ILUSTRIRANI letna naročnina ilustr. glasnika kron 8--, za dijake kron 6'-; posamezne Številke 20 vinarjev :: letna naročnina za nemčijo kron 10"-, za druge države in ameriko kron 13'- LETNlk 2. * 13. JULIJA 1916 - BZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 46 Vojni gorski telefonski oddelek. LflSNIK slike in dopisi se pošiljajo na uredništvo ilustriranega glasnika, katoliška tiskarna. :::: naročnina, reklamacije in inserati na upravništvo lista, katoliška tiskarna v ljubljani lllllllllllIIIIIIIIIMinillMNIllUIMVVMIMNHIllllKllllllItlllMIlllllllllltI.................lit......................._.~*IIIIIMIIMIIililllHH>mrtlltllMHMi STRAN 454. «lll|||l|llllllimill*»IMMHMIIMMIHIMMIMMIUIIIIIIIIIUIIIUIIIM«IIMMIH^ ................................................... 1........... •• .................................................... ILUSTRIRANI GLASNIK 46. ŠTEVILKA Stara mati. Črtica. tara mati Drenovka, žena nagubanih lic, upognjenega križa, a vedno še jasnega in gorkega pogleda, je bila zatopljena v svoje delo. Na mizi je imela že celo skladnico snežno - belega perila in ročno je jemala s kupa srajčke, jopiče, povoje, blazinice, prte, odejice, blazine in kapice. Zadovoljen smehljaj ji je šinil kakor solnčni žarek čez starikav obraz: vse to je sama naši-vala in spletla. »Hvala Bogu, perila in oblekce malemu ne bo manjkalo; za moje otroke mi ni nikdo tako poskrbel. — Hitro moram še drva naložiti v peč, da se preje raz-greje likalnik.« — In ko je pokladala v peč drobna polenca, zapoje nenadoma zvonec pri glavnih vratih; njena svakinja se je dvignila v postelji in prestrašena vzkriknila: »Ivan . . ?« je vprašajoč zaklicala. »Ivan je, rad bi že videl svoje dete!« Mati vkljub svojim težkim letom na-lahko in urno stopi k postelji in poboža ženo svojega Ivana po razbeljenih licih: »Le mirna bodi, draga moja, Ivan sedaj ne more priti; dvakrat v kratkem času ne dobi dopusta.« Dekla stopi v sobo in sporoči: »Pismo-noša je prišel in prinesel zaboj.« »Kaj piše?«, hitro vpraša mlada žena v postelji. »Kaj če pisati? Saj je vedno ena,« pravi mati. Zaboj pa tudi ne more biti od njega, saj nam nima kaj poslati.« Zunaj okrog voglov pa je tulila jesenska burja, divja in mrzla; drevesa so zadrhtela v vejah in zaječala v deblih, ki so se gibala in nagibala na razne strani. Jug se je pričel ustavljati burji in zavladal je v naravi grozen ples. Burja je žvižgala, jug se je upiral, okna so šklepetala in eno preslabo zaprto je burja odprla in mrzla kakor smrt je bušknila in zavela po sobi. Mati je hitela okno zapirat in mrmrala kakor bi molila. »Mati, kdo je prišel? — Odkod tak hrup ?« »Vihar je zdivjal, jug se poskuša z burjo. Na to stran bije v okna veter z juga.« »Z juga, od Soče, mati? — Da, da, ali čuješ, kako stokajo ranjenci na bojišču?« »To so junaki, ti ne stokajo,« miri mati bolnico. »Saj jih slišim; rekla si mi sama, da v teh vojnih časih vsak hip pade na raznih bojiščih po en mož. — Le pazi, pa boš tudi U cula glasove zadetih vojakov.« — In izpod odeje se je dvignilo dvoje belih, trudnih rok, ki sta se onemogli sklenili kakor k molitvi. — Mati jo prime za roki, jo miri kakor to zna dobra mati, rekoč: »Ne razburjaj se! Že itak te kuha vročice. To ni dobro pri tem, kar pričakuješ. Bojišče je predaleč od nas, da bi mogli čuti glasove ranjencev: In če že slišiš kaj, to niso glasovi umirajočih, to so glasovi, ki kličejo po novem življenju. Vsak hip, kakor si rekla, umrje kak človek, a vsak hip se tudi rodi človek. Tudi ti čakaš na dete, ki o njem sanja Ivan na bojišču in ki ga spomladi, ko se vrne, vzame v svoje naročje.« »Ali res mislite, da pride? — Jaz tega ne morem verjeti. Kje je še pomlad? In solze so ji zalile oči in ji kapale z razbeljenih lic na blazine. Ko je bolnici odleglo, ukrala se je mati v drugo sobo. Tam je ležal na mizi zaboj, ki ga je ravnokar pismonoša prinesel. Radovedna je pogledala nanj in se prestrašila, ko ga je razrešila. Pred njo je bila v zaboju stlačena vsa Ivanova ostalina. Skušena žena je takoj razumela grozen pomen teh poslanih stvari. Stemnilo se ji je pred očmi, oprijela se je mize, ker se ji je zdelo, da ji je nekdo izpodbil obe nogi na enkrat, in sesedla Tako, kakor je res . . . star samec in njegova soba se je na stol brez besede. Ni vzkrika ni bilo iz njenih ust, ni solze iz njenih oči. Nema žalost jo je objela prav kakor bolnika ona suha vročina, ki kakor ogenj peče, pa si ne more najti izhoda s potom, »Mati!« zakliče dekla v kuhinji. Tedaj se vzdrami in zopet zave. Spomni se, da ima porodnico v sosednji sobi in da je morda od nje odvisno življenje otroka in matere. Zato pogoltne vso bolest kakor bolnik zoperno grenko zdravilo. »Malo potrpi, takoj pridem!« odgovori mati dekli in zopet brska po zaboju. Med raznimi stvarmi najde tudi pisemce četinega poveljnika, ki z žalostjo naznanja, da je njen sin zadet od granate kot junak padel na bojnem polju za domovino v borbi zoper zakletega sovražnika. Brez trpljenja da je umrl nagle smrti; da so ga ljubljenca pokopali z vsemi vojaškimi častmi in da so postavili križ na njegov grob z razločnim napisom, kdo da je tu pokopan. Kakor da bi ji kdo razbijal s kladivom po glavi, tako ji je bilo, ko je prebrala to pismo. Obstala je in borila se proti žalosti, ki jo je stiskala, »Trpimo,« vzklikne, »premagajmo se, sicer poleg sina izgubim še vnuka.« In kakor nema in nezavestna se je vdala neizprosni kruti usodi, ki jo je že večkrat preganjala v njenem življenju. Videla je pred seboj svojega očeta, ki je leta 1866. šel na Laško in se ni vrnil, in dvanajst let pozneje je mlademu možu tam doli v Bosni v neki zasilni bolnici zatisnila oči. »Čudno, da še živim,« vzdihne mati, »pač Bog hoče, da še živim in trpim,« In kos za kosom je jemala iz zaboja stvari, ki jih je sinu ali sama napravila ali oskrbela; z neko žalno slovesnostjo jih je razgrinjala čez mizo in vmes molila za pokoj njegove duše. — Skrbno je sobo zaklenila, kakor bi skrivala svoj najdražji zaklad, in vstopila obenem z zdravnikom in babico v bolniško sobo. Zdravnik je zmajeval z glavo, predpisal navodila; kmalu za njim je pa prišel duhovnik. Zunaj pa je še vedno tulil vihar o-krog oglov. »Mati, ali še sedaj ne slišiš ?«. vzdihne bolnica, »vojaki prihajajo z južnega z bobnom in piščalkami, Ivan je gotovo med njimi. — Oj Bog, res je, saj me kliče; rad bi me imel s seboj.« Še enkrat je poskusila mati tolažiti bolnico, tedaj pa so ji rekli, da je najbolje, ako pusti sedaj ženo v miru. In slušala jih je in šla v sobo, kjer je imela po mizi razpostavljeno ostalino Ivanovo. Pismo njegovega poveljnika, ki je ležalo na tleh, je pobrala in si ga vtaknila v nedrije. Sesedla se je na tla v kot, pokrila si glavo s tresočima se rokama, zamašila si je s palcem ušesi, da ne bi slišala bučanja vetrov okrog hiše, in se zgrudila kakor kopa zavrženih cunj v razdrapan klopčič. Prešla je ura in vihar zunaj je ponehal. Vojne sile viharja so se oddaljevale in le iz daljnih dalj se je čul nerazumljiv šum. Tedaj pa so se oglasili drugačni glasovi, trkalo in pikalo je na okna, »Kdo neki sili v hišo?« mrmrala je stara mati sama zase. »To je dež z vetrom, in debele kaplje padajo na steklo,« reče ji dekla. Čez nekaj časa poneha trkanje vodenih kapljic na okna in v sobi se oglasi jasen, življe-njapoln otroški glasek . . . ŠTEVILKA 46. ILUSTRIRANI GLASNIK ■CIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIMlItllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitllllllllllllllllliailllllMIlllllMlllllllllItlllllllllKIIKlItlllllltail IIKNIIIIIIIIIMIMIKIIM 455. STRAN »Hvala Bogu, deček je zdrav,« vzklikne babica . . . »Seveda . . , bolnica . , . vedela sem takoj, tega ne bo prenesla.« Stara mati, kakor da bi se ji zablisk-nila zarja novega življenja, vzame novorojenca v naročje, poljubi ga na rdeči lici in vzklikala je: »Glej ga! Sinko — cel oče... moj otrok! Zopet ga imam;. nekaj let — saj jih ne bo več veliko — mi ga dobri Bog vendar pusti.« »Da,« je rekel zdravnik, ki je zopet prišel, »gotovo ga bote imeli vsaj do prihodnje vojske.« Boječ se zanj, izkopala ga je stara mati in ga odela v snežno-belo haljico, ki jo je sama sešila, ter ga narahlo položila v zibel. Vrnila se je k postelji, kjer je mrtva počivala novorojenčeva mati. Ko se je razplakala ob njeni postelji, tolažila se je, rekoč: »Dobro tebi — boljše v resnici nego meni! Ivan te je hotel imeti s seboj; ob njegovi roki boš stopala v nepreglednih vrstah rešenih vojnikov.« Detece pa je mirno spalo v zibelki in sivi lasje stare matere, ki ga je gledala sklonjena nad njim, so ga senčili. Stara mati pa jih ni opazila, da so sivi, in se je radovala ob zibelki novega življenja. Oče, mož in sin, vsi so se zopet povrnili k njej z vnukom. Zadnji žarki zahajajočega solnca so zablesteli čez vrhove planin. Žena. Slika iz naroda. Slovaški spisala Ljudmila Podja-vorinska. (Prevel Podravski.) Pravijo, da ljudje po mestih hitro žive, — kaj šele pri nas na deželi! Štefan Žetko, oče peterih otrok, je malo pred Božičem pokopal ženo, kmalu po sv. Treh kraljih pa je bil že na oklicih. »Otroci ne morejo biti brez varstva, prosim vas lepo,« se je izgovarjal ter zrav-naval shujšano postavo. Lase je imel počesane, toda nekoliko narastle brke mu vise, kakor običajno, malomarno navzdol. Bilo je očividno, da se ni brigal dosti za svojo vnanjost. »Ženske mi niso dale miru, češ, da je otrokom treba varstva, da se moram oženiti. In nasvetovale so mi to-le nevesto . . .« »Pa recite, da si nisva usojena — kaj ?« odvrne nevesta ter se nasmeji veselo. Ona je bila ženska posebne vrste. Svojega ženina presega za celo glavo, on se tako-rekoč kar izgubi ob njeni krepki, na moškega te spominjajoči postavi. Da, tudi na njenem belordečem licu se kaže nekaj moškega; odločnost, ki ima svojo podlago v zdravem telesu in krepkem duhu. Kadar se nasmeji, prikažeta se dve vrsti zdravih, belih zob. Že ni več mlada; po vraskah okrog očes bi ji bilo prisoditi že nad trideset let, toda njene oči se lesketajo tako kakor pri otrocih, kažejo mirno zadovolj-nost in otroško brezskrbnost; oči so ji v popolnem nasprotju z njeno močno postavo, »Da se ne bojiš, Iva! , . .« »Da bi se bala? A čemu?« in pri tem se je nasmejala tako zveneče, kakor se je smejala, ko je žela travo v svoji rojstni krajini pod Javorinom. »Bedasta je,« govore ženske na ulici. »Ne pravijo ljudje brez vzroka, da je bedasta! A kdo jo je neki nasvetoval revežu? On je človek za nič, ona pa kot gora, brez pameti . . ., ko bi vsaj otrok ne bilo — pa bi še bilo! Saj pripravi sirote ob pamet — tak dragonec! ...« Otroci so se v resnici prestrašili nove matere. Sedeli so vsi prestrašeni na peči; najstarejša, desetletna deklica na kraju, da manjši ne bi popadali na tla. Pet kodrastih glavic z bledimi, umazanimi lici, desetero prestrašenih očes, uprtih v njo — to nabila prav nič prijazna slika za »mačeho«, katera, kakor ljudje navadno govore, »je našla srečo«. Tu niti Iva, ki je vedno vse gledala le od vesele strani, ni mogla govoriti o sreči . . , Osupnila je tudi ona, toda hitro se je odločno otresla mračnih misli. jaz ne usmilim, pa poginete s to drobnico. Vas bi ne bilo dosti škoda — toda otroci. Zakaj vi ste odgovorni pred Bogom zanje — da veste!« je dodala z iskrečimi očmi. Odgovora na to pa ni čakala, odložila je jopico ter si zavihala rokave, kakor bi se pripravljala za boj. Toda na licu se ji je zrcalil mir, zavest, da je tu potrebna, na svojem mestu. »Vidite, taka je sestra,« pravi njen brat, ki je prišel z mladenko kot priča ter se v zadregi praskal za ušesom. — »Moram vam reči, svak, ako ste slabe narave, pafse rajši vrnite s krajše poti. Srce ima ona dobro, niti kokoši ne bi storila krivice. Toda njena narava je nekoliko robata. Pravim vam, da boste plesali tako, kakor Prizori z jugozapadnega bojišča. Podrtina pri Gorici. Goriška okolica. »Vi ste cigan, Štefan,« je dejala ter prezirljivo merila z očmi snubača. »Rekli ste, da so štirje, tu pa, evo, jih je pet.« »Ali jih naj podavim, ali kaj ?« se izgovarja grešnik in vnemarno že bolj moško doda: »Saj ako se ti ne ljubi, v imenu božjem: jaz te k temu ne silim. Oženim pa se tako ali tako, dasi sem vdovec in imam otroke. Vzame me katera še drugačnejša nego si ti . . .« »Zlodej vas vzame, veste! Ako se vas bo ona hotela.« »A naj si je že, kakor Bog da,« odvrne ženin, skoro bolj mirno nego prestrašeno. Nevesta mu-je začela ugajati. Stekla je vun in poiskala na dvorišču protje, ki je bilo zasuto s snegom. Njemu se ni ljubilo ga iskati; rajši je čakal, da so mu sočutne ženske prinesle kako butarico drv od svojega. Ona pa je protje vlačila izpod snega, da so ji kar roke zardele od mrazu, lomila 'ga "nakratke kosce, "ne da bi poiskala sekiro. In prav zala je bila tako videti, smehljajočega se lica, ovitega z rdečim robcem, z golimi rokami. »Naj že bo, kakor hoče, »ponavlja povsem pomirjen, »da bi le rada imela otroke — in da bi delala , . .« »Ej!« se nasmeji mu bodoči svak. »Radi tega vam pač ni treba biti v skrbeh! Pri nas se, hvala Bogu, dela ne manjka, toda Ivi ga ni nikdar dovolj. Živino gle-šta sama — mi moški smo zanič, kakor pravi. Kuhinje, ki jo je prevzela po pokojni materi, še ni zapustila. To zimo je napredla za štirideset klopčičev preje, a v gorovje gre z nami posiloma po drva. Jaz se tega celo sramujem, toda kaj, ko je ona tako čudna! Pa se še pritožuje, da ji je pri nas skoro dolg čas.« Lice vdovčevo se zjasni popolnoma. Bog jo je ustvaril kakor nalašč zanj. Delo njemu, odkar je živ, še nikdar ni posebno dišalo. Pijanec sicer ni, ker premoženja 4IIIIIIIIIIIIIIIIIVIII MtllllVMIlIttIMf llttllllll lili HMl lilim h i lilllVlllllItlllllllHIlllllll II llllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIliVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIMIIVIIIMIIMHIMMAMItffVIVfllHBtVMIlItH^IMIMHftNIUUIIIJIHVI^CIf IIBtlll STRAN 456. ILUSTRIRANI GLASNIK ne zapravi, toda za delom se tudi posebno ne peha. Priženil se je bil k pokojni ženi v to kočo: imela sta tudi nekoliko polja, toda polagoma sta ga odprodala. Zahajala sta na Dunaj na delo in prihajala domov le ob žetvi. Pozneje sta se preselila povsem tjakaj, kajti polja je bilo čimdalje manj, otrok pa čimdalje več. Delo pa je tudi donašalo toliko, da so živeli sproti. Pokojnica, ki je bila tudi nekoliko podobna možu, je bila dobra mati; za otroke je skrbela, kakor se spodobi, in tudi on je kolikor toliko pomagal. Hujše je bilo takrat, ko se je vlegla. On si ni znal več pomagati; navezan sam nase, jel je izgubljati tudi dobro voljo, katere je še za redne razmere imel premalo. Pa je bolnico z otroki poslal domov, sam pa se je hranil kakor je mogel. Dobri ljudje so se potrudili, da ta drobnica ni pomrla gladu. Da, rojaki so še njemu, Jzapušče-nemu, pomagali. Preživili bi se bili, ko*bi jo le Bog pustil pri življenju, vsaj dotlej, da bi bili otroci nekoliko odrastli.,, Toda dospela je brzojavka ; ni mu preostajalo nič drugega, nego vrniti se domov. Ženo je našel že mrtvo — izkaš-ljala si je pljuča. In tako, navzlic temu, da so u-smiljene ženske skrbele za sirote tudi po pogrebu, se je navalila nanj velika skrb. Bil je sicer velik brezskrbnež, verjel je, da kar se ima zgoditi, pa se zgodi, a vendar mu je delala ne malo preglavico misel, kje najti bogaboječo dušo, katera bi hotela prevzeti na svoj vrat jarem, pod katerim je pokojnica omagala. Radi tega se je smejal v duhu sva-kovim besedam. Evo, Bog mu jo je zbudil — pa še drugačnejšo. Ker je Iva tako delavna, pa bo v imenu božjem zopet kakor je bilo . , . In z lahkim srcem je odpeljal svaka v krčmo, hoteč ga pogostiti. Običajno sicer je pripraviti gostijo v ženinovi hiši, toda Iva sama ju je zapodila iz sobe. Ko se je izvedelo, da se zapuščeni vdovec hoče ženiti, se je vnema žensk mahoma ohladila. Otroci so že tri cele dneve sedeli na peči nepočesani, ne umiti . . . Iva, razjarjena radi tega nesočutja ljudi, je potegnila otroke doli in začela izvrševati vlogo matere, kregajoča se ves čas. Prestrašeni otroci so šli pod glavnik kakor pod nož, najmanjše je vreščalo tako, da je morala priti soseda ga pomirit, da bi se mu od strahu kaj ne pripetilo. Toda, ko se je vdovec proti večeru ves razgret vrnil iz krčme, sedeli so otroci smehljajočega se lica po vrsti, snažni in počesani, da so izgledali kakor mak, »To, da se priučite, vi spački!« je rekla Iva, otirajoča si znoj s čela. Toda otroci so že brez strahu gledali v lice svojo bodočo mačeho. Že vedo, že so čutili, da jih radi njenih besed ne sme boleti srce. Saj smehlja se tudi ona in že davno niso občutili takšne nege kakor od te grmeče, velike tete . . . Bilo je malone že temno, ko se je Iva ogrnila z ogrtačem in se odpravljala z bratom domov. Vdovec je začel iskat suknjo in kučmo. Najstarejše dete, ko je videlo, da se oče odpravlja, se je jelo jokati. »A kam pa vi ?» ga povprašuje Iva. »Nu, spremim vas', kam neki drugam?« se nasmeji ter jo pogleda z iskre-čimi očmi. »Da, kaj še ?! Nu in otroci ? Ali jih pustite same ?« »Saj pride kdo, ki prenoči ž njimi. Tudi včeraj je prišla soseda, ko so se jokali.« »Vi zmerom greste od nas!« se je pritožila deklica. Prišlo je na dan, da zahaja vdovec vsak večer v krčmo in da se otroci doma boje. »Jaz pa grem le radi tega, ker ne morem slišati, da se jočete,« se je izgovarjal vdovec ves zardel, »Srce me boli, ko jih vidim, sirote, zapuščene. Rajši bi odšel po svetu.« Toda Iva ga meri zopet s srpim, iskrečim pogledom. »Vi ste oče ? Hujši ste nego žival! Ta svojih mladičev ne zapusti, marveč jih hrani podnevu in ponoči . . .« pravi razjarjeno in že odklada jopico in ogrtač. »Pojdite, če hočete, pa jaz tu prenočim z otroki.« »Ha, kam pa si dejala pamet, Iva!« se jame hudovati brat. »To bi bilo lepo, da bi tukaj ostala. Saj veš, da se to za nevesto ne spodobi , . . Kaj bi rekli ljudje ? . , ,« »Kaj bi rekli ?! Ako moram, pa moram. Jim vsaj jutri sobo pobelim. Saj je tu malone kakor v kakem hlevu,« Le s težavo se je dala pregovoriti, da je šla domov — toda vdovec je moral ostati doma. Soseda je res prišla. Osupnjen vdovec se je pritožil, kako ga je nevesta odbila — in drugi dan so se mu smejali vsi va-ščani. Zvečer pa je prišla sestra pokojne njegove žene, ki se sicer ni dosti brigala za otroke in vdovca. »Zares ste se lepo skazali s to svojo nevesto. Ali mar ni bilo dobiti druge navadne ženske ? Saj ta nima ne pameti, pa tudi čednostna ni, kakor se spodobi. Oh, otroci, nesrečni otroci! Pri tej materi vam pač ne bo dobro . . ,« In za navržek je jela praviti osuplemu vdovcu historijo iz Ivinega življenja... Pred tremi leti je Iva odšla »na dnino«, kakor da doma ne bi imela kaj delati. Najemnik je odpeljal najete ljudi nekam v spodnje kraje; — delo je bilo težavno, vročina velika, čudno, da niso popadali od žeje, a vode nič, razen nekaj mlakuže. Pa je prišla na ljudi bolezen; tretjina jih je ležala kakor pobita. Samo Ive se bolezen ni prijela , , , In- neumnica, ne da bi bila čuvala svoje zdravje, marveč se je trudila podnevu in ponoči ter kakor strašilo hodila od postelje do postelje. Ni spala po cele noči. A to radi ene osebe! Bil je ondi neki hlapec iz Orehova — ki je bil za deset let mlajši od nje — in ona se je ovesila nanj . , , Bil je največji revež; bolezen se ga je lotila takoj v prvih dnevih, mrzlica ga je tresla — in potem je ležal kot klada. Prišel je zdravnik, toda samo k takim, ki so imeli s čim plačati; za onega, kdor mu ni delal, gospod ni hotel plačati. In Iva, neumnica, je plačala tudi zdravnika ter šla ponoči v mesto po zdravila — dasiravno je bilo tjakaj zelo daleč. Tako ga je lepo zdravila in ozdravila, in že je bil zdrav, pa še je hodila okrog njega, pritrgovala si od ust in ga krmila kakor pajka . . . Smejali so se ji vsi, tudi on, bolnik, se ji je smejal za hrbtom, toda v lice se ji je dobrikal, vesel, da toliko drži nanj. Toda Iva je kar norela za njim in on ji je obljubil, da jo vzame, in ji prisegel, da je ne zapusti. Še za vožnjo mu je dala denar in ko sta prišla skupaj domov, pa je od tega časa več ni pogledal. Celo smejal se ji je, ko je poslala teto k njemu z naročilom, naj je v veliki nesreči ne bi zapustil ... Ne smela bi baje biti bedasta. Ostal ji je, norici, lep spomin! Mati ji je umrla od sramote in od žalosti. Sreča še, da ji je dete umrlo; sedaj bi ga gotovo semkaj privlekla, kakor da vdovec ne bi imel koga rediti. Vdovcu je bila sicer znana Ivina nesreča, toda sedaj se je prestrašil. Kaj, ako je res tako bedasta ? A reven človek ne pogine, ako tudi nima premoženja, če mu le Bog ne odtegne pameti. Vendar, Iva, v kakšno nesrečo je norica zabredla! . . . Saj tudi njegova pokojna žena ni bila ena izmed najpametnejših, toda bila je vsaj taka, da je človek mogel prebiti poleg nje. Kaj pa sedaj, ako je ta zares bedasta?! »Menda bi bilo bolje, ako bi jo pustil,« pride na misel neodločnemu vdovcu. »Res bi bilo najpametnejše,« se ove-seli sestra. Dokler se Iva ni našla, je ona mislila, da bi ne mogla vzeti Štefana. Od tega časa pa se ji je posvetilo v glavi. Ako se ga taka spretna mladenka ne boji, čemu bi se bala ona, čemu bi se bala kopice otrok ?! Ti se danes — jutri razlezejo po svetu in Štefan je še krepak človek. »Oženite se, svak, tukaj v vasi. Saj bi se menda našla katera, ki bi za te sirote skrbela . , . Saj bi pri Bogu imela plačilo . , .« In vdova je pri tem pobožno vzdihnila. Vznemirjen, toda obodren vdovec se je drugi dan podal k svoji nevesti. Ženske so ga našuntale, naj ji gre odpovedat. On pa se je odločil najpoprej samo prepričati se — potem pa naj si že bo kakor hoče! Naumil je, kako hoče poizvedeti, kakšna je Iva doma. Toda ko je končno po dve uri trajajočem gaženju po snegu, ves pre-mražen, dospel v prijetno zakurjeno sobo, so se mu izkadile vse prejšnje misli iz glave. Ulica v Gorici. ŠTEVILKA 46. milllllllHIlllNIIIIIIIINIIIMIIIIMtlKIHM NltmiimiHHnniMtllllllHlIllIlMHIMlIlllHIIIIIIIMIIIIIIHHIIIIIIMIIIIIIIIiilitm^ ILUSTRIRANI GLASNIK ...................................................................................................................................m.............................. 457. STRAN IIIIHIMIMIIIIIHII||IIIIIIIMIIIIIMIllIIIVIIIItllll llllllll.....Illllllllllll.................................................................lllirittltt II ....................................................................III • It I < • 1111 • ■ II11 (UCMUMI1II • • 111111 • 11M | • 111 ■ M ■ ■ ■ | ■ 11 |l| (|| (M}«« |M *««*M huda rana, toda Iva ni bila ena izmed Nekoliko pa se je jel tudi sramovati, toda tistih, ki bi se ustrašila vsake malenkosti, neprilike so mu bile zoperne. Bil je kaj Prvo njeno delo je bilo, da je še to miroljuben človek, in Iva — kakor je bil noč preiskala premičnino svojega moža. skusil — je bila odločna, ne samo pri Našla je v žepu nekoliko nad dvajset delu, ampak povsod. kron — znesek tako velik, da je Iva po- »Ako že hočeš piti, ti ni treba v go- zabila od veselja, odkod da je ta zaklad. stilno, rajše ga prinesem domu«, je dejala Zarano se je Štefan vzbudil kakor krotko, s smehljajočim obrazom. »Tako po navadi vsled prijetne vonjave česnove lahko pijem tudi jaz in tudi še otroci kaj juhe. Toda Iva je bila, kakor bi se ne dobe . . .« (Konec prih.) bilo zgodilo ničesar, in to je le še povečalo njegov mir. Vendar ni ostal dolgo časa miren. Včeraj je še imel v žepu dvaindvajset kron, sedaj pa ima komaj nekoliko vinarjev. Vedel je, da jih je v krčmi še imel, toda kaj se je godilo dalje, tega se več ni spominjal. Sreča je bilo še to, da žena zanje Svetovna vojska, ni vedela! S to izgubo so se kakor bi presekal, 2. julija. 40 kilometrov na široko so skončali medeni Štefanovi dnevi. Kakor združeni Angleži in Francozi v veliki da se zbero vse nesreče, je uprav tedaj ofenzivi navalili na nemške postojanke tudi pošla zaloga, ki jo je Iva pripeljala ob reki Somme. Od Goumecourta do La z doma. Iva ga je še ta dan prosila de- Voiselle sovražnik ni mogel prodirati; ob narja za moko in zabelo. Štefan se je Sommi pa je prodrl dve sprednji vojni prestrašil. Kaj, ako je žena slutila, da je črti; zato je bilo potrebno, da sta se dve imel denar in če sedaj poizve, da ga je diviziji umaknili iz te postojanke. — Na- izgubil. Da bi pregnal vihar, reče, da ima padi na okolico Tahure so ostali brez sicer nekoliko vinarjev, ki pa še prav uspeha, — Levo od Moze so Nemci vzeli pridejo in da naj žena skuha krompirja, višino 304 in bližnje jarke. Vzhodno od Iva ga je ubogala, skuhala je krompir Moze so Francozi napadali, da bi si zopet in ga prihranila še drugi dan- Otroci so osvojili svoje postojanke pri Thiaumontu, gledali na ta novi red nekako osupnjeni. pa so bili povsod odbiti. — Pri četah Tudi Štefanu, privajenemu na redno, toplo generala Linsingena napadi napredujejo, hrano, je jelo kruliti po želodcu. Samo vjetih je 1410 sovražnikov, — Severno-Iva je bila kakor po navadi. Da, pričela vzhodno od Tarnopola so naši zopet zaje še nekaj novega: po jedi je jela po- vzeli z naskokom višine pri Vorobijevki pevati pobožno pesem v zahvalo za na- in ujeli blizu 1000 mož. — Kolomejo so sičenje z božjimi darovi. Vsled tega je zasedli Rusi. postal Štefan v resnici žalosten. »Saj je 2, julija. V Bukovini ni izprememb, ona vendarle bedasta,« si je mislil, ogle- Zahodno od Kolomeje in južno od Dnjestra Slovenski civilni vojni ujetniki na Malti; med njimi P. Adolf Čadež. dujoč jo sočutno, sedečo mirno kakor da bi ne bilo ničesar. »Ko bi bila pametna, pa bi jo gotovo skrbelo in šla bi — kaj preskrbet, — toda ona sedi tu, kakor bi se bila najedla kolača in si še prepeva!« Štefan, videč, da se žena ne briga za to, kaj bodo jedli, se začuti zelo nesrečnega in proti večeru se ojunači ter se odloči da gre v krčmo in za zadnji denar kupi zdravila za svojo žalost. Iva je uganila njegov namen. »Greš v krčmo ?« ga je vprašala naravnost in že je odkladala šivanje ter vstajala izza mize, Štefanu je zamrzelo. so razvijajo veliki boji. — Lahi napadajo pri Doberdobu posebno na Selca, bili so odbiti. Med Brento in Adižo so bili napadi Lahov zavrnjeni. Na bojišču pri Ort-lerju so naši zasedli Kristalo-višino, Ujetih je bilo 500 sovražnikov. — Na Kavkazu imajo, kakor se kaže, Rusi malo vojakov. Ob reki Storuh so jih podili Turki osem kilometrov proti obrežju in so zasedli sovražnikove postojanke. — V Črnem morju so turški potapljači potopili štiri velike prevozne ruske ladje. 2. julija. Na Grškem so odstopili ministri. Zaimis je prevzel novo vlado in vršile se bodo nove volitve za zbornico. Ker se je ta izprememba izvršila na pritisk sovražne entente, bo gotovo Venizelos, ki je še vedno zelo vpliven na Grškem, dobil v zbornici večino in potem se bo Grška odločila. Pravijo, da se je kralj umaknil iz Aten. 2. julija. Bukovinska deželna vlada se je vsled ruskega vloma umaknila v Klau-senburg na Ogrsko. Deželni predsednik grof Meran biva v Dornavatri. 3. julija. Boji ob Kolomeji so vedno hujši. Napadi so bili zavrnjeni. V okraju Luck zavezniške čete napredujejo; pri Baranovičih so Rusi brez uspeha poizkušali s prodiranjem. — Na Doberdobu posebno pri Montedesei Busi so bili boji z ročnimi granatami. — Med Brento in Adižo sovražnik ne more naprej. Pri Monte In-terotto je častnik Kaiser s šestero možmi ujel 266 Lahov. 3. julija. Pri Haurcourtu na francosko-nemškem bojišču so se Nemci umaknili. Francozi so zasedli vas Curlu in Frise. Francozi so ujeli v dveh dneh 6000 Nemcev. — Angleži so napredovali v bližini Fricourt in so ujeli 3500 nemških vojakov. — Ruska poročila pravijo, da so Rusi meseca junija ujeli 212.000 sovražnikov. — Pri Verdunu so Nemci vzeli utrdbo Dam-loup. — Ruski torpedi in linijska ladja »Slava« so napadali kurlandsko obrežje vzhodno od Aggas. Obrežni branilci so občutljivo zadeli ladjo »Slava«. — Nekaj naših čet ob rumunski meji je pri umikanju pred sovražnikom prestopilo rumun-ska tla in so jih Rumuni razorožili. 4. julija. Pri Kolomeji se naši upirajo ruskim napadom, pri Tlumaču napredujejo, V Volhiniji je izkušal sovražnik za-braniti naše prodiranje s hudimi napadi, pa smo vse zavrnili. — Pri Tržiču (Mon-falcone) smo odbili sedem sovražnih napadov, enako pri Kosiču in pri Selcah; na hribu sv. Mihaela je že topništvo pregnalo sovražnika. 4. julija. Na Tirolskem smo v Lugana-dolini ustavili laško prodiranje. V Posina-dolini smo zavrnili napade in ujeli 177 sovražnikov. — Na francosko - nemškem bojišču se je prodiranje Francozov in Angležev precej ustavilo. — Južnovzhodno od Tlumača na ruskem bojišču so naši Ruse na 20 kilometrov dolgi črti vrgli 10 kilometrov nazaj. 5. julija. Turki so zasedli v Perziji mesto Kermanšah, odkoder poizkušajo Rusi prodirati proti Bagdadu. — Pri Čo-ruhu na Kavkazu so vrgli Turki sovražnike nazaj in si osvojili šest topov. 5. julija. V Bukovini poizvedovalni boji pri Kirlibaba. — Zahodno od Kolomeje Rusi še vedno napadajo, pa so jih naši pri Sadzavki, Bariču in Bučaču po hudih bojih vrgli nazaj. — Pri Verbenu ob Stiru so naši s krepkim sunkom ujeli 827 Rusov. — Tudi v okolici Luck je sovražnik brez uspeha napadal. Pri Kolki boji še niso odločeni. — Laški napadi pri Tržiču in Selcih kakor vedno brezuspešni. — Na Tirolskem je Lah napadal naše postojanke pri Roani in severno od doline Posina. 5. julija. Ob reki Sommi na francosko-nemškem bojišču prodirajo Angleži zelo počasi, a glavnih postojank sovražnikov niso mogli prodreti. — Pri Verdunu so nemške čete odbile na raznih krajih napadajoče Francoze, — Spor med Mehiko in Severnimi državami še ni poravnan, vendar je upanje, da ne pride do vojske. • ■liniiiiiiiii iiruiiiiii■■iiiiiiiiiiitiiiiiiiiritiiliiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiilitiiii»iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠTEVILKA 46. IIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllliliiiiiiui ILUSTRIRANI GLASNIK HiiiimiiiiHiM 459. STRAN IIIMIIHIIIIIMtMMIllllllMIMIIIIIMIIIIIIIIIIIinilllllllllillllllllMMHIIIIIMIII Illllllllllll IIIIIIIII IIIIIIIIIMIItMIIIIIIIIIIIIIMtltlltlltlll|||||||| I IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllll lilllllllllll-IIUIIII Boji na vseh bojiščih. Rusi so začeli, za njimi so prišli Lahi s splošnimi napadi. In sedaj tudi Francozi in Angleži začenjajo. Zato so se na vseh bojiščih razvneli strašni boji. Vojskovodje so mnenja, da ti boji odločijo vojsko. Iz vsega se vidi, da so naši sovražniki dobro porabili zimo in pomlad s pripravami za vojevanje poleti in jeseni. Zbrali so nebroj novih čet in posebno topništva. Tudi naučili so se medtem marsikaj. Rusi ne napadajo več z bajoneti, najrajši gredo naprej z ročnimi granatami in z minami, napolnjenimi s strupenimi plini. — Isti način se kaže tudi pri Angležih in Francozih. Zdi se pa vendar, da Angleži še niso bili voljni že sedaj začeti z napadi, ker baje še niso dovolj topništva nagromadili na bojiščih. Pripravljeni so bili šele na jesen. Toda na Francoskem so silili na to, da se sklene začasno premirje, ker pa Angležem to ni bilo po volji, zato so pohiteli s svojo ofenzivo, ki jo že skoraj dve leti napovedujejo; tudi pravijo o njej, da bo odločila sedanjo vojsko. Vidimo pa že sedaj, da naši sovražniki ne bodo dosegli s svojimi velikanskimi vojnimi silami celotnih uspehov. Premaknili in izpremenili bodo tuintam mejo med bojišči, a sicer se bodo njih napadi ustavili ob nezlomljivi obrambni sili naši in naših zaveznikov. RAZNO Nove določbe o skrbstvu. Ministrstvo je s § 14, uredilo skrbstvo na novo. Popolnoma je mogoče dejati pod skrbstvo kako osebo samo tedaj, če vsled blaznosti ali slaboumnosti izgubi prav vsako zmožnost svojega ravnanja. V omejenem obsegu pa pridejo pod skrbstvo osebe pri manjših stopnjah duševnih bolezni in slaboumnosti. Ta omejeni preklic pa ne velja za mladoletne, ki so že itak tako omejeni kakor omejeno preklicani. V omejenem obsegu pod skrbstvo postavljena oseba je splošno enaka odrastli mladoletni osebi. V omejenem obsegu zaradi duševnih bolezni in slaboumnosti pod skrbstvo postavljene osebe morejo z dovoljenjem skrbnika in sodišča stopiti v zakon, ker se najdejo upoštevanja vredni slučaji, v katerih ni pomisleka proti zakonu, n. pr. če je upati, da bo zakon zdravilno vplival na stanje bolnika ali če je izključeno, da bi se v zakonu rodili vedno obteženi otroci. Pod skrbstvo je mogoče dati zapravljivca ne samo zaradi zapravljivosti s kreditnimi posli, ampak sploh vsled zapravljivosti v premoženju. Novo pa je, da je lahko prekličejo zaradi pijančevanja in privajene zlorabe živčnih strupov (morfij, eter, opij, kokain itd,). Zaradi pijančevanja predlaga sredstvo lahko državni pravdnik. Med postopanjem, ki naj pripelje do skrbstva, pa dotičnik ne sme ostati brez varstva. Takega varstva je posebno potreben tisti, katerega spravijo v kak zaprt zavod in mu tako vzamejo prosto gibanje. V takih slučajih dobi za časnega skrbnika. V tretjem oddelku je uravnano postopanje, ko kdo proti svoji volji pride v zaprto norišnico ali pa ga po prostovoljnem vstopu v zavodu omejijo v njegovi prostosti. V tem slučaju je treba sprejem naznaniti prvi okrajni sodniji. Kje se nahajajo ranjeni, bolni ali pogrešani vojaki in vojni ujetniki. V mnogih slučajih se je že opazilo, da se bavijo nepoklicane osebe iz do-bičkarije s podeljevanjem, oziroma posredovanjem pojasnil in vesti o bivališču ranjenih, bolnih ali pogrešanih vojakov. Občinstvu se v ta namen v časopisih naravnost ponujajo, oznamenjujejo se tuintam kot poizvedovalnice v vojaških zadevah, strojepisni uradi, ali pa kot posredovalci za dobivanje pojasnil v omenjeni smeri. Plačilo posredovanja se na ta način prikriva, da je treba povrniti stroške za poštnino in pisarno v neprimerni višini — 5 kron za navadno pismo. Da se prepreči izkoriščanje prebivalstva po takih brezvestnežih, se vnovič opozarja na to, da je po vojnih ujetnikih, bolnih in ranjenih ter slednjič po pogrešanih na sledeči način povprašati: 1, Za vojne ujetnike izključno pri onem deželnem društvu Rdečega križa, v čigar področju je dotičnik pristojen, oziroma spada njegovo krdelo. Vprašati je z navadno dopisnico za odgovor. Povratni naslov mora napisati stranka, ki STRAN 460. IIIIHIIIII IIIIIIIIIVIIHI i iiiiiiiiuiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifl imiiiii ILUSTRIRANI GLASNIK I' BltlUlI VSIIMII MIKBItlUl II litlf ff f IBVIIIVVI ■ IMII If If VtVH>miMVflMUMSflVlm#%UISINUMtl 46. ŠTEVILKA BlIlHIlllMIIIIIMIHIIIIIIMMIlllllllllMUmtMIIIIIIIIIIMIHIMIl vpraša. Navesti je: Ime, starost, pristojnost, šaržo in krdelo iskanega vojnega ujetnika. Na nečitljiva vprašanja ni mogoče odgovarjati. 2. Po nevojnoujetih ranjencih in bolnikih je vprašati pri poizvedovalnem uradu Rdečega križa na Dunaju VI., c. in kr. vojna šola (Auskunftsbiiro vom Roten Kreuz, Wien VI., k. und k. Kriegsschule). Navesti je tudi zgorajšnje podatke. Za taka vprašanja so tiskane dopisnice z odgovorom, ki se dobijo pri vseh večjih poštnih uradih. 3. Pogrešane ima v razvidnosti na Dunaju sledeči urad: Gemeinsames Zen-tralnachweisbiiro in Wien, Abteilung C., I., Fischhof 3. Vprašanja o pogrešanih je poslati naravnost na ta naslov z navadnimi dopisnicami za odgovor ter istotako navesti gornje podatke. Prošnje za poizvedbe se bo rešilo kolikor mogoče hitro in seveda popolnoma brezplačno. Ni torej vzroka, obra- Izza turških dni: Grob sultana Murada L, ki je vladal 30 let ter tekom svoje dobe podvrgel Trakijo, Bulgarijo in Malo Azijo; leta 1389. je prfmagal tudi Srbe na Kosovem polju, a je bil meseca junija istega leta umorjen. Slika predočuje njegov nagrobni pomnik s Kosovega polja. čati se za pojasnila in poizvedbe do nepoklicanih posredovalcev, ki so vendar ravno tako primorani si dobiti potrebne poizvedbe pri omenjenih oficijelnih uradih, tako da dobi vprašalec tozadevna poročila potemtakem šele kasneje. Občevanje s knjigami. (Po Smilesu »Značaj«), Večkrat čujemo pregovor: Povej mi, s kom hodiš, in jaz ti povem, kdo si. Z isto pravico pa dandanes tudi lahko rečemo: Povej mi, kakšne bukve prebiraš, in jaz ti odgovorim, kakšen si. Ljudje posebno v naših časih ne iščemo družbe samo pri ljudeh, iščemo družbe tudi v knjigah. Dobra knjiga je naš najboljši prijatelj. Danes je taka, kakor je vedno bila in se nikoli ne izpremeni. Med prijatelji je knjiga najbolj potrpežljiva; če si dobre volje pa jo vzameš v roke, ona je pripravljena; če nimaš časa za branje, ti potrpežljivo čaka in če si leto dni nanjo pozabil, pa jo prašno potegneš iz omare, nič se ne jezi, da si jo zanemaril, tukaj ti je na razpolago. Kadar te v sili ali nesreči zapuščajo tvoji prijatelji, knjiga ti ostane vedno zvesta, ona te tolaži in v viharjih življenja pogum vliva v tvoje potrto srce. Dobra knjiga ti je zvesta v mladosti, ko te poučuje ali kratkočasi, zvesta ti je na stara leta in te tolaži in krepi. Človek večkrat spozna sorodnost na- rave z drugim človekom po tem, da oba posebno rada bereta isto knjigo. Dobra knjiga je trdna in lepa prijateljska vez. Pisatelj-ljubljenec združuje prijatelja, da isto čutita in mislita. V njem skupno živita in on v obeh. Knjige prodro v naše srce in verzi pesnikovi preidejo v našo kri. Kar si bral v mladosti in te je zanimalo, to nosiš seboj celo življenje, na to se živo spominjaš tudi v starih letih. Iz knjig spoznamo, kaj so drugi doživeli, in čutimo, da smo sami isto skusili. Knjige lahko povsod dobiš in primeroma po ceni. Zrak, ki ga dihamo, zajemamo nekako iz bukev, ker pisateljem se moramo zahvaliti za vse, kar nas dviga nad vsakdanjost in surovost. Dobra knjiga je najlepši spomenik življenja, ker so v njej zbrane najpleme-nitejše misli, ki so mogoče v življenju — kajti življenje človekovo se večinoma razvija v kraljestvu njegovih idej. Knjige so zakladnice lepih besedi in zlatih misli, ki so, živeče v našem spominu, naše zveste spremljevalke in tolaž-nice. Kdor živi v družbi plemenitih misli, ni nikoli sam. Spomin na lepo, odkrito in resnično besedo nam je mnogokrat v času izskušenj angel milosti, ki čuva in čisti našo dušo. Taka beseda hrani tudi v sebi kal za dejanje, kajti lepe besede nas vsekdar spod- bujajo za dobra dejanja Knjige imajo nekaj od bistva neumr-jočnosti v sebi. Najvztrajnejše, kar ustvarja človekov duh, je knjiga. Svetišča se drobe v prah, kipi in slike razpadajo, bukve pa ostanejo; ako jim razpada papir in ako črke oblede, se na novo natisnejo in ostanejo. Velikih misli se čas ne dotakne; enako mlade in oživljajoče so kakor pred Jdšla je deveta skupina razglednic „Vojska v slikal)" obsegajoča 8 izvirnih slik: „Soči" z nadvojvodom Evgenom, „Soči" z zmagovitim generalnim polkovnikom Svetozarom Boroevičem, Odlikovanje", „Ti osrečiti jo holi", „Krvavo solnce", „Rožmarin", Slovenska deklica", „Nekoč v starih časih". Prve 4 slike so trobarvne, ostale enobarvne. — Izmed vseh doslej izišlih skupin lahko trdimo, da je sedanja skupina najličnejša. Slovenci! Poslužujte se pridno domačega izdelka. ftlt(littiiiliiiiitiit»i>tti(»*lt(**ii«llt(t*«*llitllllltililill«illi(tiiliit(*»itiiiillltiiiiiit««iii)ititiititi*ii(iti*(ttt(ti**t«t(*iit«iti<)ittii*ilil((l(*(t*(****(*ltt«lllf*llm•ttli•«iikil■■»•t>K*a*Mkna>*««»M»«s«*t*iiiit >•«■■»•■■•»•»«•••••ta•»•*•»•■■•ti«i ki((•••■••t»»»(>*(**««n»*tiiiittiiii*iitiiii)iii*i«ii(i(*ti(i*a*«»(»*« STRAN 462. ILUSTRIRANI GLASNIK 46. ŠTEVILKA MIMIIIIIIIIIIIIIIIluillllllllllU^uillllltllllllliiilllilllllllllMIlMIllllllllllllllllllllllllllllllllll ..................................................................................1111111111111 u 111M11111.....111111111111111111111111111 ■ 1111 > m ta tt imrvrtaM al (• ■ 111 m 11 > ■ < i • rn i a n • u w mi i >• • 11111 >• 1111 ■ ■ ■ 111 • 111111M1111111 ■ i ■ • i......... ■ i ■ 11 >u«aMll> ■ I ■ 11 lil 11111IIK i ■ I ■ I ■ la i iliS as oš Zdravstvo, oš Petrolej za kačji pik. V Teksasu nosijo domačini vedno pri sebi stekleničico petroleja; če jih pikne gad, iztisnejo rano, jo izpe-rejo s petrolejem, namočijo robec v petrolej in obvežejo ž njim ranjeni del prav trdno. Lovci v planinah si nasujejo na kačji pik malo smodnika in zažgo, to prepreči neki vse nasledke. Za notranjo vročino. Stolci v lesenem možnarju šest pesti olupljenih sladkih mandljev in tri pesti bučnega ali dinjinega semena in osminko kilograma sladkorja. Ko tolčeš, prilij počasi četrt litra vode, ko je na debelo stolčeno, iztisni skozi platno. Goščo stresi nazaj v možnar, tolči in prilij zopet drug četrt litra vode. Ko je dobro stolčeno, iztisni in zlij oboje mleko vkup. Jemlji večkrat po dve žlici, je izvrstno hladilo pri boleznih, ki delajo notranjo vročino. Život umivaj s kisom. Bosiljakovo mazilo za gnojitve. Sveže bo-siljakovo listje prevri na surovem maslu. To mazilo hladi bolečine na najbolj občutljivih delih telesa. Pomaga tudi za zamašen nos, če mažeš nos od zunaj in od znotraj ž njim. — Drugo bosiljakovo mazilo, ki pa nima bosi-ljaka v sebi, je: Zavri 250 gramov rumenega voska, odstavi od ognja in razprosti v vosku 150 gramov črne smole, toliko kuhanega ter-pentina, 200 gramov koštrunove masti in 300 gramov laškega olja. To mazilo namaži na platno in naveži na gnojitve. Čisti in celi. Vdihovanje — zdravilo za zobobol. Bolnika v lazaretu dr. Du Monta na Nemškem je mučil bolni zob. Zdravnik mu ga je izdrl, a bolečine v čeljusti niso odnehale. Tudi mazanje z jodom ni pomagalo. Bolnik je vdihal v svojih težavah kolonjsko vodo, pri tem mu je prišlo par kapljic na nosno sluznico. Bolečina je odnehala takoj. Du Monte ni bil gotov, ali je vplivalo res vdihanje na to in poskušal je pri drugih zobobolnih. Dal jim je pod nos žveplenega etra in dosegel je lep uspeh pri vseh slučajih bolečin vsled trganja, pri vnetju koreninine pokostnice in drugih obolenjih zob. Da doseže tem večji učinek, je namočil Du Monte za-mašek iz bate v žveplenem etru in ga je vtaknil zobobolnemu v nosnico, ki je bila bliže bolnemu zobu. Bolnik je povesil glavo nazaj in si pritisnil nosnico malo s prstom, da je iztisnil mokroto iz bate. Mogoče, da pomaga vdihovanje za zobobol, saj pomaga tudi za bolečine v čelu, ušesu, grlu in v pljučih. mm s 1 gospodinja, oš Radič bo rastel kmalu tudi pri nas, pa kaj, ko ni olja. Kaj, kuhati ga je treba. Sesekljan kakor špinača in napravljen na isti način je radič prav dobra in zdrava jed, ki se prilega k žgancem, krompirju, pa tudi k mesu, kjer ga je kaj. Da ni tako grenak, se oplakne lahko kuhanega, sicer pa je ravno tista grenčica, ki upliva dobro na zdravje. Radič pa je dober tudi s špehom. Medica. Na kilogram medu deni za žlico vinskih drož in 4 litre vode; postavi sod z odprto veho v toplo klet, kjer naj stoji več tednov, dokler ne pokipi. Potem odtoči v steklenice in spravi steklenice v kleti, ležeče v pesku. Medica je zdravejša pijača kakor vino in pivo. Hladilna pijača. Poldrug kilogram malin ali kakih drugih jagod stlači v čistem prstenem loncu in potresi s 45 gramov zdrobljene čiste srešove kisline. Nato vlij poldrug liter kropa v lonec in pokrij. Ko je stalo 24 ur, precedi skozi flanelo, stresi v tekočino 2 % kilo- grama sladkorja, in ko se je raztopil, nalij v steklenice. Se drži več let. Prvi mesec ne smejo biti steklenice pretrdo zamašene. Kreša poceni za zimo in leto. Drenažino cev zamaži ob koncu z ilovico in nalij z vodo, potem zamaši še drugi konec ali naredi luknjo sredi cevi in nalij tam vodo, obvij cev z močno cunjo iz žakljevine, namaži z mešanico komposta in ilovice, obveži zopet z žakljevino, zmoči in posej s krešinim semenom. Lahko namažeš tudi deščico z ilovico in poseješ; kadar je suha, jo potoni v plitvo skledo. Ta vrt ne potrebuje dosti prostora in je vedno zelen. Mast iz kosti. Sila je iznajdljiva. Iz kantin, gostiln in vojaških bolnišnic dobe nekateri že kuhane kosti, jih sesečejo, zalijejo in kuhajo iz njih mast. Kosti se morajo kuhati več ur, potem se puste kosti v juhi, da se shladi vse skupaj. Na vrhu se strdi mast, ta se pobere in prekuha in precedi, potem se dene vanjo čebule in precvre. Mast je dobra. Kosti imajo v sebi mozeg in druge hranilne snovi, ki se razpuste šele po dolgem kuhanju, zato se dobiva ta mast lahko iz že prekuhanih kosti. Seveda bi se dobila tudi, če bi kuhal dolgo surove kosti, prekuhane kosti so bile že kdo ve v kakih rokah. To nas uči, kake maščobe bomo še kupovali za drag denar. Kruh iz koruznega zdroba je mnogo slajši kakor kruh iz koruzne moke. Zdrob je treba kuhati četrt ure litra zdroba na poldrugem litru kropa), potem se ohladi do mlačnega. Primešaj mu kvas, ki je bil napravljen iz 2—3 dkg drož in treh žlic bele moke, in primesi toliko bele moke, da je ravno prav. Testo mora biti mehko. Tak kruh pride prav rahel in lahek; še boljši je, če dodaš koruznemu zdrobu malo pšeničnega. Voda skače. Jedi niso nič hitreje kuhane, če valovi in kipi voda ali če vre polagoma, samo voda se razhlapuje bolj močno in odvaja s soparom tudi redilne snovi. Zato je nepotrebno, kuriti toliko, da bi kmalu razneslo lonec. Ako je jed zavrela v luknji, bo že vrela počasi na plošči naprej. oš