advertise ш the best SLOVENE NEWSPAPER ★ Comnaerical Printing ol All Kinds XXXIX. — LETO XXXIX, EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE' DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, 0Ш0, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 26, 1956 Џ Čiiatelji v: I CHICAGI. NEW YORKU. I DETROITU, 1 sploh po in izven Ш i Amerike N I ŠTEVILKA (NUMBER) 185 Zadnje vesti lepo, soinčno Sa 86-odstotna, najvišja tem 74, najnižja 46 stopinj ^loenska napoved. f«an Flossy je včeraj obis-^®''gijo. danes se zelo Ork Wiža South Carolini. pole dosedaj pustil za seboj J. б milijonskega razdejanja "Mrtvih. So oborožene sile drža ^ Palestini prav po na-po 1 napadle oddelke in sosede Jordana. Judje da so pobili 50 pre-Sg (fordana, drugič, dia so jij,. ^®^vali nad Jordanom kor popre je napadel. Vjjo jutranja poročila pra-^ ' aa So se napadi ponovili in iste iz Jordana Jude na dov"* in da je bilo 56 Ju • mrtvih. Ifgj, - ^ So postali samiozavestn! k ^"'vajo iz Amerike, Kanade ' » rai toliko orožja, da se ' treba bati arabskega orož- ^olilni boj postaja vedno '■ У Peoria, 111., je pred Svoj^ Eisenhower razpravljal o it, o programu do farmarjev izvajanja Stevensonia Ц P^'ogram demokratov, kof ђо»' itr farmarje %amo za fa, ■ '^^ko pa dvigniti dohodke ^ W točki, je bil Ei- "novver Vi tih. '^i Stevenson agitira v Flo ^^'^j je nastopil v Miami .J.. > danes govori v Jackson- se peča z Eisenhow-Zunanjo politiko. Napa '"ђГ ®'®®ohowerja silno Ostro s W Perona v Argentini je po svojem bratu Paranatal z umazanimi Adlai je obravnava" "b % I Srednjem vzhodu in 'ieškem prekopu. DELAVSKE UNIJE, PLAČE URADNIKOV IN ČLANARINE Glavne ameriške delavske unije so končale z mezdnimi gibanji, so sklenile nove delovne pogodbe, ki gredo za daljšo dobo, navadno treh let, so pa imele občne zbore, na katerih se je poleg drugega sklenilo, da se poviša plača predsednikom in uradništvu unij. Sledilo je nujno povišanje članarin, kar navzoči delegatje niso sprejeli tako soglasno. Ameriški jeklarji imajo za-*- f ruman se je spustil v ^ domači državi Mis Di Salle, ki se pote je v ^ Sovemer ja države Ohio ,'^'^mibusu najavil popolno ko* % ^tsko zmago v Ohiju, ka-1936. Vt , — ђо so osnovali poeeb- belcev, ki ima to lih organizira bojkot be jev po vseh tistih šolah ®o letos prvič prišli črni za dvije ђај ^ črncev je zahtevala \'ц. Ustavijo preiskave, ki jih s^^®®®bni odbor zbornice po-^ Washingtonu o tem ®o praktične posledice %i|) šolanja belih in čr-4n),.7^danje zasliševanje je Izkazalo, da uspeh in predsednika Davida McDonalda. McDonald je imel plače $50,000 na leto, dodali so mu še $10,000, tako da ima sedaj letno plačo $60,000. Dvema glavnima uradnikoma unije so dali plačo $35,-000 na leto. Tpda istočasno se je povišala članarina od sedanjih $3 na $5 na mesec. Ker je unija dosegla tudi "union shop," lahko računa sedaj z 1,300,000 članstva. Predsednik unije rudarjev John Lewis ima enako $50,000 letne plače. Unija mu je kupila hišo z vso opremo. George Harrison, predsednik unije železniških uradnikov, ima $60,000 letne plače. Predsednik unije strojnih delavcev A. J. Hayes je imel plače $18,000, povišali so mu jo na $25,000, povišali pa tudi članarino članov od sedanjih $2 na $4 na mesec. James Carey, predsednik unije električne stroke, je dobil povišano letno plačo od $18,000 na $22,500. Splošno so delavske unije povišale članarino, ker da so narasli stroški preživljanja ■\ii'auiii ko v ill ž.astopnikov, iii da so se povečali tudi drugi upravni stroški. V kolikor nam je znano, bo povišana članarina vplivala med člani unij neugodno, veliko nezadovoljstva je tudi radi tega, ker so dobili vrhovi delavskih unij razmeroma previsoko povišico spričo že itak visokih plač, katere so prejemali do sedaj. Nekatere unije so gledale na občnih zborih na socialno stran vsega članstva in so povišale podporo članom, če je unija na stavki. Posarje k NemSji Kancler zapadne nemške vlade Konrad Adenauer in predsednik francoske vlade Guy Mollet, se sestaneta dne 29. septembra v prestolici Belgije v Bruslju. Na tem sestanku bosta podpisala pogodbo o usodi Posarja, province, ki leži med Francijo in Zapadno Nemčijo, pa so se pri volitvah volilci izrazili za priključitev k Zapadni Nemčiji. V smislu izida volitev francoski vladi ni pre-ostajalo dragega, kakor, da se sprijazni s tem, da gre Posarje k Nemčiji. Francija pa si je dala v pogodbi, ki bo podpisana, izgovoriti gotove gospodarske prednosti. NAPREDEK V LETALSTVU Za zboljšanjem letalskega prometa tekmujejo vsi narodi, vse države. Skandinavska letalska zveza dela na veleletalu, ki bo gnano na atomski pogon in bo preletelo progo IZ Skandinavije v New York v štirih urah. Letalo bo štirikrat večje od običajnih potniških letal, bo nosilo naenkrat 300 do 400 potnikov In bo letelo s hitrostjo tisoč milj na uro. Pozdravi Lepe pozdrave osobju "E" kot tudi prijateljem in znancem pošiljajo iz Dunaja, kjer se nahajajo na^ obisku, Mr. in Mrs. Peter Rotar in hči Irene. Pišejo, da je tam zelo lepo in tudi zelo drago. NAGRADNE ZNAMKE Ш ZAPRAVLJANJE niso dobre. 56,1 t ^®velandu je To drži, da v letošnjem letu jemljemo na kredit, kar nam pride pod roke. Zadolženi smo preko glave. V New Yorku so se zbrali tisti, ki prodajajo, in oni, ki kupujejo nagradne znamke. Z veseljem so ugotovili, da dajanje raznih znamk (stamps) vabi ljudi k nakupu in da se je prodaja blaga v trgovinah na drobno v enem letu dvignila kar za 30 milijard dolarjev. V odstotkih bi to pomenilo 15—20% več. V Ameriki so našteli 140,000 trgovcev na drobno, ki so dali kupcem blaga znamk za $600,-000,000. Trgovci dajo za tisoč teh znamk dva dolarja, tisti, ki _____ bila vcera; St. do smrti povožena Jennie Duchoslav, ki je na 9516 Fuller Avrt ima letos Tfl smrtnili ^tnegai; prometa, lani of. jih je bilo le 62. Rt. 303 v Parma v karambolu dveh ^tti^Wlov ubit 63-letni Albert je tragika še večja v % g. Seje ob dogodku vra-žena iz Nemčije ^ 'ia deset tednov na obis- Sodišče na Reki v Jugoslaviji ®®''odnikih. Žena, sedaj i je obsodilo na zaporne kazni do Q ^ry Striker je dobila | štirih let štiri grobarje in dva ^^'^i moža ob pristanku zobozdravnika. Grobarji so nam- vanje volilnih upravičencev v volilne imenike. Včeraj se je zopet vpiisalo ifrecejšnje število volilcev, vendar pa je splošno število vpisov za okroglo 25,000 manjše kot je bilo pri volitvah leta 1952. Hopkins. Pokojni za Poleg vdove štiri sinove. štirih popoldne se ki skrbi za vpiso- zdravnikoma. jih izdelujejo in prodajajo, so v enem letu zaslužili pol milijarde dolarjev. Na zborovanju so bili navzoči tudi zastopniki iz Kanade in so z veseljem ugotovili, da je sicer varčni Kanadčan začel več kupovati, ko je videl, da dobi po vrhu še nagradne znamke. Te nagradne znajnke smatrajo kot darilo in ker potem nekaj kupijo s temi znamkami, imajo občutek, da dobijo blago zastonj Zborovalci so poslušali tudi poročilo tajnika te zveze, ki je odkril, da so z nagradnimi znam kami začeli v Milwaukee leta 1891. Gospodinja, ki je v trgovini z mešanim blagom kupila blaga v vrednosti deset centov, je dobila eno znamko. Vzgled Mil waukee sp^posnemali drugi trgovci in je slo, kakor kaže praktična skušnja, v naslednjih le tih z nagradnimi znamkami, kakor za poplavo. , reč tistun, katere so pokopavali in za katere so kopali grobove, jemali zlate zobe, katere so potem prodajali omenjenima zobo- VZROK pleše Ameriški zdravniki so se spravili na plešo. Navadno se misli da čim bolj in čim večkrat stri-žemo lase, tem gostejši bodo Zdravniki so prišli do posebnega zaključka, da je vsakdanje britje pravzaprav glavni krivec pleše na glavi, tudi pregosto striženje las. NAVADA—ŽELEZNA SRAJCA ALI; KRI OSTANE KRI! V kaznilnici v Angoli v Louisiani so imeli zaprtega Williama Sadlerja. V zapor je prišel, ker je ponarejeval čeke. V kaznilnici se je William dobro znašel. Poleg strasti—mani je, da ponareja čeke, je imel še drugo žilico, namreč žurnalistično. Uprava kaznilnice ga je postavila za urednika kaznil-niškega časopisa, ki je bil pod urejevanjem Sadterja zelo slikovit in privlačen za zapornike. Ker se je William v zaporu dobro obnašal, kljub temu, da je imel presedeti pet zapornih kazni, vse radi ponarejenih čekov, ga je gov-emer Louisiane Robert Kennon pomilostil in pustil na svobodo. Sadlerju se je na svobodi oglasila najprvo žumalistič-na žilica. Šel je v uredništvo lista The Opelousas World, kjer je postal pravi urednik. V družabnem življenju se je obnašal popolnoma pravilno. Nastopal je kot govornik v raznih klubih, postal namestnik krajevnega šerifa, krajevna policija mu je dala naslov častnega policaja. Naenkrat je Sadler izginil iz uredništva. Glavni urednik je dobil od njega kratko sporočilo, da je šel v Texas, kjer se hoče žurnalistično udejstvovati. Glavni urednik je Sadlerjtt poevelil celo uredniški članek, katerega je končal z željo, da se bo vrnil nazaj. Sadler pa se ne bo vrnil nazaj v uredništvo kakega lista, marveč nazaj v kaznilnico. Aretirali so ga v mestu Savannah v državi Georgia. V južnoza-padhi Lomsiani ga je iskalo več oškodovancev, ki so utrpeli škodo radi—ponarejenih čekov. Kolikor je že dokazano, je William ponaredil čekov za vrednost $3,500. EISENHOWER: CE JE OHRANJEN MIR NA ZUNAJ IN NA ZNOTRAJ, JE S TEM ŽE VSE STORJENO VOLILO V KRIZAH-VOLILCI V. BLAGOSTANJU EGIPTSKE EDEN IN ZNAMKE Egipt je leta 1936 izdal serijo poštnih znamk, na katerih je bila slika Anthonya Edena, ki je bil takrat britanski zunanji minister. Takrat se je podpisala anglo-egiptska prijateljska pogodba. Eden je imel kratek nagovor, v katerem je povdarjal pomen prijateljske pogodbe med Veliko Britanijo in Egiptom, ta govor je bil zaključil s temile besedami r "Četudi je besedilo pogodbe še tako skrbno sestavljeno, vse bo odvisno od tega, kako se bo pogodba izpolnjevala." Ali je Eden bil toliko dalekoviden, da je že leta 1936 predvidel današnjo sueško krizo? Lažje priti v USA? v državnem tajništvu v Washingtonu delajo na spremembah ameriškega vselitvene-ga zakona, znanega pod imenom McCarran — Walter. Državno tajništvo hoče odpraviti dajanje prstnih odtisov, hoče pa enako omiliti tisto določbo zakona, ki prepoveduje vstop v Ameriko članom komunističnih strank. Povod, da se je državno tajništvo zganilo, je bil ruski protest, da bi Rusi, ki pridejo na obisk v Ameriko, mqrali dati prstne odtise. V bolnišnici V Polyclinic bolnišnici se nahaja Mr. Math Urbania iz 949 E. 207 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja. Dovoljenje za žganje Mr. in Mrs. John in Albina Mršnik, ki vodita restavracijo in gostilno Maple Tavern na 30200 Euclid Ave., Wickliffe, Ohio, sta prošli teden dobila dovoljenje tudi za točenje žganja. Sedaj bosta goste lahko postregla poleg fine domače hrane, pive in vina tudi z vsakovrstnim žganjem. Priporočata se v obisk. Na obisku Bivša Clevelandčana Mr, in Mrs. John Pavsek, ki zadnja leta bivata v Fontani, Calif., se na ha jata v metropoli na obisku svojih sorodnikov in številnih prijateljev. Nastanjena sta pri sinu Johnu in njegovi družini na 464 E. 328 St., Wickliffe, O. Včeraj sta se zglasila v našemu uradu, in ker ju zanimajo vesti iz naselbine, kjer sta dolgo let živela, kot tudi druga zanimiva poročila, ki jih Enakopravnost prinaša, sta ob tej priliki obnovila naročnino še za nadaljne leto. Prihodnji teden se bosta podala na obisk sorodnikov in znancev v Pittsburghu, Scrantonu, Forest City in drugih krajev po Penn-sylvaniji. Želimo jima obilo raz- Soekarno in Rusi Uspeh potovanja predsednika Indonezije v Sovjetsko zvezo je bil ta, da mu je Sovjetska zveza odobrila posojilo v dolarski valuti $100,000,000, za katero bo Indonezija plačala 2%% obresti, posojilo pa bo vračala skozi dobo 12 let, to pa v surovinah. (Združene države so dale Indoneziji posojil in pomoči v višini $330,200,000.) Sovjetski tehniki imajo dostop v Indonezijo. Indonezija bo plačala v surovinah, to je, da bo Sovjetski zvezi dobavljala gumij, boksit, ni-kel, magnezijo, sovjetski tehniki pa bodo pomagali pri industrija-lizaciji Indonezije.. Zopet ruski interes v eni od pomembnih azijskih republik. Indonezija ima 80 milijonov prebi valstva. WASHINGTON, 25. septembra—Predsednik Eisenhower je republikanskim kandidatom in agitatorjem naročil, naj se v propagandi držijo tehle smernic: V svetu vlada mir,. doma vlada mir. Ameriške družine nimajo strahu pred bodočnostjo in pomanjkanjem. 67 milijonov ljudi, ki dela in zasluži. To število je v ameriški zgodovini rekordno. Mezde in plače so na višini, splošni standard življenja je na višini. Mir vlada v ameriški industriji. Pod republikansko administracijo ni bilo industrijskih težav, ki bi industriji odvzele produkcijo, delovni sili pa zaslužek. Kako vpliva prospeHteta, na drugi strani mala ali velika depresija na izide volitev? Pregled je tale: Pri volitvah leta 1900—bilo je leto dobrih kupčij, republikanci so ostali na vladi. Pri volitvah leta 1904—leta 1903 je bila gospodarska kriza, katero so odpravili in republikanci so zmagali. Pri volitvah leta 1908—leta 1907 je bila kriza, ki je bila odpravljena in republikanci so zmagali. Pri volitvah leta 1912—zmagali so demokratje, čeprav je bil "business" dober; republikanci so bili razbiti. Pri volitvah leta 1916—gospodarski položaj je bil dober, demokratje so ostali na vladi. Pri volitvah 1920, 1924, 1928—so zmagali republikanci, časi so bili dpbri, razen leta 1920. Pri volitvah leta 1932 in pozneje do leta 1952 so vedno zmagali demokratje. V letu 1952 so zmagali republikanci, kar se danes splošno priznava, predvsem radi Koreje; gospodarsko stanje ni odločevalo. Gospodarsko stanje kot tako ni edina orientacija ameriškega volilca, vsaj tako kažejo izidi volitev. ffcb RICHARD S. NOVAK V Euclid-Glenville bolnišnici je preminil Richard S. Novak, star 45 let, stanujoč na 414 E. 147 St. Rojen je bil v Zelienople, Pa. Delal je pri Addressograph Mul-tigraph Corp. Bil je član društva Utopians št. 604 S.N.P.J. in Euclid Eagles Aeire št. 2121. Tukat .zapušča mater Rogp, tri brate; Robert, Williain in Edward, tri sestre: Mrs. Mable Tomko, Mrs. Rose Marie Phillips in Mrs. Catherine Carey ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. AMERIŠKE, PA SOVJETSKE ŠOLE mora otrok iti nazaj v vedrila na obisku! Adlai potuje v Ameriki se zanimajo za poli tičnega kandidata tudi s tem, da premerijo daljavo njegovih agi-tacijskih potovanj. Adlai Stevenson se že bliža številu 20,000 milj, ki jih ima pri svoji politični agitaciji za seboj. Zastopniki tiska opisujejo splošno razpoloženje, kako volil-stvo sprejema Stevensona, pa naletimo na tele trditve: Tudi v Connecticutu in New Yorku so Stevensona zagotovili, da ga bodo volili. Denar prihaja v strankino blagajno proti vsakemu pričakovanju obilno.' Republikanci se jezijo, ker je Stevenson tako privlačen in se povsod pojavlja. Stevenson ne zamudi nobene prilike, da ne bi Eisenhower ja označil za "part-timerja." Njegova fraza je tudi tale: "Ne moremo razumeti, pa tudi ne bomo dopustili ,da bi part-timer prezi-dent dal oblast v roke ljudem, sicer ki delajo, ampak na škodo ljudstva." Državna zbornica v Virginiji je sprejela zakon, po katerem je najstrožje prepovedano, da bi kak črnski šolar vstopil v šolo, ki je namenjena samo belim šolarjem. Ta zakon velja za vse šole države Virginije in to breziz-jemno. Ne bo nobenih pogajanj, nobenih protestov, zakon je zakon, pravijo v Virginiji. V Sovjetski zvezi poskušajo v letošnjem šolskem letu s tem, da politični režim prevzame šoloobveznega otroka prav zgodaj v svojo oskrbo. Pripravili so 285 zavodov, v katerih bodo šolarji na hrani in stanovanju, v vzgoji in v vzreji, na izobraževanju, to prav od nežne mladosti. Te mladine bo začetkoma na zavodih 10,000. Če bi starši hoteli dobiti otroka nazaj k sebi, se to lahko zgodi po pouku. Po razgovoru doma, zavod. Časopis Pravda je glavno glasilo ruske komunistične stranke. O tem poskusu se je časopis razpisal in zaključil: Osnovna ideja teh šolskih zavodov, ki se popolnoma loči od navadnih ljudskih šol, je ta, da bo zavod prevzel v svoje roke odgovornost za vse življenje otroka prav od njegove nežne mladosti, ko ne rabi več materinske oskrbe, pa dO dobe, ko bo postal zrel državljan. Otrok naj pride pod vpliv sovjetskega učitelja in sovjetskega vzgojitelja. ZADNJI DAN! Danes je zadnji dan za vpis v volilni imenik. Smo storili svojo državljansko dolžnost?! EDEN IN MEDNARODNE POGODBE Varnostni svet Združenih narodov se danes peča z vprašanjem Sueškega prekopa. Anthony Eden je predsednik britanske vlade. Popreje je bil britanski zunanji minister, predsednik vlade je bil takrat Neville Chamberlain. Ta je bil znan po svojih pogajanjih s Hitlerjem in Mussolinijem. Eden se ni strinjal s tem barantanjem Cham-berlaina in je dne 21. februarja 1938 odstopil. Takrat je dejal; "Priča smo pojavu, kako se ne spoštujejo mednarodne obveznosti. Po mojem mnenju je čas za to, da smo odločni." Istega Anthonya Edena je dočakala sueška kriza. O Suezu in o Nasserju se je Eden izjavil:, "Zopet imamo opravka s silo in če se ji ne stavimo v bran, bo sledilo drugo nasilje. Ponovila se bo zgodovina med letom 1930 —1940. Kakor takrat, tako tudi sedaj stojim na stališču, da se z mednarodnim mirom in mednarodnimi obveznostmi ne sme ba-rantati." (Trdi se tudi, da obstoja med Angleži in Francozi tajni sporazum o skupnem vojaškem poveljstvu, če bi prišlo do vojne z Egiptom.) STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderton 1-5311 — HEnderton 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W„-ek in July SUBSCRIPTION RATES — iCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)________________ For Six Months — (Za šest mesecev)______ For Three Months — (Za tri mesece)_____ ..$10.00 . 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Otfter Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year — (Za eno letoi____'_I__ For Six Months — (Za šest mesecev)_____ For Tliree Montiis— (Za tri mesece)__ __ $12.00 _ 7.00 4.50 Entered as Second Class Matter April aeth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DELAVSKE UNIJE IN VOLITVE Kakšno je danes volilno razpoloženje med Amerikan-ci? Agitacija na agitacijo, da se vsaj vpišemo v volilne imenike. To bi kazalo, da Amerikanca politika malo briga, ga moramo nasprotno celo siliti vanjo. Amerikanec je "business" človek, pa ga sicer pustite pri miru. Nekaj politične razgibanosti je le med nami! Ce obudimo spomin na predsedniškega kandidata Eisenhower j a pri volitvah leta 1922, je bil takrat Eisenhower res živahen, zdrav in močan, je agitiral in govoril, kot bi šlo za stavo. Bil je naravnost vojaško-mladeniško razpoložen. Zavedal se je svojega imena in popularnosti, med Amerikanci. Adlai Stevenson je bil za splošno ameriško javnost precej novinca. Znal pa je agitirati, %nal je razvijati programe, pa sta si bila oba z Eisenhower jem hitro za petami. Eisenhower je to sprevidel in je prišel na shodu koncem meseca oktobra z znano: Če bom izvoljen za predsednika, bom šel na Korejo in končal vojno na Koreji. To je vžgalo! Eisenhower v letu 1956: Prvič je pač štiri leta starejši, ima danes 66 let. Tudi to se pozna. .Drugič ga je bila napadla srčna kap, huda želodčna bolezen, in se je moral podvreči operaciji. Posledice se danes brez vsakega dvoma vidijo že na prvi pogled, %e pogledamo Eisenhower ju v obraz,, če opazujemo njegove kretnje, če ga opazujemo, ko govori. Mesto živahnosti bi preje rabili izraz—utruje- nost. fel-itiet %M ;i 1 iaii Adlai Stevenson v letu 1956 ima skušnje za sabo, se v temperamentu ni prav nič spremenil, ni po letu 1952 prestal nobene težje bolezni, ima pa to prednost, da se je sam odločil, da kandidira za predsednika, da ve, kako se vodijo ameriške volitve, da namreč sirom Amerike, pa je treba stopiti bližje k ameriškemu ljudstvu. Pri volitvah meseca novembra bomo volili predsednika in podpredsednika, pa tudi federalne senatorje in poslance, državne governerje, senatorje in poslance, kakor tudi razne uradnike na javne položaje. Razen volitev predsednika in podpredsednika imajo vse druge volitve krajevni značaj. Krajevni značaj tudi, ko gre za volitev federalnih senatorjev in poslancev. Interesi domačih krajev, domača oseba pride tu v poštev. Od leta 1952 dalje se je pri raznih volitvah zgodilo, da so demokrat je napredovali, republikanci nazadovali. Poleg ameriških farmarjev znajo na vse volitve zelo vplivati ameriški delavci. Unijska centrala AFL-CIO se je odločila za kandidatno listo Adlai Stevenson-Estes Kefauver. Ko bo šlo za krajevne zastopnike, se bodo unije ogledale po krajevnih kandidatih, ali so ti unij ski prijatelji ali ne. John Lewis, voditelj rudarjev, se še ni opredelil, o njem pa vemo, da išče vedno nekaj posebnega. V Chicagu je lahko videl, da ima Adlai Stevenson za seboj gotovo večino, pa je mešetaril s Trumanom proti Adlaiu Steven-sonu. Pri volitvah leta 1952 je John Lewis hotel nekaj posebnega, da se ustanovi tretja politična stranka. Ko pa gre za delavske unije sploh, po našem mnenju moramo imeti pred očmi, da je unijsko življenje danes nekaj ustaljenega, ne pa, kakor za časa Franklina Roose-velta, ko se je šele začelo s socialno politično zakonodajo. Takrat so bili unij ski voditelji z delavstvom vred pravi agitatorji, ker so vedeli, za kaj gredo v volilni boj. Danes? Vsaka velika unija je že vsaj za par let odpravila s podjetjem, unijsko članstvo nima posebnega interesa. Ameriško delavstvo ni enotno,' je včasih pol farmgrsko, pol fabriško, pol obrtniško rokodelsko. Kakega posebnega političnega interesa nima. Zgolj politična zavest, da gre kot Amerikanec volit. ' Je vprašanje, če bo delavskim unijam uspelo, da svoje člane politično predramijo, pa jim vzbudijo njihovo državljansko dolžnost, da gredo volit. ' Ko čitamo njihova glasila, to lahko zapišemo, da se na tem političnem cilju dela z vso paro. L. Č UREDNIKOVA POSTA čitalničarjem čitalnice Slov. del. doma CLEVELAND, Ohio—člane in čitalničarje čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se opozarja, da se vrši čitalniška seja nocoj, v sredo, 26. sept. ob 7.30 uri v čitalniških prostorih. Vsi čitalničarji in čitalničar-ke ste vljudno vabljeni, da pridete na sejo. S seboj prinesite tudi priporočila, da bo naša čitalnica imela boljši obstoj in napredovala. Priporoča se tudi, da pripeljete s seboj rojake in rojakinje, kateri radi čitajo dobre knjige, ki si jih lahko izposodijo v čitalnici. Ravno tako se prosi nadzorni odbor, da pride nekoliko pred sejo, da pregleda knjige. Frank Dacar, tajnik. Svob. Slovenke št. 2 S.D.Z. vabijo na veselico CLEVELAND, Ohio — Prišel je čas ko bodo naša društva in razne skupine imele svoje priredbe v našem narodnem hramu, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Eno izmed prvih je društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S.D.Z. To prvo žensko društvo naše domače organizacije je po letih staro a po aktivnostih pri raznih prireditvah še vedno delavno in mlado. Da pa so tudi krepka ta naša dekleta, se lahko prepri-' čate v soboto, 6. oktobra ko bodo postregle udeležencem plesa in pri zabavi v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Naj tem potom povabim vse članstvo društva na udeležbo. Ako pa eni ali drugi ni mogoče priti, naj nagovori svoje mlajše, kateri bodo prav tako dobpdo-šli. Tako se bodo vršile priredbe ena za drugo. Vsakdo bo lahko našel družabnega in duševnega ražvedrila. Naš prostoren Slov. nar. dom ne sme stati prazen, ker je bil postavljen v veri, da bo služil pouku, kulturi in družabnosti. Tega pa rabi vsakdo, da se spopolnjuje in napreduje. Torej naj vas pelje pot v Slov. 'lar. do.m na večer 6. oktobra. Članstvo bo upoštevalo vsakogar in hvaležno bo za poset. To' nedeljo pa posetimo dvorano Slov. nar. doma, kjer bodo naša pevska društva počastila z izrednim koncertom našega ameriškega "Prešerna," g. Ivan Zormana za zasluge kot učitelj, pesnik in skladatelj. Kdor ljubi našo pesem in svoj narod, naj bo pričujoč. Poleg njegovih lepih sklad bi bila na mestu tudi ona večno lepa: Zadoni nam, zadoni iz src napev krepak, o slavljenec današnji, , pozdravljen tisočkrat! Pozdravljeni! Za odbor društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z. N. K., predsednica. PROTI KAJENJU NA ŠVEDSKIOM Pred kratkim so na Švedskem ustanovili poseben zdravniški odbor z nalogo, da bi pripravil 'kampanjo proti kajenju, ki ga imajo tam za nacionalni zdravstveni problem. Prve ukrepe v pripravljanju te kampanje je proučevanje bioloških posledic kajenja, ki se ga je lotil po nalogu vlade Svet za medicinske raziskave. Kei je na švedskem kajenje zelo razširjeno tudi med šolsko mladino, razpravlja vlada o prepovedi kajenja v šolah. Statistika, ki jo je po daljšem proučevanju izdelal odbor za prosveto, je pokazala, da kadi 61 odstotkov 18-letnih mlade-ničev in 59 odstotkov deklet enake starosti. Od tega piište-vkjo 46 odstotkov fantov in 32 odstotkov deklet že med redne kadilce. MOJSTROVINE JAPONSKEGA LESOREZA Vpliv umetnosti vzhodnih narodov, zlasti Kitajcev in Japoncev, na evropsko umetniško ustvarjanje, se je prvič ž veliko močjo pojavil v času odmirajo-čega baroka. Seveda so bile to le bolj vnanje reminiscence na-vzhodno umetnost, bolj igrač-kanje kot pa globlja oploditev evropske umetnosti. V drugi polovici prejšnjega stoletja, zlasti po svetovni razstavi v Parizu leta 1867 in po enakih prireditvah v Londonu in New York pa se je sloves japonskih barvnih tiskov razširil po vsem svetu. Zlasti je klasični japonski barvni lesorez našel povsod posnemalce, odločno vplival na celo vrsto velikih evropskih umetnikov. Znano je, da so že impresionisti našli v teh barvnih lesorezih prenekatero osnovno pobudo. V Severni Ameriki se je zlasti v Chicagu zanimanje za japonske tiske prav posebno razvijalo, tako da je ondotna zbirka "The Clarence Backingham Collection" znana kot ena največjih in najbolj popolnih zbirk japonskega lesoreza do naših časov. Nedavno je čikaški Art Institute priredil veliko razstavo japonskih barvnih lesorezov od XVII. stoletja do danes. To so lesorezi iz umetniške smeri, znane pod imenom Ukiyo, kar pomeni prizore iz vsakdanjega, preprostega življenja, predvsem pa podobe igralcev in lepih žensk, poleg prizorov iz domačega in uhčnega življenja. Razstava je predstavljala 59 mojstrov, lesorezcev, ki jih je zastopalo 352 listov, med njimi je bila večina barvnih. To dolgo dobo treh stoletij pričenja slikar Hiškova Moronobu, ki je umrl leta 1694. Ta je tiskal lesoreze s črno barvo z ene plošče. Polagoma so začeli dodajati z roko še rdečo barvo, pozneje zeleno in lumeno. Prve lesoreze, tiskane od več raznobarvnih plošč, srečamo šele sto let pozneje, sredi XVIII. veka. Pozneje ge je tehnika tako razvila, da so posamezni lesorezci uporabljali tudi po deset, petnajst* in še več plošč. S tem je postala seveda barvna diferenciacija mnogo večja, efekti pa dosti bogatejši. Posamezni na razstavi zastopani umetniki so bili predstavljeni z večjim številom listov, tako jih je bilo več, ki imajo po petnajst in še več lesorezov. Časovno razporejeni lepo predstavljajo razvoj barvnega lesoreza na Japonskem od počet-kov dalje. Če naštejemo samo poglavitna, obče znana imena, vidimo, da so bili predstavljeni naslednji: Moronobu, Kiyono-■ bu, znameniti krajinar Haru-nobu, Kiyonaga, ki je ustvaril visok lepotni ideal, katerega še doslej niso prekosili, sloveči Utamaro s svojimi podobami' mladih deklic in znani ilustrator in risar Hokusai, avtor znamenite zbirke pogledov na .goro Fudji. Imenitnega upodabljalca igralskih tipov šarakuja in slavnega avtorja krajinskih ciklov Hirošige smo pa pred leti videli v posebnih razstavah v naši Moderni galeriji. Ta čikaška razstava je pokazala ves razvoj baivnega lesoreza na Japonskem v izredno nazorni podobi. Saj so bili tam razstavljeni tudi listi sodobnih, še živečih umetnikov, kakor so: Šinsui, Saito in Juničiro Sekino. Volk sit— koza cela Rusinja Nina Ponomareva, športnica, tekmovalka v metanju diska, je bila v Londonu, kjer naj bi se pomerila z Angležinjami. Menda je šla v neko londonsko trgovino in tam izmaknila pet cenenih ženskih klobukov, tako vsaj je javil takrat tajni policist trgovine, pa se je začel škandal. Sodišče v Londonu je poklicalo Nino na sodno razpravo, ker pa ni prišla, je dalo povelje, da jo aretirajo. Kje jo aretirati, ni nobeden vedel. Ta slučaj pa je imel še drugo posledico. Balet iz Moskve bi moral gostovat^ v Londonu, dvorana je bila že v naprej razprodana, pa je balet odpovedal svoj nastop, to pa radi slučaja Nine. Zadnje vesti iz Londona povedo, da je Nina Ponomareva še vedno na sovjetskem poslaništvu v Londonu, njeno zadevo pa je vzel v roke sam predsednik britanske vlade Anthony Eden. Eden je bil zadnje dni močno zaposlen s sueško krizo. Ko se je oddahnil in ko so mu predložili spis, ki se tiče Nine, je takoj sklenil sporazum s sovjetskim poslanikom v Londonu. Nina bo šla nazaj v Sovjetsko zvezo s pravilnim potim listom, Anthony Eden pa je vrgel njen kazenski list v koš. Program "druge" stranke Advokat Clarence Manion iz South Benda, Indiana, ki organizira drugo stranko, ker da ni razlike med republikanci in demokrati, zahteva svobodo ameriškega človeka. Oblast federalne vlade mu je prevelika.^ Manion zahteva, da se ta oblast omeji na najnižje. Federalno vlado dolži, da je spravila vrednost ameriškega dolarja v zadnjih 15 letih na polovico njegove vrednosti. V Clevelandu so imele svoj sestanek bratske zavarovalne organizacije in je na tem sestanku govoril tudi Manion. K programu Maniona so zavzeli pozitivno stališče zastopniki Hrvatske bratske zajednice iz Pittsburgha, dalje zastopniki nekaterih slovaških katoliških organizacij. VREME V OKTOBRU , Za konec septembra se nam obeta mrzlo vreme. V oktobru bo milejše, posebno v drugem ir^ zanjem tednu. Oktobra bomo imeli mnogo dežja, pravi napoved. BOJI MED INDIJSKIMI PLEMENI Pripadniki uporniških plemen Naga so obkolili dve vasi, kjer živijo, člani plemen Koma in Zozema, ter jim preprečili za dalj časa, da bi zajemali vodo na izvirih, ker se obe plemeni nista hoteli pridružiti upornikom. Okoli 900 prebivalcev je bilo več dni brez vode ter je od žeje umrlo že več. starcev in bolnikov. Vsakogar, ki se je skušal približati izvirom vode, so ga na grozovit naH% ubili. Ko so prišle enote in.'.'jako J-ske do področja obkoljenih plemen, jim je uspelo šele po daljšem hudem boju premagati upornike. Pleme Naga je zelo divje in zaostalo ter ne priznava v Indiji nikakršne oblasti. RACHELE MUSSOLINI SE OGLAŠA Vdova Benita Mussolinija Ra-chele, živi v Rimu, pravijo, da precej skromno. V družini Mus-solinija je bilo polno pretresija-jev. Mussolini sam se potem, ko se je dvignil do slave in oblasti, ni menil za svojo pravo ženo Ra-chele. Pri sebi je imel priležnice in zadnja je bila Claretta Petacci. Proti koncu druge svetovne vojne je bila Mussolinijem ob itali-jansko-švicarski meji in je skušala pobegniti v Švico. Italijanski partiani so ju ujeli, obsodili na smrt in usmrtili, potem pa trupli obeh za pete obesili na glavnem trgu v Milanu. Musso-linijevo truplo je pokopano — kje, to ve samo italijanska vlada. Italijanska vlada ni hotela dati italijanskim fašistom priliko, da oi bbiskali grob svojega /oditelja "mučenika." Italijanska vlada je tudi zaplenila vse premoženje Mussolinija. Mussolini jeva hči Edda je po ročila takratnega italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano, ki je med vojno spoznal, da je položaj za italijanske fašiste in nemške naciste obupen, pa je začel s svojo politiko, ki bi doved- la do pametnega premirja. Ne® ci in Mussolini so obsodili Ciai* kot narodnega izdajalca in solini ga je dal kot izdajal*^ ustreliti na sramoten način"^ ' daj v hrbet. Edda se je rada & I bala v mednarodni šports , družbi in ni bila ravno na naf boljšem glasu. .. Kmalu, ko se je vojna zace®^ se je ponesrečil s svojim lom sin Mussohnija Bruno. no je bil ubit. Mussolini je sp' posebno knjigo, kateri je . slov "Razgovarjal sem sez# nom." Knjiga mu je nesl?-dohodke. _ Mussolinijev sin Vitorio У nes poslovni človek v Buenos^^ resu v Argentini. Pri materi 25- ki je chele v Rimu sta 28 letni Romano, ki je muzikant, i" letna hčerka Ana Maria, vsled poli ja pohabljena dosti. Mati dobiva iz zaplenj^''^, 'ga premoženja Benita ^ ј^јјј Ro- nija na mesec v dolarski va ^ za hčerko Ano $192, za sin^ .j mana pa $112 na mesec. V' jansko vlado sili, naj ji P^^L«. je Benito pokopan, da P° Ije v domačem kraju. NAPAD NA PREDSEDNIKA Življenje v latinskih republikah Srednje in Južne Amerike je nestalno. Od časa do časa pride do uporov civilnih "voditeljev," ki hočejo priti do oblasti in do denarja. Najnovejša "revolucija" se je izvršila v Nicaragui, ki je soseda republike Honduras, ta pa je soseda republike Gua: temale. Atentator je trikrat streljal na predsednika Anasta-sio Somozo, pa ga je le ranil. Gre za atentatorja Rigoberto Ellero, domačina iz Nicarague. Atentatorja so prijeli in na mestu ubili. Na Somozo so poskušali z atentatom leta 1954, pa se atentat ni posrečil. Kdo je predsednik Somoza? Vzgojil se je v Združenih drža- j vah, s pomočjo Amerikancev^^ šel v Nicaragua in začej s ; karijero leta 1932. Prvič izvoljen za. predsednika 1936. S kratkim presledkom, je bil formalni predsednik gov stric Roman Reyes, je ^ za 20 let predsednik repu Nicarague. Njegovi politic^'^,|^, sprotniki mu očitajo, f tator, da je izkoristil ški pdložaj, da se затп V resnici je Somoza eden n^J jih bogatašev v latinskih . blikah. 4>omači listi seznam njegovega pa da ima samo v mestu gua 72 hiš. Republika je pretežno agrarna. Som® poskušal začeti'z imodernim ^ delovanjem zemlje, kakor & ■ - - - - - državah- vjdel v Združenih dO- DRAGINJA šE VEDNO NARAŠČA Mednarodni denarni zavod, ki j skočile od deset do dvajset sledi dogodkom v denarstvu po; larjev. Cene hladilnikom ^ .4VPtn - "1" skočile od $5 do $30, za pet odstotkov, nioŠkim kam od pet do deset čevljem od štiri do P®^_„^„y]ja- svetu, opozarja na to, da je skoraj povsod opaziti tendenco do inflacije domače valute. V Ameriki naraščajo cene. Amerikance ne skrbi, kako bodo vrnili dolgove, ker, tako trdijo v Washingtonu, so prepričani, Ea jih bodo vrnili še v cenejšem dolarju. "Pametna" inflacija da je dobra. Kadar je inflacija, imamo polno zaposlitev in če se cene rahlo dvigajo, je gospodarstvo kljub temu zdravo. Tako pravijo eni. Drugi pa ne najdejo meje med rahlo in pravo inflacijo in če nastopi inflacija, kje se bo ustavila, tako s6 sprašujejo. Napoved za letošnje božično nakupovanje je ta, da bo rekordno. V oktobru pridejo na trg no avtomobili modela 1957. Seveda bodo dražji in sicer povprečno vzeto od $50 do $100, nekateri modeli tudi za $300. Cene gumam so se dvignile za dva do dva in pol odstotka. Cene kov. Tudi čevljarji, ki poP""^ jo čevlje, so cene zvišali- Ameriške gospodinj'' porast cen vsakovrstnen^u^^^j. su. Zrezke, za katere" so jg-nje plačale še koncem ^^j-a ta 1956 $1.25 za funt- se plačati danes po Am^ii prečno $1.50. Cena kom je na splošno Federal Reserve ^"f^pogoji'-trde pogoje za dajanj'^ Leonard Hall, ki je republikanske stranke, da dobiva od repu^' ^ jgŽf' kandidatov, ki agitir^J^^^čn^l li, pritožbe, da ti ukrepi F škodujejo stranki. ja trgovec ter obrtnik mogoče dobiti posojil- ^ . jf, . ,a O nožu pravimo, dve strani, o palici P®' televizijskim aparatom so po- vsaka palica dva konca- NAJSTAREJŠI ČLOVEK SVETA Opazovali-smo televizijski pre-1 nec. V New York j® " ja nos pristanka potniškega letala, I po\labilo znanstvenik"^' ki je vzletelo v južnoameriški re- j zdravstveno preišč ^ publiki Colombia in pristalo v skušajo ugotoviti nj®^ ца STROŠKI SNAGE-BREZ SNAGE trdi se, da se izda v Ameriki na leto lepa vsota $22 milijard, da držimo Ameriko snažno. Ti stroški se nanašajo na snaženje po privatnih domovih, po tovarnah, po uradih, po trgovskih lokalih. Kaj pa pričajo mestne ulice in glavne ameriške ceste? V Euclidu na primer so se hoteli postaviti, da je vse čisto in snažno. Bili smo priča razgovoru, ko so opazovali, kako je že na igriščih in na vrtovih pred javnimi šolami vse nastlano in razmetano, pa so spraševali, zakaj raznateljstvo šole ne opozori učence na snažnost vsaj okrog šol, oziroma, zakaj iih ne nažene, pa da poberejo, kar so sami nastlal i. Kanadčani, ki obiščejo ameriška mesta, ne dajejo najboljšega spričevala o pnagi in čistoči po mestnih ulicah. rost. IflU dal' ne" New Yorku. Iz letala so vlekli in potem po stopnicah skoraj nosili malega starega človeka, ki pa je na letališču vzbudil velikansko zanimanje. Fotografiran je bil m ona Bolivarja, ki g.- Južni Ameriki osvobod' ^ nje in ki je umrl leta 1 jgt, Ј® Doma v Columbiji jjja: strokovnjaki 120 let- gi' Pereira trdi, da se sp" ^g^l ^ od vseh strani, od vseh strani je tudi kar deževalo nanj raznih vprašanj. Na razpolago je bil tolmač in možiček, za katerega gre, je še precej dobro odgovar; jal. V New York je prijel Indijanec Javier Pereira, ki ^rdi, da je star 167 let, torej najstarejši človek na svetu.' Pereira je.visok štiri čevlje in štiri palce, tehta 75 funtov, je po zunanjo-1 nju petkrat poroč'e" i sti, po barvi kože, pravi Indija- 'ogleduje po šesti ženi- domačinka, ki je stara potrdila, da je bil Perie^' ^ gt&f ko je bila ona še otro ; človek. Vnuk Pereira, ^ 8" pred 15 leti; je bil let. Pereiera ne zna ne pisati in govori stare španščine in ^ ^ivlj^' Pravi, da je bil v sedaJ ENAKOPRAVNOST Ameriški narodni parki državah je re-narodne parke 181 akrov ozemlja, in /t ^ ^ ^ o n o last v 38 Ti parki so Iti državah ter v Alas- NaiJv. in v Puerto Ricu. ®loiie^P^ parkov je Yellow-Žav ^ zavzema dele dr- ho p y^^ing, 'Montana in Ida-parka znaša 2,213 nn ^^^^atnih milj ali nad (Jul ' ® akrov. Nekateri naro-tQiii" manjši, dasi merijo Heka+^ milijona akrov, in ]^bn8odmanmn#i. usta/fovltve narodnih in ^dinjenih državah je Je gj različen. V prvi vrsti se ^in° ohranitev naravnih dov gozdov, vodopa- diyj v.^^°^ovinskih prostorov, ^ poštev pride tudi katgj?° prebivalstva in v ne-fio. ^''ajih tudi paša za živi- ^ zeoiljg mnogih narodnih par-' bi bilo pripuščeno v pro- izrak Vatjj-, posameznikov ali pri-larav . bi bilo oropano %amenitosti in pred-vzdržuje <3revj • ^ naravi. Gozdno ojpl ^ tudi grmičje zadržuje Ite plodne zemlje in nastan-^^™1Ја v poraščenih ^ga vode dežja in tope- Ve ®^6ga, preprečuje popla-ceijj • rezervo vode studen-potokom. To je dosti več-liaiv. ^°^Gna kot si morda domiš- Mm . • ti jjj, '.. a primer, gorati gozdna-^^Si^rra Nevada konzer-vode, ki jo po 300 Log Д napeljavi rabi mesto Se Takih primerov bi ^ naštelo mnogo. parki so v upravi poljedelskega depart-sluj. potom podrejene gozdne ba gg forest Service, Ta služ-stane mnogo denarja. ђОђ .^'^^^alna blagajna dobi let-milijonov dolarjev do-Pilde^ panoge. V glavnem Sa Y dohodki iz prodaje le-«1ц|, Narodnih parkih. Gozdna {iUo ^ Isto za letom določi koli-Veg J^arelih ali dozorelih dre-iejip posek. Nakup takega sto , ----1- lih % 7^^ se izvrši potom jav-J'^žb. Posamezniki ali sku-• dobijo pravico za posek, obvezati, da posekajo •^Цје-ј^ drevesa, da ne poško-ђјбђЈ ®ilajšega drevja, name-<3a ^ nadaljnjo rast, ter 1ађ ..^P^tošijo pokrajine. Na Poltj, vzdržujejo gozdovi v јЈо^^ЗШаћ, kjer bi brezobziren }^tih istih pomenil opusto-ђјј^Ј.''^ Možnosti poplav v bliž-»'egmi^^^^^'ljeni okolici. Od take Pi-est prodaje doraslega ali ђа g drevja dobiva zvez-l{ov služba največ dohod- ^ogih narodnih parkih -"ž Treves ____________ IiQlgi SO morda pripravni za ^0 МоКл _____ ,■ - бо. ne pomeni mno- zivme ш ovac. živinorejci in ovčarji dobijo proti primeroma mali odškodnini pravico paše na določenih predelih narodnih parkov; seveda morajo upoštevati določene regulacije. Posameeniki ali organizirane skupine morejo tudi dpi biti dovoljenja, da na določenih prostorih narodnih parkov zgradijo poletne hiše ali omejene zabavne prostore. Ravnati se morajo po določenih regulacijah in plačati gozdni službi malo najemnino. Na splošno pa so narodni parki prosto na razpolago vsemu prebivalstvu Zedinjenih držav za izlete, piknike in šortoriščna bivanja. Ponekod smejo izletniki tudi ribariti, če je prava sezona in če imajo tozadevne Ucence od držav, kjer so taki narodni parki. Glede lova divjačine so posebne regulacije. V večini narodnih parkov je odstrel divjačine omejen na določeno število divjadi in v določenih sezonah. Včasih je odstrel nekega števila ene ali druge vrste divjačine potreben, da se divjad preveč ne razmnoži. V narodnih parkih se tak odstrel navadno poveri določeni in izkušeni skupini lovcev. Nekateri narodni parki so bolj krajevnega ali zgodovinskega pomena in se ne morejo ponašati z naravnimi znamenitostmi, pragozdovi, rekami in jezeri. Imajo pa druge privlačnosti; včasih zgodovinske, včasih bolj lokalne, kot kopanje, smučanje itd. V Floridi ali Arizoni so prilike za razvedrila drugačne kot v Coloradu ali Mohtani. Državljani se jih poslužujejo po prilikah in okusih. Mnogi narodni parki naše dežele bi bih morda danes puste goličave, ako se ne bi bih prijatelji narave in pametni gospodarstveniki pravočasno potrudiU, da 3 postavami zaščitijo naravna bogastva in znamenitosti dežele pred brezobzirnim izkoriščanjem posameznikov ali posameznih skupin. Mnoge domorodne živali bi bilp izumrle; mnoge krajevne krasote bi bile uničene ali pa pokvarjene z golim komercializ-mom. S tem, da so bili mnogi kraji naše dežele pravočasno prpklamirani za narodne parke in postavljeni pod zaščito federalne gozdne službe, je bilo ohranjenih v đbbrem stanju mhogo zgodovinskih ali naravno znamenitih krajev za užitek ■sedanje in bodočih generacij. Upravitelji narodnih parkov imajo mnogo poslov. Eden važnih poslov te službe je preprečevanje in gašenje gcfeđnih požarov, ki vsako leto uničijo za mnogo milijonov dolai jev vrednosti dragocenega lesa ter ogra-žajo mesta in manjša naselja. Mnoge teh požarov zanetijo brezbrižni ljudje, nekatere pa tu-' idi strele. Člani gozdne službe so tudi v neprestanem boju z raznimi žuželkami, ki uničujejo drevje; njihove izkušnje tudi koristijo privatnim lastnikom gozdov. Na splošno mislimo, da so naši narodni parki namenjeni za izlete in razvedrilo prebivalstva, saj do 50 milijonov državljanov vsako leto poscti naše narodne parke. Malokdaj pa se domislimo, da naša gozdna služba, ki upravlja nrodne paike, vdržuje v dobrem stanju milijone akrov gozdnih površin, ki regulirajq naše vode in preprečujejo poplave, da omogoča ohranitev mnogih ptic in razne divjadi, ki bi sicer izumrla, in da regulira poletno pašo za Btotisoče goveje ži-, vine in ovac. Naša Forest Service je malo advertizirana federalna ustanova, toda je velikega pomena za ohranitev lepot in blagostanja naše dežele. —NEW ERA, glasilo ABZ STRAN 3 DRZNI MONTERJI SO ZGRADILI ŽIČNICO NA GORO PILATUS Monterji morajo večkrat opravljati zelo naporna, pa tudi nevarna dela. V tovarnah postavljajo zamotane stroje in že tu je potrebna velika spretnost in previdnost. Še bolj velja to, kadar montirajo naprave žičnic. Odkar so postale Alpe turistična privlačnost, je minilo komaj 100 let. Gorski vrhovi, ki so se zdeli našim prednikom še skrivnostni in nevarni, so zdaj dostopni tudi otrokom in starim ljudem, saj se lahko do vrha pripeljejo v vagončkih žičnice. Tam, kjer so se prej ustavljali upehani in utrujeni, izstopajo zdaj izletniki iz udobnih vagončkov ali kabin. Mnogi alpinisti nasprotujejo žičnicam, češ da pomenijo konec planinske romantike. Toda pri tem je treba predvsem upoštevati, da morajo biti naravne lepote dostopne vsem ljudem. Alpinisti imajo še zmeraj možnost, da se lotevajo plezalnih tur. Tam na strmih stenah se jim ni treba bati žičnic in njihovega hrupa. V Švici so zgradili novo žičnico, speljano na slovečo razgledno goro prednjih Alp Pila-tus. Monterji so napeli štiri močne nosilne kable теЦ postajo v dolini in pod vrhom gore. Njihovo delo je bilo zelo naporno in nevarno, saj so morali delati viseč v zraku visoko nad gorskimi prepadi. Za takšno delo so potrebni zdravi živci, pa tudi nekaj smelosti. 81,000 DOLARJEV ZA PODOBO Podobo francoskega slikarja Nicola Pussina, ki je izdelana po motivih iz življenja afriških domačinov, so prodali na neki dražbi v Londonu za 81,000 dolarjev. Oglašajte v - - -Enakopravnosti TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. Џ f & V; bi z vami o pravi Carl Williams iz Willamette Valley, Wash. 'ТГ^О. kar držim, je "pivovarjevo zlato." To ј£ šop J- hmelja... zlalo rumen hmelj, ki ga gojimo tu na severozapadu Pacifika. ..največji deželi s hmeljem na svetu. Tu dobi P.O.C. svoj posebni "Late Cluster 51" hmelj, ki pomaga napraviti tisti Pristni 51 Okus. katerega vi tam na Vzhodu imate tako radi. Ta "Late Cluster 51" hmelj ima posebno bogato lastnost glavne pivovarske tvarine. ki se imenuje "lupulin." V temu zlatem kot cvetnemu prahu podobnem "lupulinu" so izvirne in najboljše tvarine. ki vsebujejo zaželjiv kisik, kateri se imenuje "humulon" in "lupulon." Ti dve vrsti kisika v "lupulinu" ste nujno potrebni pri varenju pive. Od sebe dati zelo lahek, grenak okus in slasten duh, ki ga imate tako radi v P.O.C. Pilsener pivu. In pomagati dati P.O.C. iskrečo, osvežujočo kakovost. "Lupulin" je tudi zelo važen za ohranitev slasti P.O.C. Pilsener. Pomaga napraviti lepo "pravo" peno, ki napravi sleherni kozarec P.O.C. tako zaželenega. Torej tu je nekaj zelo važnega, da si zapomnite o "lupulinu." Z majhnimi posameznimi "lupulin" žlezami se mora vedno ravnati zelo skrbno, da se obdrži odlične karakteristike. ZATO P.O.C. RABI DRAGO OPREMO ZA MERJENJE ČASA IN ELEKTRO- x THERMALNO KONTROLO, DA PREPREČI VISOKO TEMPERATURO IN NAD-VIŠNO KURJAVO. PREVISOKA VROČINA NAD 1600° LAHKO*ŠKODUJE ALI PRIPALI DELIKATNI OKUS PIVE V LUPULINU. JEČMENU, IN DRUGIH SESTAVINAH, KI DAJEJO PIVU OKUS. ^ P.O.C. je varjeno počasi in dozoreva dvo-stopno, ob natančnih temperaturah, da se ohrani vse, kar je izbornega v finih varilnih materialih. Mi na Zapadu vemo. da imate vi na Vzhodu čudovito dobro pivo v P.O.C. s tistim pristnim 51 okusom! THE PILSENER BREWING COMPANY. CLEVELAND, OHIO Ničesar ni boljše kot P.O.C. Pilsener pivo.... ne glede na ime ali ceno STRAN« ENAKOPRAVNOST i i &i ARTUR BERNEDE: BELFEGOR PUSTOLOVSKI ROMAN Nadaljevanje Gospodje so bili komaj odšli iz dvorane, ko je pristopil k Sahara tu Gautrais in ga vprašal: "Ali hočete, brigadir, da vam pridem dre vi ponjagat?" "Hvala, prijatelj," je odvrnil Sabarat, "rajši stražim sam." In ker je Gautrais poznal tovariševo trmoglavost, se je takoj prestal ponujati, voščil mu je obilo sreče in mu stisnil roko. Še ves prevzet po dogodkih minule noči je nato odšel k svoji debelušaeti ženici, ki ga je pričakovala na velikem dvorišču Lou-vra in je bila seveda že vsa radovedna. "Kaj je novega?" je vprašala. "Nič, Marižana," jte mrko odgovoril vrli Gautrais. "Se pravi, nekaj bi že bilo. Sabarat je prosil za dovoljenje, da bi smel dre-vi čisto sam stražiti v dvorani barbarskih bogov. Hotel sem se pridružiti, pa mi je odbil." "Prav je storil." "Zakaj?" "Zato, ker slutim, da bo vsak nesrečen, kdor se bo ukvarjal s to stvarjo." CHICAGO. ILL. ' FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP — 2 man shop. Established 35 years. 5V2 room house on adjacent corner lot. FOrest 6-2999 FURNITURE STORE — Will sacrifice plus 2 room furnished apartment. $1,000 cash. 2841 Lincoln Ave. Bittersweet 8-6572 SHOE REPAIR — Good business, equipment. Selling due to son's and wife's death. Reasonable. Best offer. 2929 N. Broadway in best section. Bittersweet 8-6061 AUTO PARTS SALES & SERVICE — 1 story biulding with stores, for sale. S. S. Old established business. Gross sales $180,000 annually. Terms. Call Kelly or Doughman. KEnwood 6-2113 DENTAL PRACTICE — Established in Zion, 111. Owner retiring. 1223 27th St., Zion Phone TRinity 2-3284 DENTAL PRACTICE — Established 38 years. Park National Bank Building Central Park, Milwaukee. Reasonable. First Realty Co., Mr. Schubert. CEntral 6-5151 ---*_ SHOE REPAIR SHOP — 4649 S. Hermitage Bishop 7-7843 CANDY SCHOOL SUPPLY STORE — S.E. side. With living quarters. Vicinity of 3 schools. SAginaw 1-9577 FARM SUPPLY BUSINESS in the heart of N. E. Colorado farming area. Rich land plus recent oil discoveries make this a real opportunity. $129,000 gross last year, can easily be doubled. Established 20 years. Other interests responsible for sale at wholesale, inventory of stock approximately $30,000. Write KEITH E. RAMEY, Box 568, Sterling, Colorado "Nezmisel!" "Boš že videl. Mene slutnja nikoli ne vara." • Gospa Gautraiseva se ni mo tila. Komedija prejšnjega dne se je kmalu izpremenila v tako skrivnostno in strašno dramo, da javnost še ni pomnila enake. Ko je Gautrais, ki vso noč ni bil zatisnil očesa, drugo jutro prvi stopil v dvorano barbarskih bogov, je našel Belfegorjev kip prevmjen, ob njem pa z grozo zagledal negibno truplo. Z zamolklim vzkrikom se je sklonil k nesrečnemu Sabaratu. Višji paznik ni kazal nikakih znakov življenja, čeprav je bil videti nepoškodovan. Samokres je ležal zraven njega, v dosegu grozeče skrčene roke. Napol iz uma je planil Gautrais v sosednjo galerijo in z grmečim glasom zakričal: "Na pomoč! Na pomoč!" Dva paznika sta prihitela z njim vred pobirat Sabarata, ki je tiho zaječal, ne da bi odprl oči. "Živ je! Ni še mrtev!" je vzkliknil Gautrais. Eden izmed tovarišev, ki je vzdignil ranjenca, je tisti trenutek pokazal na njegovo teme in vzkliknil: "Tu poglejte!" Sabarat je imel na temenu veliko oteklino, najbrže posledico silnega udarca s kakim kladivom ali kijem. Gautrais je bil pobral samokres in pogledal v bobnič. Vseh šest nabojev je bilo neizstreljenih. Pokazal ga je tovarišema, rekoč: "Očividno so ga zaskočili, da Chicago, ni. HELP WANTED MALE MACHINE OPERATORS Experienced on Automatic Machines other than Punch Press or Drill Press. All Shifts. $1.92 per Hour to Start. Steady, Good Working Conditions and Liberal Benefits. Borg & Beck Div. BORG WARNER CORP. 5950 WEST 66th STREET Portsmouth 7-7500 REAL ESTATE SKOKIE — 8935 Laramie — tVi rooms, 4 bedrooms, 2 car garage, enclosed porch, full basement, automatic gas heat. Near transportation and schools. Low 20's. Owner. ORchard 3-5469 ELMHURST — Brick ranch home. $14,500. Vz acre country side area. Must sell immediately due to transfer. By owner. TErrace 2-5902 VILLA PARK — Open — By builder — 102 N. Cornell. 3 bedroom brick veneer ranch. Mid $20s. Also custom built. F. Kane, Builders TErrace 4-6882 BY OWNER — De luxe corner residence. 3 bedrooms. Large knotty pine den. Gas heat, 2 baths. Carpeting. Aluminum storm windows. 3124 N. Austin BErkshire 7-9364 Ш STORY BRICK INCOME HOUSE — 546 N. Monticello Ave. — 1-4 rooms; 2-3 rooms apartments. Hot water oil heat. For appointment call — John Schmitt — JUniper 8-7124 ni utegnil niti pomisliti na obrambo." Komaj je bil izrekel te besede, je Sabarat odprl oči. Njegov pogled je bil skaljen po smrtni senci in njegova roka se je krčevito oprijemala za komolec tistega, ki ga je bil pobral. Dolg, hripav vzdih se mu je izvil. Nato je z ugašajočim glasom zagrgral: "Prikazen! Prikazen!" Še enkrat so mu vzdrgetali udje. Glava se mu je stresla in rdečkasta pena mu je stopila iz napol odprtih ust. Višji paznik Sabarat je bil mrtev. II. POGLAVJE Tisti večer je bilo na kriminalnem oddelku policijske prefektu-re zelo živahno. Gospod Ferval, vodja kriminalne policije, je imel v svoji pisarni pćmemben razgovor z gospodom Lavergneom in njegovim namestnikom. Drama, ki se je bila minulo noč odigrala v Louvru, je že odmevala na pre-fekturi. Zastopniki pariškega tiska in velikih dnevnikov na deželi so pričakovali uradnega komunikeja in se med tem prerekali o dogodkih v Louvru. Razgovori so postajali čedalje bolj živahni in glasovi so naraščali v hrup, ki je bil za ta mrki uradni prostor povsem nenavaden. Uradni sluga je moral večkrat prositi gospode novinarje, naj se pomirijo; a vse njegovo prigovarjanje je bilo bob v steno. 1 Malce v stran od drugih je sedel mlad mož pri tridesetih letih, dečko z odločnim, razumnim obrazom in elegantno sportsko vnanjostjo, ki se ni dosti menil za trušč okoli sebe. Jacques Bellegarde, znani urednik "Petit Parisiena," či gar poročila so že davno slovela doma in v inozemstvu, je bil v resnici izmed tistih novinarjev, ki malo govorijo, zato pa odločno ravnajo in vselej že naprej premislijo, kaj bodo stoiili. Na svojo živo domišljijo se ni nikoli zanašal, tem rajši pa na točno dognanje stvari; v svojih zaključkih je bil zelo bistroumen in pri izvrševanju delikatnih nalog njegovega poklica ga je odlikoval mimo popolne obrzdanoeti v tolmačenju položaja tudi zdrav zmisel za praktično stran. Imel je posebno nagnjenje do težavnih slučajev; zato ga je louvrska skrivnost na vso moč zanimala, čeprav ni poznal podrobnosti nič bolje od svojih tovarišev. Bellegarde si je bil takoj rekel, da mora zadeva, ki se tako skrivnostno pričenja, zbuditi v javnosti močan odmev, in si vte-pel v glavo, da hoče vkljub poli Chicago, m. BUSINESS OPPORTUNITY DELICATESSEN — One owner 18 years. Open Sunday. PRospect 6-4114 TAVERN with 2 STORY BRICK BUILDING — 5 large rooms, enclosed porch upstairs. Oil hot water heat. 2 car garage. By owner. — For information call TUxedo 9-9577 8-11 a.m. or 2-4 p.m. DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — 3 in family. Help with cooking. Own room, bath. Pleasant home. References. GRaceland 7-2856 CHILD CARE — Light housework. References. , Plain cooking. Top wages. Own room and bath. Call — VErnon 5-3522 GENERAL HOUSEWORK — Plain cooking. No laundry. Other steady help. Own room and TV. Stay. Good salary. COrnelia 7-3220 ciji poskrbeti za njeno razbistri-tev. Preden se je lotil pdsla, je hotel tudi Bellegarde še dobiti uradne podatke o louvrski skrivnosti in je zdaj s tovariši vred potrpežljivo čakal nanje. Med tem je pristopil k njemu novinar obilne postave in bakrastega obraza, a godrnjavega značaja, ki je imel med kolegi vzdevek "Amer Menthe" (grenka meta). "Nu, prerok vseh prerokov, kaj misliš. 6 tej storiji?" je vprašal in prijazno potrepljal Bellegar-dea po ramenu. "Zdaj še ničesar! Pa ti?" "Mene to dolgočasi," je odvrnil tovariš. "ZloSni mi nič kaj ne dišijo; prvič me pri tem obhajajo črne misli, drugič pa me take zadevščine silijo, da se ponoči in podnevi skitam po nemogočih krajih, v večni nevarnosti, da nalezem nahod ali kako drugo bolezen. Dosti ljubše mi je, če gre predsednik na kako potovanje ali če otvorijo kako razstavo. To je vse bolj prijetno." Še preden je utegnil Bellegarde odgovoriti, so se odprla vrata in Lavergne pa Rabusson sta stopila v predsobje. Vse je planilo k uradnikoma in ju obsulo z vprašanji. "Gospoda, prinesite nama!" je zaprosil Lavergne, otepa je se naskakujočih novinarjev. Obenem pa je pokazal na gospoda pri štiridesetih letih, ki je prav tedaj prišel iz pisarne policijskega ravnatelja, in rekel z zlovolj-nim pogledom, razodevajočim tiho sovražnost: "Evo gospoda Menardierja, enega naših najboljših policijskih nadzornikov, ki je dobil nalog, da poišče morilca ubogega Sabarata. Prav nič ne dvomim, da vam bo ustregel bolje od naju dveh." Lakomni novinarji so takoj pustili Lavernega in obkolili Menardierja. A ta se je malomarno odrezal: "Ničesar vam nimam povedati, gospoda." Začulo se je nezadovoljno mrmranje, ki je pa utihnilo, ko je policijski nadzornik iznova povzdignil svoj rezki glas ter se obrnil h konservatorju in njegovemu namestniku: "Zelo bi vam bil hvaležen, če bi tudi vi molčali." Novinarji so spet zahrumeli MOl WARtlNSVIUI CENTER IlOAD # CIIVEIANO 33, OHIO nOITH OF INISTUOOWN^ . I f I TWIRD WIGHTLYxittTHRU SEPT. 30 Л ^ MOW ПМ( 130 SUNDAY 7.30. .^iox3113 obraz ni izražal nikake nejev J® ali zadrege, pač pa neko otnien udržanost. Bellegarde se je w"* je pof Nje* I kroa- ral vdati; spoštljivo ]o dravil in ni šel več za njo. na dražestna postava se je J lu izgubila med vrvenjem varja. Malce zamišljen je Bellega^® dospel v svojo sobo v uredni" "Petit Parisiena." Ko je pregledal pošto, svinčnik in z največjo lah' napisal članek, ki se je koncav z besedami: (Dalje prihodnjič) oada 4 SOBE ZGORAJ v collinwoodski naselbini v najem družini brez otroK. tam se odda tudi "P''® jaj. ® spalno sobo in kuhinjo, spo prostim vhodom. Priprav"" pečlarja. Pokličite ali pr'o' gledati 15925 SARANAC BD-MU 1-8774 PRODA SE davenport, stol in dve ena Čni mizici ter dve enaki ^ "cocktail' mizica, ogledal^ in majhne (runner) ' Pokličite po 6. uri ali v soboto kadarkoli- _RE 1-1338 ______-- V službo se dekle, za splošna pisarnis ^ tr^ in sprejemanje klijentov. niramo. Pošljite ponudbo ' .jporc bo izobrazbe, izkušnje in^P-ue čil ter dodajte sliko. Po®'' RECEPTIONIST Box 64, c/o Enakopravno:, 6231 St. Clair HIŠA NAPRODAJ HIŠA ZA 2 SE PRODA 5 in 4 sobe. Nahaja se na Б. 76 Spodaj je prazno. Za podrobnosti pokliči^® P" 3. uri popoldne. HE 1-8920 HELP WANTED MACHINB A ^ R E P A I R M liiieđ Good opportunity for man with minimuiD 01 y with minimum oi perience; must be able to repair parts; night shift; ^ benefit' time; favorable employee THE GABRIEL CO" 14500 Darley ^ Off 140 between St. Cla> Lake Shore One of these day* your bof will be starting off to school in his shiny new shoes and fresh clean shirt. And he'll start learning all the things be needs to know to make him the kind of man you want him to grow up to be. One of the most important lessons for your son to learn is the meaning of thrift and the value of a regular savings program. And that's what the U. S. Treasury's School Savings Program will teach him. By the purchase of 10^ and 25ф Savings Stanaps in their schools, chU- dreh are investing in U. S. Savings Bonds on the installment plan. And, as you know^ Savings Bonds are one of the best investments that any of us can make. Is your child's school participating in this important program? Why not speak to your principal, school superintendent or P.TjV. group about it? Encou age your child to buy Savings Stamps regularly. Start the U. S. School Savings Program in your town today! OL S. SAVINGS STAMPS POINT THE WAY YOU WANT YOUR CHILD TO GROWl The V. 5. Government does not for this advertUirtg. The Treasury Department thanks, ■ for their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST