Roosevelt je končno posegel v spor, ki prevladuje glede premogarskega šlrajka, Zadeva bi morala bili le zdavnaj rešena Washington, 8. maja. Predsednik Roosevelt je končno vendar osebno posegel v štrajk, ki se vrši v okrajih mehkega premoga. Mnogi krogi mu očitajo, da bi moral to storiti že v začetku, ko se je štrajk pričel. Predsednik Roosevelt je pisal osebno pismo zastopnikom pre-mogarjev in lastnikom premogovnikov, v katerem pismu izjavlja, da je pobotanje med premo-garji in med lastniki premogovnikov "zadeva javne koristi." Pogajanja, ki so bili prekinje- na zadnjo soboto, so se znova pričela v pondeljek. Sodi se, da se zanaša predsednik premogarske unije, John Lewis, na predsednika za indirektno vladno pomoč in da je to vzrok, da ne more priti do sporazuma. Na štrajku je danes kakih 460,000 premogarjev, ki zaslužijo letno nekako en tisoč milijonov dolarjev. Tekom časa, odkar so na štrajku so zgubili že^lo $100,000,000. Predsednik Roosevelt bi lahko že takoj ob začetku štrajka posredoval. Anglija vidi propast svoje lujezemske politike. Italija se ne bo pridružila Angliji London, 8. maja. že včeraj je bilo poročano, da sta Nemčija in Italija sklenili novo pogodbo v Milanu, ki pomeni, da ostaneta Italija in Nemčija tudi v bodoče trdno združeni kljub vsemu angleškemu pritisku na Italijo. Tri mesece se je Anglija priza-IeA?ala, da naredi spor med Italijo in Nemčijo v namenu, da ostane Nemčija sama, nakar bi Anglija lahko diktirala Nemčiji svoje zahteve. Načrt se je popolnoma ponesrečil. Gotovo angleško časopisje je mnenja, da se je načrt ponesrečil, ker ima Anglija točasno slabe diplomatske zastopnike, dočim drugi časopisi trdijo, da Musso-ni ni verjel angleškim obljubam in je raje ostal s Hitlerjem. Na vsak način pa pomeni, kot trdi angleško časopisje, nova zveza med Mussolinijem in Hitlerjem nevarnost za Evropo in da je vojna skoro neizbežna. Poleg tega je dobila angleška vlada zad-nje^čase več grozilnih izjav. Vlada poljske republike se je ponovno izjavila, da ne bo pristopila k bloku, ki ga snuje Anglija proti Nemčiji, ako bo v tem bloku Rusija, katero smatra za bolj ijevarno kot pa Nemčijo. Istočasno je podala skoro podobno izjavo vlada romunske kraljevine, ki pravi, da nikakor ne zaupa Rusiji. Poroča se tudi, da pogajanja med Anglijo in Turčijo glede vojaške pogodbe niso imela uspeha. Miss Mary Kolar Preteklo nedeljo je imel The Cleveland Hiking Club svoj letni "izprehod," ki se običajno vrši vsako leto v maju mesecu in člani ter članice kluba, ki znajo vztrajati, hodijo 40 milj, kar je pač težavna stvar. Naša knjigo-vedkinja Miss Mary Kolar je že devetič naredila težavni izprehod 40 milj. Mnogo jih začne, toda jih precej tudi odneha, toda Miss Kolar je videti, da je vztrajna, čestitke! Iz Nicarague Včeraj je zapustil Belo hišo v Washingtonu dr. Anastasio So-moza, predsednik južnoameriške republike Nicaragua. Posvetoval se je dva dni s predsednikom Rooseveltom, kako bi Zedi-njene države zgradile kanal preko Nicarague v podpor panamskemu prekopu, kar bi silno koristilo Zedinjenim državam v slučaju vojne. Težave učiteljev Kakih 400 novih učiteljev in učiteljic bo letos zapustilo državno učilišče, ko bodo promovira-ni za učitelje in učiteljice. Vsi so iz Clevelanda. Šolski odbor v Clevelandu naznanja, da more sprejeti samo 100 nadaljnih učiteljev in učiteljic. Dobro blago Naše čitatelje opozarjamo na izredno nizke cene, katere nudi ta teden Zavasky Hardware trgovina. Rojakom priporočamo to podjetje. $200.00 na dan John Lewis, predsednik premogarske unije, stanuje že več tednov v dragocenem Biltmore hotelu v New Yorku, kjer plačuje za sebe in za svojo delegacijo po $200.00 na dan, kar morajo končno seveda plačati — premogar-ji- židje in komunisti Kot smo že poročali je mestna zbornica odrekla dovoljenja gotovi komunistični organizaciji, da priredi parado na Materinski dan. Vse , skupaj ni drugega kot komunistična agitacija pod napačnim imenom. Sedaj se je pa priglasilo nekaj židovskih rabincev, ki podpirajo zahtevo komunistov, kar je znamenje, da je med Židi in komunisti vseeno nekaka zveza, kot trdi Rev. Coughlin. Vest iz domovine Mary Godec je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je v vasi Brezova reber, fara Ajdovščina, preminula ljubljena mama Ana Rozman v visoki starosti 83 let. Pokojna zapušča v domovini soproga, ki je tudi star 83 let in hčer Ano, v Newburgu pa zapušča sina Louisa Rozman in hčer Mary poročeno Godec. Bodi mirna domača zemlja blagi pokojni-ci. Konvencija železničarjev Včeraj je bila v Clevelandu otvorjena konvencija železniške organizacije, Brotherhood of Railroad Trainmen. Delegati, katerih je v Clevelandu zaeno z njih prijatelji skoro 10,000, zastopajo 975 posameznih železniških unijskih organizacij. Konvencija bo trajala štiri dn Omenjena unija je bila ustanovljena leta 1885 in se nahaja pri njej sleherni ameriški uslužbenec pri železnicah. Asesment Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida nocoj med 6. in 7. uro, v svrho pobiranja društvenega asesmenta. NAJNOVEJŠEVESTI Štiri leta stara Marlene Mihe-lič, 426 E. 158th St., je začela, včeraj popoldne kričati, ko je opazila, da je njena mati 28-let-na Mamie Mihelič, padla v nezavest, ko je prala parilo v kleti. Omedlevica je zadela Mrs. Mihe-lich, ko j« uhajal strupeni plin iz kotla za gorko vodo. Dekletce je tako kričalo, da je privabila s svojimi klici Mr. John Oblaka, 424 E. 158th St., ki je prihitel na pomoč, poklical amtmlanco, ki je odpeljala mlado Mrs. Mihelič v bolnico, kjer se je kmalu pozdravila. Otrok je s svojim glasom rešil materi življenje. New York, 8. maja? Predsednik Roosevelt je za iorek opoldne sklical konferenco, katere naj se udeležijo zastopniki, lastnikov premogovnikov in zastopniki premogarske unije. Pričakuje se, da bo ta konferenca rešila nevarni premogarski položaj, kar bi moralo biti že zdavnej prej narejeno. Columbus, Ohio, 8. oktobra. Poslanska zbornica državne po-stavodaje je v pondeljek sprejela postavo, ki prepoveduje imeti dekleta v gostilnah. Samo če so dekleta ali žene lastnice gostilen, jim bo dovoljeno tam poslovati. London, 8. maja. Papež Pij je sporočil vladam Anglije, Francije, Italije, Poljske ih Nemčije, da želi imeti konferenco omenjenih petih držav, da se poravna poljsko-nemški spor in se na ta način prepreči evropska vojna. --o- Zelo poceni Opozarjamo na oglas poznane slovenske trgovine Jos. 'Štampfel na 6108 St. Clair Ave., ki ima te dni razprodajo prav lepih oblek za ženske in dekleta in to po zelo nizkih cenah. Preberite oglas. Dva utonila V nedeljo je vtonil v Rocky River reki neki 10 let stari fantiček, včeraj pa so potegnili iz jezera truplo 12 let starega dečka, katerega ime še ni dognano. Voda vsako leto zahteva svoje žrtve. Romarski shod Skoro 20,000 ljudi je prihitelo v nedeljo na prijazni hrib Lurd-ske Matere Božje v Providence Heights, kjer je vodil slovesno službo božjo pomožni cleveland-ski škof McFadden. Društvo Danica Nocoj večer ima sejo društvo Danica št. 11 SDZ. Po seji bo nekaj pristne domačo zabave. Vsaka mati, ki bo navzoča, dobi lep spominček. Pridite! 4 Pokojni Frank Krašovec Včeraj se nam je poročalo,, da je bil ran j ki Frank Krašovec rojen v vasi Jevše, p. Št. Peter na Notranjskem. Sedaj se nam poroča, da je bil doma v vasi Jevše, p. št. Peter pri Novem mestu. Zadušnica V sredo se bo ob 6:30 zjutraj brala sv. nv^ša zadušnica v cerkvi sv. Vida za pokojno Agnes Kos, ob priliki tretje obletnice smrti ranjke. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Caroline Usay, 781 E. 185th St. Nahaja se v sobi št. 103, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Pismo V našem uradu ima pismo Miss Alice Vidmar. Papež Pij XII., velik prijatelj Poljakov, bo skušal poravnati spor med Nemci in Poljaki Vatikan, 8. marca. Potem ko je bilo preteklo soboto naznanjer no, da. namerava papež Pij XII. posredovati v sporu med Nemci in Poljaki, se je papež v resnici podal na delo in skuša sedaj preprečiti vojno med obema državama. Papež je naročil svojemu nunciju v Berlinu, monsignoru Or-senigo, da osebno obišče Hitlerja in se tozadevno pogovori z njim. Enako je dobil tudi papežev nuncij za Poljsko povelje, da vidi predsednika poljske republike. Papež Pij XII. je bil svoječas-no papežev poslanik v poljski republiki in ima Poljake jako rad. Do smrti bi bil užaljen, ako bi Nemčija napovedala vojno poljski republiki, in to je vzrok, da si prizadeva, da prepreči grozečo vojno. Tako resen je bil apel papeža Pija XII. na Hitlerja, da odneha s svojimi načrti napram Poljski, da je Hitler vso stvar vzel resno v pretres in da bo papežev nuncij v Berlinu te dni osebno prišel poročat papežu. Nacijska Nemčija in komunistična Rusija znata skupno nastopiti. Polom angleške politike Berlin, 8. maja. Ni sicer še popolnoma gotovo, toda skqro jasno je, da pride do politične zveze med fašistovsko Nemčijo in med komunistično Rusijo. Čudeži, zlasti v politiki, so danes; še vedno mogoči na svetu. Na Nemce je skrajno ugodno vplivala vest, da je ruski diktator Stalin odstranil ruskega zunanjega ministra Lit-vinova, ki je bil poznan kot največji nasprotnik fašistov-ske Nemčije in Italije. Nemčija je baje že poslala več svojih najbolj iztirjenih diplomatov v Moskvo, ki se bodo te dni začeli pogajati s Stalinom. Obenem je odpotovalo iz Moskve nekaj najbolj zaupnih prijateljev Stalina v Berlin. Anglija pa med tem skoro očitno priznava, da je njena zunanja politika doživela velik poraz, ko je prišlo takorekoč do sporazuma med Nemčijo in Rusijo. Anglija je vse do zadnjega časa študirala na rusko pomoč. Zveza med Rusijo in Nem čijo ne more pomeniti drugega kot razpad poljske republike. Rusija bi dobila pri tem svoj delež, Nemčija pa bi vzela ostali del zemlje. Poljska vlada radi tega še danes ne ve, ali bi se pridružila Angliji ali Rusiji. Iz Moskve se poroča, da sovjetsko časopisje molči o najnovejših dogodkih. Časopisje niti ne odobrava, niti ne kritizira boljših okoliščin, ki nastale zadnje dneve med sovjetsko vlado v Rusiji in fašistovsko vlado v Nemčiji. . Ta molk je znamenje, da je rusko časopisje dobilo od sovjetske vlade povelje, da molči toliko časa, dokler se razmere ne razjasnijo. Pri vsem tem pa poudarja sovjetsko časopisje, da ne zaupa Angliji, kar je izredno značilno. Dear Old Kentucky V državi Kentucky raste najlepša trava, tam redijo najboljše konje in imajo tudi najbolj izvrsten tobak. In tja sta zašli Miss Olga Bela j, hčerka Mr. Frank Belaja, poznanega trgovca na St. Clair Ave., in Miss Caroline "Patsy" Modic, hčerka mame Modic. šli sta tja na kratek oddih. Obe pošiljati prav lepe pozdrave iz države Kentucky vsem našim prijateljem v Clevelandu. Prav lepa hvala. Romunci so pripravljeni Kot se je izjavil romunski konzul v Clevelandu Mr. Anagno-stache, so Romunci vfeak čas pripravljeni boriti se za svojo neodvisnost .najsibo proti kateremukoli. Romunci so prijatelji vsakogar, ki jih spoštuje ,toda pripravljeni so pa vsak čas napasti onega, ki jih namerava spraviti ob njih zemljo. Hišne miši Kot naznanja zdravstveni oddelek ameriške vlade razširjajo miši, ki se nahajajo v privatnih hišah, gotovo možgansko bolezen. O tem se je že dolgo čavsa sumilo, toda zadnje čase so zdravstvene oblasti dokazale, da je to resnica. Bolezen je jako nevarna in povzroča v največ slučajih smrt. Na sejo Starši godbenikov godbe fare sv. Vida so prošeni, da pridejo na sejo nocoj zvečer po cerkveni pobožnosti. Seja se vrši v Grdi-novih prostorih na 62. cesti. Prinesite tudi denar in neprodane vstopnice, da se lahko uredijo računi. — Tajnica. Rastlinjaki Kot poroča predsednik Zveze lastnikov rastlinjakov je obiskalo zadnjo nedeljo nad 10,-000 ljudi kakih 35 rastlinjakov v okolici Clevelanda, kar je gotovo znamenje, da se Cleve-landčani zanimajo za cvetlice in razno umetno rastlinje. Lastniki rastlinjakov so izjavili, da bodo v bodoče večkrat dali ljudem priliko, da si ogledajo njih podjetja. Kuhel ranjen Joe Kuhel, eden najboljših ameriških baseball igralcev, je bil te dni ranjen v koleno in ne bo mogel ves teden igrati baseballa. Mr. Kuhel je naš slovenski Clevelandčan, na katerega smo prav ponosni kot seveda tudi na našega Mr. Mil-narja (Mlinar), ki zna ugnati Newyorčane v kozji rog. Mr. Kuhel igra za chikaško skupino, Mr. Mlinar pa za cleveland-sko. Na električni stol Nocoj večer bo poslan na električni stol Nick Babich iz Warren, Ohio. Governer Bricker je odrekel pomiloščenje. Babich je bi! spoznan krivim dvojnega umora, ko je umoril svojega soseda, katerega je obdolžil, da ga je spravil ob WPA delo, nakar je umoril tudi svojo ženo. Kralj je na potu V soboto sta odpotovala iz pristanišča Portsmouth, Anglija, angleški kralj in kraljica, da obiščeta Kanado in Zedinjene države. Kralj George VI je prvi angleški vladar, ki obišče Zedinjene države, odkar slednje obstojijo Gen. Franco pošlje 215,000 vojakov domov Madrid, 8. maja. Kot naznanja španski vojni minister se je začelo z demobilizacijo španske armade. Pričakuje se, da bo do 15. maja demobiliziranih 215,-000 vojakov generala Franca, ki bodo poslani na svoje domove. Najprvo bodo demobilizirani vojaki letnika 1917 in 1918. Kljub imobilizaciji pa bo španska armada nacionalistov še vedno štela 750,000, ki so izurjeni v vojni in pripravljeni za vsak slučaj. Predno se izvrši demobilizacija bo v Madridu ogromna "parada zmage," na čelu katere se bo nahajal gen. Franco. Franco je včeraj tudi izdal povelje, da se brez vsakega usmiljenja postopa napram onim, ki izrabljajo položaj in zvišujejo cene življenskim potrebščinam. Po mnenju generala Franca je v Španiji dovolj živil in druzega blaga, da je vsako pretiravanje cen izključeno. ---o- Pionirka umrla Včeraj zjutraj je preminula Maria Delly, znana pod imenom Delisimunovič, rojena Glavič, doma iz vasi Verbovec pri Kočevju., Ranjka je bila soproga Matije Delisimunovi-ča, ki je doma iz okraja Zum-berak na Hrvatskem. Poleg soproga zapušča ranjka sedem sinov in štiri hčere: John, Frank, Joe, Louis, Nick, Eddie in William. Sin Vencel je bil pred sedmimi., leti- ubit v avtni koliziji. Hčerke so: Mary Šintič, Frances Zakrajšek, Ka-rolina Smith in Ana Shirilla. Pokojna zapušča tudi štiri sestre: Jennie Košmerl, Sophie Eppich, Gertrude Skebe in Agnes Zuparičič, ter brata John in Frank Glavič. Družina je stanovala več let v fari sv. Lovrenca, pozneje pa v Ran-dallu. Pozneje so se preselili na farmo v Painsville, O., zadnjih 16 let so pa stanovali v Collinwoodu rfa 14804 Wes-tropp Ave. Gotovo se bodo starejši naseljenci spominjali vesele in zgovorne pionirske mame Glavičeve-Delišimunovič, ki je tako ljubila svojo veliko in odlično družino. Blage matere se bomo gotovo častno spominjali, dočim izražamo vsem sorodnikom naše globoko so-žalje. Pogreb ranjke se vrši v četrtek ob 9. uri iz hiše žalosti v cerkev Marije Vne-bovzete pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi pogrebnega zavoda. Pokopana bo na Calvary pokopališču. Nagi modeli Kongresni odbor, ki preiskuje aktivnosti WPA projektov, je dognal, da razni "umetniki," ki delajo za WPA, dobivajo dekleta, ki služijo kot naga dekleta. Imajo jih na izbero in za to nagoto celo vlada^ plačuje. "Ni čuda," se je izjavil kongresman Murray," da imamo zgubo, ko plačujemo za take neumnosti in da se davki vedno množijo. De Valera pride Ministerski predsednik svobodne Irske države, Eamon de Valera, pride v Zedinjene države 15. oktobra, kot naznanja irsko poslanstvo v Washingtonu. De Valera bi imel priti že maja meseca, toda je preklical svoj prihod, ker se bo tedaj nahajal angleški kralj George v Ameriki. V bolnišnici Mrs. Frances Antončič, 1906 E. 71st St., se nahaja v Glenville bolnišnici, soba št. 105. Prijateljice jo lahko obiščejo. Wm s!?,^H^Tf?^ ^^Wo SLOVENIAN MORNING i __..... in language only ~_AMERICAN HOME_ _^ newspaper CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 9, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. cUoughiin govori opro-D Pagandi za vojno Jtroit, 8. maja. Tekom nedeljskega radio go-^ 3e Rev. Charles Coughlin j2 Poudarjal, da je Angli-ijl ^mi silami na delu, da i ® ■Zedinjene države v voj-!, propaganda za vojno je p z VSO silo," je rekel ^L°ughlin, "in mnogi dr-L n'> ki so sicer proti voj-JJJagajo nehote tej pro-| Da se izognemo pre- C-ni\ je dejal Rev-c- ln> "mora narediti kontno postavo, ki bi kaz-v vsakogar, kdor deluje |j|eno' razven v slučaju, da t naPadene Zedinjene dr-r je pa izključeno." i^ughlin e nadalje pove-Je angleška propagan-gotove č a s o p i s e, L P°djetja in razna ogli na sredstva, da prego-i ^riške državljane, da J % Za vojno. Filmske ; Hollywoodu, je dejal so zadnje ča-^pte več filmov, ki m | i s tujska j o' za vojno. Tc L kažejo v gledališčih 1 It Amerikanec, ki |; ai se godi za kulisami, iJov a Je v resnici ogroženo ^vljenje. L hodnik Levine |ji J Popoldne so pokopali k ^pelatne sodni je Manuel KwH6 bil svoječasno eden fc P°PliIarnih sodnikov v itlj ■ Kot mlad fantič je Rusije v Cleveland. Iz-v ameriških šolah, in i j Odiral, je pomival tudi \ P'skre v raznih restav-I,' ^ si je prislužil nekaj de-kjs°kojni župan Johnson Ij^0 cenil in ga imenoval fc^ soljcitorjem, nakar je ■Sod izvoljen za mest-K^'ka. Pozneje je bil sod-t .'^onin Pleas sodniji in ■ bil izvoljen za apelat-m^ka. Slovencem je bil Poznan in jim je bil ■dk. onjen. Naš urednik se ■ 0c* onega dne, ko je Kje * restavrant v mestu, ■0 r- Levine pomival ku- .^°sodo. Beseda je dala ■i] „ končno je naš urednik m^omivača" Levina, da liti tn3ei*iu in dobi svoje ko-■k 6ga 'sodnik Levine ni ■iji.^kil nam- Naj mu bo I.. olag spomin. ■v lekarnarjev l(*Va meseca se vrši H ' treh velikih verižni-Vu. r'Jiških podjetih V Cle-H' W lije' ki vodijo ta ■)(, 0ln katerega je padlo K 0tnb v razne trgovine, Naznanile, da bodo za-K '1 od neodvisnih lekar-Kj^ vsi njih uslužbenci BV v v unijo. Zveza lekar-■l)t) '^vernem delu države nast°Piki proti Bi)i0 ' Videti je, da kmalu « niti zdravil več raJk! štrajk! »toženi odvetniki B ka zbornica v Cleve-Bi, (j ločila Common Pleas Wiilj uvede preiskavo pro-Pl t 12 odvetnikom, o ■ da so se posluževali Ki Svlnskih dejanj v izvr- ■ poklica. ■t^adušnica »V Jrio Lubo Gašparac se Rvj^edo ob 6. uri zjutraj ^j.' Vida sv. maša zadu-j\ ^telji in sorodniki so r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue - Cleveland, Ohio ___ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za AmerlK.0 In Kanado, na leto $5.60 Za Cleveland, po pofiti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, gl. nadz. SŽZ. ___JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. i?§s>' 33 No. 108, Tues., May 9, 1939 Litvinov padec Padec Maksima Litvinova, ki je bil ruski minister za zunanje zadeve, skoro gotovo pomeni, da se namerava Rusija umakniti aktivnemu sodelovanju v evropski mednarodni politiki. Ironično je pri tem dejstvo, da so se evropske velesile že v Monakovem domenile, da izolirajo Rusijo, sedaj je pa Rusija prva na lastno pest začela s popolno izolacijo. Litvinov je bil velik zagovornik kolektivne sigurnosti. To svoje rfiišljenje je urgiral pri vsakem zborovanju Lige.narodov in na vsaki konferenci, katere se je udeležil od leta 1933, ko je Rusija postala članica Lige narodov. Na drugi strani pa je Litvinov naslednik, Vjačeslav Molotov, ki je predsednik koncila ljudskih komisarjev, kar pomeni, da je ministerski predsednik sovjetske Rusije, se silno razlikuje od Litvinova. On je zagovornik ideje, da se mora Rusija zanašati na svojo lastno silo in moč in ne sme zahtevati nobene kolektivne sigurnosti. Litvinov padec je bil že sklenjen od tedaj, ko se je naredila famozna pogodba v Monakovem. Litvinov je šel tedaj do skrajnosti, da prepreči omenjeni sestanek in pogodbo, ki je sledila sestanku. Njegove ponudbe, da pride Rusija za-padnim demokracijam na pomoč z oboroženo silo, so bile zavržene. Ko je bila enkrat podpisana pogodba med Nemčijo, Italijo, Francijo in Anglije, je bilo to jasno znamenje, da za-padne velesile nikakor ne želijo Rusije v svoji zvezi. Litvinov je sprevidel, da je bilo vse njegovo delo zaman in da je najbolje, tla se umakne iz javnega življenja. Toda ko je flitler ugrabil Čehoslovaško in je Mussolini zasedel Albanijo, sta Anglija in Francija dognali, da je mir z Nemčijo in Italijo nemogoč glasom monakovske pogodbe. Anglija in Francija sta se torej ponovno obrnili do Rusije. Litvinov je dognal, da so njegove ideje rodile sad. "Ustavite Hitlerja," je postalo geslo zapadnih demokracij." Toda Rusija je postala previdna in to pot ni sledila Angliji in Franciji, razven da bi dobila absolutno garancijo, da se obe državi zavežeti dati Rusiji na razpolago vso vojaško silo v slučaju napada na Rusijo. Toda niti Anglija niti Francija ni tega želela, ker so bili v Parizu kot v Londonu prepričani, da lahko začne Rusija vojno na svojo pest in Anglija kot Francija bi morali pomagati radi ali neradi s svojo armado. Anglija je bila'pripravljena podpisati nekako omenjeno pogodbo, glasom katere bi Anglija prišla na pomoč manjšim državam, ako bi bila ogrožena njih varnost, toda Rusija je zahtevala absolutno vojaško pomoč. Da, Rusija je celo zahtevala, da se Anglija zaveže, da bo nastopila proti Japonski, ki je tedaj ogrožala ruske interese na Dalnjem vzhodu. Rusija je obenem naletela na nasprotovanje od strani Poljske in Romunske. Obe omenjeni državi sta bili sicer pri-volji prevzeti rusko orožje in streljivo, toda pod nobenim pogojem ne bi dovolili, da bi prestopil kak ruski vojak poljsko ali romunsko mejo. Poljaki in Romunci dobro poznajo zgodovino in vedo, da kjer se sovjetski vo|jak enkrat vseli, da ga ni mogoče zlepa pregnati. Stalin je končno skoro gotovo prišel do prepričanja, da Anglija ne misli resno z idejo, da se ustvari močno gibanje, da se Hitlerja absolutno ustavi v njegovi agresivnosti. Anglija in Francija sta le želeli, da Hitler nekoliko odneha, toda temu je nasprotovala Rusija, ki je zahtevala energično akcijo ali pa nič. Mogoče je, da bo Molotov začel z novim poskusom, da stopi Rusija v nekako zvezp z zapadnimi "demokracijami." Ako bo njegova ponudba' zavržena, tedaj bo Rusija pustila vso ostalo Evropo v miru in postane izolirana. To pa nadalje p c men i, da bo Hitler imel skoro prosto roko, da "napreduje" v centralni Evropi, kadarkoli bo mislil, da koristi Nemčije tako zahtevajo. Ni pa verjetno, da bo prišlo do zavezništva med Rusijo in Nemčijo kot nekateri govorijo. Reči se pa mora, da je odvisna bodočnost Evrope v veliki meri od odločitve, katero bo podala Rusija. Ako demokracije ne bodo točno nastopile bo sovjetska Rusija sklenila, da obtiči za svojimi utrdbami in dovoli evropskim narodom, da ?.e medsebojno stepejo, v pričakovanju, da pobere posamezne drobce, kadar se bodo vojni oblaki razkadili. Kaj pravite! —„—_—.—„, . ................. t Mama in sinko se peljeta na vlaku. Sinček je v skrbeh in vpraša mamo, če cc ne boji, da sc bo vlak prevrnil. Mama pravi: "Nič ro ne bej, ne,bo se prevrnil." — "Zakaj pa ne?" — "Zato, ker je Dog z n; mi." Sinko resno pogleda, pa končno pravi: "Jaz sem pa misli?, da so Bogec vozi samo v aeroplanih." Angleški kralj in kraljica sta na potu V Kanado. Obiščeta tudi Zed. države. Domov se odpeljeta na 15. junija. Do tega časa se pač ni bati kake vojne v Evropi. Chamberlain, angleški minister-rki predsednik, je rekel kralju ob slovesu: "Bodite brez skrbi!" In to pomeni veliko. * * » S tem, da se je odpovedal sovjetski komisar Litvinov radi "rahlega" zdravja, se vidi Hitlerjev vpliv pri Stalinu. Mi smo že "i, ti a /e bdita sporazumela Hitler in Stalin. Vsa znamenja zdaj ka:v.ejc, da sc bosta. O P LEN AC Popoldne istega dne smo se zbrali pred hotelom Moskva, kjer so nas že čakali številni avtomobili, da nas popeljejo na Oplenac, kjer se nahaja, kot sem že zadnjič omenila, grobnica jugoslovanske kraljeve družine. Po štiri in pet se nas je spravilo v avtomobile, ki so se začeli drug za drugim pomikati proti Oplenacu. Kmalu je ostal Beograd za nami. Ob poti so nam pokazali bivališče kraljice Marije, kjer stanuje s svojimi otroci. Nikdar nisem prej sanjala, da bom kdaj tako blizu te lepe kraljeve palače. Stoji precej visoko na hribu in ima krasen razgled na ves Beograd. Vendar mi ni bilo znano, če je bila kraljica takrat tam, ker prebije navadno poletje na Bledu. Z menoj v avtu so bile še: ga. Matilda Novakova iz Beograda, ga. Kovach iz Brooklyn, N. Y., Nežika Lahova iz Cle-velanda in moji dve hčeri. Pot je trajala tri ure. Cesta se vije po hribih, v ostrih ovinkih in le dober voznik lahko brez skrbi malo bolj požene avto. Večkrat nam je kar sapo zaprlo, ko smo se vozili po teh strmih ovinkih, pa imele smo dobrega voznika in naš strah je bil nepotreben. Dolgo vožnjo smo si krajšale na ta način, da smo si pripovedovale to in ono. Ga. Novakova je znala na posebno zanimiv način pripovedovati dogodke svojega življenja. Še kot mala deklica je bila begunka iz Gorice, kjer je bila rojena, in vzgojena. Starši so ji kmalu po svetovni vojni u-mrli. Tako je bila prepuščena sama sebi. Vojna je, njo, kot tisoče drugih, pognala po svetu. Služila si je svoj kruh, dokler se ni poročila. Pripovedovala nam je o vseh strahotah vojne in upala, da eijake vojne nikdar več ne dočaka. Potem nam je na drobno pripovedovala o življenju v Beogradu. Povedala nam je, da je v tem mestu najmanj 50,000 Slovencev in Slovenk, ki so v Beogradu stalno naseljeni. Tukaj imajo lepšo priložnost za boljšo bodočnost. Slovenke so v Beogradu zelo priljubljene kot pridne in vestne služkinje, pa tudi kot uradnice v raznih podjetjih. Bližali smo se cilju in po-lahko je pričelo deževati. Ko je naš avto prišel na cilj, so nas tam že čakale naše druge sopotnice. Tam se nahaja tudi restavracija, kamor smo se podale in gorak čaj se nam je prav prilegel. Ko -se je kmalu zatem nekoliko zjasnilo, smo se podali k grobnici. Grobnica izgleda od daleč kot velika cerkev, zidana po srbskem slogu. Gradili so jo sedem let. . Zaceli so jo graditi že leta 1912, toda vojna je ustavila vse delo. Začeli so z gradnjo zopet leta 1925 in leta 1932 je bila stavba dograjena. Pred grobnico se nam približa straža, da se prepriča, - če imamo pri sebi kak predmet katerega se ne sme vzeti v grobnico. Odvzel nam je vse naše fotografske aparate. Se-ve, to smo potem zopet dobili nazaj, ko smo prišli iz grobnice. Notranjščina cerkve odnos-no grobnice je veličastna. Tako dragocenih slik svetnikov po stropu in stenah, še nisem videla. Vse to delo je pa iz mozaikov. Ni čuda, da je vzelo toliko časa, da so to dogradili. Pri vstopu smo se podpisal? v spominsko knjigo, tako imena in kraj, odkoder prihajamo. Pri tem nas je gnala radovednost, da smo malo prelistale po knjigi, da vidimo, č je bil kdo tukaj pred nami iz Amerike. Več imen Amerikan-cev smo videli. Po stopnicah se podamo ni-zdol v grobnico. Kar očaran smo bili nad toliko lepoto ir finimi izdelki. V tej grobnic' je pokopanih 18 članov kra Ijeve družine. Videli smo grob kralja Petra I, dalje kralje Jurija in druge. Največ pozornosti smo pa posvečali kri1 ju, kjer leži v večnem snu kralj Aleksander. Tukaj gor; luč dan in noč v njegov spe min. Poleg kraljeve grobnice ie tudi grob njegove matere. Mrs. Marie Prisland položi kot glavna predsednica SŽZ krasen venec h kraljevem grobu. Vsi pokleknemo ter molimo za njegov večni mir. Naj še omenim, da je ta grobnica privatna last srbskih kraljev in je v njej prostora še za dvanajst oseb. Ko smo prišli iz grobnice, so nas peljali vodniki še v kraljevi muzej, ki je posvečen spominu pokojnega kralja. Tukaj smo videli venec poleg venca, zlate in srebrne, ki so ob času pogreba krasili krsto pokojnega kralja. Videli smo tudi venec z ameriško zastavo, ki je bil podarjen od Zed. držav po našem predsedniku Roose-veltu. Krasen venec je tudi v spomin od ameriških Slovencev. Vsi ti venci so predstavljali vrednost treh milijonov dolarjev. Bil je že mrak, ko smo se podali zopet na avte. Še poprej nas je pa prav lepo pogostila neka odlična srbska dama v gostišču. Prav v trdi temi smo se morali voziti nazaj proti Beogradu. V mestu se ustavimo v neki restavraciji, kjer smo si naročili okusno večerjo. Vsi naši spremljevalci so se nam pridružili na lepem vrtu restavracije. Za boljši tek nam je igrala lepe komade ciganska gOdba. Na vrtu so se razvrstili v srbski narodni ples kolo, kateremu so se pridružili tudi naši šoferji. Bilo je že pozno ponoči, ko smo končno dospeli pred naš hotel, kjer smo se poslovili od naših prijaznih spremljevalcev. Predno smo se podali k počitku, nam je še naročil naš vodnik g. Leo Zakrajšek, naj bomo zjutraj vse o pravem času pokonci, ker je rezerviral za nas sedeže na vlaku, ki nas popelje proti Sarajevu. O tejn prihodnjič. Spomin na mojo mater Cleveland, O. — Ker smo ravno v času proslav naših ljubljenih mater, si usojam napisati nekaj vrstic v spomin osme obletnice smrti moje nikdar pozabljene matere. Ob svoji smrti je bila stara 83 let. Rojena je bila na Bači pri Tolminu. Ob njenem prihodu na svet, ji je umrla mati, pu-stivSi jo samo na svetu. Lahko si mislimo, kako življenje je imela moja matif ko je pogrešala skrbne materine roke in ljubečega materinega srca. Od osmega leta jo je vzela k 'sebi teta, potem je pa odšla služit k tujim ljudem. Kaj more ubogi otrok pri osmih letih napraviti! Pa ljudje niso poznali usmiljenja s takimi revčki. Ko je odrasla, je bila šibke postave, da je bilo vsako težje delo prava muka zanjo. Tako so ji tekla leta v trpljenju do 18. leta. Takrat je stopila pa v .službo pri baronu Rovet na Blejskem gradu. Tam ji je pa življenje teklo v lepših barvah in v zadovoljstvu. Pa sreča je vedno opoteča in bila je tudi za mojo mater. Spoznala se je s tamošnjim hlapcem oziroma mojim oče- tom in ga poročila. Po poroki sta se preselila na Javor-nik na Gorenjskem, kjer- sta živela do smrti. V družini nas je bilo devet otrok. Toda razen dveh bratov in mene so vsi pomrli. Oče je kot navaden delavec zaslužil le malo in to pri plavžih, katerih lastnik je bil baron Cojz. Mati, videč pičel očetov zaslužek, je sklenila očetu pomagati. Ker smo imeli večjo njivo v najemu, se je zopet nadaljevalo muke polno življenje moje matere. Ni bilo dovolj, da se je mučila z tolikim številom otrok, poleg še bolehnimi. Bila je ena sama veriga muk in trpljenja. Rečem, da je bila vprežena v težak voz, da je večkrat padla od trpljenja in garanja. Ko sem bila še majhna deklica, sem jo večkrat vprašala, zakaj da ima tako razorane roke. Pa me je tako žalostno pogledala in mi dejala z solznimi očmi: "Samo prosi Boga, da bi jih ti ne imela." Že takrat sem si mislila, da bi vsaj Bog dal, da bi ji mogla kdaj olajšati njeno mukapolno življenje. Poznejša leta se mi je ta želja izpolnila. Ko sem pred 18. leti obiskala mojo rodno vas in mater, sem ji rekla: "Mati, sedaj živite brezskrbno! Pijte in uživajte brez skrbi kar poželite. Ako bo kdo lačen, bom jaz prej ko vi." Zato se imam pa iskreno zahvaliti možu ,ki mi ni nikdar očital, ko je videl, da sem materi kaj poslala. Večkrat je pa rekel: 'Žalostno je za tistega, ki na svojo mater pozabi." So ljudje, ki zmečejo stotine dolarjev za vsakovrstne neumnosti, na. svojo mater pa pozabijo. Niso jim mar njene solze, ko ni večje bolečine, kakor biti pozabljen od svojih otrok in živeti siromašno življenje starih let. Kako nepopisno veselje je matere, ko vidi, da ji otroci skušajo vsaj nekaj povrniti. Za vse to, kar je ona naredila zanje, je to neprecenljivo. Tudi pred vojno sem pošiljala materi denar. Ko je pa izbruhnila vojna in so bile vse zveze pretrgane med domovino in Ameriko, nisem mogla vršiti svoje dolžnosti. Dneve in noči sem premišljevala o materi, kako se ji godi, ali je lačna, ali je zdrava, če živi v pomanjkanju. Pa vendar v pomanjkanju ni bila, ker je imela prijateljico mlinarico, ki je bila bogata in jako dobra žena. Tu je dobila kruha in moke. Šivala je tudi vreče in zato je ona dala moji materi še več kot je zaslužila. Takoj po vojni pa sem poslala tri sto dolarjev misleč, da se je morala mati med vojno zadolžiti. Pustila sem ji tudi mojo hčerko, da ji je stregla v bolezni. Živela je dobro in marsikateri ji je zavidal za to. Pa je prišla neizprosna smrt. Vzela jo je, predno sem jo jaz še enkrat obiskala. To je.bilo samo par mesecev prej, ko sem prišla pred osmimi leti v domovino. Samo na mi-sem bila žalostna do smrti. Kako rada bi jo bila se enkrat rodveru sva se pogovarjali, ko videla. Ko sem zadnjič govorila ž njo, sem mislila, da govorim z angeljem nebeškim. Pa minilo je, kakor vse mine. Tolaži me pa to, da sem za Tebe, mati, skrbela po svoji najboljši moči in da ssm Ti pisala vsak mesec. Pa nimam zato nič manj, menda celo več. Preskrbela sem Ti lep pogreb, da izkažem svojo udanost napram Tebi, ki si zame živela in trpela. Te besede so neizbrisne in žive globoko v mojem srcu. Počivaj, mati moja, mirno. Zlato sonce neminljive sreče naj Ti sije. Na tužni zemlji se pa solzi Tvoja žalujoča hči Mary Modrijan. EUCLID RIFLE CLUB Zadnjo sredo smo se prvič zaleteli na naše strelišče na prosto. Lepo je bilo in dobro smo se imeli. Strelišče smo nekoliko preuredili tako, da vam ni treba zdaj drugega kot malo kihniti, da se zdrobi lončeni golob v zraku. Seja je sklenila, da se da nagrado $5 vsakemu, ki postreli 25 golobov zapovrstjo. Tisti pa, ki ima ob koncu meseca največ postreljenih golobov na vesti, dobi v darilo en zavoj nabojev. Se izplača! To se pa more doseči samo potem, če se redno udeležujete strelskih vaj, ki so vsako sredo popoldne na Močilnikarjevi farmi. V sredo smo bili spekli mladega prašička, ki se je lepo podal z ječmenovcem. Oboje smo lepo povezali s špago in potem so padali golobje kot bi bili narejeni iz testa za krofe ali po-hanje. Zdaj se bližajo vroči dnevi. V koledarju pišejo, da bo najbolj vroče ob sredah popoldne. Menda ja! Zato se pa pridite hladit na naše strelišče. Za vsakega člana nameravamo kupiti udoben gugalnik, da se bo utrujeni član lahko ujčkal pod Mo-čilnikarjevimi hrasti in topoli. Stol bo tako narejen, da bo imel na eni strani malo mizico za pijačo, na drugi strani bo držaj za sendviče, nad glavo bo pa priprava na špringe, ki bo vtikavala sedečemu lovcu cigaro ali cigareto v usta in tudi pepel bo ta naprava sama otresala. Dalje bomo napravili tudi avtomatične zajce, ki bodo članom seziivali čevlje, če bodo potne noge. Ta stol bo tako napravljen, da se bo avtomatično pomaknil v senco, kadar bo potreba. Pri vsakem stolu bo te-iefon, da bo član lahko naročil domov večerjo za kakršen čas bo hotel. Od kantine do atolov bodo napeljane cevi, že veste zakaj. Torej vse to se vam obeta. Ni čudno, da se vsak naš član drži na smeh, kakor hitro, naravna v sredo popoldne svoj avto proti Močilnikarjevi farmi. Izid streljanja v sredo je bil sledeč: Mandel-------19 Sepic........20 Sober.......13 Owen....... 8 Baraga - -.....18 Janževič.....17 Zabukovec - - - - 23 Plesec......17 Kastelic.....19 Jazbec---- - - 17 Dolenc ------ 22 Podpadec.....15 Setina....... 4 Clark - ....... 6 O grin.......19 Gubane------ 9 Babnik - ------8 Pozdrav in na svidenje v sredo popoldne. Charles Lampe, Mgr. -o— Pretresljivo pismo iz stare domovine Maribor, Jugoslavija. — V Evropi imamo sedaj jako napeto politično stanje. Ce ne bo boljše kot sedaj, nam pač Bog pomagaj! Cehi se mi strašno smilijo. Na Marijino Oz-nanenje, na 3. marca, sem bila v Mariboru na kolodvoru, ko so se Cehi-begunci pod nemškim nadzorstvom peljali nazaj. Samo to Ti napišem: bilo je obupno pogledati te reveže ! .Cez Jugoslavijo se jih je odpeljalo najmanj osem vlakov čeških bcguncev. Jaz sem bila samo pri enem vlaku. Prišel je dopoldne pb pol enajstih. Tja na peron niso kmalu vseh spustili, ker je bil prevelik naval. Po dolgem trudu sem vendar prišla do vlaka. Potem pa je bilo boljše. Ves čas, ko sem tje prišla, pa do odhoda vlaka, sem bila na vlaku med Cehi. To je bila revščina! Ko bi Ti videla! Na enem vlaku^1 bilo osem porodov, na dm pa štirje. J Ko so naznanili, da čez 15 minut odpeljal, smo iz vlaka, da se še slovimo od njih. NajpreJ ^ jim zapeli njihovo himn°> ^ to slovansko, potem Pa s državno. Med tem časoi". je jokalo vse, mlado, 3 moški in ženske. Prikaz3 ' je med tem časom na ok!lU.jt! kega vagona ves osivel povzel besedo v češkem Je "Kako srečni ste Jug0lj. ni! Mi gremo sedaj v r°' pa svoboda bo prišla. ^ p ščevanje bo hujše od r0 ^ Premagal ga je jok 111. ^ da je utihnila. Kakor ko so jokali Cehi ,pa še Jj To je bli prestresljiv P j. Nato so se vrstili vzld^1'^. vel dr. Beneš! Živela čeŠk«, da v Ameriki! Mnogo v**^ je bilo pokojnemu PreZl j,^ dr. Masaryku in naš.enllpifi lju. Nato smo zapeli: *' :i, zastava slave. Potem f1,,^ klicali trikratni "Na zdal p Masaryku -in dr. Beneško j nato pa trikratni našemu kralju Petru. Mi smo jim dali jesti- P^ obleke, kolikor je kdo ^ Vsega so imeli na Saj so bili tudi vsega P0^ Prosili so, da smo j'"1 f koče, ker drugače bi J Nemci. Ko bi se dalo v* ^ napisati, kot je v res"1 J bi Ti tako jokala po^ i kot sem jaz in vsi ^ peronu. Kaj takega se -t tU doživela. Res, straSe" ^ pogled na blede in ^»j, obraze otrok, mož, žen -čkov. £ Na nemški meji so J jP jeli z godbo, ki je hovo himno. Tudi S^^f ponudili, pa ga ni ni*1 g0 . \ kusil. Rekli so, čef, Jugoslaviji najedli- »j, % morali od gladu vzamejo od njih ničf5 i« značaj češkega inteli^ ne? Tudi na Dunaju tsJ, nudili ričet, pa ga ^^Ki^m niso hoteli. Na mad^j« ji so jim poprej P° j,j|ilL kar so imeli. Ali reveži? Z nemimi črK' i da vsega povedati. • • ' te^Iitj (Op. uredništva. 1 pl#'|;rj razlogov ne morei«0 V imena osebe, ki je n< ganljivo pismo.) IZMUMO^J Požar in avtom°S.^Jv ča.—Lokev, april, l9 ^ ^ 1 sreča ne pride sama. ^ potrditi vnukinje in jjii8!^ nega starčka Mavr^ Fl. požaru zgubil živUe ^ jrjI,, se so malo oddahni in pokopali starega^ M doletela druga nesreč1 med sinov pokojne^. J ■ mlekar Anton Ma^'1 , let, je pretekli tedeni avtomobilom večjo K . jf (V,, ka proti Trstu. S hčerki 15-letno Mar1-1 hf lk Terezijo in l^'j Fondovo. Komaj n* „, JI ta trov od Lokve, je ^oU1"^«!4' šofiral, opazil, da & naša sem pa tje. * ^IJk spretnost, da bi u1^ S njo, je bila zaman ^ v^J. A se je prevrnil v jar precej pripomogla 0 fcr .|< pa dež, ki jenapra^/j^ ton si je zlomil n^VCA'O: ran po vsem telest^ i \ zlomljeno nogo v * s^j je zadobila težko r ^ Ljudmila pa je ^ h ,J na; ima težke rane ^ , it. delu telesa in A N Vse je rešilna P°st"J ^ v tržaško bolnišm ^j K , k, morali ostati P° K1' Avtomobil j 3 zel° Pgnetf \ razlilo se je mlaka. , O Trst. - 4lJetn^jelS ,H Kavčiča je stražn^ ^ ^ ko je hotel pobeg*' jej * nimi stvarmi, S> stanovanju Angele ,j M , AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 9, 1939 3 WINNETOU tam vpričo svojih žen in otrok mučili na kolu." "Tako smo tudi mislili storiti. Pa na bojnem pohodu smo, mudi se nam, ujetniki bi nas zadrževali, v nadlego bi nam bili. Zato morajo še danes umreti." "Prosim te, da tega ne storiš!" "Te nič ne briga, kaj mislim storiti z našimi ujetniki!" me je nahrul. "Vljudno sem te nagovoril, zakaj pa ti ne govoriš vljudno? Prosil sem te. Da sem ti zapovedal, bi mi lahko sirovo odgovoril. Na vljudno prošnjo pa smem pričakovati tudi vljuden odgovor." "Ne maram od vas ničesar slišati, ne prošnje ne zapovedi! Noben beli človek nima pravice zahtevati, da spremenim, kar sem z Apači sklenil." "Morebiti pa le! Ali imate pravico, Apače umoriti? Nočem slišati tvojega odgovora, ker vnaprej vem, kako bi mi odgovoril. Tudi se ne bom s teboj prepiral, ali imaš tako pravico ali ne. Toda razlika je med smrtjo in med smrtjo, med naglo smrtjo brez bolečin pa dolgim mučenjem na kolu! In povem ti, mi beli ne dovolimo takega mučenja vpričo nas!" Tedaj je Tangua zravnal svojo plečato postavo in prezirljivo odgovoril: *"Ne dovolite? Kdo pa si ti? Žaba, ki oporeka mogočnemu sivemu medvedu Skalnega gorovja! Ujetniki so moja last in storil bom z njimi, kar se Da sta božji grob in Kalvari-ja v takem stanju, je krivda tistih, ki so tu postavili prvo cerkev. Da so dobili dovolj prostora za cerkev, so odsekali skalnati grič, v katerega steno je bil vsekan Jezusov grob, ter pustili skale le toliko kolikor je neposredno obdajala grob. Vse drugo so odstranili, prostor okrog groba pa zravnali. Tako je ostala skala Jezusovega groba čisto sama zase, ter je zdaj kakor kapelica v cerkvi. Ob tej priliki so obsekali tudi skalo Kalvarije, ki je tako okleščena dobila obliko kocke. Zato je treba danes na Kalvarijo po stopnicah. Višina skale Kalvarije je 5 metrov od cerkvenega tlaka. Njen vrh je sicer ostal kot je bil, le ob straneh je kot rečeno obsekana. To, da so tako obsekali ta prostor oziroma skalo, je predvsem zato, da so na ta način dobili dovolj prostora za cerkev.. V gorečnosti, da ta kraj primerno okrasijo ter postavijo prav veliko cerkev, so odstranili velik del skale in tako zelo pokvarili pravo obliko Kalvarije in božjega groba. Se pač niso menda nič ozirali na okoliščine, da bi poldrugo tisočletje pozneje nekateri dvomili o pristnosti Kalvarije in Jezusovega groba. Njim je bilo pač glavno, da je na tem kraju najlepša in največja cerkev. Da le pri tem ostane v originalu kraj križanja in pa kraj, kjer je počival mrtvi Jezus. Dvomiti o istinosti tega kraja ljuje pod cerkvenim tlakom in seže ven iz cerkve. Poglej kamorkoli, pa se boš prepričal o živi skali Kalvarije in če boš dobro i^remotril razdaljo od vrha Kalvarije, do kapele božjega groba, ter pogledal višino Kalvarije, pa boš prišel do zaključka, da tu o kaki prevari ni niti govora. Jaz za svojo osebo povem to, da se nisem za noben kraj v Jeruzalemu in sploh v Sveti deželi bolj zanimal kot sem se zanimal ravno za Kalvarijo. če mi. je le kaj časa preostajalo, pa sem jo ubral po Via Dolorosa na Kalvarijo, da se prepričam o tem in onem kar je tako zanimalo mene in kar vem, da zanima mnoge. Ker je ta kraj tako znamenit in svet, da ga bolj svetega na svetu ni, utegne morda ta ali oni vprašati: Zakaj je ta kraj tako zanemarjen, zakaj tako zanemarjena cerkev Božjega groba in je vsled tega v nevarnosti, da se ne podere? Res,! V slabem stanju je cerkev Božjega groba, v tako slabem, da je sramota za kristjane. Pa zakaj? Odgovor je prav kratek: ■Ker ima preveč gospodarjev. Menda ga sploh ni svetišča, za katerega bi se razne verske ločine tako trgale in si ga lastile kot je ravno cerkev Božjega groba. Tu gospodarijo poleg katoličanov, katere prav odlično zastopajo frančiškani, razkolni ali pravoslavni Grki, Armenci, Kopti in Jakobiti, a vratarje pa Mohamedanec. Ta- in da se kristjani med seboj ne stepejo, potem pa, da zapira in odpira vrata cerkev. Pri tolikih gospodarjih in to celo pri takih, ki drug drugega po strani gledajo in si morda včasih celo skočijo v lase, je vsak napredek izključen, ker drug drugemu ne puste, da bi se kaj res primernega ukrenilo in popravilo. Porečeš: Saj so tam vendar frančiškani. Zakaj bi se oni kaj bolj ne pobrigali? Kdo pač rajši kot sinovi sv. Frančiška, ki so tam že odkar jih je tja poslal njih duhovni oče sv. Frančišek Asiški, ki je tam obiskal te kraje, ter potem poslal svoje duhovne sinove, da ondi skrbe ter varujejo božji grob. Oni, ki so res najboljši varuhi božjega groba, bi tako radi popravili to svetišče in ni dvoma, da bi ga popravili in uredili tako, da bi bil v ponos katoličanom, a temu kraju pa časten spomenik velikih dogodkov, ki so se vršili tukaj. Toda frančiškani ne morejo ker ne smejo, dasi so med vsemi, ki tam varujejo božji grob, najbolj zmožni, podjetni in tudi najbolj upravičeni. Radi take nesloge v cerkvi, ki jo je povzročil nesrečni razkol, propada najbolj imenitno svetišče na svetu ,cerkev Božjega groba, na kateri se najbolj pozna razkol med vzhodno in zapadno cerkvijo, ko stoji vsa zvezana in podprta ter se je bati, da se nekega dne zruši. Cerkev sv. Petra v Rimu, ki ima le enega, toda pametnega in v tej zadevi res zmožnega gosipodarja, je stavba, katero občudujejo ne samo katoličani, pač pa tudi drugoverci, dočim je cerkev Božjega groba pri vseh svojih gospodarjih na robu popolnega mi bo zljubilo!" "Le z našo pomočjo si jih ulovil! Zato imamo do njih prav toliko pravice kakor vi. In mi zahtevamo, da jih pustiš živeti!" "Zahtevaj, kar hočeš, beli pes! Smejem se tvojim besedam!" Pljunil je pred mene in se mislil obrniti. Tedaj pa ga je zadela moja pest na sence. Zgrudil se je. Toda trdo bučo je imel, ni se čisto onesvestil, že se je spet spravljal na noge. Sklonil sem se k njemu, da ga še enkrat udarim. Medtem pa ni bilo časa, da bi bil pazil na tovariše. Ko sem s Tanguo opravil in se spet zravnal ter pogledal po njih, je klečal Sam na enem izmed rdečih in ga držal za vrat, Stone in Parker sta pestila drugega, tretji pa -je glasno kričeč bežal nazaj k svojim. Priskočil sem Samu na pomoč. Ko sva njegovega sovražnika obvladala, sta bila Dick in Will s svojim že tudi gotova. "Pa nista pametno naredila!" sem ju karal. "Kako da vama je tretji ušel?" "Ker sva oba enega in istega zagrabila," je pravil Parker. "Izgubila sva dve sekundi časa, pa bilo je dovolj za lopova, da nama jo je popihal." "Nič ne škodi!" je tolažil Sam. "Druga se ne bo zgodilo, kot da se ples prične nekoliko ni niti najmanj treba, ker to je povsem dokazana stvar. O resničnosti tega kraja ne priča samo evangelij in pa nepretrgano ustno izročilo, o tem priča tudi zgodovina in priča Kalvarija sama, ki ni kak kup kamenja, pač pa živa skala, ki se nada- ke oskrbnike in varuhe ima to flavno svetišče in to pove dosti. Zlasti je značilno, da imajo za vratarja Mohamedanca, ki na levi strani vhoda v cerkev leži na zamazanih blazinah ter puli* cigarete. On je tam menda predvsem zato, da pazi na red propada, ter vsi skupaj, razen frančiškanov, sploh niso vredni biti čuvarji tega svetišča. Tak vtis dobi človek, ko ogleduje cerkev Božjega groba. Ozrimo se še nekoliko po teh svetih krajih. Kalvarija je, kakor sem že omenil, velika ka- Dcnnys Wortman iz New Yorka, je predstavljal Georga Washingtona ter je posnemal isto pot iz Mount Vernona do New Yorka, kot jo je napravil prvi predsednik te dežele, ko se je peljal v New York kustoličenju pred 150 leti. prej, nego smo mislili. Ne bomo se radi tega stepli. V nekaj minutah bodo rdeči tu. Skrbimo rajši, da bo odprta savana med njimi pa med nami!" Brž smo zvezali ujetnike. Zemljemerci so seveda videli, kaj se je zgodilo. Ves prestrašen je priletel nadinženjer in vpil: "Kaj vam je prišlo na misel, ljudje božji! Kaj so vam Indijanci storili? Gotova smrt nas čaka!" "Vas seveda, sir, če ne pridete brž k nam!" je dejal Sam. "Skličite svoje ljudi pa pojdite z nami! Branili vas bomo." (Dalje prihodnjič.) V Oklakaihi je divjal '.totnedo, pri čemer, je bilo ubitih •sedem oseb in33 ranjenih. Tudi na poslopjih je napravil tornado ogromno škodo. menita kocka, nad katero je kapela, ki se deli v dve ladji ter jo delita dva masivna stebra. VJevi ladji je grški oltar: kraj Jezusove smrti. Ta oltar, pred katerim visijo dragocene svetilke, ni prav nič prikupljiv, kljub temu, da je prav razkošno opremljen. Podobe, ki so tukaj: Jezus na križu, pod križem pa Devica Marija in sv. Janez, so vse preveč obložene z srebrnimi ploščevinami, kot so grški in pa ruski ikoni, kjer je več kovine kot pa barv. Tako ta, če tudi z drago kovino okinčana skupina križanja na Kalvariji prav nič ne ugaja in človeka, ki jo gleda pusti hladnega, če že ne kar prav mrzlega. No, Grki kakor razvidno res nimajo prayega smisla za kako res lepo in izrazito podobo, ki bi bila ravno tukaj najbolj na mestu. Zadaj za križem je z žarki obdan polkrog, v katerem so reliefi Kristusovega trpljenja. To bi bilo že boljše, prvovrstno pa ni. Kar je tu glavno je jamica, kjer je stal Jezusov križ ter razpoka v skali, ki je nastala ob Njegovi smrti, potem pa mesto kjer sta stala križa razbojnikov. Vse bolj prikupljiv in privlačen je pa oltar v desni ladji, ki je katoliški. Tu je velika in lepa slika, ki prav nazorno pred-očuje dogodek ko Jezusa pribijajo na križ. Pogled na to sliko pa človeka presune ko gleda tolikanj bridki dogodek Jezusovega trpljenja, kako vdano leži na križu Odrešenik sveta, medtem ko surovi rablji brezobzirno nadaljujejo s svojim strašnim delom ter Ga pribijajo na križ, iz novoprebodenih ran pa vre sveta rešnja kri, da opere svet. Blizu tam stojita zvezana razbojnika, ki gledata na ta prizor ter čakata, da tudi ona dva prideta na vrsto. To kar predočuje slika se je vršilo ravno na tem kraju. Oltar ni razkošen, kakor je grški, a je neprimerno bolj zanimiv^ ter ne pusti človeka pri pogledu nanj hladnega. Na steni podolžnega oboka, kjer se deliti ladji, je med obema oltarjema majhen oltarček Žalostne Matere božje, ki je tudi katoliški. Lepa podoba v tem oltarčku predočuje Kraljico mučencev z izrazom bridke žalosti, ko je na tem mestu sprejela v naročje svojega mrtvega Sina. Podoba je vsa okinčana z dragocenimi darili, zlatimi in srebrnimi srci, križci in verižicami. Taka je kapela vrhu Kalvarije, katero razsvetljujejo številne dragocene svetilke, ki vise od nizkega stropa, na tleh pod tlakom pa živa skala Kalvarije. Radi višine skale izgleda kapela kakor prostran kor brez orgel ter bi imel ta kor zadaj v steni tri oltarje. Božji grob, ki stoji niže dol od Kalvarije pod veliko kupolo je lep ter ves z marmorjen obložen; svetilk, ki vise ob straneh je skoroda vse preveč. Saj bi se ga dalo na kak drug način bolj olepšati kot pa z gosto vrsto svetilk. Tudi slike, s katerimi je kapela okrašena, niso prav povšečne. (Dalje prihodnjič) Zanimive vesti iz slovenskih naselbin Preteklo nedeljo je Pavel Ber-ger, znani lastnik restavranta v Chicagu, odpotoval s soprogo z avtomobilom proti New Yorku, kjer se je pretekli petek vkrcal na parnik Bremen. V New Yorku sta si oba ogledala svetovno razstavo. Iz Hamburga potujeta skozi Berlin, Prago, Dunaj, Gradec in Maribor v Trbovlje, njun rojstni kraj. Obiskala bosta tudi sorodnike v Trstu in na Notranjskem. V Milwaukee, Wis., so se poročili: Charles Medved in Ruth Nehls, Vincent Kokalj in Kristina Miklič, David Joseph in Ruth Medved, Rudolph Schaefer in Elizabeth Slatinšek. — V sosed- njem Sheboyganu pa se je omoži-la Albina Markelc z nekim Lit-vincem. V New Duluthu je umrla rojakinja Rose Zrnič, stara 50 let in doma iz Loke. DNEVNE VESTI Ni zaupal bankam, pa je vseeno zgubil denar New York, 8. maja. William O'Brien, načelnik zoolo-gičnega vrta v New Yorku, jo pred šestimi leti zgubil denar, ki ga je imel v gotovi banki. Od tedaj ni več zaupal bankam. Sklenil je, da bo hranil denar v prostoru, kjer je bivala njegova najboljša levinia v zverinjaku. Včeraj je Mr. O'Brien hotel dobiti nekoliko prihranjenega denarja iz zve-rinjaka. Prišel je tja baš v trenutku, ko je; njegova lcvi-nja se mastila z zadnjim prihranjenim petakom. In kot je izjavil Mr. O'Brien napram svojim prijateljem, je imel v zverinjaku shranjenih kakih ipsoo.oo. -o-- Abesinci se še vedno pro-tivijo Italijanom New York, 8. maja. John F. Shaw, katerega še vedno priznava vlada Zedinjenih držav kot generalnega konzula za Abesini-jo, je včeraj izjavil, da Abesinci še vedno nadaljujejo z odporom napram Italijanom. Domačini, pod poveljstvom raznih abesin-skih princev, štejejo nad 100,000 oboroženih ljudi, ki dosledno napadajo Italijane, kjerkoli se slednji pojavijo. Napadi se pripetijo vedno ponoči. Abesinci so že večkrat prekinili železniško zvezo z Addis Ababo, ki je glavno mesto Abesinije. -o- Nemčija eksportira vedno manj blaga Berlin, 8. maja. Tekom prvih štirih mesecev je Nemčija eksportirala samo za $18,000,-000 vrednosti svojega blaga. Še lansko leto je bilo iz Nemčije eksportiranega blaga v vrednosti $27,000,000, a v letu 1937 pa celo za $31,000,000. V mnogih državah se je organiziral nekak pol-uradni bojkot proti nemškemu blagu. Nemške tovarne so radi zmanjšanega eks-porta težko prizadete. -o- Nemški katoliki so pričeli z organizacijo Berlin, 8. maja. Katoliški škof von Preysing je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem prosi katoliške očete in matere, da začnejo pošiljati svoje otroke k izrednemu pouku o veri, potem ko je nemška vlada dala zapreti vso katoliške privatne šole. škofija je pripravljena naročiti vsem župnikom škofije, da učijo po tri ure na teden katoliške otroke o verskih resnicah. Med tem se pa nadaljuje velika nevolja med nemškimi katoličani, katerim je Hitlerjeva vlada prepovedala obiskovanje katoliških šol. Mnogi so mnenja, da pomeni ta odredba konec Hitlerja, ki zna priti v bližnji bodočnosti. -O--/ Proti vojni V Washingtonu se je ustanovil posebni odbor, ki bo deloval proti vojni in proti vmeševanju Amerike v evropsko politiko. Teden med 11. in 18. junijem je proglašen kot "teden proti vojni," in po vsej Ameriki bo izbranih tisoče govornikov, ki bodo protestirali, da se Amerika vmešava v evropsko politiko. MALI OGLASI Naprodaj sta dve kravi ali se jih pa izroči komu začasno, kdor ima prostor za pašnik. Zglasite se na 20731 Goiter Ave. (108) Delo išče Slovenka za splošna hišna dela. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (109) Po nemškem Izvirniku K. Maya "h bo prišel —!" Bo!" pa če pridejo še drugi 5iim?" Tiste prepustim vam, Sto-^ in Parker ju, njega same-Pa prevzamem jaz. Pri-5te jermene, da jih koj ;Zeifio! pa VSe se mora zgo-naglo, mirno in kar moč , ^ell! Ne vem sicer, ali je kar nameravate, pa nič mi ne pride na misel, J. se zgodi po vaši volji! s ^je tvegamo, pa ker še ^aram umreti, mislim, da 11 še kolikortoliko živ odnese iz te zadeve, hihihihi!" je in se še med po-J lla tihem smejal lastni gospodje tovariši so D ' blizu mene, pa naju ni-Jiuli' Mi .tudi na misel ni S da bi jim šel pravit, U naineravam. Prepričan sem da bi mi bili branilf, ali J1!,celo mojo namero one-Njihovo lastno živ-|v,e jim je bilo več vredno trenje Apačev. k ^ sem se dobro zavedal, JVeSam. Toda — ali sem u Utoneta in Parkerja za-P v nevarnost, v katero Podajal, ne da bi ju v °bvestil? Ne! ^ašal sem ju torej, ali ho-; s°delovati ali pa se raj-^ Militi. In lepo sta mi od- vam na misel prihaja, iv a bi ne sodelovala? Da K*8 pustila na cedilu, ki ste »j^Jatelj in ko nas nujno ^S'ete? Kar namerava-^avi pristen westmanski J* in s pravim užitkom x\Wa udeležila! Kajne, La!" je pokimal Parker. »J rad vedel, ali mi štirje ']j "»ožje dovolj, da užene-»jVe sto Kiow! Se že.vna-\ Ve8^lim, kako bodo pritu-i nas, pa nam vendar k°do mogli!" i0n°_sem nadaljeval svoje |j ij,' ozrl se nisem po Kio- . . e k nekaj časa pa mi .ie #*lical: plavite se, sir! Priha-ff^l sem. } j Tangua sta prihaja- | ife so ju spremljali še 5 »peči. 5 ^ enega!" sem dejal to- • "Jaz primem po- ] vt,'la- Toda zagrabita ju ' da ne bosta kričala! ! Počakajta, da jaz za-,•' ^ikar prej!" 'h W0^snimi koraki sem šel »stl naproti. Stone in Par-*li|sla trdo za menoj. U-^ern si tako, da smo.se se-W&rniovjem, ki nas je Ki- VukriVa,°- Ua ni nič kaj prijazno V/11 Prav tako nepfijaz-V?11 vPrašal: i °žec, ki se imenuje 'letterhead, me je pokli- \'Je Pozabil, da sem po-\\ V pozabil, da si po- . 0w-" \ ej bi bil moral ti priti k Sij*6 Pa da si me k sebi Ker pa vem, da si 1 0 Časa v naši deželi, in ^oraš šele vljudnosti j^tjjt5 bom tvoj pogrešek '''rikbi *ni rad povedal? Go- nimam časa!" f take nujne po- X ^ ^Paške pse bomo mu-morajo." i/V tak° zei°mudi? Mis- P v' da jih bodste vzeli s 1 Svoja bivališča in jih JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU y nUJ-For The First Time 11 U ti For a Limited Time Knudson sklene roki m čne moliti. —Kako strašna smrt! šepeče on. v Kapetan Nikolin je ležal premičen, tih in mrzel. (Dalje prihodnjič-) se ti nahaja že okrog vratu, Nikolin, pazi, da te ne zaduši. —Da me zaduši? — zakriči kapetan Nikolin divje. — Jaz bom zadavil tebe, kača! On se zopet vrže na njo. Toda Knudson mu zastavi pot in reče: —Nazaj! Ne trpim, da bi se tukaj izvršil umor. Četudi je ta žena zaslužila kazen, vas prosim, da ji prizanesete. —Ne bom ji prizanesel! — zahrešči kapetan. — To ni človek, to je vrag. Kapetan začne ječati, mrzel znoj oblije njegovo čelo. Knudson je videl, da se mu bliža smrt. —Molite za njega, — reče on Maruški, — pokleknite in prosite za rešitev duše tega človeka, ki ste ga uničili. Sedaj se ni več upirala, — ona uboga Knudsona, človeka, ki se je moral še pred kratkim pokoriti njehim kapricam, — ona poklekne in sklene svoji roki. Njeni bledi ustnici sta začeli šepetati molitev. Nikolin jo je gledal z raz-rogačenimi očmi. —Vrag moli! — zamrmra on. — Vsaka njena molitev se bo spremenila v kletev za —Jaz — jaz sem proklet. —On razširi roke, zravna se, Knudson ga je jedva obdržal. Toda kmalu omahne kapetan na kolena. —On umira, — krikne Ma-ruška, — umira! Vzdihujoč se vrže na njega. Kapetan se je hotel osvoboditi, toda ona ga je vedno čvr-šče objemala. Tako je umrl kapetan Nikolin v njenem naročju. , mene. —Ha, kako me zebe! Okrog mene je sam led! Cel svet je sama Sibirija, dežela krvi in bede. —Na pomoč! — zavpije on nenadoma. — Nimam zraka! Ne morem dihati — na pomoč. Knudson priskoči k njemu in ga podpre. —Bodite mirni, — reče on, — poskusite moliti. Poskusite sedaj misliti na Boga. —Na Boga? — zamrmra Nikolin. — On ne ve za mene. —Bog je usmiljen, — odvrne Knudson, — odpustil vam bo. v dobrem stanju od $39.50 nap norwood applian£ furniture 6104 St. Clair Ave-819 E. 185th St. Umirajoči zmaje z glavo 'UlllltlllllllllMMIIHIIIIIIIlllll"" V NEDELJO 14. MAJA JE materinski dan Tega dne se vsi dobri sinovi in hčere spomnijo svojih mamic s tem, da jih razveselijo s kakim darilom. S tem se izkažejo hvaležnim za vse trpljenje in skrbi, katere je dobra mati žrtvovala. Vrtna motika ......•'' M Vrtne grabi je ....... M Kopalne vile.......'' W Pripravna orodjica ''"ot Škropilo za zimzelen - M 10 ft. vrtno apno----"' 8 kvt. škropilna kanta-^| Škropilnice, samo V ta namen smo ravnokar dobili lepe obleke raznih barv in mere od 20 do 56. Cene teh oblek so samo $1.00, $1.05 in $2.95. Lepa pogrinjala za postelje od $3.95 do $15.00. Poletna odeja stalne barve po $3.00 in $5.50. Svilena spodnja krila $1.00, $1.25, $1.50 in $1.95. Trpežne svilene nogavice po 69ft, 79( in $1.00. Veliko drugih stvari je še na izbiro v ta namen. Za nakup k Materinskemu dnevu se toplo priporočamo UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje KEnmore 0067 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _IIEnderson 2978 JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. , TP POSEKNOST1 A'-1 '. NEM SEME«'1 , A GAS RANGE WITH HUNDRED-DOLLAR FEATURES Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet. Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. EKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krsfjevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $6,960,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" £e se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni pod pom. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednotl, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članioe jd 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavfirujejo v razredu "A'" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasl zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; (1.00 in 50o na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovanca; pri K. S. K. Jednotl, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član an članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Ta zmigne z ramami. —Žena z železno masko, — reče ječar, — ni odšla iz celi-ve. Mora biti tukaj, ker je nemogoče, da bi pobegnila. —Toda, ker je ni tukaj, je morala pobegniti! — odvrne brat Evstahij. —Tukaj — nadaljuje in pokaže na železno masko, ki je ležala na podu, — to je najboljši dokaz, da je pobegnila. Maska je razbita, vrata pa je menda odprla s ključem. —Kapetan Nikolin — se obrne h kapetanu — vi ste odgovorni za ujetnico. Ko ste prevzeli dolžnosti, se vam je reklo, da vsi sibirski kaznjenci niso toliko vredni, kot ta oseba. . —Niste se dovolj brigali za svoje dolžnosti. Njegovo Veličanstvo se je motilo o vas. —Ta žena je pobegnila in s tem ste napravili velikansko škodo našemu carju in gospodarju. V imenu Njegovega Veličanstva vas odstavljam od tega mesta-. Vrnil se bom v Pe-trograd. Vi pa morate tukaj čakati, kaj se bo sklenilo in storilo z vami. Ječarja pa vrzite takoj v okove in v ječo. Brat Evstahij je to govoril odločno in energično. Kapetan Nikolin se ves potrt vrne k svoji ljubici. •—Izgrr/r'.jcr.; s:r.ol — sahro- HIGH-BR0IIER EXTRA LARGE COOKING TOP Oglejte si jo danes! Oglejte si to čudovito peč, ki ima vse najmodernejše opreme. Taka moderna oprema je delana že za dve leti naprej, ki jih bi dobili drugje celo za višjo ceno. Toda ne odlašajte, ker ta posebna prilika bo trajala samo določen čas. Odplačila samo $5.00 na mesec Mi damo popust v gotovini mesto Eagle znamk Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. ENdicott 5634 819 E. 185th St. KEnmore 6750 JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika Skrivnosti ruskega carskega dvora ■MManaBanaHanHanMMHHHUHiBMwiw ROMAN Nikolinu je postalo neprijetno. Od tistega časa, ko je prevzel službo v Krasnojarsku je samo enkrat pregledal ječo in še takrat samo mimogrede pogledal v celico, kjer je bila žena z železno masko. —Ona je v ječi, — reče Nikolin. — Ječar je zanesljiv. Ničesar mi ni javil in zato mislim, da se nahaja kaznjenka kakor do sedaj v stanju tihega obupa. —Sam se hočem prepričati o tem, kako je s to kaznjenko, — reče carski duhovnik. — Ali me hočete spremiti tja? —Seveda, častiti oče, — reče Nikolin ter z veliko muko vstane. Stiskal je zobe, da skrije svoje bolečine, ter stopil v sosednjo sobo, da se popolnoma obleče. Tam je prisluškovala Maru-ška. —Ta človek, — reče ona, — ki je tako nenadno prišel k nam v našo hišo, ta je zelo vplivna oseba na petrograd-skem dvoru. Upam, da je pri nas vse v redu, kajti sicer bo nam huda predla. Nikolin odide z bratom Ev-stahijem v ječo. On odpre par celic in duhovnik pogleda v nje. Toda ta pobožni redovnik se ni zanimal za muke ujetnikov. Sedaj bo videl kaznjenko, ki toliko zanima carja, ljubico velikega kneza Konstantina. Ječar odklene vrata. Stari ječar je trepetal, kajti njegova vest ni bila čista. Že pred več dnevi je opazil, da žena z železno masko ni okusila niti grižljaja, — zdelo se mu je, da hoče umreti. Ko so se vrata odprla, vstopi v celico brat Evstahij, za njim pa kapetan Nikolin. —Kje je ujetnica? — vpraša Evstahij ter se ozre. —Kje je? — vpraša tudi ječar ves preplašen. Kje je bila? Železna maska je ležala na sredi celice. —Kaj to pomeni? — vzklikne carjev duhovnik. Nikolin in ječar se spogleda-ta. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota pe ter se zgrudi na stol. —Izgubljeni? Kdo je izgubljen? — vpraša Maruška. —Nisem več guverner Kras-nojarska. Odpuščen sem! —To ni res! Lažeš! Saj to ne more biti! —Žena z železno masko je pobegnila. —Pobegnila, in ti tega nisi vedel? Če nisi več guverner— potem je med nama vse končano. Ti veš, da te ljubim samo tako dolgo, dokler si močen. Najina pota se bodo razšla, kapetan Nikolin, moja pot vodi v življenje, tvoja pa v grob. —V grob? — vzdihne on. — Čutim, da bom kmalu umrl! On se udari s pestjo po prsih. —Tu je vse prazno in pusto, — moja pljuča ne morejo več. Končano je, ne ostane mi nič drugega, kakor da umrem, kot se to spodobi staremu vojaku. —Prokleta, — nenadno za-kliče in poskoči, — ti si me upropastila, ti si me prisilila, da sem šel v to strašno sibirsko puščavo, čeravno si vedela, da sem na smrt bolan. —Sedaj pa hočeš živeti, jaz pa moram umreti. Kot blazen skoči k mizi, kjer je ležal velik dolg nož. Maruška hoče zbežati, toda Nikolin jo prestreže. —Sedaj si moja — zakriči on. Tedaj nastane obupna in strašna borba v sobi. —Ubil me bo! Pomoč! Na pomoč! — je klicala Maruška. —Le kliči! Nihče te ne bo slišal, sama sva v hiši! —Stoj, prokleta ženska. Njegov nož se zabliska nad njeno glavo. Ona se vrže na tla in objame njegova kolena, da bi ga podrla. Nikolinu se je naposled posrečilo, da se osvobodi. Gn skoči na stran in zopet nastane divji lov. Maruška je bežala kot nora po sobi, iskala je izhoda in klicala na pomoč. Toda Nikolin je tekel hitro za njo, — on dvigne nož, samo še trenutek. —Sedaj se odpro vrata in na pragu se pojavi Knudson. —Kaj se dogaja tukaj? — vpraša on začudeno. Maruška vzklikne od veselja, ko ga je zapazila. Ona pohiti h Knudsonu in ga objame. — Na pomoč! — vzklikne ona. — Pomagaj mi, umoriti me hoče! —Da, znorel je. Ali ne vidite, kako me gleda? —Strašno! Zblaznel je! —Nazaj! — zakriči j etični Nikolin. — Moram ubiti to ženo, prisegel sem. Ne sme živeti, — ona me je uničila. Ce ne bi bilo nje, se ne bi nikdar več vrnil v mrzlo Sibirijo. — Čutim da se mi bliža smrt. — Pomirite se, kapetan, — reče Knudson. — Pustite, da odide ta žena, nikar ne postanite njen morilec. Toda kapetan se ni pomiril. Še enkrat poskusi Maruška, da bi ga prisilila, da jo posluša. —Haha, — vzklikne ona, — ti me hočeš umoriti? Ne pozabi, da si v mojih rokah! —V tvojih rokah? Prokleta, mar mi hočeš groziti? —Da, groziti, — nadaljuje Maruška, — niaznanila bom vladarju vse tvoje zločine. Vem marsikaj, ker bo cara zelo zanimalo. Izdala te bom, kapetan Nikolin, ako takoj ne izpustiš tega noža in me ne prosiš na kolenih odpuščanja. —Izdala me boš, prokleta? — je kričal Nikolin ves iz sebe. — Ali nisi moja sokrivka? Vsak zločin si sama izmislila. —To bi moral šele dokazati, — odvrne Maruška. — Vrv RABLJENE LEDENICE Spomladanski POSEBNOST! STROJI ZA RE^1 TRAVE ., g$J 4 kline, se same brusi J0 a Pobiralci trave .•••'' Vrtna cev, 50 cev., seda j samo ...... Vrtna cev, 25 cev., <;\' seda j samo ...... Greenvue travno seffle> ^ City Park travno sem1' f Pan American travno ° ft. vreča ....."".r 100 ft. vreča ..••••" ;,r939' J Cleveland, Ohio, 9. I GAS RANGE L $84~i EASY PAYMENTS ^BF »M« ^Awttf WAT • th©«e and many