DELOVNA STORILNOST IN ZNANOST
Novo 195S leto naj postane leto širo-kega razniaha splošno ljudskega gibanja za povečanje delovde storilnosti. Izhaja-joč iz uspehov, doseženih v letu 1957, ki je roclilo prve pomemlmejše sadove naših povojnih naporov in investicij, bomo mo-rali na široki fronti in z vsemi sredstvi d&lati za to. da bomo stopnjo produktiv-nosti gaspodarjenja povečali: v industriji kakor tudi v prometu. v kmetijstvu in v npravi, v gradbeni dejavnosti kakor v gospodinjstvih naše države, kajti samo tako se lahko zviša življenjski standa<rd naših narodov.
Rekli bi. da ni treba mnogo dokazovati, zakaj je življenjski standard v tako ve-]iki meri odvisen od delovne storilnosti. Rekli 1«: jasno je samo po sebi, da bodo lahko v prihodnjih 10 letih naši ljudje kupovali več hrane. več tekstilij, obutve in knjig — ali izkoristili več kulturnih prireditcv in vsega drugega, knr v bistvu formira življenjski standard nekega na-roda, če bo v tej dobi vsa.k proizvajailec proizvajal več uporabnih vrednosti ali iz-vrševal več ushig kakor v prejšnjih letih.
Kljub temu pa poslušamo včasih o tem "vprašanju brezplodna ražpravljanja, ki se pogosto izživljajo v ognjevitem dokazo-vanju nekaterik, da je življenjski stan-dard posledica slabe produktivnosti aili venako prepričljivih nasprotnih argumen-tih drugih. da je delovna storilnost zato iako nizka. ker življenjski standard ni na potrebni višini. Razumljivo je, da ta-ke diskusije ne peljejo nikamor, ker ima-, ia v bistvu obe straiii prav. Iz tega zača-ranega kroga, v katerem nizek življenj-ski standard zmanjšuje produktirnost, mala produktivnost pa znižnje življenj-ski standard. lahko izidemo samo tako, da s skrbno planiranimi in emergično iz-vcdenimi akcijami poslopno povečujemo delovno storihiost v vseb. vejah narodne-ga gospodarstva.
Če lansko leto primerjamo s predilan-skini, bomo ugotovili, da je gradbeništvo povečalo svojo proizvodnjo za približno 15 %, induštrija za približno 16 %. kme-tijstvo pa za približno 34 %. Narodni do-hodek na j>rebivalca je bil približno za 20%višji kakor predlanskim. delovna storil-nost in življcnjski slandard pa sta začela nekoliko bolj resno napredovati. Prvič v zadnjih petih letih kaže produktivnost naše industrije občiitnejši skok, tako da je bila v lehi 1957 za približno 29 % nad ravnijo leta 1952. To so nedvomno lepi rezultati. Kljub temu pa nas doseženi ns-pehi ne smejo uspavaii.
Delovna storilnost s tern pa tudi živ-Ijenjski sfandard še vedno nista zadovo-ljiva. Prvi rezultati so tu, toda staft, od katerega smo izhajali, to je nizka raren produktivnosti, dedišoina vojne in primi-' tivnega gospodarstva predvojne Jugosla-Tije je bil tako tožak, da bo potrebiiih še veliko naporor, da lx> skupna produktiv-nost naše narodne skiipnosti dosegla tisto stopnjo, ki bo ustrezala družljeni ureditvi in dosedanjim investirijam. naravni inte-ligenei in delovni sposobnosti naših Ijndi. Start je bil tako nizek, da ostaja — tudi po prvih uspehih — delovna storilnost na-
šega gospodarstva na zelo neugodnem tnestu na lestvioi e,vropskih držav.
Boljša orgaaizacija podjetij, sistema-tična in stalna raoionalizacija dela, spod-budni sistemi nagrajevanja dela, učenje iu stalno strokovno usposabljanje vseh delovnili ljudi, boljši odnošaji med ljud-tni pri delu in končno uporaba pridobi-tev sodobne znanosti: to so glavni vzvodi, s katefimi lahko vplivamo na višino de-lovne storilnosti.
Če bo ta članek govortl nekaj več o žnanstvenih raziskova.njih kot činiteljn produktivDosti in bo pri tem zanemaril vse druge čjnitelje, tedaj to ni naključno. Danes, po pr^ih prodorih človeka v, ve-soljstvo in po obljubi, da bo v dveh le-tih začela obratovati prva termonuklear-na. elektrarna, v kateri ne bo >zgoreval< dragi in redki uran, teniveč ceneni vodik, ki ga imamo prak+ično v neomejenih ko-ličinali, je vsakemu postalo jasno, da člo-veškemu spoznanju ni meja in da člo-veška dntžba čedalje bolj uspešno od-kriva neznane zakonitosti narave ter iih podreja v službo sebi in svojemu napred-ku. Čedalje bol j ooitno postaja. da ni go-spodarskega napredka, da ni višjega žit-Ijenjskega standarda za tiste narode, ki ne bodo storili mksimalnih naporov za razvoj in uporabo tistega, kar lahko so-Hobna zna-nost nndi.
Kako je v tein pogledu pri nas? Gotovo je, da smo do skrajnih meja svoje gospo-dar&ke moči žrtvovalj za zgraditev novih
in povečanje starih znanstvenih. inštatucij. Gotovo je tudi to, da so vsi naši narofli po-kazali nadpovprečen talent tudi zauajviš je znanstvene dosežke. Po drugi strani go-spodarstvo še zdalcč tie tzkorišča vsega tistega, kar lahko domača in svetovna znanost dajeta. Res je, rla nekateri znan-stvenikri oklevajo, kadar je potrebno, da bi se vkljuoili v neposredno reševanje problemov, ki tiščijo delovno storilnost naiega kmetijstva, industrije ali gradbe-ništva. Takih jčistih« znanstvenikov pa je čedalje manj in manj. Gospodarska pod-jetja so s svoje strani šele začela izko-niščati rezultate dela stotin naših inšti-tufov in laboratorijev kakor tudi deset tisoč knjig va znanstvenih časopisov, ki jih vsako leto tiskajo po sveta.
Največje zlo je v iem, da je pot od la-boratorija do tovarne ali do kmetijskega posestva tako dolga.
>Multivizort in pnevmatični prekinjeva-lec enega izmed naših najagilnejših iz-najditBljev še vedno čakata na kolektiv, ki bo začel izdelovati ta sadova našega iznajditeljskega talenta. sBeton iz uga-skov< in votla opeka, prednapeti beton in seme zelo kakovostne hibridne koruze so se moral-i dolgo bojevati proti konserva-tiTnemu pojmovanju tisbih, ki iz lajrodnosti in lenobe raje vztrajajo prt starih met<v dah. Vseh odporov pa še danes nismo ob-vladali.
Ni nobenega dvoma, da bo ena izmed največjih nalog delavsklh svetov in upravnih odborov ta, da vztrajno in br«z kompromJsa zahievajo od strokovnjakoT svojih kolektivor, da iščejo nove in eko-nomične rcšitve za proirvodni proces svo-jih obratov. Sodobna znanost Iahko na ti-soč načinov poveča delovno -sfbrilnost. Potrebno je samo hotcti in znati pravilno izkoristiti tisto, kar rnidi.
Inž. Stjepan Han