ceni izmed vseh plinaren naše države. Novo dvoplinsko napravo je pozdraviti prav posebno tudi z gospodarskega stališča, ker jo neodvsina od dobave inozemskega premoga in omogoča štediti s premogom. Obenem pa jo uporaba cenejšega in boljšega dvoplina pristopna vsem slojem in tudi bolj ekonomična kakor direktna kurjava s premogom. Želeti bi bilo, da se modernizira čimpreje tudi ljubljanska mestna plinarna na način, kakor so to že storile plinarne v Mariboru in Celju, ker le s tem je zasigurana plinski industriji boljša bodočnost.
g Hrvatski ravnatelj »Slovenske banke«.
»Jugoslovenski Lloyd« piše: >Svoje dni smo poročali, da je dosedanji ravnatelj filijalke »Slovenske banke« v Osjeku odstopil. (Sla-venske banke generalni ravnatelj je Avgust Praprotnik), — Sedaj smo pa izvedeli, da je g. Berkeš postal ravnatelj »Slovenske banke« v Ljubljani. Kakor smo informirani, bo stopila »Slovenska banka« v najožjo zvezo z neko zagrebško banko.« — Tako »Jugoslovanski Lloyd«. Katera je ta zagrebška banka, v katere interesno sfero bo vstopila »Slovenska banka«, to bo gotovo yedel naš pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
g Žitni trg. Cene žitu so v Vojvodini sledeče: pšenica 16.60 K, ječmen 12.00 K, oves 12.00 K, koruza 13.00 K, moka (št. 0) 23.00. — Tendenca nestalna.
g Žitni trg na Češkoslovaškem. Žitne cene so bile na Češkoslovaškem zadnje dni sledeče: pšenica 320—340 čsl. kron, rž 240— 250 čsl. kron, oves 255—265 čsl K, krompir 40—80 čsl kron, pšenična moka za pecivo 530—550 čsl. kron.
g Prešičje meso iz Jugoslavije cenejše v tujini kakor doma. Dne 7. t. m. se je prodajalo v Pragi prešičje meso iz Jugoslavije po čsl. K 20—23 kg. Če se vzamejo v poštev današnji visoki transportni stroški, izvozna carina, režija, potem vidimo, da jedo v Češkoslovaški naše prešičje meso cenejše kot mi doma.
g Pavišanje cen na električni železnici na Dunaju. Dosedaj je stala vožnja na dunajski električni železnici 80 n. a. kron. — Sedaj se bo vožnja zvišala od 80 n. a. K na 150 do 500 n. a. K.
g Stanje papirnatega denarja v Franciji.
Po izkazu z dne 3. t. m. je bilo v Franciji 35.982,802.000 fr. frankov.
g Avstrija in zunanje posojilo. Avstrijci šc vedno niso izgubili nade, da dobe posojilo cd Morganovc skupine. Te dni sc vršijo pogajanja, katera vodi angleški finančni kontrolor sir Joungh. — Avstrijska krona vkljub temu pada in je danes v Curihu 0.3 centime.
g Novi rudokopi zlata na Koroškem. Na Koroškem so odkrili pri Klieningu bogate zaloge zlate rucle, katere bodo sedaj cksplo-atirali.
BORZE.
Zagreb, 12. junija. (Izv.) Devize. Berlin 23 —23.75, Dunaj 0.30—0.40, Budimpešta 7,95—8, Bukarešta 48—49, Italija 360—370, London 314— 318, Newyork 70—70.25, Pariz 635—642.50, Praga 137.25—140, Švica 1325—1400. Valute. Ameriški dolarji 67.50—69.50, češkoslovaške krone 132.50 —137, francoski franki 610—620, napoleondorl 225—0, nemške marke 24—25, romunski leji 45—0, italijanske lire 0—357.50.
Belgrad, 12. junija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.40, Berlin 23.25, Bukarešta 50, Italija 360, Newyork 67.75, Pariz 625, Praga 136.50, Solun 219. Tendenca: Antantnc devize čvrste. Pričakuje so padanje devize Berlin.
Curih, 12. junija. (Izv.) Berlin 1.64, Ncwyork 523.25, London 23.52, Pariz 46.875, Milan 26.625, Praga 10.075, Budimpešta 0.59, Zagreb 1.88, Bukarešta 3.525, Varšava 0.13, Dunaj 0.03, avstrijske krone 0.035.
Berlin, 12. junija. (Izv.) Dunaj 1.53, Budimpešta 32.95, Milan 1622.95, Praga 611.20, Pariz 2851.40, London 1428.20, Ncwyork 318.10, Curih 6102.35.
Praga, 12. junija. (Izv.) Dunaj 0.19, Berlin 16.10, Rim 261, Budimpešta 4.975, Pariz 466, London 232.128, Newyork 51.55, Curih 990, avstrijske krone 0.21, italijanske lire 261.
Dunaj, 12. junija. (Izv.) Zagreb 74.97—75.03, Belgrad 299.48—299.72, Berlin 68.20—68.30, Budimpešta 22.97—2303, London 97.175—97.225, Milan 1097.70—1080.30, Nevvyork 21.594—21.606, Pariz 1934.50—1935.50, Praga 419.90—420.10, Sofija 144.95—145.05, Curih 4123.75—4126.25. Valute. Ameriški dolarji 21.494—21.506, bolgarski levi 143.95—144.05, francoski franki 1924.50—1925.50, italijanske lire .1071,70—-072,30, jugoslovanski di-
narji 299.48—299.72, romunski leji 144.94—145.06, švicarski franki 4108.75—4111.25, češkoslovaške krone 419.90-^20.10. mažarske krone 23.02—23.08
Ljubljanske novice.
lj Kraljeva dvojica v Ljubljani. V ne«' deljo popoldne sta so z avtomobilom pri-' peljala v Ljubljano kralj Aleksander in kraljica Marija. Ogledala sta si skoraj celo Ljubl jano. Občinstvo ju je na mnogih ulicah' spoznalo in prisrčno pozdravljalo.
lj člani slov. kat. akad. starešinstva se; vabijo, da se udeleže procesije Sv. ReŠnjega. Telesa. Vrstni red za kat. akad, društvi. Zbi-i rališče med stolno cerkvijo in semeniščem ob pol 9. uri, — Predsednik.
lj Novi odbor Gasilnega in reševalnega društva y Ljubljani jc občin, komisar, gospod ministerijalni direktor dr. Bogumil Senekovič v zastopstvu obč. sveta potrdil in bo odbor v ponedeljek zvečer ob pol 8. uri v dvorani Mestnega doma zaobljubljen.
lj Rekrutovanje za mesto Ljubljano, Re-. krutovanje za mesto Ljubljano se vsled kraljeve poroke prične namesto dne 14. junija, šele 15. junija 1922, Nabornikom, ki so po< zvani s pozivnicatni za 14. junija 1922 k re-krutovanju, se jc zategadelj dne 21. junija 1922 predstaviti rekrutni komisiji. Zunaj Ljubljane stanujoče nabornike naj o tem obvestijo sorodniki.
lj Poprave v Koleziji. Edino javno kopališče v Koleziji je postalo nujno potrebno temeljitih poprav. Treba jc nanovo betonirati bazen, urediti iznova čistilno napravo, obnoviti jez v betonu i, t. d. Dela sc že izvršujejo ter bodo do 20. junija 1922 gotova. Dotlej pa ostane kopališče zaprto,
lj Ljudska kopel v Kolodvorski ulici se mora radikalno preurediti. Kotli in stroji so potrebni temeljitih poprav. Magistrat bo z deli baje šele v šestih tednih gotov; dotlej se kopel ne more uporabljati.
ljSfoftm Vinc. konj. ima sejo danes 13. ob pot 7. zvečer v pisarni dobrodelnosti.
Ij Vincencijeva konferenca za župnijo sv. Peter ima danes 13. L m. ob 6 uri v cerkveni hiši svojo sejo.
lj Policijska kronika. Policija je aretirala radi beračenja Josipa Piškurja, Alojzija Štruklja in Josipa Itakarja. — 25—30 kg težak prešiček je bil ukraden na glavnem kolodvoru trgovcu Filipu Ru« thu iz Novega mesta. — Čuvarju drž. železnice Fr. Oblaku v Zg. šiški je bilo ukradeno obleke v vrednosti 13.400 K.
Narodno gledališče.
Gojenci dramatične šolo Udruženja gleda-. liških igralcev v Ljubljani prirede v sredo, dne 14. junija t 1. ob 20. uri prvo javno produkcijo v, dramskem gledališču. — Vprizore Sem Benelli-jev. tragičen poem v treh dejanjih »Ljubezen treh kraljeve v prevodu Alojzija Uradnika pod režijo gospe Danilove, ki jo dramatično šolo tudi vodila. — Opozarjamo občinstvo na to predstavo, da da z obilnim obiskom vspodbudo mlademu naraščaju naše Talije, gospej Dauilovi pa zadoščenje za njen trud in požrtvovalnost.
Učiteljski vestnik.
»Slomškova zveza* namerava prirediti tudi letos tridnevni socialni lečaj na Brezjah. Tovariše, in tovarišice, ki se nameravajo udeležiti tečaja, prosim, da mi lo takoj sporočo po dopisnici. Tečaj bo v dneh 2., 3., in 4. avgusta. Število udeležencev nii mora biti znano, da morem urediti vso po-, trebno radi stanovanj, predavanj in drugih predpriprav. 4., 5., in 6. septembra pa naj bi so vršile zopet enkrat po daljšem času duhovne vaje za učitelje. Tudi to mi še pred sklepom šol. leta sporočite, ako se jih želite udeležili. Nekaj tovarišev me je žo parkrat opozarjalo nanje. Prav potrebno iu koristno je, aa so človek versko zamisli in poglobi. To presega celo znanje 1 S prijavami ne odlašajte! — Štrukelj — Vič.
Orlovski vestnik. 7
Odsekom Lj. ori. okrožja! Prosimo vse ljub',, odseke, da zanesljivo naznanijo do 14. t. m., koliko članov se udeleži okrožno prireditve v To-mišlju dne 25. t. m. Bratje naj agitirajo v lastnem interesu, da naša prireditev častno izpade. Prireditev jc samo popoldanska. Udeležba za ljub. odseke je obvezna 1 Natančni spored pozneje y; časopisih.' Bog živi! — Okrožni odbor.
Orel Kraisovo-Trnovo. Danes ob pol 8. uri zvečer sestanek vseh članov v društvenih prostorih, Konjušna ul. 7. Udeležba obvezna!
Senlpeterski Orel opozarja vse brato odsekov Sv. Peter, Moste, Ifrušica iu Rokodelski dom, da jo vaja danes ob pol 8. uri v Mostah v Domu. — V sredo zvečer ob 8. uri fantovski večer. Udoložba nujna!
Bentpoterske Orlico se udoležo procesijo sv. Rešnjega telesa pri sv. Petru pod zastavo Šenpe-terske prosvete.
Turistika in šport.
Izlet na IlntitoDcc (1668 m) priredijo Bajsov, klub, društvo Soča in Goriška podružnica S. P. D. 18. t. m. Odhod 17. z gorenjskim vlakom ob 15.16 do škofje loke, potem peš do Železnikov, kjer se prenoči. V nedeljo rano na vrh (3—i ure). Sestanek z udeleženci iz obmejnih krajev. Sestop v Bohinjsko Bistrico in šo isti dan z vlakom v Ljubljano. Hrano za nedeljo seboj vzeli. Vabljeni so vsi planinci, osobito oni iz Seiško dolino. — Odbori.
Čcskj/ athlnlic a football club, 1'rarja — Ilirija. V sredo pred Tclovim, 14. I. m. igra v Ljubljani prvorazredni praški f'AFC. Nahaja sc na turneji i>o Jugoslaviji. 4. in 5. t. m. je zmagal v Zagrebu nad Concordijo s 3 :2 in nad llaškom 7, 1 : 0. 10. in 11. t. m. jo igral v Splitu proti Hajduku; rezultati doslej še niso znani. — Visoko kvaliteto f-afea dokazujejo naslednji njegovi uspehi v Pragi : /:afc : Slavia 4:4, Cafc : D. F. C. 4:1, čafc-5 Toplitzer FC., prvak nemškega saveza na Češkem 2 : 0, Cafc : Vršovico 3:1, Cafc : Nuselski SK.,8 :0, Cafc : Snarta 3 : 4.	(K)
ČAFO: Ilirija. Nogom. tekma med Cafeom in Ilirijo dne 14. t. ui.so prične po 18. uri, torej tako kasno, da ji moro vkljub delavnemu dnevu vsakdo prisostvovali. Igra se v vsakem vromenu. — Pred-prodaja vstopnic v cvetličarni Widcr, šelenburgova ulica. Dijaško vstopnice so izdajajo i^jtjjučno lo
y predprodaji, '
Ljubljanska porota.
Ljubljana, 12. junija 1920.
Porotnemu senatu je predsedoval danes svetnik dr. Ivan Modic, votanta sta bila svetnik Anton Lajovic in sodnik Ferdinand Metala; drž. pravd-ništvo je zastopal drž. pravdnika namestnik dr. llodžar.
Tat po poklicu.
Prvi se ja zagovarjal silno nevaren tat Anton Poznik iz Kaplje ob Dravi, ker je ukradel 14. marca 1922 Markotu Nemaniču na Božjakovem 1000 kron vredno zlato uro. Na Božjakovem jo tistega dno Poznik nabiral tnilodare za novomeško ubogo deco in je precej nabral z namenom, da si nabrane milodarc pridrži. Ukradeno uro so mu odvzeli kmetje. Poznik je star šele 42 let, a v ječah in prisilnih delavnicah je presedel že 15 let, ti me-
secev in 20 dni. Prvič je bil kaznovan, ko je bil šele 14 let star. Porotno sodišče mu je prisodilo 6 let
teike ječe.
Tatvina pri Sv. Duhu na sveti veter. Peter Zupančič, rojen 28. junija 1897 pri St Jerneju, je bil obsojen na 1 leto težke ječe, ker je lani na sveti večer ukradel posestniku Alojziju Gorencu pri Sv. Duhu 1440 srebrnih kron, 23 cekinov po 20 in pet po 10 kron vredne ter več drugega blaga. Prvotno so osumili tatvine in zaprli
Alojzija Pirea iz Ravne, toda so ga izpustili, ker so orožniki izvedeli, da jo Zupančič v Brežicah prodal
100 kronskih srebrnjakov.
• • «
Jutri bo porota razpravljala pod predsedstvom svetnika dr. P. Skabemela o obtožbi dr$. pravdnika dr. R. Ogoreutza, proli Andreju Divjaku, ki jo obložen, cla je 16. aprila v Kožarjih zaklal Franceta Kušarja in smrtno nevarno obklal Antona Kuclarja.
Fnilan®.

Gospode »mladine« v Jugoslovanski demokratski stranki v Ljubljani sem javno pozval, naj javno polože detajlirani obračun o uporabi od preko K 3,000.000'—, katere so dvigali v Jadranski banki iz fingiranih kontov I. Markovič in I. Lavrič, tajno in pod krivimi imeni. Pozval sem gospode tudi na odgovor, ali se niso nikdar vprašali, kdo jim daje denar, s kako pravico in od kod denar prihaja.
Teden dni sem lojalno čakal na odgovor.
Gospoda mi je na prvo vprašanje odgovorila s pavšalnimi zneski, na drugi poziv mi pa meritorno sploh ne odgovorja, ampak replicira s članki a la: »G. Kame-narovič na umiku. ■.!« in z izgovorom, lda je bila alimentacija teh računov, iz katerih so gospodje dvigali brez vsake pravice, razen JDS poklcnjenega daru od K 1,000.000-— še preko K 2,000.000---interna stvar Jadranske banke.
Konstatiram gornja fakta, pa tudi to, da to ni interna stvar Jadranske banke, ampak žalibog stvar gospodov »mladinov« in njihovega protektorja g. A. Praprotnika, današnjega generalnega ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu. A vzame B-u kron 2,000.000-— in če se radi tega B pritoži pri A-u, tedaj mu A reče: dragi moj B, kako boš Ti pokril škodo, ki sem Ti jo jaz namenoma povzročil, to je Tvoja interna stvar! Razen tega so gospodje sami alimentirali ta dva fingirana računa z borzijanskimi špekulacijami na škodo Jadranske banke, z denarjem banke in iz škode, povzročene samemu Propagandnemu fondu za Koroško.
Sicer pa je zadeva z računi Markovič in Lavrič tako za javnost kakor za mene popolnoma razčiščena, vsled česar je potrebno, da jo bilansiramo:
Ko je vojna konjunktura vrgla g. Praprotnika na mesto ravnatelja Jadranske banke, tedaj so ga »mladini« v JDS odkrili in sklenili z njim intimno prijateljstvo, osebno in politično. Na ta način so dosegli od njega, da je uprava Jadranske banke dovolila JDS v Ljubljani dar od K 1,000.000-—, razen tega pa so gospodje funkcionarji, profesorji, advokati, naganjali mladeniča, da jim je dal še preko K 2,000.000-— bančnega denarja, vzlic temu, da so si morali biti v svesti, da niti eden, četudi velikopotezen ravnatelj denarnega zavoda, nikdar ne bi smel tega storiti brez dovoljenja uprave svojega zavoda, — vsled česar je tudi njihov drug g. Praprotnik, malo predno sem ga suspendiral, z bančnim denarjem in denarjem, odvzetim Propagadnemu fondu za Koroško, tajno pokril na kontih večji del dvignjenih vsot v svrho, da skrije konte pred upravo Jadranske banke. Vse tri milijone so uporabili »mladini« v JDS za svrhe svoje ožje politične klike, V istem času, ko so oni razpolagali s tolikimi vsotami, da so jih celo dvigali brez potrebe in jih na obresti vlagali na drugem mestu, ob istem fcasu se je JDS v Ljubljani kot taka borila z velikimi denarnimi težkočami; niti o milijonu, podarjenemu JDS, niti o nadaljnih dveh milijonih, anektiranih svojevoljno od gospodov »mladnov«, ni nobene sledi v blagajniški knjigi JDS v Ljubljani, niti v letu 1920. niti v letu 1921!
Oni, ki odobrava ali brani tako nečuveno postopanje, obsodi samega sebe!
Dovolite mi, gospoda, da Vam, ki ste z denarjem disponirali v različne svrhe, kakor tudi Vašemu mecenu kot solidarno odgovornim položim račun:
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon.
Službo sluge ali hišnika šivalni stroj zniT »!1awe«
išče pošten, delaven, oženjen mož brez dobro ohranjen, ceno naprodaj. Ljubljana, otrok, izurjen sodar itd. — Ponudbe na Levstikova ulica 21, I. nadsiropje levo upravo »Slovenca« pod: »Sluga 2336« '
I (nnnnn s primerno šolsko izobrazbo, Ul«ClSCw zdrav in krepek, in nad 30 let npnrtaiallf!) mešane stroke za stara F'	mešano trgovino
na deželi dobita takoj mesto. — Samo pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 2322.
Z gori omenjenimi manipulacijami ste alimentirali oba konta s skupno (vidi moje
»Poslano« od dne 6. junija leta 1922) .;..*...,>...»	K 3,157.502-83 od tega odbijem:
1.	JDS dovoljenih ....... * e - . K 1,000.000 —
2.	od Vas 2. aprila in 16. aprila 1920 in 27. okt. 1921 v gotovini položenih (od Vas 22. marca 1922 položenih K 2150 nisem vštel v gornjo vsoto in jih zato
tukaj tudi ne odbijem) , ..... K 100.466—	K 1,100.466-—
ostane . . ,	K 2,057.036 83
Kako Vi uredite stvar z JDS dovoljenih K 1,000.000-—, to je končno stvar Vaših medsebojnih in soglasnih zaupnic, vsled katerih Vam funkcionarji v vodstvu JDS mečejo pred noge čast, biti člani načelstva stranke. Vsekakor je potrebno, da se gospodje »mladini« pobrigajo, da JDS v Ljubljani čim prej dostavi upravi Jadranske banke formalno potrdilo, da je JDS faktično sprejela njej namenjeni dar od K 1,009.000'— Kar se tiče K 2,057.036'83 Vas pozivam, da v teku 8 dni deponirate pri sodišču ta iznos s 3% obrestmi, začenši od dneva Vaših raznih alimentacij, da bi Jadranska banka (ne Vi, gospodje, ker preblizu so Vašim srcem socialne, kulturne in politične svrhe), mogla čim prej povrniti Propagandnemu fondu za Koroško od Vas mu povzročeno škodo v znesku K 1,341.306-—. Z ostankom v znesku K 715.730-83, katero škodo je utrpela Jadranska banka sama, pa bo ona disponirala po svoji preudarnosti, in ne po direktivah gg. Praprotnika, dr. Žerjava, dr. Kavčnika, dr. Kukovca, g. Markovič-Lavriča vulgo prof. Breznika, Petra Smole vulgo g. dr. M. Brezigarja itd. Kar se tiče tega zadnjega zneska, naprej izjavljam, da bom predlagal upravi Jadranske banke, da istega z obrestmi vred podari javnim dobrodelnim institucijam.
Stvar je pred javnostjo razčiščena. Ako v teku osmih dni ne izpolnite gornje zahteve, izročim zadevo sodišču.
Vi si postavljate vprašanje, gospodje »mladini«, zakaj sem jaz sploh spravil v javnost Vaše fingirane konte in zakaj vsled tega »intrigiram« v JDS:
V mojem poročilu dne 27. maja t. 1. sem že rekel, da neobveščena publika v tu- in inozemstvu stoji pod vtisom, da v naši državi vlada korupcija na celi liniji, Skrajni čas je, da se zdravo loči od gnilega, vsled česar sem začel proti korupciji borbo, katero bom nadaljeval brez ozira na to, da Vi korupcijo branite in da vsled tega, naravno, moje borbe ne morete odobravati. Ako je ta moja borba imela do sedaj za posledico, da javnost malo spozna Vaše politično poštenje in Vaše velikopotezne gospodarske transakcije, kakor tudi, da osiguram pred Vami blagajne Jadranske banke, — potem sem zadovoljen s svojim dosedanjim uspehom.
Ako Vi, gospodje »mladini« v JDS, mesto detajlno in meritorno, odgovarjata na obtožbo Vaše politične nemorale pavšalno in s tem, da javnosti servirate črno za belo, — prosto Vam: tudi Vi morate ostati logični in zvesti samim sebi, vsled česar je treba, da se z istim svojim orožjem pripravite še na nekaj mojih »umikov«!
LJUBLJANA, dne 12. junija 1922.
čiro Kamenarovič,
ravnatelj Jadranske banke.
perilo s
a dame, gospode in deco priporoča tvrdka
1 HP, 110 voltov, proda URŠI KEPA, Eogenšperk - Litija.

Vsled sklepa občnega zbora z dne 6. junija 1922 se bo razdelilo 60 nagrad
Ugllne zastopnike
sprejme pod ugodnimi pogoji Glavno Za- ^
»« juiiijn *	ov uu i uuuvtuv/	iiuj^iuu
stopstvo L* Union Irancoske zavarovalne ; po 50 K za daljšo dobo let pri enem in družbe v Parizu. — Začasna pisarna v , istem gospodarju služeče posle. Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 33.	i Prosilci, ki dokažejo nepretrgano služ-
•---;—~ T~~.	. I beno dobo najmanj 10 let in ki so že
PlPtllke '	izurjene spremnem }5 kt vIagatelji Kranjske hranilnice, naj
I iblimu . pod ugodnimi pogoji jse zglasijo do 30. junija t. 1. pri tajništvu takoj! Stanovanje v hiši, drugo po do-:Kranjske hranilnice, govoru. Pletenine CIRIL VAJT, Kranj.'
Dne 20. t. m. se vrši
javna dražba nagrobnih spomenikov
kakih 20 in železnih grobnih ograj na Dobrni ob 10. uri dopoldne. 2334	NADARBINA.
Ljubljana, dne 7. junija 1922.
Kranjska hranilnica. ZSIIISIIISSlIlSSnCSlSirSlii:^
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10.
v Mariboru, obstoječe iz štirih sob, električne razsvetljave, takoj zamenjam za lepo stanovanje v LJUBLJANI. Cenj. ponudbe pod šifro: »Maribor — Ljubljana 2277« na upravo SLOVENCA.
išče mesta samostojna kuharica sred. let, izvežbana v vseh gospodinjskih opravilih, v kako župnišče na deželi. Vstop takoj. Naslov je pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 2323.
iz boljše hiše, ki zna dobro kuhati, dobi takoj mesto pri mali rodbini. Sobarica Slovenka v hiši. Plača 700 K in tudi več. — VERA KASUMOVIČ, zdravnikova soproga, Koprivnica, Hrvatsko.
Težaška, zidarska, betonska in umeščevalna dela brez dobave stavbenega materiala pri zgradbi uradnega poslopja Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode in Okrajne bolniške blagajne ob Miklošičevi cesti se bodo potom javne konkurence oddala.
Pogoji za oddajo so v pisarni »Gradbenega odseka, Kolodvorska ulica št. 8, vsak dan od 9. do 12. ure reilektantom na vpogled.
Ponudbe, ki morajo biti zapečatene in na ovitku označene z napisom: »Po« flSSIIll ISJ99 kompl., s ploščami, nudba za režijska dela« ter naslovljene na »Gradbeni odsek Začasne delavske MmUEUlI, dobro ohranjen, po-1 zavarovalnice zoper nezgode in Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, je vložiti ceni naprodaj. Naslov pove upravništvo najkasneje do	. . _
- 19. junija 1.1. ob 12. url.
Na ponudbo, vloženo po tem roku, sc nc bo oziralo. Gradbeni odsek ni vozan na najnižjo ponudbo.
V Ljubljani, dne 12. junija 1922,
»Slovenca« pod štev. 2330,

Meblirano sobo
oddam do oktobra
(brez postrežbe). — Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2, L nadstropje levo.
ie v novi
s štirimi sobami, pritiklinami in z uporabo vrta na Lepem potu
se zamenja za stanovanje
v mestu pod pogoji, glede katerih se blagovolite obrniti na: Ljubljana, Stari trg it. 11/11. levo.
Stavbna parcela, delavnica in orodje sri^H
ništvo »Slovenca« pod štev, 2144.
Najboljši mavec (gips • sadra) zopet v zalogi! — Izborno umetno gnojilo za deteljišča, trošenje travnikov, zeljnikov, važno za ajdo itd. — Izborno sredstvo za konzerviranje gnoja in razkuževanje hlevov. — Cena za 100 kg 100 Din, iranko postaja Kranj.
FRANC DOLENC, Kranj.
event. tuoi začetnica, zmožna slov. in nemške stenografije, dobi mesto s 1. julijem. Ponudbe pod: »Ljubljana 2307« na upravo SLOVENCA.
P*
fiii sle že poslali naročnino?
IM ■ MIN M m EB112 STO HS
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane ŠivalSIC SSrOjC
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vso posamezne dele, olje, igle
za vse sisteme. Edino le pri
LidUBLiJANfl. Sv. Petra nasip 7.
Poduk v vozonju brezplačen. Isto tam nalanterija, srajce, kravato, potrebščino za šivilje, krojača, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
Velik, železen, malo rabljen
tvrdke KOLOSEUS, Wels (širjava 92 cm, daljava 200 cm, viso-čina 78 cm, primeren za kako večjo gostilno z večjo, zračno kuhinjo, katera ima visok dimnik, je J«*" naprodaj sredi julija t. 1.
FRANC DOLENC, Kranj.
imata v zalogi ter prodajala	po sledečih najnižjih cenah:
slrcšna lepenka . * „ v	u	< » od K 205-— do 290-—
izolir plošče . t k , *	*	, * K 70-—
vatproof . , „ , , „	,	„ , K 12-50
karbolineum . , « „ «	«	g « K 16-50
drvocernent k „ , a «	* . , K 15*50 elc., etc.
W Pri večjem naročilu popust cene.
Kasta Novakovič in drug,
veletrgovina s stavbenim materialom, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 13.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorui urednik Mihael MoSkero v Liubliani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.