190. številka.
Ljubljana, v torek 19 avgusta
XVII. leto. 1884
Isbaja vsak dan ne«er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za v.e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po tt kr., če se oznanilo jrdenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
Opravljivcu odgovor.
Maraikak prepir in prepirćek razsajal je že mej nami, imeli smo že ostre literarne boje in politične praske, nikdar pa še nesmo opazovali toliko strasti, toliko brezoeirnosti, kakor baš dandanes. Odkar je iz vladnih povojev in plenic prikazal se najnovejši dnevnik na svetlo, ni ga menda bilo Se dne, da bi se pod praporom spravljivosti ne napadal in grdil ta ali oni zasluženi narodnjak, ta ali oni domač zavod. Daneg zaganja se z bersersko bes-nostjo v takozvane radikalce, jutri pride naš „Sokol" pod nož, drugi dan zopet vzame dra. Zamika v delo, ali katerega koli somišljenika, naposled pa izlije ves svoj nakupičeni žolč nad „Narodno Tiskarno" in nad časopisi, ki se tiskajo v njej, ter seje izpod varne zaštite laži in obrekovanja mej svet, da bi jednacih duševnih izrodkov v nam najbolj sovražnih židovskih listih zaman iskali.
Prezirali smo marsikak napad, marsikako neosnovano trditev in lokavo laž, a kar je naš časnikarski Benjamin v svojej 140. (sobotnej) številki našušmaril o „Narodnej Tiskarni", je že toli debelo in nesramno, da ne moremo in ne smemo molčati, marveč, da moramo spregovoriti „pro domou in brezvestnega pisaća zavrniti, kakor He mu spodobi, ter dokazati, da je njegov doti&ni spis gola laž in obrekovanje.
Oficijozni pisač vzel si je za predmet Bvojega žolčnega napada gospodarstvo pri „Narodnej Tiskarni", kateiej je po njegovej trditvi dr. Zarnik „načelnik uže nekoliko let". A že to je, blaga oficijozna duša, dehela laž, kajti do 9. januvarja 1873 bil je temu zavodu predsednik pokojni dr. Razlag, od 24. avgusta 1874 do 18. aprila 1880 pa dr. Abačič in dr. Zarnik bil je de le v seji upravnega odbora dne 27 avgusta 1882 predsednikom izvoljen. Kje je torej tistih „uže nekoliko let?"
Ko je dr. AhaČič prevzel vodstvo tiskarne bilo je 22.000 gld. dolga in le njegovej izreduej energiji in gmotnej požrtovalnosti gre hvala, da se je „Narodna tiskarna" ohranila, da je napredovala in prišla na sedanjo solidno podlago.
Ker je torej dr. Zarnik še le v zadnji čas bil izbran v vodstvo (podpredsednik je bil od 18. apr. 1880 do 27. avgusta 1882) je le zloba in perfidija morala pisaru voditi pero, da mu podtika vse, kar
Be je v prejšnjih letih dogodilo in da njemu hoče v tej zadevi nalagati odgovornost.
Kar se je godilo v prejšnjih letih, zato naj si najnovejšega dnevnika pisač nikar ne beli svoje genijalno-lažnjive lobanje, kajti v občnem zboru dne 17. junija 18 77 so delničarji sami, torej gotovo jedino kompetentni faktor sklenili, da se pri delnicah odpiše 40% in sicer z motivacijo upravnega odbornika dra. D : „Ker se je sploh tiskarna predrago kupila, ker so se napake napravile v ad ministraciji v začetku; tisti gospodje pa, ki so bili takrat administratorji, so že zdavnej iz upravnega odbora izstopili, zguba datira še iz prvih let, h ka-terej izgubi je mnogo tudi neizkušenost doprinesla". Misbmo, da imajo vsaj delničarji sami pravico, sklepati pri občnem zboru o svojem imetku, ne da bi poprej morali prositi dovoljenja pri vsemogočnih in vsevedočih gospodih v kolodvorskih ulicah.
Le vsled sklepa občnega zbora skrčila se je vrednost delnic na 24 480 gld., in če ofkijozus trdi, da je tudi ta svota optimistična, kaze s tem le svojo naivuost. Kako more pač pri delnicah govoriti o kursu, saj neso nikak borani papir. Kurs „Narodne Tiskarne" delnic pa mora vender biti izredno dober, kajti ni še leto preteklo, ko smo čitali v „Lujbaherici" in v Dunajskih list h inserate, da se baS te delnice kupujejo po visokej ceni. Javna tajnost bila je takrat, I*do ž°li v pest dobiti „Narodno Tiskarno", a grozdje bilo vam je p reki slo. Kakor so se na Duuaji pokupili vsi uplivnejši listi, isto tuko nameravalo se je pri nas, ugonobiti nezavisna glasila, v prvej vrsti naš list. A ko so gospodje prevideli, da so nase delnice tako dobre, da jih niti za dober denar ni dobiti, osnovali so si najnovejši dnevnik, kateri sedaj v svetej jezi, da se mu 11sii j i nakana ni posrečila, opravlja in sumniči poprej toli presrćno zaželjeuo „Narodno Tiskarno".
Sklepanje dopisnikovo, da se po tem, kako ceno postavi ta ali ona banka v svoji bilanci delnicam druzih zavodov, tudi ravna premoženje dotčnega društva, zdelo bi se presmeSno celo učencem prvega realkinega razreda v Ljubljani, za c. kr. profesorja pa je to kar naravnost „t e s t i mo ni um pau per ta t is".
Res je, da je „Slavija" naše delnice stavila po 25 gld. v račun, a mislimo, da jej je slobodno, staviti jih v račun tudi po 5 kr., to za vrednost ni nikako merilo in to tem manj, ker je baš „Slavija" še nedavno 4 delnice „Narodnej Tiskarni" nazaj prodala, a nobene ceneje, kakor po 60 gld., kar pričajo naše in banke „Slavije" knjige.
Kar se tiče dividende, pričela se je izplačevati 1. 1880 in sicer po 3 gld. na delnico, I. 1881, 1882 in 1883 plačevalo bo je po 4 gld., letos pa zopet 3 gld. Izplačuje se pa vsako leto iz blagajničnih preostankov, tekom It ta naloženih pri pomočnem obrtnem društvu. Torej je vse ofieijozusovo krotenje le pesek v oči in gmotno stanje „Narodne Tiskarne" je toli grozno, da je koncem leta 1883 imela 1C27 g o ld. 7 0 kr. re-servnega fonda, naloženega pri obrtnem pomočnem društvu na posebno knjižico.
Kar oficijozus piše o „Škratuu in o pogoltne nem akcijskem kapitalu je vse laž In podlo obrekovanje in čudimo se, da se take stvari tiskajo v oficijoznem listu in širijo mej svet.
Dokazali smo, da so vse podstave oficijozuemu Bestavku popolnem zlagane, dokazovali bi lthko še na dalje, da je vsaka točka lažnjiva in sleparska, a tega ne treba, kajti na razpolaganje nam je drugo sredstvo.
„Narodna Tiskarna" kot delniško društvo etoji pod nadzorstvom vlade. Slednja pa se, tako se je vsaj zadnjič na vsa usta trobilo, popolnem strinja z vsem, kar je v najnovejšem dnevniku. Logičen skl.p: Vlada je z omenjenim napadom na „Narodno Tiskarno" sama sebi izrekla javno grajo. Kajti, da bi bilo res tako, kakor piše naš Benjamin, zakaj ni vlada bolje nadzorovala, /alu.i je mirno gledala, da je delniška glavnica se tako znižala, da zdaj reprezentuje samo še 10.200 gold., zakaj ni vlada odredila likvidacije ?
Ker je vlada vse to v nemar pustila in bi mi morali milovati, ko bi koga zaradi tega glava bolela ali celo vest pekla, prosimo dotično gospodo, da se posluži svoje nadzorovalue pravice, mi je pričakujemo z mirno vestjo. Prepričali se bodo potem ti gospodje, da njih težaki res nemajo druzega orožja nego laž In obrekovanje in da je za pisače tacega kalibra najboljša kritika Greuterjeva znana beseda: P...!
LISTEK.
Tri dni ob gorenjej Savinji.
(Spisal Josip Levlčnik.) XII. (Dalje.)
Iz teh planinskih kotov se les jedino le po vodi Bpravlja naprej. Po letu se drevesa posekajo in v hlode ali plohe razrežejo, v jeseni ali pa drugo spomlad, kadar voda zadosti naraste, pridejo „plavci", večinoma revni ljudje pomečejo les v vodo in ga plavijo po Savinji do Ljubnega, včasih pa tudi še dalje. Plav je tukaj silno težavna in nevarna; marsikateri spodrkne na mokrem in zategadelj gladkem lesu, da pade med blode, ki ga zmečkajo; mnogega podbije plavajoči hlod, de pade in, pod hlode po-tisnen — utone. Zato je pa tudi ves pot od Ljubnega do Logarjeve doline pravi križev pot trpljenja teh revežev. Skoro na vsakem drevesu ob potu naznanja ti primitivna slika na deski, da je tukaj „Ža-lostno smrt storiv  N. N. iporoča, moliti
par očenafiev za njegovo dušo. Ti spomini so sami na sebi vzbujajo v človeku omilovanje ponesrečenih, kajti vsak je na krvavej deski s tako mlako krvi obdan, da je videti, kakor bi bila ista še celo reko s hlodi vred za nekaj metrov v daljavo porudečila. Slavno znana slikarska Šola v Lučah oskrbuje vso gornjosavinjsko dolino in deloma tudi južno Koroško z jednacimi krvavimi znamenji.
Kmalu zapustimo smrekove gozde zadi, prestopimo mej travnike in njive in pridemo do najvišjega stalnega človeškega bivališča v Logarjevej dolini, na dvor Plešnikove kmetije. Ravno od tukaj je mogoče, gledati velikansko gorovje v bližini. Videti je, kakor da je tukaj dolina parket veličastnej dvorani, koje stene so skalna brda gora in koje strop je sinji nebeški obok. Nikjer v tej dolini človeka pogled na okolu tako ne presune, kakor ravno tukaj. Okolu in okolu v bližini skromno obraščeni gorski travniki, višje nad njimi pašniki in temno-zeleni gozdi, nad temi pa se ne vidi druzega, kakor sive skalne stene !
Pri Plečniku bilo je nekaj tujcev, vračajočih se od vodopada, nej nffmi celo rudečebradat suh Anglež s svojo še bol mljevalko, najbrž njegovo
ženo. Ta dva človeka sta imela tudi svojega slugo, dolgočasnega obraza in leno okornega obnašanja sabo in vsa ta čudna trojica ni besedice pregovorila z drugimi, ampak bila je čisto sama za se. Gospod je pregosto prav zehal in z zaničevalnimi pogledi meril nas druge, gospa pa je z naočnikom na nosu opazovala idilično družbo svinj in kuretine na dvorišči.
Pri PleŠniku je tudi za to dobro skrbljeno, da se lačni nasitijo in žejni napoje; gospodinja je vrlo dobra kuharica in nam je s pijačo in pečenimi piščanci prav izvrstno postregla. Samo z meglenimi Angleži imela je žena svojo težavo. Razumeli sicer nismo, pa videli smo, da je gospod svojemu slugi dal nekako povelje; in ta jo mahne v kuhinjo in začne ondu kmetici angleški nekaj praviti. Žena pa ga debelo gleda, ker je o angleščini ravno toliko umela, kakor o kitajščini. Ves v zadregi, ker jej svojih želj ni mogel dopovedati, se vrne sluga k svojemu gos-godu in mu začne nekaj pripovedovati, menda slabe uspehe prijetega naročila. No, dolgočasni gospod pa je moral biti vendar nekoliko vroče krvi, kajti založil je nesrečnemu slugi tako gorko zaušii'co, da je siromak skoro kolo potočil po ledini, in je po tem
Politični razgled.
Notranje <Iežele.
V Ljubljani 1!» avgusti.
Danes volijo kmetske občine v deželni zbor na NliMkem. Nadejamo se, da bodo Slovenci obdržali vseh osem mandatov na Spodnjem Štirskera. Volitve volilnih mož so tam za nad dobro izpile, a nemškutarji sku4aju sedaj z denarjem podkupiti volilne može. Posebno budo delujejo v Mariborskem okraji. Po svojih glasilih se že bahajo, da so tu zmage gotovi. Neuiška konservativua stranka pa upa pridobiti v kmetsaih občinah tudi več sedežev. Postavila je trinajst kandidatov, mej njimi Alojzija in Alfreda Lichtensteina.
To leto bosti delegaciji zborovali v Pešti. Že pred dvema letoma se je ogerska akademija znanosti le nerada dala pregovoriti, da je prepustila svoje prostore avstrijskej delegaciji. Sedaj je pa akademija odločno odgovorila, da svojih prostorov več delegaciji ne more dati v porabo. Zaradi tega iščejo pripravnih prostorov za zborovanje. Peštanski listi svetujejo avstrijski vhdi, da sezida v Pešti za avstrijsko delegacijo posebno hišo. S tem Be ve da ;bi bilo radikalno pomagano, a za letos bode pa vender treba dobiti kakih drugih prostorov.
Hrvatski ban vrnil se je s svojega potovanja v Pokrajini. Njega potovauje je imelo največ namen agitovati zu vladno stranko pii prihodnjih volitvah. Ban je bil baje povsod jako slovesno vsprejet, ako je res, kar o tem pišejo oficijozi. Volitve bodo pokazale, koliko se je posrečilo banu omajati upliv opozicije.
Viianje države.
Sedaj se zopet govori o snidenji iiemškep cesarja in ruskega carja, pa tudi o snidenji avstrijskega cesarja s carjem. Poslednje snidenje se misli, da bode v Varšavi, o prvem se pa Se nič natančnejšega ne poroča. Sploh ae sedi«j mnogo ugiba in piše o intimnem prijateljstvu teh tieli držav.
Grof Kalnocky je že ostavil Varsrin, pa še vedno ne časopisi bavijo s tem, kaj seje dogovarjal z nemškim kancelarjem. Nekateri listi hočejo vedeti, da sta se posvetovala, kako bi se mej evropske države razdelili troški za zboljšani mejuarodni sanitetni sovet. Egiptu se to breme pač ne more naložiti, ker že tako vzdihuje pod težo davkov. Tudi bi ta naprava le tedaj prav mej narod na iu nezavisna od Anglije postala, ko bi jo vzdržavale vse evropske vlade.
V Petrograd je prišel perzijski poslanec Miza Agba Khau, iu govori se, da ima posebno misijo, ki Be tiče uiejenja rusko-perzljskc meje. 6 tem regulovanji Be že dolgo govori, in misli Be, da bodo Rusija ž n pm pridobila nekaj zemlje, o katerej se za dobro ne ve, je li ruska ali perzijska.
V soboto je Francoskemu  senatu varuh velikega državuega pečata Martin-Feuillee predložil načrt novega volilnega zakona za senat. Mi smo že jeilinkr.it omenili ta načrt, pa minister ga je še bolj na drobno izdelal. Po tem 75 senatorjev volita zbornica in senat na devet let, pri čemer bosta posebej glasovala, t vendar sestavljala le jedno samo volilno skupino.  225 senatorjev volilo se bode po volilcih, ki bodo sestavljeni iz odposlancev generalnih, okrajnih svetov in volilnih mož posamičnih občin. Koliko volilnih mož voli vsaka občina, smo že povedali. Ti senatorji se tudi volijo ua devet let,  tako  da jih vsaka tri leta izstopi jedua  tretjina.   Važua je pa nova določba tega načrta, da se člani rodovin, ki so vladale v Franciji, ne smejo voliti v senat. — Zbornica je v soboto zaključila svoje zasedanj«. — Kitajska vlada še neki ni napovedala vojne Francozom, kakor se je že poročalo, a se je samo pritožila pri vlastih, da Francija ni hotela vsprejeti posredovanja severnoameriških Zjedinjenih držav. — Novi anaraski
kralj je bil predvčeraj slovesno kronan v navzočnosti francoskih funkcijonarjev. — Na Madagaskaru tudi baje stoje razmere za Francoze precej dobro. Poročila o tamošnjih francoskih nevspehih se ne potrjujejo.
Vsi nemški časopisi jeze se na Anglijo, zlasti pa vladai organi. nNord. AHg. Zeit. prinesla je nek posebno oster članek, ki prouzročuje mnogo hrupa, kaiti misli se, da je njegov duševni oče knez Bsmarck sam. V tem članku se osobito pritožuje, da Anglija zavira vsa nemška prekmorska podjetja. Sicer so pa sedaj Nemci našli nov povod pritoževati se proti Angliji. 1. sept. stopi numreč v veljavo nov angleški poštni zakon, ki predpisuje, da vsi parniki ki pošto vozijo v Novi-Jork, morajo o Btajati v Queen-stownu. S tem so purniki Severnonemškega Lloyda skoro popolnem izključeui od anglešk h poštnih zve'. Direkcija tega društva je zaradi tuga obrnila se na angleškega generalnega poštnega načelnika, da bi nje parnike vsaj jeden dan v tednu oprostil te določbe. Ako se bole zavrgla ta prošnja, veljalo bode to za zlovoljnog Anglije proti Nnm-čiji. Sedaj 86 pa v obče misli, da bode ta prošnja odbita.
Na Angleškem so se začeli po raznih shodih govori članov parlamenta, kakor vsako leto ob počitnicah. Letos bodo imeli poslanci dovolj gia diva za svoje govore. Gladstone je v cvetličnej razstavi svojih Sawardiških najemnikov govoril o volil-nej reformi. V liberalnem društvu v Portsmouthu imel je civilni lord admiratilete, Sir Tbomas Bras-sey. dolg govor o angleškem državnem pomorstvu. Anglečke oklopnico representujejo 329 520 ton, francoske 201.789 ton, ruske 83 621, nemške 74 007, avstrijske 63.110 in laške 59 905 ton, kakor je on trdil. Število angleških ladij neoklopnic dvakrat presega število francoskih, angleško trgovsko bro-dovje je desetkrat številneje od francoskega.
Sudanska ekspedicija kmalu odide v Ch«r-tum. N|en namen je samo oteti Gordoua. Mahdija ne bode napadala, ako jo njega ljudje ne bodo ovirali.
V ITIeksikl je bilo več veljavnih osob mej njimi generala Ramirez iu Mejija ustreljenih, ker so snovaH neko zaroto proti vladi.
Dopisi.
Z Notranjskega, 17. avgusta (I/a. dopis.] (K   „Izjavi".)  Znana   notranjska „Izjava" zoper članek  »Slovanov"  ni piškavega oreha vredna za stranko, ki se pa dela, kakor bi se neskončno mogla mastiti s sumnjivim jedrom „Izjave."  Pisatelj teh vrstic pozna osobno veliko mož, ki so se pridružili rečenemu „komplimentu", in zato tudi more trditi, da velika večina njih ni Čitala „Slovanovega" članka, proti kateremu je protestovala, in, če bi ga bila Čitala, ne bi ga razumela, ker se vse s politiko, ali celo z najnovejšim kranjskim politikovanjem kratko malo ne peča. Možje, ki jih imam tii v mislih, so pošteni trgovci, gostilničurji i. t. d., tudi umejo še dosti dobro ločiti Slovena od nemškutarja, ali dalje ne sega njih skrb in  briga, najmenj bi  pa mogli opravičiti podpisa svojega tisti namen, ki se jim sedaj podtika v slovenski „Abendpostu, namreč, da bo b podpisi svojimi boteli demonstrirati proti takoime-novani radikalni stranki. Politične demonstracije t&cih mož vzbudijo k večjemu smehljanje, in  le milovati moramo tiste kroge, ki se z nimbusom tacib demonstracij obdajati morajo, ki bo b tem pusto-lovstom propada svojega rešiti hočejo 1
\sak naj si poišče svojih znancev na tej „Izjavi", kakor sem storil jaz, in uverjen sem, da jih bode ostalo komaj petindvajset, o  katerih  se reči
ne ravno plemenitem Činu treščil v kuhinjo, popadel meni nič tubi nič krožnik z ravno drugim popravljenimi piščanci iu jih zanesel na trato, kjer sta se z gospo sela k južini. Sluga pa po gospodarjevem vzgledu poučen, donašal jima je, kar je bilo potrebno, s kuhinje na ravno isti način, kakor njegov gospodar piščance.
Vsi tisti, na katere smo pri Plešniku zadeli, odšli so naprej in ko se mi dovolj okrepčamo, 86 brzo odpravimo dalje, kajti noč je že bila blizu in mi smo bili namenjeni, prenočevati v Solčavi.
V suhem vremenu je struga Savinje suha, ker voda se kmalu pod vodopadom zgubi v zemljo, kakor je že predi omenjeno. Kadar pa nastopi deževje, ali kadar se v spomladi po gorah sneg tajati začne, vro po vseh brdih potoki v dolino in tedaj 86 struga tako napolni, da se lahko tudi les plavi po njej.
Od Plešnika naprej pelje pot večinoma mej travniki in pašniki do Logarja, kjer smo se čudili velikej in skoro po mestnem okusu zidanej hiši, ka-keršno si pa tudi le Logar postaviti zamore. Mož je namreč jako premožen; vsaj se, ko je pri „ue-sročnej banki" tudi on nekaj tisočakov izgubil, skoro prav nič ni zmenil za to.
Čim nižje od Logarja, tem bolj se prijazne in duhteče trate zgubljajo, mi vstopimo v ozek, temen jarek, ki se še le nekoliko pred Solčavo zopet malo razširi.
Že je pri vaškej crkvi solčavskej zvonilo „večno luč, ko smo mi, vrlo utrujeni in upehani dospel' tjakaj. Takoj se podamo v krčmo „k Vitezicu" kjer si tudi oskrbimo prenočišče.
Človek bi mislil, da bi si v tem, od javnega prometa tako oddaljenem planinskem kotu svojim željam, postrežbi in dobremu prenočišču moral popolnoma odreči; toliko bolj ga torej veseli in iznenadi v istini izborna postrežba in dobre postelje, zaradi kojih posebno glede snažnosti solčavske gostilne niti za celjskemi ne zaostajajo. Da, že celo „Gospo-darja" smo in še drug list našli na mizi, kar nam je gospodar s tem tolmačil, da ima „tudi študenta v Celji."
Pri čaši dobrega vina, s kojim nam je bil vrli gospodar postregel bile so utrujenost in prestane težave kmalu pozabljene, ostali so nam samo prijetni spomini, velečastni utisi, o čemer smo se pogovarjali pozno v noč.
(Daljo prih.)
more, da so vedeli, za kaj da gre in kaj da so potrdili s svojim podpisom. Drugim je bilo le treba povedati, da je „surovo napadena" osoba deželnega predsednika, t' rej osoba, zavoljo svoje uljudnosti in gmotnih zaslug v deželi jako popularna — in podpisi so bili dobljeni. Nihče jih pri tem ni mislil na politiko, in podpisavalo se je, „zavoljo drug.h", „za-voljo prijateljev", kakor se sploh podpisavajo jednake stvari — brez posebnega pomena!
V pičlem številu mož, ki so z razumom splošnje sedanje situvacije podpisali rečeno okrožnico, je zopet dokaj tacih, da ne morejo odobravati „tona" v članku, ki so ga obsodili s svojimi podpisi. Tem možem je le omenjati, da se čisto lahko tudi, z ozimni na znani izrek: „Kakor je človek, taka se mu vidi pisava drugega." Če si mehak, vsaka ostra beseda te bode zbodla, a zato ne hodi v politiko in ne obsojaj hitro političnih Člankov ! Rečeni „Slova-nov" članek je proizvod sadanjega vzburjenega mnenja hum nami, in če ste vi, gospodje, navzlic temu obsodili tisti članek zavoljo ostrostij njegovih, tedaj bi morala biti tudi vaša skrb, da se vaš estetični čud vzdigne in izrazi še z drugačno obsodbo — proti slovensko-uradni večerni prilogi, ki ves Čas svojega izhajanja živi ob sami svoji podlosti! Mari ne?
Nazadnje torej na prste jedne roke lahko seštejemo podpise, s katerimi se je hotelo zaupnico dati šukljevanju in katerih je puščava slovenBko-uradne občine sadaj tako vesela. Privoščim jej to veselje. Privoščim pa ne Notranjcem, da bi se res ked&j o njih smelo reči za Dežmanom: „Die Iuner-kra ner sind jedem Hocus-Pocus zugiinglich." Stvari, kot je „Izjava", pa jim kmalu utegnejo donesti takšno čast.
Iz Orelaka 17. avgusta. [Izv. do >.] Zadnje dni prinašali so slovenski listi članke, tikajoče ae večinoma predstojeće volitve na Notranjskem, in po burnih razpravah nasprotujočih si strank sodeč, moral je vsakdo pričakovati burne volitve že precej pri izbiranji volilnih mož. Mnogoštevilno so se zbrali posebno volilci iz Orehka 16. t. m. v Matejni Vasi k volitvi volilnih mož za Slaviusko sosesko.
Kot zavedni narodnjaki, katerim je blagor naroda zares na srci, ne pa samo na jeziku in ki se pri vsaki priliki potegujejo za narodne pravice, napeli smo vse žile, da bi bili izvoljeui možje, ki bi po našem prepričanji volili VBe časti vrednega gospoda dr. Zamika. Reči smemo,  da  smo bili  dobro pripravljeni in svoje zmage skoraj gotovi. A tudi naši nasprotniki neso rok križem  držali;   toda kljubu strastnim agitacijam in   prigovarjanju   od njihove strani, bi bili mi prodrli. A v zadnjem trenutku, ko je bila večina že na naši Btrani, in smo se zmage že veselili, stopita dva gospoda  nasprotne stranke na noge, namreč oče župan g. Čeruač in Slaviuski župnik g. Sajovic. Brž pošljeta svoje ljudi v bližnje vasi lovit ljudij po skednjih, hlevih, njivah in potih, sama pa hajdi po Matenji-Vasi po hišah in potih. Posrečilo se j nia je; posebno zadnji je imel pri mla-tičih veliko BtečO, da ju marsikateri popustil cup in šel v volilni boj. Za tak boj z velikani pa le nesmo bili pripravljeni, posebno, ker naša pooblastila pred volilno komisijo (ker neso  bila kolekovana) neso milosti našla. Mi smo storili svojo dolžnost. A na te ljudi, katerim je sreča  naroda deveta briga, ki poznajo le lastni žep in čast, mora gledati vsak le s preziranjem in še z nekim drugim občutkom.
Gosp. Slaviuskemu župniku svetujemo, naj bode malo bolj dušni pastir in oznanovalec miru in sprave, kakor se to pravemu duhovniku spodobi, ne pa strasten politični agitator, ki duhove razburja. Pozna naj kmeta ne samo pri volitvah, ampak tudi v stiskah iu nadlogah, potem bo imel pri njih tisto spoštovanje in čast, ki si jo zaman skuša pridobiti s svojimi hujskajočimi agitacijami. Tudi se nam presneto Čudno zdi, kako se je mogel sicer tako mogočni župnik tako zelo ponižati, da je pri volitvi prevzel posel občinskega sluge '?
Vam pa oče župan priporočamo, da se rajši malo bolj za občinske reči brigate in ne zlorabite več svoje časti v nam nasprotno agitacijo. Skrbite rajši za blagor volilcev, kakor, da jim v zahvalo mečete polena pod noge. Če se ne poboljšate, bomo skerbeli, da pri piihodujib volitvah zapustite prestol županski, na katerega smo Vas bili posadili-
Od g. Grosmana pa pričakujemo, da ostane zvest svojemu prejšnjemu prepričanju in voli dr. Zar-nika, dasi je po nasprotni stranki postal — volilni mož.
Iz ilirsko-blstrlškega okraja 18. avgusta.   [Izv. dop.|   Najnesramniši  dnevnik, kateri
krasni naš jezik na nečuveni način zlorabi, prinesel j je tudi iz JablaniŠke občine nekoliko podpisov znane Obrezove „izjave". Da se bode vedelo, kaki so tam podpisani „veljavni" možje, in da bo moči veljavo njih podpisov prav ceniti, naj povemo, da ni jedeu iz imenovane občine  podpisanih  „Slovanau nema, niti ga čita. Ko bi bil vsaj g. Obreza  „izjavi" dotično številko  „Slovana„   priložil, pa je bil pozabil na to! In ako danes katerega izmej onih mož, kateri so čez noč „imenitni" postali, ker je bilo njih ime tiskano v glasdu nekdanjega slovenskega Ro-cheforta, vprsšaš, kaj in zakaj je podpisal, debelo te bo gledal in nazadnje priznal, da mu se še sanja ne o vsej stvari. So-li to „najzavednejši in naj-veljavnejši možje notranjski" ali — zavedeni in na led speljani revčki, o tem je sodba lehka.   Mi se poštenja teh dobrih duš ne dotičemo, kajti človek je lehko poštenjak, če tudi ne ve, kaj je politika in kako se delt, ali to trdimo, da  človek, kateri «tvari ne pozna, o njej soditi ne more, in b tem, da z veliko težavo svoje ime pod „izjavo" podpiše, katere ne razume, še ne postane „veljaven" mož. Te duševne reveže, kateri se dajo tako za nos voditi, le milujemo. Ostro pa obsojamo vse, kateri so pripomogli, da se zaupanje priprostega ljudstva tako grdo zlorabi. Naj bi možje pomislili, da nam bo tega zaupanja Še zolo potreba, iu naj bi Be ne igrali ž njim tako lehkomišljeno.  Čuvajmo zaupanje ljudstva kot uajvečjo svetinjo.  Ako zaupanje, katero smo dozdaj uživali pri našem ljudstvu, izgubimo, izgubljeno bode vse.
To in nič druzega je uzrok, da moramo ta nepremišljeni korak g. Obreze javno karati. Ako čute g. Obreza, njegovi somišljeniki in borilci od Šukljeja do Mihe Kalana — potrebo braniti visoko-rodnega gospoda Wmklerja vsake neprijetne besedice — bodi-si resnična ali neresnična — svobodno jim bilo, (da si bi mi želeli, da bi državni poslanec, kandidat — za deželni zbor, svak VVinklerjev pandurske posle prepustil — oficijoznim pandurjem) — ali neukega ljudstva naj ne zlorabe in ne begajo brez potrebe, kajti greh je to, kateri se bo prej ali pozneje maščeval.
Velikemu županu P-nu pa prijazno svetujemo, naj „Novicam" zopet pridno dopisuje o vremenu, letini itd., a v stvari, katerih ne razume, naj se javno ne utiče. Vsa čast Vam, g. župan, kjer jo zaslužite, ali kdor hoče na političnem polji delati, mora videti malo dlje, nego do vaške meje.
Iz Vipave 15. avgusta. [Izv. dop.] Dne 8. septemb.a t. 1., to je na Malega Šmarijna dan, bode Vipavska Čitalnica praznovala Blavnost dvajsetletnice svojega obstanka. Ta slavnost bode gotovo zanimljiva, in ker je ta dan tudi pri sv. Devici Mariji v Logu blizu Vipave jeden največjih shodov od vseh 8tranij, se nadejamo tem mnogobrojnejšega udeleževanja. Mej drugim nam je na veliko radost tudi hrabri Ljubljanski Sokol že poročil, da se te slavuosti udeleži.
Program se bode pozneje obznanil. Pri tej slavnosti bodemo imeli priliko narodnjake in prijatelje s Kranjskega in Primorskega pozdravljati; ni-kdo naj torti j ne ostane doma, in če mu je le mogoče, naj pride ta dan k tej za Slovence tako važni slavnosti v prekrasno Vipavsko dolino, ter reči sinemo da mu ne bode žal.
Starejši ljudje, kateri so bili pred 20 leti pri otvorenji Čitalnice uavzočni in so takrat navdušene govore naših prvakov in prekrasno petje Ljubljanskih in drugih pevcev slišali in prvikrat društvo Ljubljanskega Sokola videli, se tega dne še Bedaj z veseljem spominjajo, in z radostjo pričakujejo 8. septembra t. 1.
Iz metlike 18. avgusta. [Izv. dop.] (Cesarjev rojstni god) zvrševalo je čitalniško društvo v okrašenih čitalničnih prostorih z vihrajočo zastavo cesarsko in narodno 17. t. m. zvečer s petjem, plesom in nagovori, katerih prvi je bil z nadušenimi živioklici sprejet. Predsednik je namreč poudarjal, kako srečen, da je vladar, katerega slave kamor pride, grmeči topovi, vesela godba in petje, koliko srečnejši pa da je še le tisti, katerega spremlja vsigdar in povsod goreča ljubezen zvesto udanih mu narodov in ta da je Franjo Josip L, presvitli naš cesar, za katerega vlade je nastopil tudi naš mali pa junaški slovenski narod svoj narodni preporod z dobro nado in geslom: vse za dom, vero in cesarja !
Veselice udeležilo se je mnogo odličnih Hrvatov z rodoviuami iu imeli smo zopet prav vesel bratinsk večer cesarjevemu rojstnemu dnevu na čast!
Iz Metlike 16. avgusta. [Izv. dop.] Pred več nego štirimi leti stavili bo g. Anton Navratil in in drugovi naslednji predlog:
Slavni mestni odbor!
V nedeljo 25. t. m. popoludne spremili smo g. dra. Antona Potočnika, mestnega zdravnika tukaj« šnjega k večnemu počitku. Bodi mu zemljica lahka!
Mesto Metlika je tedaj svojega zdravnika izgubilo, vpraša se, kaj bo zdaj ?
Mi zdolaj podpisani smo prepričani, da je vsakemu zastopu postavna dolžnost, skrbeti za zdravstvene razmere svojega kraja, kajti kaj pomaga veliko premoženje, dober zaslužek, ako zdravja ni. Znano pa je, da kjer je več ljudi j skupaj, je tudi več bolnikov, in mestni bolniki zahtevajo več pazljivosti in skrbnosti zdravniške, nego kmetski, zaradi tega je volno, zakaj imajo mesta svoje zdravnike in zakaj jc tudi za Metliko potreben mestni zdravnik. Da je bil potreben tudi našim prednikom, vidi se iz tega, ker so si ga bili preskrbeli. Gotovo so imeli prav važne uzroke, najdemo jih v dotičnem zapisniku.
Gosp. Salloker je okrajni ranocelnik,  ako se on po službenih opravilih ali po svojej navadi kam j poda, odide tistim, ki bi ga k sebi poklicali, še ta I pomoč, in bolnik in njegova rodovina so v Btrašnem položaji, posebno, ako nemajo sredstev, telegrafirati po zdravnika v Črnomelj, Novomesto ali Karlovec.
Naj premišljamo, kakor hočemo, nazadnje le vidimo, da bi nam prevelika varčnost le škodila in da mestu Metliki nikakor ne kaže brez mestnega zdravnika ostati, ampak odborniška previdnost in dolžnost silno zahteva z ozirom na strašne bolezni, katere znajo nastopiti vsak čas in proti katerim se že zdaj povsod previdni ljudje in zastopniki dežel in drŽave pripravljajo, čim prej razpisati konkurz za zdravnika, doktorja medicine, ki bo tudi lahko meso ogledaval.
Dozdaaja plača mu je bila 300 gld. na leto. Ker so se pa vse plače, uradniške, učiteljske, tajniške itd. poboljšale, ne bi smelo ni mesto gledati ua par sto goldinarjev za povišanje, samo da dobi mladega, praktičnega in skrbnega doktorja medicine.
Slavni mestni zastop ne sme tedaj odlašati ali se motiti dati po pojedinih, katerim je sebičnost vse in le takrat na kaj privolijo, ako je njim ali ujili sorodnikom v prid, ampak gleda uaj na splošno dobro, občo korist in vpraša naj odbornika g. Marka Pezdirca in druge, ki so bdi na umoru, katere je dr. Linhart gotove smrti rešil, in slišal bo, da mestni zdravnik je prepotre-ben in da se naj razpiše zanj konkurz brez odloga.
Metlika 28. januvarja 1880.
Ta predlog je podpisalo do sto meščanov, človek bi bil mislil, mestni odbor se bode trudil, da izvrši splošno željo Metličanov. Ta si je pa menda mislil, da nobena naglost nič ne velja, in pustil je predlog zoreti v miznici g. izvesti-telja L. G.
Predla so leta, nastopi nova doba mestnega zastopa in žilavi g. Navratil poskrbi, da se zdravnikovo vprašanje ponovi. Ta odbor pa, ki ima veliko srca za godbo, ima pa prav majheno voljo za mestnega zdravnika, ker dovolil mu je samo 300 gl. letne plače, češ, naj pa kmetske občine še potrebno dolože.
Navratil se je zdaj obrnil z vso gorečnostjo na občine okraja Metliškega.
Prva se je oglasila Ra do v i ca in jednodušno sklenila svoto za zdravnika, druga se je javila občina Samička, ta je velika, njena pomoč izdatna zato je bila vsa nada, da tudi druge občine kmalu pristopijo, celo lirvatska občina V ivo dina (čujte!) hotela se je zavezati na prinos za Metliškega zdravnika; ali zdaj pa pride nepatrijo-tičnt. tajna igra „intriga" — ne daj jej Bog sreče! — in lepa nada je splavala po vodi.
Ali Navratil še ni obupal, kajti človek le obrača, Bog obrne. Pošlje kaj na svet, da ljudi opominja na dolžnosti. Zdaj na pr. leti krik in ž njim strah po svetu, da na Francoskem kolera razsaja.
Metličani! Kako Vam je? Ali Vas ni strah? Zdramite se, odločno recite častitim odbornikom, da je godba zares prijetua, celo pri pogrebu, toda zdravuik je pa potreben, silno potreben. C. gg. odborniki torej trosijo iz mestne blagajnice za prijetno stvar, potrebno pa puščujo v nemar!!! Občine uaj se precej akličejo in svrha se je postigla!
Mislim, da bi tudi c. kr. uradnikom ne ško-dilo, ko bi imeli v Metliki zdravnika, c. kr. žandarmerija pa ve iz izkustva, koliko je vreden zdravnik, — zato Vam kličem z Navratilom: na delo!
Domače stvari.
— (Knezoškuf dr. M i si a ) pride ie le v oktobru v Ljubljano, kajti konzistorij, v katerem bode kanonizovan, snide ae stoprav začetkom oktobra v Rimu.
— (Dež. predsednik baron Winkler) odpeljal Be je sinoč na Dunaj, kjer ostane nekoliko dnij.
— (O Bhodu volilnih mož) v Postojini poi/vedeli smo še nekatere podrobnosti : Volilnih mož ni bilo 60, ampak 28, izmej teh jih je 8 glasovalo za Zamika, 11 za Obrezo, 9 se jih je glasovanja zdržalo. Vse zborovanje in glasovanje traialo je le kacih pet minut, glasovi se niti šteli neso, ampak dr. Štrbenec je rekel: Ogromna veČina ! in konec je bil. Nasprotstvo proti kandidaturi Obreze bilo je jako ostro. Opazilo se je tudi, da je bil nekaterim narodnjakom zabranjen uhod, ker neso volilni možje, par gospodov duhovnov pa je imelo svoboden ustop, akoravno tudi neso volilni možje. 0 agitacijskih sredstvih bodemo še govorili.
— (Deželni šolski nadzornik gospod Pirker) je tako nevarno obolel, da se dvomi, da bi kmalu ozdravil.
— (Umrl) je včeraj g. Jarnej P e v e c, c. kr. poštar in posestnik v Dolu. Lahka mu zemljica!
— (C. kr. osrednja komisija) za ume-tetjuost iu zgodovinske spomenike imenovala je gg.: Eduarda viteza S t rahla, c. kr. deželne sodnije svetnika iu graščaka v Stari Loki, Antona Ko-blarja, kaplana v Mengši in Antona Gvajca, tesarskega mojstra v Ljubljani — svojimi dopisniki.
— (Deputacijalesnih trgovcev), obstoječa iz gg. Frana Hrena, svetnika trgovske zbornice kranjske, g. A. Wa lian da iz Konjic in g. Kramarja pod vodstvom gozdnega nadzornika K. Fer-chera bila je 14. t. m. pri komercijalnem ravnatelji južne železnice g. Packeny-ji, kateremu je izročila spomenico, da bi se odpravila refakcija in uvel primeren najniži tarif na Onersko, HrvatBko, Trst, Dunaj in po predarelskej železnici. Pri tej kouferenci razgovarjalo se je tudi glede Trsta in Reke. Obširneje o tem poročalo se bode pri splošnem Bhodu lesnih trgovcev, ki bode v ponedeljek 8. septembra t. 1. ob 9. uri do-poludne v Mariboru v hotelu „Stadt Wienu, v Balonu ua vrtu. Želeti bi bilo, da se tega shoda udeleži veliko naših ljudij, kajti trgovina z leaom je pri nas velevažna, važna tudi vozuina in novi tarifi.
— (Čebelni someuj) na Igu v 15. dan t. m. bil je živahen. Pripeljalo se je na stotine panjev. Par paujev plačeval se je od 3 gld. 50 kr. do 5 gld. 25 kr. Kupcev ni manjkalo, sosebno iz Ljubljane bilo jih je veliko, vender zaradi deževja ni bilo posebne kupčije, dasi je bilo bh'go boljše in ceneje, nego na pravem somnji na sv. Lovrenca dan.
— (Kmetijska tombola.) Vsled privoljenja visocega c. kr. finančnega minister.tva, priredi kmetijska podružnica Vipavska na malega Šmarna dan ali 8. Beptembra t. 1. veliko kmetijsko tombolo sledečih dobitkov: Amba: garnitura sadjarskega orodja, vreduost 6 gold.; 1. terna: grozdni mlin, vreden 15 gld.; 2. terua: Faulerjeva pompa za gnojnico, vredna 20 gld.; kvaterna: železni stroj za turšico robijati, vreden 25 gld.; činkvina: otroj za rezanieo delati, vrednost 30 gld ; tombola: železni plug za globoko oranje, vrednost 55 gld. Kartela stala bode 20 kr.
-- (Književni oglas.) Znani hrvatski pesnik J. Sundečič izgubil je koncem prošlega in začetkom tega let* v tečaji samih 40 dni svoja dva sina: Vel i mira, telegrafista na Cetioji, 33 let, iu Pera, medicinca v Moskvi, 21 let imejočega. Za časa bolezni in smrti svojih teh otrok je prežalostui oče, da bi si nekoliko potolažil svoje raztuieuo srce, napisal nad 50 prekrasnih pesnij. Te pesni je sedaj zbral Sundečič, a dodal je k temu nekoliko bol|ih pesnij svojega pokojnega Pera, ki je bil človek izredno duhovit. Kujiga bode imela oadpis: „Odi-saji roditeljskog srca, pjesme J. Sunde-čiča, — i Srce i ljubav, pjesme f Pera Jo-vova Sundečičau, a obsegala bode ua najmenj 20 tiskanih polah 1. Kratki predgovor; 2. Črte iz života mojijeh pokojuijeh sinova Vel i miru i Pera; 3. „Odisaji roditeljskog srca" ^52 pesni); 4. „SiC0
i ljubav" (okolu 100 pesni); 5. Posvetno pismo in nekaj „mjesto predgovora" k predrečemm pesnim; 6. Dodatek: pesnij in člankov povodom smrti P. J. Sundečiea napisanih  in 7. Primjetbe. — Prihodek od te kniige je blagi oče n«m nil za skromen spomenik nad grobom svojih  dragih t-inov,  in zlasti za tega delj se je v Kotoru sestavil odbor, da očetu pomore pri zbiranji predplačn;k<«v m naročnikov, in z ozirom na velike zasluge SundečieVve na polii hrvatske književnosti in slovanske vzajemnosti napro-šene so vse slovanske novine, da rečeno podjetje priporočajo, mu podpornikov iridobivaio. „Slovenski Narod" se radostno odzivlje tej želji. Sundečič že 36 let neumorno deluje za knjigo hrvatsko in znan je kot stalen in neupogljiv učitelj sloge in vzajemnosti  mej Slovani vsemi, a osobito mej Srbi in Hrvati.   Da torej storimo svojo dolžnost v lice odličnemu patrijotu in pesniku bratskega nam naroda, priporočamo  najtopleje našim rojakom ta oglas in podjedno  dajemo  priliko, oglašati se pri nas, komur ne bi kazalo s svojimi predplačninami in naročili obračati se naravnost do „Gospodina Nika Stefanovića u Kotoru", ki take stvari v.-1 trej»>ma.   Lepa knjiga bode stala samo 1 gld., krasno vezana pa  1 gld. 80 nov.   Tiskati se jo prične, kadar se nabere dovolj predplačnikov in naročnikov, a tiskana bode s cirilico, nekoliko tudi z latinico.
— (Razpisano) je mesto deželne sodnije svetn'ka pri c. kr. okrožnej sodniji v Rudolfovem. Prošnje do 1. septembra t. I. — Dalje je razpisano mesto okrajnega komisarja, eventuvelno mesto vladnega koncipista za Kranjsko.   Prošnje do 30. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Maribor 19. avgusta. Volilcev 241, dr. Radaj 143, Goedel 142, Schmiderer 98, Candolini 95 glasov.
Ptuj 19. avgusta. Naše mesto bilo na vse zgodaj obkoljeno z nemčurskimi agitatorji. Na naše volilce vrgli se kot obsedeni. Hoteli so denar trositi. Vzlic tej grdej pgitaciji Raič izvoljen s 125 glasi, nemčurski kandidat Šoste-rič dobil le 23 glasov. Disciplina na našej strani vzorna. Živeli vrli volilci! Živio poslanec Raič!
Celje 19. avgusta. Izvoljena Mihael Voš-njak in dr. Dominkuš z 248 proti 26 glasom.
Brežice 19. avgusta. Narodna zmaga sijajna. Slovenski kandidat Jerman 93 glasov, nasprotnik Žnideršič le 22.
Dunaj 19. avgusta. n"Wiener-Zeitung" objavlja državno pogodbo z Rusijo, s katero se uvede neposredno občevanje mej sodišči.
Potsdam 19. avgusta. Pri včerajšnjem gala-diner-ji v Babelsbergu napil je cesar na avstrijskega cesarja. Godba zasvirala je avstrijsko himno.
Č. g. udeležencem gledališkega vlaka v zlato Prago.
Zvedevši, da bode češko gledališče v Pragi zaradi nujnih poprav iaprto do srede prihodnjega meseca, prosili smo upiavništvo češkega gledališča, naj bi vender one dni, katere smo določili našemu obisku v Pragi, gledališče ne bilo zaprto. Ker se našej želji ni moglo ustreči, sklenili smo, odložiti vožnjo do prihodnjega leta. — Z istinskim veseljem, ki ga je imelo ob'instvo do domoljubuega našega podjetja, konstatujemo, da se je oglasilo zadostno število udeležencev in se jih še oglaša, in iskreno obžalujemo, da svoje domoljubne nakane nesmo mogli izvesti. Ob jednem naznanjamo, da poslani nam denar č. g. udeležencem z dena^njim dnevom vračamo. Bog daj, ker so vse oaSe priprave gotove, da bi se naše potovanje v zlato mater Prago prihodnje leto, ko bodemo to potovanje mogli morebiti še spojiti s tisočletnico slovanskih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda, izvršMo še veličast-nejše.
VLjubljani, due 18. avgusta 1884. V imenu od bora : Ivan Mnrnik, Autou Trstenjak,
predsednik.
tajnik.
Razne vesti.
* (22.000 vojaških begunov vsako leto.) Žalostna, a zanimiva je resnica, da se v Avstriji povprečuo 22000 mladenirev "stko leto vo-
jaskej službi izoene in umakne. Od tega ogromnega števila begunov p»ij>ada največje števdo na krono-vini Galicijo in Bukovino. Mej beguni je 80°/0 Židov in !e 20°/0 druzib veroupovedanj. Slabo urejene io pisane matice (krstnih bukev židje nemajo), onemogočijo vojaškim oblastnijam natančen pregled m vsako pniskavo vojflškpj tdužbi podvrženih Židov, kateri se vsled znanega in prirojenega stiahu pred vojaščino kar pravilno in redno izogibljejo vojaškemu stanu. — Modro in koristno, pa tudi pravično bi bilo, ko bi voinške oblastnije tako protizakonito židovsko jiočetje takoj ustavile in pri občnej dolžnosti vojaške službe tudi žida s silo primorale, da bi nosil vojaško suknjo belo in sabljico pripasano.
* (Dobrota sirota.) Pri zadojej „regati" na reki Tbemzi je gledala izredno lepa gospica Londonske aristokrac je baronovka Milton s svojim ženinom kratkočasno in zabavno igro brzoveslajočih čolničev. Kar se nevesta zvrne in prekopicne s krova na parmku v deroče valove. Po bliskovo hitro skoči mlad častnik za-njo in jo srečno vso prestrašeno in primočeno prinese, na suho. Nehvaležen ženin ne da bi se rešitelju za rešeno krasno nevesto spodobno zahvalil, še iz ljubosumnosti k dvoboju pozove Častnika zato, ker si je ta drznil mlado gospico iz vode jo noseč „v naročje vzeti".
Poslano.
V „Slovenskem Narodu" št. 186 z dne 13. t. m. se iz Šent Vida pri Zatičini poroča, da je neki agent zavarovalne banke A. na vse pretege usiijeval ljudem slovenski „Wochenblattu in „Ljudski Glas".
O/.iraje se na okoliščino, da je jeden mojih agentov v tekočem meseci okolu Zatičine posloval, slutim, da je moj agent Rail se s spečavaojem omenjenih listov trudil.
Ako je tako, kakor jaz slutim, bodi vsakate-remu v pojasnilo, da to postopauje ni bilo v nobenem sporazumljenji z menoj, kot glavnim zastopnikom banke, in da sem ob jednem vsem svojim potovalnim uradnikom strogo prepovedal, delati propagando bodi si za ta tih oni list.
Vsekakor mi je pa žal, da se je ravno jeden mojih agentov potezal za list. katerega delovanje se nikakor ne strinja z mojimi načeli.
Josip Prosenc,
glavni zastopnik „AZIENDE".
J a t ii e dražbe.
2 0. avgustu: 3. eks. drž. pos. Antona Faci je iz Jakobovice, 5 IGO gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Janeza Petkovška iz Medved ega berda, v Logutci. 1. eks. držb. pos. Matije Ambrožica iz Planine, 2850 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Antona Konca z Unca, 9739 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Agate Martin6ifi z Jezera, 782 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Janeza Nagodeta iz Ho-ted«ršice, 3170 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Janeza Lekana iz Rovt, *790 gld., v Logatci,
21. avgusta: 3. eks. držb. pos. Marije Logar iz Gorenje vasi, 7223 gld., v Logatci. 2. eks. držb. pos. Keze Piškur iz Itadohe vasi, 134 gld. (JO kr , v Zatičini.
22. avgusta: 1. eks. držb. pos. Andreja Netka in Frančiške Slemifi iz U^rja, 860 gld., v V pavi. 1. eks. dižb. pos. Nežo Kr.že iz Blatuika, 1000 gld., v Ćrnomlji. 3. eks. držb. velepos. Velika vas 35.(507 jrld. 40 kr. pri dež. sod-niii v Ljubljani Eks. držb. pos Mihe Šolarja iz Dola, 417 gld., v Ornomlji. 1. eks. držb. pos. Blaža ViCiča iz Soz, 850 gld. v III. Bistrici. 1. eks. držb. p)B. Janeza Marna iz Gorenje vasi pri Ratečah, 3100 gld.. v Luki. Eks. držb. pos. Jakoba PavleSica z Brezja, v (Jmomlji. 2. eks. držb. pos. Jakoba Pivca iz Račice, 15f>3 gld., v Litiji.
Tuje* :
dne 18. avgusta.
1'ri slonu : Dekerl z Dunaja. — Komar iz Trsta. — Skerbinc iz Kamnika.
Prt Mtfclltl: Hertrand, Vallon s Francoskega. — Gerber z Dunaja. — Krajin iz Gradca. — pl. Ciotta iz Reke. — 8trecker z Dunaja. —■ Beca iz Trsta.
Pri avHtriJMkeui cenarjl: Poniž iz Kopra. — Auer, Mežik z Gorenjskega.
Meteorologično poročilo.
Čas oph-k Sta"J« lovanja h*™™tr»
J     I     v mm
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
gj> 7. zjutraj i 739 77 mm. + 110 O si. vzh.l megla *    2. pop. I 787*78     j 4-91'610 b1. svz.   ja».  ; 0 00 mm. »   9. zvečer 737 52mm. -j-151 »C si. svz.   jas. j -I I I I I I I
Srednja temperatura -j- 15'9°, za 3'U0 pod normalom.
dne 19. avgusta t 1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 gld. 90 kr,
Srebrna renta .... ..... 81 , 75
Zlata ren    ...       ....       .   . 103 „70 *
5°/4 marčna renta......... 96 , 10
Akcije narodne banke....... 859 g — ^
Kreditne akcije......                                .   . 309 , 40 »
London.......... 121 , 70 .
Srebro .........._ _
Napoi..                    ...            ... 9 l 65'/, 'm
C. kr. cekini .       .   .        ...        .   . 75
Nemške marke ...... f>9 1 50 "
4°/0 državne orećke iz 1. 1854   250 gld. 124 . 75 "
Državne srečke iz 1. 1964.         100 gld. 16«* , 75 *
4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta.   . 103 , 70 ,
Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 „ 15 n
.      in/.           .... 92 . 35 p
papirna renta 5°/«..... 89 „ 15 ,
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 105 , —
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „ 75
Zemlj. obč. avstr. 4«/,°/0 zlati zast. listi . 121 „ 50 ,
Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 40 „
Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 . 50 -
Kreditne srečke......100 gld. 180 „ —
Rudolfove srečke  ....         10   „ 19 _
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 110 ! 60 "
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 214 , — ,
Pri snhem vremenu trgana (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vBak čas in v VBakcj množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbo (508—3)
Die Central-Station far Obut- nnd Gemuse-Verwaltung in Graz.
Prodaja hiše.
V »t u m u i U u pri l.jublimii. v predmestji Siiina št. 35, na lepem kraji stojeća, pred petimi leti popravljena hiša, v najboljšem stanji, v jedno nadstropje, dobro zidana, pripravna za vsako podjetje, proda se s pri-zidanim poslopjem za stanovanja, dvoriščem in vrtom za zelenjavo, radi že Štiriletne v bodoče pa stalne odsotnosti posestnika, po skrajno nizkej ceni 3100 gld., od katerih polovica nstane lahko na hiši, da se le obresti odrajtujejo. S hišo je združeno uživanje meščanskega premoženja d. pr. mesta Kamnik. V prvem nadstropji so tri sobe, hram in kuhinja, v pritličji jedna velika Boba, hram in kuhinja s tremi drvarnicami*, pod hišo je klet.
Kaj več pove laBtnik i-^rsem Prešeau -v !R.a,-đ-o-vljici. (512—2)
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprojemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo poBtrežbo.
V NOVI-JORK.
Odhod iz TRSTA.
Parnik „T-e-a.ton.lca.",   3400 ton,  v 1. dan septembra. „Germanla", 4200    „    — —---—
Kajnta za potnike 200 «ol«l. — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj so obrnejo na
t. tebkuile,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Flseher A Comperz, generalna agenta, v Reki. (480—13)
Velika partija H'88-55)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
S,. Storcli v Krim.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti posiljatvi marke za 10 kr.
• ••••
zračni balončki in ognjemeti.
Svetlliiiee za 110A11J0 nn pnliriili po 6, 8, 10, 12, 18 in 22 kr. — liuloiiMke Hvellluive po 10, 12, 15, 18, 23, 28 in 45 kr. — I»j»li<-«' za lampi Jone po 2 gld. 100 kosov. — Sveče zu lam-pljoue po gld. 2.50 in 3.— za 100 kosov. — Zračni Ituloneki
po 40, 65 kr. in gld. 1.—, 1.20, 1.75, 2.25 in 3.—. Ognjemeti po originalnih tabriških cenah. — \ izbernli po gld 5.—, 10.—, 20.—, 25.—, 50.— in 100.—. Pošilja se samo z vlakom za prevožnjo džigaltiih atvarij. zato se prosi naročiti ob pravem času. — 1'raiiH|iar<>iil ni emblemi M ttdovadna, pevska in ognjegasna drnšt\a. Velikost 58x06 cm., po 50 kr., najfinejše 75 kr. — TraiiHpnrentiie Hllke cesarske rodovine po 45 kr. in gld. 1 —. — Darilne dekoraeije za strelna društva po 8—50 kr. — Cenilniki zaNtonJ in franko. — »rušiva iu prekupci dube primeren rabat.
i:i>l ll£l>   W.ITTE, Wieu, VI.,  Magdalenenstrasse 16.
Poleg gledališča a. d. Wion. Izhaja aatno malo časa, zato se prosi izrezati. (463 -5)
Izdutelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne".
^96353