41. številka.
V Trstu, v soboto 21. maja 1892.
Tečaj XVII.
„£ D I N O S T"
«haja dvakrat na teden, vsako aredo i* ■obeta oh 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
i* vse leto gl. ; iiven Avst. 9.— gl. sa polu leta , 3.—; » „ 4.50 „ ia ieCrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ PoHamirne Atevilke »e dobivajo v pro-■lajalnicah tobaka v TritO po & nov..
▼ Gorici in v Ajiovioini po • nov. N* naroćbs brei priložen* naroontns ■• ipravništTc sa ostra.
EDINOST
OglMi in oznanila ne ra<°uae p> 8 noi vrstica v petitu ; 2a aaa.o** z d 'butim! firkami 8e plačuje prootor, kolikor bi <ja
obsedlo navaiinib »rotir. Poalana. Javne lahval«, oimrtclce i \
se rai un«- p pogi.dtn
Vsi dopisi «e poAiljajo uredninttu Piazza Casernia it. *2 Vaa':o pismo mori biti frankorano kur nefrankovai>a *e ne npre ■ jemajo. Kokopim se ne Trajajo.
Naročnino, reklamacije in n-i<rai> rc-jenaa npravniitvo P iazia Canertna &t X Odprte reklamacij«. o prnt»t« poAtnin"
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V .dUo.tjr mi
Epilog.
Zbok obilice drugega gradiva nam ni bilo možno do sedaj, napisati nekoliko epiloga letošnjemu zasedanju deželnega «bora isterskega. A danes hočemo izvršiti to svojo časnikarsko dolžnost. Ne domišljamo si, da bi mogli napisati česa novega o tem zasedanji: bila je to tragikomedija, ki se ponavlja v dvorani sv. Frančifika od leta do leta. Gospdda italijanska so ostali taki, kakoršni so bili, odkar jih poznamo : brezobzirni proti de-želnozborski manjšini, zastopajoči večino prebivalstva. Slednji njih čin pričal nam je, da se politiški in ndrodni — av-takrati v mijodurnejšem pomenu besede. Ta so vam absolutisti, s kojimi bi imela avoje veseljo sama mojstra absolutizma: Metternich in Bach. Ne, slabši ao. Teh dveh državnikov nam ni smeti obsojati toliko strogo, kajti njuna zistema nista bila samo sad osebnega prepričanja in njiju lantnih nazorov, ampak tudi plod zgodovinskih dogodkov, časovnih odnošajev, ter morda tudi okolnosti, da avstrijski narodi takrat Se niso bili zdreli za avtonomijo — ni deželno, še manje pa ndrodno — in svobodo ; a gospoda italijanska se ne sramujejo najgrfie brezobzirnosti niti sedaj, ko so potekla tri desetletja ustanovnemu življenju v Avstriji; niti sedaj, ko imamo temeljne zakone, dijametralno nasprotujoče teoriji o kladivu in nakovalu; niti sedaj, ko so vsi različni narodi države naše politiiki dozoreli toliko, da ni smeti govoriti o superijornih in inferijornih plemenih, tako, da se pregreši oni, ki ae Se vedno klanja tej teoriji, proti načelu svobode in duhu temeljnih zakonov.
M e 11 e r n i o h je bil res nasprotnik vsakateremu narodnemu in svobodnemu gibanju, a slava njegova blestela je pred-letom 1848; Bach je bil res najognje-vitejši zastopnik absolutistiškega načela, a
PODLISTEK. Spomini
na znamenite možć slovenske.
ČJital Vatroalav Hol« v Čitalnici TržaSki dne 9. aprila 1892.
(Dalje)
Iz „bele" Ljubljane vaa popeljem iznova ti ja doli v „zeleni" Štajar, da vam predstavim jednega svojih iskrenih prijateljev. Dotičnik sicer ni bil nikakšen na* roden „Bpasitolj", niti ni prestavljal hribov po slovenski domovini, pač pa je imel glavo in srcć na pravem mestu in to ga je spravilo pred časom pod grudo. In to je bil:
Nedelj ko Ivan, bivši duhovnik Mariborske vladikovine, porojen tam doli na imovitem Murskem polji. Kot preognjevit mladič spri ae je ▼ viharnem letu 1873. v semenišči, ostavil bogoslovske študije ter se posvetil učitelj-atvu. Kulturo no eno svoje delovanje pričel je v H o č a h pri Mariboru, ondu je užival slaBti moderne svoje svobode v neki tesni, nezakurjeni sobici ter se klanjal nekoliko mesecev kmetskim šolskim „Bv&tnikomu nemčurekim; ali kot prosvetljena glava
izginil je s pozorišča že leta 1859, ko jo njega zistem dovel samega sobe ad abaur-dutn —: a sedaj pišemo leto 1892. po Kristusu. Od šesdesetega desetletja sem preosnovalo se je vso javno življenje — v Bocijalnem, politiškem, narodnem in gospodarskem pogledu — od vrha do tal. Blesk platnenimi črkami napisanega člena XIX. naših temeljnih zakonov zatcmnil je teorije omenjenih dveh državnikov tako radikalno, da se izvestno nikdar več ne prikažejo na beli dan iz temne globine. —
A naša italijanska gospoda, ki so toli rada ponaSa se svojo kulturo, se svojim liberalizmom in svojimi simpatijami do bljiž-njega kraljestva italijanskega, — in uprav v tem kraljestvu so konstitucijonalna načrta tako razvita, kakor malo kje drugje —: ta gospdda postavlja se za naših dni v nasprotstvo z duhom časa in z načeli, veljavnimi uprav v oni in isti državi, do katere brez bojazni in javno — časih celo bolj, nego se to atrinja z interesi države naSe — razglašajo simpatije svoje.
Večina deželnega zbora isterskega uvela je strankarsk absolutizem, ki je — to nam izvestno radi pritrde vsi poslanci manjšine — odurnejši in neznoBnejši od vladnega absolutizma za Matternichove in Bachove dobe. Ta dva državnika duŠila sta res svobodo a obemi pestmi, toda vsaj v gospodarskem pogledu sta delila jedua-komernejše solnce in aenco. Večina de želnega zbora isterskega pa je prenesla svoj strankarski fanatizem tudi na gospo darBko polje, čemur je posledica, da ae slovanskemu prebivalstvu Istre ne kršijo Bamo ndrodna in politična prava, ampak da to usmiljenja vredno prebivalstvo trpi veliko materijalno škodo, ter ni deležno dobrot, koje deli darežljiva roka deželne uprave italijanskemu delu prebivalstva. O tem imamo dokazov in vzgledov dovelj izza letošnjega zasedanja deželnega zbora
Že v zapisniku prve seje razžalili so
naveličal se je brzo tlačanstva premogoč nim starokopitneŽem kmetavzarskim ter se vrnil zopet v semenišče. V duhovnika posvečen, zapel je prvo sv. mašo v domači svoji cerkvi pri av. K r i ž u na Murskem polji. Povabil je tudi mene, poleg vseh svojih prijateljev, na svojo „primicijo" Imeli smo se prav izvrstno! Roditelja vesela nad spokorjenjem „izgubljenega sina" svojega, zaklala Bta mu tolsto tele kakor oni svetopisemski oče, t. j. pripra vila sta mu izredno slovesno „gostijo", da se je govorilo o njej po vsem ondotnem okraji. Naš Ivan je bil videti zadovoljen in miren, radoval se je z nami ter snoval visokoleteče načrte ob vzvišenem svojem poklicu, češ, koli ugodna prilika da se mu ponuja za probujanje in poučevanje svojih rojakov. Posebno ga je veselilo, da ga je višji njega pastir poslal oznanjevat sveto blagovestje daleč proč od rojstnega kraja, tija gori na onostran Pohorja. Nastopil je prvo svojo Blužbo namreč pri sv. Martinu poleg Slovenjega Gradca. Ondu sem ga pohodil v jeseni 1. 1878. Našel som ga povsem zadovoljnega in srečnega. Vse gaje rado imelo; kaj pravim, rado imelo — ljubili so ga vsi župljani, zlasti možje, s katerimi so je bil malodane z
plemeniti čut, tleč v prsih slednjega Slovana avstrijskega: čut lojalnosti, čut uda-nosti in zvestobe do presvitle hiše vladarske. V mržnji svoji do hrvatske in slovenske narodnosti potajili so namreč vsklik naših poslancev presvitlemu cesarju, kojo drznost je primorno ožigosal neustrašljivi poslanec Voiarič. Izgovarjali so se sicer z nekim „službenim jezikom" — kateri je, sevoda, italijanski — ter da nikakor ne gre beležiti „t u j i h i z r a z o v." Ta je lepa I Mi bi le radi vedeli, kaj si domnevajo gospoda o deželnem zboru. O da, vsaj vemo : deželni zbor naj bi bil ne* kak v r h n i e k s k u t i v n i organ ita lijanske stranke. Ako je tako, potem seveda ni mesta v tej korporaoiji ni slovanskemu jeziku, ni slovanskim po slancem; potem seveda bi bilo umestno govoriti o italijanskem službenem jeziku. A k sreči, deželni zbor ni to, do česar bi ga hoteli degradovati nasprotna gospoda: deželni zbor ni nikak strankarsk, ampak deželni zastop, vrhna avtonomna oblast v deželi. Deželni zbor je parlament — četudi mu ni delokrog bogsigavedi kako razširen —, t. j. torišče, kjer bodi prilika dana vsem strankam, delovati v prospeh skupnosti. Tu ni smeti govoriti o „službenem jeziku* : tu so vsi jeziki „službeni," kolikor je narodnosti v deželi. Za to pa r e s ne vemo, kako bi označili drznost, da nam govore o „tujih izrazih", kader se v svojem materinem jeziku oglasijo poslanci, zastopajoči dve tretjini prebivalstva dežele.
V parlamentarnem življenju velja res načelo večine. S tem pa še mi rečeno, da bodi veČina brezobzirna in krivična proti manjšini. Če kje drugje, veljati bi moralo parlamentarnim večinam načelo: noblesse oblige. V isterakem deželnem zboru tem bolj, kjer iz razmerja mej strankama v zbornici nikakor no odseva razmerje prebivalstva po ndrodnoati. Ako bi imeli gospdda le iskrico ljubezni do resnice, pravednosti in ustavnih določil, mo-
vsemi pobratil. Kazal mi je fotografijo, na kateri je bil posnet on, sedeč sredi bradatih svojih „pobratimov", kakor božji naš učenik med izvoljenimi učenci svojimi.
„Brate!" vskliknil je vznesen, „to ti je blaženo življenje med tem nepopače-nim gorskim ljudstvom! Jaz ti v nebeškem raji ne želim večjih radostij, nego jih uživam tukaj med prostodušnimi „Reše-tarji."
In kakor da bi me bil hotel uveriti o resnici Bvojih besed, uvedel me jo (bil je isti dan baš sv. Martin !) med zadostne svoje Pohorce in sicer na neko ženitvovanje. na koje je bil povabljen. No, jaz sem bil po svetu okrog že v marsikakšni veseli družbi, ali več odkritosrčne, povsem nedolžne in prijateljske zabave menda niso užili niti na ženitvi v isti Kani Galileji, nego mi tisti dan gori na prisojnem vznožji košato-gozdnega Pohorja ! . . .
Ali evangeljska idila našega Nedeljka. žal. ni trajala dolgo 1 Ko jo šel neko viharno zimsko noč, v debelem snegu, na sp6ved nekam tija gori na Pohorje pod Veliko Kopo, prebladil se je tak6, da je obležal in se je na spomlad moral presoliti v milejši kraj.
ray bi obzirueje postopati se slovansko manjšino. A tudi se staiiš^a svojfga last* nefea interesa; se stališoa svoje lastne bodočnosti, kazalo bi jim, hiti previdnejši glede zatiranja jezika svojih sodeželsnov. Pretečena desetletja so nam pristno zrcalo, v katerem se nam jasno kaže prebujenje, polagani razvoj in konećna zmaga — vzlic velikim in navidezno nepremagljivim zaprekam — nilrodnc ideje mej raznimi narodi Evrope. Po analogoji teh znamenitih in poučljivih dogodkov mora slednjič priti dan, ki prineso zmsge venec tudi narodni ideji isterakega Slovana in s to zmago tudi — večino v deželnem zboru isterskem. Kaj potem P So-li gospdda res toli zasleplji ni, da jim ni prišlo Še nikdar na misel to zanje ve-levažno in morda življnnsko vprašan je P Ako je tako, tem slabše za njih. Da so gospodje, premamljeni po izklučljivi oblasti, ki jo imajo sedaj v rokah, zmožni resno misliti ter ozbiljno motriti svoj položaj, izvestno ne bi bili toli srboriti proti nam. Kaj, ko bi si potem isterski Slovani mislili : „Če ste že uveljavili teorijo o kladivu in nakovalu, pa obdržimo jo; razloček naj bo le-ta, da bomo odslej m i kladivo, in vi nakovalo!" Krasna perspektiva v bodočnost za narodnost italijansko bi bila to — mar nij res P t Najžalostneje za-nje bi pa bilo to, da ne bi imeli niti pravice tožiti, kajti merili bi jim z isto mero — in ni za las slabšo — s kakoršno so oni merili nam.
Iz kratka: se stališča ustavnih načel, koja ao Bi priborila trajno in n e o -m a j I j i v o pozicijo v življenju narodov ; se stališča resnice, pravice, in človekoljubja morali bi drugače postopati proti manjšini, kakor v resnici postopajo. A to je So le moralno, etično BtaliŠče. Kolika pa je materijalna Skoda za vso deželo, izvirajoča iz preziranja jezika deželnezborske manjšine, a zajedno večine prebivalstva P! Koliko utemeljenih interpelacij, ki bi utegnile gmotno koristiti vsemu ptebivalstvu; ko-
Ko je odišel, izpremili so ga prijatelji na kakšnih tridesetih vozeh do postaje Dolenji Dravobor. Ondu so za od-hodnico naročili sodček piva ter se poslovili od njega b čašo v roki. Neki nemški popotniki, videvši to radostno postavljanje, godrnjali so:
Poglejte, kak6 „far" pijančuje s kmeti. Potem ni čudo, da je ljudstvo tak6 zabito 1 „To ni nikakšen „far", temveč d u h o v n i k in ta je naš prijatelj!" pouči neslanega zabavljevalca zaveden Pohoreo. „In baš za to, ker ni „far", zato jo naš prijatelj! Kar pa se tiče zabitosti, pometajte vi Nemci najprej pred Bvojim pragom !" . . .
Prestavili so ga nalašč zbok tega k sv. Martinu priVurbergu; ali brižni moj prijatelj došel je tjekaj baŠ ob neugodnem časi, namreč v majniku. Kakor povsod na kmetih opravljale so se ondu tako imenovane „Šmarnice" zjutraj zarano, in smrtno oboleli naš duhovniški pomočnik je moral vstajati ob štirih zjutraj ter posedati po celo ure v spovednici, kajti tadanji župnik, g. P a v š a (Bog mu daj dobro !) je bil na pol gluh. In to je po svoji bolezni že nejovoljnomu Nedeljku pregnalo vsakeršno veselje do življenja . . .
liko premišljenih nasvetov in predlogov, došlih od strani manjšine v prospeh občega blagostanja, se poizgubi zgol zato, ker večina mrzi oni jesik, t katerem so bili nastavljeni P ! Častite čitatelje prosimo, da pazno prečitajo poročila o letošnjem t »sedanju in prepričajo se, da je bila manjšina veliko bolj produktivna gledč na koristne gospodarske predloge, nego-li večina. A to je povsem naravno : manjšina ima zaslona bo v večini naroda, ona čuti « narodom; dočim je večina izraz samovolje nekoliko stotin imovitih družin, prečudne volilne geometrije ter protekcije z odlične strani. Ona ne more sočuvstvo-vftti z maso naroda, ker so nje interesi dijamentralno nasprotni interesom naroda.
Opirajoči se na letošnja deželnozbor-f>ka poročila hočemo navesti, nadaljevaje (a spis, nekoliko dokazov o istinosti naših trditev. —
Odgovori na interpelacijo glede žalostnega stanja v Istri.
V seji poslanske zbornice dne 12. t. m. odgovoril je ministerski predsednik kot voditelj ministerstva za notranje zadeve na interpelacije: 1. posl. Spinčiča in tovarišev z dne 19. junija (2); posl. Bar-toli-a, 11 i z z i-a in tovarišev z dne 2. julija; posl. P e r i č a, Pfeiferjainto varišev z dne 27. oktobra; posl. L a-g i n j e, Spinčiča in tovarišev z dne 7. decembra preteklega leta. V seji dne 14. t. m. je pa predlagal posl. Spinčič, da se o odgovoru ministra otvori debata v zmislu §. 69. posl. reda. Škoda, da predlog ni bil sprejet. Sicer pa najdejo naši posl. že priliko, da rečejo svojo o omenjenih odgovorih, zlasti pri razpravi o volitvah v zapadnih okrajih Istre ter pri bo-dočej proračunskoj razpravi. Želja naša je bila, priobčiti te ministrove odgovore do-biovno, da bi si mogli čestiti čitatelji — primerjaje odgovore z interpelacijami — Dami ustvariti lastno sodbo. Ker nam pa tega — žal — prostor ne dopušča, navesti hočemo za danas le markantnejše stavke iz odgovorov ministrovih.
Na interpelacijo posl. S p i n č i ć a z dne 19. junija 1891. o »narodnih odno-šajih po Istri in novejth izgredih" rekel jo g. minister, da, kolikor se interpelacija dotika dogodkov v dež. zboru, se mu ne zdi umestno podrobneje o tem govoriti v državnem zboru, ker so to notranje zadeve dež. zbora.
Glede na ostale konkretne slučaje, navedeno po gospodih interpelantih, dal je gosp. minister poizvedovati, ter kaže vspeh teh poizvedovanj, da trditve interpelantov
Prišel sem nekoliko mesecev pozneje v isti kraj in ko sem zagledal po dolgem presledku zopet svojega prijatelja, reči moram, da sem se ga kar ustrašil 1 Bilo ga je samo kost in koža in pa tista ušesa, ki so že od nekdaj prorokovala jetiko, stala so mu kar razpločena od glave. Zagledavši me z dalje, vzkliknol je z otlim svojim glasom :
„No, hvala Bogu; vender jedenkrat zopet človeški obraz, po božji podobi ustvarjen I"
Na moje začujenje, dali tu bivajo zgolj „živali", odvrne mi nejevoljen: „Kaj živali! Tu ti ni druzega, nego hinavci in trcijalke, itd. . .
„E za Boga svetega ! kakć to P" vprašam ga.
„Kaj hočeš? Med „Lileki" smo!" vzdihne prijatelj ter nadaljuje, kakor sam zd-se: „Oj blaženi moji „Rešetarji", kako sem tam živel brezbrižen in srečen, kakor naš Vzvelioar ob Genezaretskem jezeru! Tam me je vse spoštovalo in ljubilo ; tu pa me te potuhnene babe nekam od strani pogledujejo, češ, da sem „liberalec11, „krivo-verec" ali ka-li.w
Pomilujoč ga, da se udaje toli mračnim mislim in krivim sumnjam, prigovar-
trebajo v maršičem popravka. Gospod minister je rekel mej drugim :
Najprvo zatrjujem izrečno, di t po-r c š k e j občini nikoli ni trebalo izvenrednih varnostnih naredeb v to svrho, da bi bili deželni poslanci, osobito pa deželni odbornik S p i n č i č, osobno sigurni ter svobodni v svojem gibanju ; tudi slovenski duhovniki se nimajo česa bati v občini poreški. Trditev interpelacije, da imajo žandarmi strog nalog, točno nadzirati slovensko duhovščino, ni resnična. Ako so žandarmi koga zalotili, zgodilo so je to vsikdar iz zakonitih vzrokov ; nikoli pa niso koga prijeli samo radi živio-klicev.
Gosp. minister je navel potem posamične slučaje, ko so žandarmi koga odveli v zapor; zaključil pa jo svoj odgovor na to interpelacijo nastopno: Iz navede-nt'ga naj visoka zbornica blagoizvoli raz-videti, da oblasti, kakor je njih dolžnost, zabranjujejo izgrede z vsemi sredstvi, po zakonu jim dovoljenimi, ter da vlada stoji na stališču najstrožje objektivnosti glede na narodna nasprotstva, koja obžaljuje naj-iskreneje.
*
* *
Na interpelacijo posl. S p i n č i č a in tovarišev z dne 7. decembra, radi dogodkov povodom državnozborske volitve v zapadnem okraju kmetskih občin isterskih, rekel je g. minister, da je bila pri tej volitvi vsakako huda volilna borba mej nasprotujočima si narodnima strankama, koji sta uporabljali vsa mogoča in tudi nemogoča volilna sredstva. O teh dogodkih je že obveščena visoka zbornica po poročilu le-gitimacijskega odseka, zbok česar g. ministru ni treba spuščati se v podrobnosti, ampak zadošča naj zatrdilo, da so oblasti v vseh fazah volilnega boja postopale povsem nepristransko in v zmislu zakonov ter so pri volilnem činu skrbela za vzdržanje mira in reda, tako, da ni bilo nikakih izgredov navzlic hudemu nasprotstvu.
Osobito pa je naglašal gosp. ministerski predsednik, da so vse pritožbe, navedene v prvi interpelaciji proti upravitelju okrajnega glavarstva v Poreču, povsem neosnovane. Namestil i £ k i svetnik Eluschegg ni zagrešil nikake pristranosti, ter je postopal v vseh slučajih, navedenih po gospodih interpe-1 a n t i h, popolnoma po svojej dolžnosti. Zbok tega obžaluje gosp. ministerski predsednik, da se na podlagi pomanjkljivih informacij izrekajo sumničenja proti zaslužnim državnim uradnikom.
Slednjič je zagotovil gosp. ministerski predsednik, da se bodo državne oblasti vsikdar držale skrajne nepristranosti pri svojem poslovanju v volilnih Btvareh, ter
jam mu, da si vse to otepe is glave, ali on zamahne z roko :
„Kaj boš tisto ! Saj me vidiš, da ne bodem več dolgo trave tlačil! Naj pa bo v božjem imenu! Mati me je hotela videti v „zlatem plašči* — no, to željo sem njej izpolnil. Amen !"
Morete si pač misliti, da me je ta prijateljeva odpoved mlademu svojemu življenju toli globoko pretresla, da sem se bridko razjokal in — on z menoj.
Potem pa se je vzpel po konci, na-točil čaše ter napil ves oduševljen :
„Vatroslave! Na sviđanje tam na onem svetu, kjor ni dvojezičnih licemer-cev niti krmežljavih svetohlink !"
In trčila sva krepko, da jo zažvenke-talo tija doli do Drave, izpila In so poljubila ter se razšla, ne da bi se bila kedaj še videla v tem življenji, kajti pol leta pozneje so zagrebli njega tam doli na sredi opevane „slovenske Tesalijo", namreč pri sv. Križu na Murskem polji.
Nedeljko je bil mladenič izredno nadarjen, razboren in svobodoljuben ter odločen narodnjak v svečeniški halji, kakor-snih je v sedanji dobi kaj malo na SIo-I venskem. —
da se hočejo vsikdar in z vsemi zakonito dovoljenimi sredstvi protiviti narodnim na-sprotstvom.
* *
Na interpelacijo posl. Periča, Pfei-f e rj a in tovarišev, tičočo se dopolnilne volitve jednega poslanca za državni zbor v zapadnem volilnem okraju kmečkih občin isterskih, odgovoril je gosp. ministerski predsednik najprvo na pritožbo, trdečo, da se je vlada vtikala v prvotne volitve. Gosp. minister naglaša, da so bile prvotne volitve završene že dne 27. oktobra, volitev poslanca se pa je vršila dne 30. oktobra; po takem ni bilo niti mogoče, da vlada premeni kar si bodi, kar se je odredilo s kompetentne strani za to volitev.
G. ministerski predsednik dal se je natanjčno obvestiti o volilnih dogodkih, koje so gospoda interpelanti naglašali konkretnim načinom. Na podlagi teh poizvedeb je gospodu ministru možno zatrditi, da so oblasti na podlagi izkustev, pridobljenih pri poslednji volitvi, postopale koliko možno še bolj obzirno, da se izognejo kakoršnim bodi konfliktom.
Tako so odredila, da se je volitev v Kopru in Poreču vršila na periferiji mestnih zidov v ta namen, da kmečki vo-lilci ne pridejo v dotiko z agresivnimi elementi mestnega prebivalstva.
Ker
se je v Pomjanu povodom občinskih volitev v mesecu septembru 1891. rušil mir na nevaren način, volilo se je pri tej volitvi, mesto v volilnih prostorih v glavni občini Pomjanski, v Ga-žonu, ker ni bilo mogoče kje drugje najti primernih prostorov. Da to ni oviralo udeležbe, dokaz je okolnost, da bo je od [556 vpisanih volilcev vdeležilo volitve 516 voliloov.
Gospod ministerski predsednik je potem pojasnjeval, zakaj se je morala ponoviti prvotna volitev v Poreču. Insinuacija, kakor da se je hotelo doseči uspeh, Slovanom neugoden, je torej neutemeljena.
V Miljah so zahtevale nekatere osebe, ne imajoče volilno pravo, da se jih pripusti k volitvi potem, ko so vse upisane osebe oddale svoj glas. Ker volilna komisija ni hotela UBtreči tej zahtevi, zapustili so hrvatski v o 1 i 1 c i (pardon, ekscelenca: slovenski voli 1 c i! Opomba uredništva) kričeč in grozeč volilne prostore. Napadalo se jih ni z nijedne strani.
Slednjič je zatrdil gospod ministerski predsednik izrečno, da se pri teh volitvah ni dogodilo ničesar, kar bi moglo vzbujati kakoršen si bodi dvom glede na nepristra-
Od zelene Mure preselite se z menoj za hip zopet v priznano Bredišče naše domovine. Ondu sem leta 1873. preživel jedno samo uro na vrtu bivše gostilne tPri zlati zaponitt z nadejevitim pisateljem slovenskim, ki je potem istotako mnogo prerano padel pod smrtno koso. In ta znameniti mož je bil:
Ogrinec Josip, bivši profesor na veliki gimnaziji v Vin-kovcih. Ker sem ga videl in govoril ž njim samo tisto kratko uro, ne vem vam o njem povedati druzega, nego da je bil videti jako uljuđen in simpatičen človek, c katerim bi se dalo pogovarjati po cele noči . . .
Leta 1885., ko sem potoval po Banatu in Sremu, pohodil sem njegov grob na Krinkovškem pokopališči. Poročal sem potom v „Ljubljanskem Zvonu", da nima ne spomenika ne križa, sploh nikakšnega znamenja na gomili. Opominjal sem takrat slavno naše „Pisateljsko društvo", da bi se spomnilo imenovanega pisatelja slovenskega, zakopanega daleč tam doli v slavonski zemlji; ali, kakor je videti, moj opomin je ostal — glas vpijočega v puščavi. —
(Dalje prih.)
nost in zanesljivost vladinih organov, k o j i s o sosedovalipri ▼ o I i t ▼ i.
Politični pregled.
Notranja dsžalr
Ker je nedavno nek ljubljanski list hotel nekako zagovarjati naredbo pravosodnega ministra, grofa S c h o n borna, glasom katere se osnuje v Teplicah (na Češkem) po želji Nemcev novo okrajno sodišče, — češ, da ta naredba bode koristila celo Cehom samim — zanimivo je vedeti, kako misli v tem pogledu vrhni vodja prezmernih Staročehov, g. dr. Ladi« slav Rioger. To svoje menenje izjavil je dr. Ripger na Hijajen način. Kakor znano izstopila sta vsled omenjene ministerske naredbe Staročeha dr. Mattuš in dr. Žatka iz komisije za opredeljenje okrajev. Predsednik višjemu sodišču Praškemu, vitez Rummler, pozval je na to dra. Riegra, da imenuje v to komhijo dva druga zastopnik a naroda češkega. G. dr. Rieger je v razsežnem in izborno utemeljenem pismu odklonil to zahtevo izrazivši svoje menenje, ki se strinja povsem z men en jem vsega na roda češkega, po takem torej tudi dra. Gregra. Ako torej dva taka ekstrema v politiškem življenju naroda češkega soglasno obsojata ministersko naredbo glede na osnovo novega sodišča v Teplicah, ne zdi se nam prav verojetno, da bi bila koristna narodu češkemu.
Državni zbor. Iz seje dne 12. t. m. omenjati nam je še govoru dalmatinskega poslanca B i a n k i n i j a proti predlogam o dunajskih prometnih napravah. Govornik bi rad dozvolil 1h toliko, kolikor je res potrebno, da se pomaga ubogemu ljudstvu. Toda mi zastopniki raznih n&rodnosti in dežel — rekel je govornik — ne smemo puščati v nemar svojih žalostnih odnošajev. Dalmacija je brez železniške zveze z monarhijo ter tudi z vsem izobraženim svetom. Ptujci, prihajajoči v Dalmacijo, uprašujejo se, jeli ta dežela pod avstrijsko ali turško upravo P Mi nimamo železnice, nimamo cest, nimamo trgovine, ni obrtnije, ni industrije. Po vsej Dalmaciji razširjeni so močvirji, prouzro-čujoči mrzlic«. Ako poleti ne dežuje kaka dva meseca, mrjo ljudje iu gineva živina vsled žejo ali pa uživanja nečiste in nezdrave vode. Po nekaterih krajih morajo ljudje po loti za višjo ceno kupovati vodo, nego morejo prodati vino vsled nesrečne trgovinske pogodbe z Italijo, koja pogodba znači poslednji udarec Dalmaciji. Ljudje se izseljujejo bolj in bolj. Paroplovba je uničena; ribarstvo propada, ker morajo domači ribiči plačevati davke, a ptuji italijanski ribiči so oproščeni. (Posl. dr. Lang: To je krivica ! — Posl. Laginja: In vender je tako! — Poslanec Gregorec : In ostane tudi tako !) Veliko je vasij, ki nimajo cerkve. Staro cerkve so zaprli radi nevarnosti, da ne bi se zrušile, novih pa niso zidali. Ljudstvo ne more torej izpolnjevati svojih verskih dolžnosti; in le tedaj, če vreme dopušča, služi ao sv. maša in deli sv. obhajilo — pod k a-kim drevesom. Tako delajo divjaki v pragozdih afričanskih. Zato pa se ne smete čuditi, ako le težko glasujomo za slednji novčić, ki ni namenjen za resnične potrebe naroda in države. Dajte Dalmaciji, kar absolutno treba za življenje ; dajte tudi drugim slovanskim deželam, kar jim gre, potem čemo glasovati za vse, kar želite, tudi če ne bi bilo potrebno.
V seji dne 14. t. m. predložil je finančni minister dr. S t e i n b a c h predlogo o urejenju valute. O teh predlogah spregovorimo obširneje nižje doli. V tej seji predlagal je pOBlanac S p i n č i č , da se otvori debata o odgovoru minister-akega predsednika Taaffe-a na znane in-
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti" k štv. 41.
terpelacije. Predlog se ni vsprejel. Značilno sa valutne predloge je, da jih je zbornica vsprejela zelo hladno. Potem se je nadaljevala debata o prometnih napravah dunajskih. Posl. D i p a u I i se je protivil nameri preosnovati dunavski kanal v sim •ko pristaniiče. Glede na nevarnosti, ki se kopičijo na socijalnom obnebji Evrope, treba — ne brigajoč se za naklonjenost začasnega javnega menenja — vestno promotriti vsak izdatek. V permanentni odsek za kazenski zakon izvoljen je mej drugimi tudi dr. Ferjančič, v davčni odsek pa posl. R o b i č. Posl. dr. L a g i n j a je vprašal ministerskega predsednika, kako se v smislu deželnega reda za Primorje cesarju na znanje dajejo razprave, predlogi in interpelacije do vladnih organov in deželnega odbora, ki se vrše v hrvatskem jeziku v deželnem zboru isterskem, ker se hrvatske interpelacije ne nahajajo v zapisnikih deželnega zbora P Posl. L u e g e r je zahteval, da se postavi zadeva S p i n-čičeva na dnevni red, to je: predlog posl. Pacaka. Predsednik scbornioi je odgovoril na to, da po opravilnem redu imajo vladni predlogi prednost. Dr. F e r j a n-6 i č je stavil predlog, da vlada takoj poizveduje o škodi, ki jo je prouzročila zadnja povodenj na ljubljanskem barji, ter da aahteva od zbornice potrebni denar, da se dd poškodovancem primerna podpora.
V	seji dne 17. t. m. nadaljevala ae je debata o prometnih napravah dunajskih, Zbornica je vsprejela z veliko večino 3. in 4. odstavek, ki sta najvažnejša. Nekateri konservativni poslanci trudili so se z vso svojo zgovornostjo, 'da bi se v interesu države in davkoplačevalcev premenili nekateri načrti. Mladočeh K a i s 1, kot generalni govornik proti, je rekel, da obsoja tako investioijako politiko, ki si izbere jedno samo točko, ter jej žrtvuje milijone; ampak govornik bi bil za tako politiko, ki se ozira jednakomerno na koristi vseh deželA. Njegova stranka ni nasprotna mestu dunajskemu, ampak Dunaj je nam ptuj kot politiška institucija, kot kvintesenca vladnega zistema.
V	seji dne 18. t. m. predložili so slovenski poalanoi interpelacijo do pravosodnega ministra, ker jo deželno sodišče ljubljansko v nekej pravdi izdalo nemški „Beiurtheil" vzlic istini, da je bila tožba slovenska in je tudi zapisnik ob in-rolutaciji spisov slovensk. Le toženec je vlagal nemške spise. Tožitelja sta se pritožila na višje deželno sodišče v Gradcu, a to poslednje jima je izročilo nemško odločbo z utemeljevanjem, da se je to zgodilo s ozirom na to, da je od uvedenja splošnega sodnega reda z dne I. maja 1881. pri sodiščih na Kranjskem nemščina v deželi navadni jezik.
V	tej seji odgovoril je g. ministerski predsednik na interpelacijo posl. S p i n-č i 6 a radi izgredov v V i š n j a n u in B a r t o 1 i-a radi postopanja okrajnega gla« varstva Puljskega pri volitvi v Kanfanaru. V svojem odgovoru je naglašal tudi, da kanfanarska duhovnika nista storila ničesa napačnega.
V	tej seji vsprejela se je tudi vsa predloga o prometnih napravah Dunajskih.
Zakon ob uvedenju nove valute predložil se je dne 14. t. m. poslanski zbornici. Minister finano je namreč predložil šest zakonskih načrtov, mej ko-jimi se jih pet dostaje nove valute; se šestim pa se pooblašča finančni minister premeniti v 5% papirnato rento, prosto pristojbine, 5®/0 obligacije predarlske že leznice, 48/10/° obligacije Rudolfove železnice. Dva izmed teh načrtov obsegata podlago za premembo novčno veljave: eden določuje valuto kron, drugi obsega novčno pogodbo z Ogersko. Nova veljava bodo v zlatu. Novčna jednota bodo krona, ki ae razdeli v 100 vinarjev (heller). Podlaga je določena s tem, da si bode za 2952 koron rabilo 900[1000 kilogr. finega zlata, radi česar se bode iz kilograma zlata skovalo 8280 kron. Zlati novoi bodo samo
novci od 20 in 10 kron. Razun normalne teže je tudi določena teža, ki določuje meje *a sprejemanje zlatega denarja v zasebnem kroženju. Zlati denar se bode koval na račun države in na račun zasebnikov. Tudi dukati ali „cekini" se bodo v prihodnje še kovali kot trgovinsk denar. Opusti se pa kovanje dosedanjih komadov po 8 in 4 gold. v zlatu. Razun rečenih deželnih novcev v zlatu se puste še dlje časa v prometu deželni novci v srebru avstrijske veljave. Sedanji goldinar v srebru je enak dvem kronam. Kot drobiž nove valute se bodo kovati srebrnjaki in sicer: novci po jedno krono, novci po 50 vinarjev, novci iz nikla, po 20 in po 10 vinarjev, drobiž iz brona po 2 in po 1 vinar. Za kovanje srebrnega denarja se bode rabilo 885[1000 fino srebro ter se bode iz jednega kilograma tega srebra skovalo 200 kron. Novci iz niklja se bodo kovali iz čiste rude; novci po 20 vinarjev bodo tehtali 4 grame in oni po 10 vinarjev 8 grame. Bronen drobiž se bode koval iz zmesi od 95 delov brona, 4 cina in 1 dela cinka. Drobiž se bode koval samo na račun države. Za Cislitavijo se izda za 140 milijonov kron denarja v srebru, 42 milijonov novcev iz niklja in 18a[10 milijonov drobiža iz brona. Sedanji srebrni in bakreni drobiž se odpravi iz prometa. Dokler se ne prepovć zakonito, ostane sedanji srebrn drobiž Še v veljavi. Papirnat goldinar jo do nove odredbe zmirom veljaven za dve kroni. Določi se • poznejšimi zakoni, ke-daj se splošno uvede nova veljava ter se uvede posilno plačevanje in računanje s kronami. Pogodba z Ogersko določuje, da se mora denar, kovan na Ogerskem, sprejemati kot domač. V obeh delih države se bode skovalo 200 milijonov kron v srebru, 600 milijonov drobiža od nikla in 26 milijonov novcev od brona. Odnošaj mej obema deloma se določi 70 : 30. Obe vladi predlagati zajedno zakonske predloge za pogašenje (izbrisanje) državnih papirjev. Stroški za to pogašenje v znesku 312 milijonov goldinarjev bodeti nosili obe državi v razmerju 70 in 30. Ob svojem Času se bodo storili potrebni koraki za uravnavo papirnatega prometa ter določila doba, ko se prično izplačila v zlatu. Pogodba je veljavna do 1. 1910. Pozneje bodeti obe vladi dokončali pogovore gledfe na izdanje posebnih naredeb o zakonitoj zapovedi, da se upelje posilno računanje v kronah ter zajedno odredbe gledfe na občni novčni promet v zlatu in papirju. Tretji zakonski načrt određuje, da se morajo plačila v zlatu vršiti v naoijonalni veljavi po razmerju 42 gld. v zlatu za 100 kron. Četrti načrt pooblašča avstro ogersko banko, da menja v državne papirje zakoniti zlati novec po nominalni vrednosti. Peti načrt pooblašča fin. ministra, da izda posojilo za pridobitev potrebnega zlata sa kovanje novoev. To posojilo se bode izdalo v avstrijski renti v zlatu po 4°[0, prosto pristojbin z namenom pokupiti zlata za sne-sek 183,456.000 avatr. gold. v zlatu. To zlato se bode koj prekovalo v krone ter shranilo pod nadzorstvom posebnega par-lam. odseka.
Dne 8. junija slavili bodo po Ogerskem petindvajsetletnico kronanja cesa rja Frana Josipa kraljem Ogerskim in cesarice Elizabete kraljico Ogersko. V Budimpešti pripravljajo se vetike slavnosti, sam cesar pride dne 6. junija tjakaj. Cesarja bode pozdravil državni zbor korporativno.
Volitve v hrvatski sabor se bodo vršile v dobi od 30. maja do 4. junija. „Zmagala" bode seveda vlada s pri-pomočjo poznanih izdatnih sredstev, ki ne zgreše nikoli svoje svrhe.
Vnanje države.
Novo ministerstvo italijansko se je osnovalo. G i o 1 i t t i je prevzel prodsedništvo, notranjo zadeve, in začauuo tudi državni zaklad, Brin vna-njo zadeve, B o n a o c i pravosodje, E 1 -lena finance, Peli oux vojno, S a in t-
Bon mornarico, G e n a 1 a javna dela, L a c a v a pol jedelstvo, Martini nauk, F i n o c h i o r o - A p r i 1 e pošto in brzojav.
Dno 15. aprila vršile so se volitve v poslansko zbornico Grško. Privrženci Trikupisa so si priborili sijajno zmago. Vladnih privržencev je izvoljenih samo 12. Propalo je tudi več ministrov.
DOPISI.
Iz Pomjana, dne 10. maja 1892. [Izv. dop.] — Iz nekega uradnega dopisa, do-šlega iz Trsta, od 21. junija 1872. je razvidno, da smo mi Pomjanci že pred dvajsetimi letmi spoznali veliko potrebo, popraviti in razširiti si farno cerkev. V ta namen smo gojili srčno željo in veliko veselje. Ali za take stvari treba je v prvi vrsti denarja. Pokojni gosp. župnik Andolšek, katerega so pomjanski lahoni s pomočjo kuge, došle na Pomjanščino, kruto in krivično preganjali, kakor pričajo bližnji sosedje, — kakor so preganjali vse njega prednike, začenši z župnikom Josipom Uršičem v letu 1837. — že ta župnik je uabiral in spravljal marljivo denarne pomoči v to Bvrho. In res je prejel blagodušnih darov v skupnem znesku 800 gld. leta 1873 in 1874. A mesto da bi se bil ta denar naložil obrestonoano, dokler ne naraste do potrebne Bvote, prisilili ao nekaterniki mej tedanjimi občinskimi možmi g. župnika, da je poaodil denar občini. In to se je zgodilo brez postavnega dokumenta, samo na podlagi jednega privatnega pisma. Zakaj, kam in kako so oni potem ta denar potrosili, dokazuje dovolj žalostna pritožba, odposlana visokemu r. k. ministerstvu za uk in bogočastje dne 20. februvarja 1. 1889 s 27 prilogami in po dopis v „Edinosti" št. 53 u Pomjanščine 30. junija 1891. „Pro bono pacis". Kakor hitro se je sedanji gosp. župnik kot predsednik stavbenega odbora za zidanje nove cerkve, jel zanimati za stvar, nastal je ogenj v strehi, ki še zdaj gori. A gospod župnik ni izgubil poguma radi tega, ampak išče marljivo nadaljne pomoči, kajti razne komisije so konstatovale po izvedencih silno veliko potrebo, da se cerkev popravi, in celo nevarnost, da bi se pri-godila kaka nesreča. Toda, kadar gre za božjo čast, hudič ne neha delati zdražbe in sitnosti.
Pomjanski lahončeki dokazujejo ob-lastnijam ustmeno in pismeno, da ni nobedne nevarnosti ter sučejo stvar tako dolgo, dokler ne izpodbijejo že obljub* Ijene' visoke pomoči. To je najboljši dokaz, kako malo jim je mari za čast. Božjo in za njihovo cerkev. A uprav po stanju cerkve je lahko spoznati, kak duh vlada v dotični fari! Slaba, razrušena, revna farna cerkev — da-si sem ter tje leto za letom pokrpana — začela je zdaj kazati pomanjkljivosti; zgorni strop je zadel pokati, se rušiti in odpadati. Dvakrat že se seje dogodilo. Kaka nevarnost za ljudi, ako bi se bilo to dogodilo med službo božjo ! Politična oblast je dala cerkev zapreti, a k sreči, imamo malo kapelico: cerkvico Matere Božje v vasi. Kaj pa zdaj početi PI Gospod župnik loti se dela vnovič v nadi, da bode s pomočjo sedajnega vladnega komisarja mogočo prepričati protivnike ter izvršiti poprave na razrušeni farni cerkvi. V sporazumljenju in v dogovoru b farnim predstojniŠtvom napravil se je nov načrt, po katerem bi se cerkev razširila za 2Va metra in pa zvišala za 1 meter, ter bi se napravila nova zakristija	metre dolga in 3>/s
metre široka, katero delo bi bilo veliko bolji, lepši, in varnejši ter bi prouzročilo manj stroškov, nego po prvem načrtu. Tudi prevdarek za vse te stroške je pokazal samo primanjkljaj pičlih 600 gld., katerega naj bi zložili farani prostovoljno, po zmožnosti in v letnih obrokih, da ho delo precej začne. Dno 8. t. m. po službi božji sklicali so se vsi gospodarji na dogovor pred cerkvijo. Vladni komisar
dokazal in razložil jim je temeljito potrebo poprave farne cerkve, oziroma nje razširitve, proseč jih, da vsak gospodar ponudi in podpiše, kolikor mn je drago, da bo plačal. Razun male peščice lahon-skih prodanoev in zastaranih cerkvenih nasprotnikov, podpišejo vsi, vsak po svojej moči. Samo lahonska stranka, omamljena po kugi, ki še vedno vlada med njimi, gledala je od daleč ter se protivila strastno, češ, da njim zadostuje stara cerkev ter da ne potrebujejo druge. Celo vladnega komisarja je razsrdilo to postopanje, tembolj, ker se mu je očitalo, da sedaj lahko vidi, kaka da je lahonska stranka. Zato se mu niti ne čudimo in ne zamerimo, da se je pri priliki izrazil : „gente maladetta ;" samo to moramo pristaviti, d a n e m i vsi zaslužimo ta naslov, ampak le tista lahonska stranka, o čemur se je lahko prepričal dne 8. t. m. na javnem prostoru pred cerkvijo. Res : ne „gente", ampak to je „partito maladetto". Za cerkev jim ni mar; ko bi jim bil pa kdo na kvaterni petek spekel na javnem trgu kako smrkavo kravo ter jim podaril par čebrov vina — kakor takrat, ko ao se vračali iz Gažona po'tisti piškavi zmagi — to bi videli, jkako bi ae nalivali ter regljali: „Vivva la bella Istria italiana, m . . . . por i croati e anche i preti . . .!" Da, za duhovniki so metale „kapuzove glave" „pomedore" in kosti, katere bi morda sedaj radi obirali: sedaj, ko ni volitev in koperaka gospoda ne siplje denarja.
Poslušalec pri zborovanju.
Različne vesti.
Nujna prošnja. Vse ons, ki so nam kaj na dolgu — bodisi na naročnini, ali pa za oglasa — prosimo najnujnejše, da poplačajo ovo] dolg, ker tudi mi imamo svoje dolžnosti.
Konfiskacija. Poslednjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pred-8edničtvo radi članka „Stalnost n e m-štva v svetovnem pomenu". Radi tehniških zadržkov v tiskarni nam ni bilo možno prirediti druge izdaje. Donas smo pridejali listu prilogo dveh Btrani.
Osebni vesti. Dosedanji voditelj deleg. okrajnega sodišča, dež. sodišča svćtnik Bogdan Trnovec premeščen je k deželnemu sodišču. Na njega mesto pride dež. sodišča svćtnik grof D a n d i n i. Ob tej priliki izražamo željo, da bi novi voditelj okrajnemu sodišču oatal zvest onim načelom glede jezikovne ravnopravnosti, katerih se je držal njega prednik.
Določba velike, načelne važnosti, kar
se dostaje jednakopravnosti našega jezika pri tukajšnjih sodiščih, došla je te dni od najvišjega sodišča. Za danea naglašamo le to, da omenjena določba pravi, da je slovenski jezik v deželi navaden jezik ter da ae ni rušila postava s tem, da se je vsprejela dotična s 1 o-venska peticija in tudi obravnavala slovonski.
Za jednakopravno8t jezikov pri državnih Železnicah. Te dni mudil so je v Trstu predsednik državnih železnic, g. Bi-1 i n a k i. Priliko to je porabilo predsed-ništvo političnega društva „Edinost", da se potegne za jednakopravnost jezikov pri državnih železnioah. Gospod Bilinaki je vsprejel g. prof. M a n d i č a jako prijazno ter pazno poslušal njega prošnje. Glede izraženih želja pripoznal je brez ovinkov) da so opravičene; obljubil je, da se hoče takoj informovati ter ustreči zahtevam kolikor je le mogoče. Pripomnil je tudi, da je že povodom svojoga potovanja po Istri izjavil strogo zahtevanjo, da so železniški uradniki vošči deželnim jezikom. Po teh izjavah odličnoga dostojanstvenika smemo se nadejati, da krenemo pri državnih železnicah kmalu na bolje glede jezikovne ravnopravnosti. Vsaj si ne moremo misliti, da smo tudi tu čuli — same besede.
Proti namerovanemu vrajenju valute.
Predvčeranjim je bil v meatnej hiši Du-najskej velik shod, kojega so priredili znani voditelji antisemitov. Na shodu so prote-stovali proti namerovanemu urejenju valute. V dvorani je bilo nad 3000 ljudi. Navzočih je bilo tudi več poslancev, mej temi poslanca Spinčič in Laginja. Druzih 3000 ljudi je stalo pred mestno hišo. Govorila sta dr. Lueger in princ Lichtenstein. Po zvršenem zborovanji je ljudstvo priredilo prisrčno ovacijo dru. Luegerju. Ljudje •o ga prepevajo spremljali po „Ringu" v tolikem številu, da so ovirali promet iz-vožčekov. Uredništvo „Naše Sloge" in predsedništvo političnega društva „Edinost" odposlala sta na shod brzojavki, pritrje-vajoči sklepom shoda. Velika udeležba in pa pojavljajoče se navdušenje ob tej priliki, pričata, da ugled liberalcev na Dunaju pada od dne do dne. In zato moramo biti hvaležni dru. Luegru in tovarišev na njih delovanju. Z vsakim porazom nemških liberalcev pred sodnim stolom javnega mene-nja približujemo se zaželjonemu cilju: pomirjanju narodnosti.
Tržaški mestni svet imel je predvčeranjim zvečer svojo sejo. Na interpelacijo Combijevo prijavil je gosp. župan, da je ministarstvo oprostilo Lloydovo društvo dolžnosti, dotekniti se pristanišča v San-tosu, dokler traja tam rmena mrzlica. Municipalnoj delegaciji se je naložilo, najprej zaališati finančni odsek potem pa preštudirati postavne načrte za preosnovo davkov, ter zadevo predložiti zbornici, da sklepa o njej. Na predlog municipalne delegacije dovoli se kredit 60.000 gld. za zgradbo 4 zidanih paviljonov za 100 postelji na zemljišču nekdaj Simeo-nijevem ; to zemljišče se priredi kot bolnica za nalezljive bolezni. Predloga muni-cipalno delegacije, tičoča se nakupa zemljišča za mestnega konjederca, postavi se raz dnevni red, ker so mej tem došle druge ponudbe.
»L'Adria* — priloga uradnemu listu
—	blagoizvolila je v svoji številki od nedelje baviti se precej obširno i našo malenkostjo. Klanjamo se jej na tej blago-naklonjenosti, o katere) smo dosedaj — žal — čuli bore malo. Velecenjena „L'Adria" se čudi „našemu dobremu spominu," da vemo natanjčno, kako je doslej tiskala ime znanega Uccekarja, prijatelja anarhistov, ko se niti ona sama — ali kakor pravi: nessuno di noi — tega ne spominja. Nismo toli negalantni, da bi hoteli ugovarjati častitej dami. A tudi ona naj nam blagohotno oprosti, ako smo kon-statovali fakt — naš „dobri spomin" nam je pripomogel k temu — da je tiskala ime Uccekarja s slovenskim pravopisom prvo-krat onega usodnega dne, ko bo v stanovanji tega goBpoda zasačili — anarhista. Nas je to zbodlo v oči z ozirom na okolnost, da se nam Slovencem podtika — in to se strani,rne baš nasprotnej častitej „L' Adrii"
—	marsikaj, o čemur se nam niti ne sanja. Kaj čete, prečastita dama, preveč „prijateljev" imamo mi Slovenci.
Z veseljem vzeli smo pa ad notam zatrdilo „L1 Adrie", da ona ne mrzi Slo-vencev ter da smo jej tudi mi bratje, kakor Nemci in Italijani. Toda naše veselje ni nekaljeno, kajti naš „dobri spomin" nam zopet pravi, da mnogokateri ;čin, izvirajoč iz krogov, ki so z „Adrio" v bližnjoj dotiki, ne priča baš o posebnem bratskem sočutstvovanji. Ne z besedo, ampak v dejanji bodite nam bratje! „L' Adria" se izgovarja, da jej je ime Učekarja, pisano z akcentom, tako došlo z dotične strani, Kateraje ta dotična stran? Vsako krivdo zvračati na korektorja, pa vender ne gre.
Zavarovalnica delavcev proti nezgo dam. V „Indipendenteju" čitamo, da se je Sklenilo (kdo je sklenil P P?) premeniti dosedanji naslov, ki se ima v bodoče glasiti „L' Istituto d' assicurazione per gli infur-tuni huI lavoro in Trieste*. Odpadle so torej v naslovu: Primorska Kranjska in Dalmacija. Tajnikom zavarovalnioe pa da
se je imenoval dr. Ferrucio C i m a -d ori. Prosili bi nujno pojasnila, kako so bile mogoče te premerabe, ko vender v načelništvu sedi mej drugimi 10 odbornikov — iz Ljubljane!!! Kajti dobri „Indipendente" imel je takoj primerno konkluzijo pri rokah : ker se naslov glasi >a Trst in ker so tržaški delavci Italijani, bodi ta zavod izključljivo italijanski Iz verodostojnih uradniških ust amo pa čuli, da so ogromna večina zavarovancev — Slovani. Pojasnila prosim torej. —
Odbor političnega društva „Edinost"
ima svojo zadnjo Bejo v četrtek, dne 26. t. m., ob 10. uri predpoludne. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se udeleže te seje.
Obftni zbor polit, društva BEdinost" bode v nedeljo dne 29 t. m. ob 10. uri predp. v prostorih »Del. podp. društva".
Občni zbor „Tržaškega Sokola" bodo zadnjo nedeljo, to je, 29. dan meseca maj-nika, v društvenih prostorih.
Volilni Shod „Tržaškega Sokola" bode danes ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. Bratje Sokoli so naprošeni, udeležiti se tega posvetovanja v mnogobrojnem številu.	Nekateri člani.
Pevci „Slov. pevskega društva" ao naprošeni redno zahajati k vajam, ker se bliža dan veselice v „Mondo nuovo".
Popravek. Veat, priobčena v zadnji številki „Edinosti" o konstituiranju odbora „Del. podp. društva", je popraviti tako, da je bil tajnikom izvoljen gosp. Ivan U m e k , ne pa Ivan Musk.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Graška izvanakademiška podružnica, pod izglednim prvomeatništvom g. Fr. B r a d a š k e, gimn. ravn. v pokoji, vrlo napreduje. Njen blagajnik, g. F r. II r a š o v e c , sodnik v pokoji, nam je na račun letošnjega leta že poslal 69 gld. 75 kr. V gmotnem oiiru ao podružnici zaalomba požrtovalni tamošnji Slovenci, mej njimi neimenovan imenitni domorodec, ki ji daruje vaako leto 10 gld„ živahnost in zanimivoat skupščin pa povišuje lepo petje naše Graške akademične mladine. — Goriška moška podružnica je imela 1. maja svoj letni občni zbor. Kot druga leta, skrbelo je načelništvo tudi letos prav po očetovsko za otroška vrtca v P e v m i in P o d g o r i. Oba zavoda prav dobro vspe-vata; v prvi hodi nad 60 otrok, še več pa v drugi, ki ima svoje zavetišče v lepih in zračnih proatorih ondašnjega »Kat. bralnega in političnega društva." — V podružnično načelništvo so bili izvoljeni: prvo-mestnik g. dr. A. G r e g o r č i č, prof. bogoslovja, tajnik g. A. Š a n t e 1, gimn. prof. blagajnik g. V. K a n o 1 e r, učitelj in posestnik ; namestniki so : g. A. GabršČek, urednik, g. K. P r i n d i č in g. A. Fon, posestnik in krčmar. Podružnioa ima 14 uatanovnikov, 69 letnikov in 5 podpornikov. — Število udov in pa nabrani denarni zneski so priča požtovalnoBti goriških rodoljubov, posebno če se uvažuje, da so prav isti rodoljubi tudi posebni pospeše-vatelji „Sloge", ki vzdržuje slovensko tro-razredno dekliško šolo in otroški vrtec v mestu. — Da nam je Goriško meBto zelo naklonjeno, jasno svedoči zadnjič znamo-vani dar gg. bogoslovcev, ki smo jih zato že v drugič vpisali kot svoje pokrovitelje z~znamko : „Slovenski goriški bogoslovci 1. 1892." — G. Janko Leban, šolski voditelj in slovenski pisatelj v Bogunjah pri Cirknici, nam je podaril 25 izstisov svojih : Iskric, 1. zv.; gg. J. Čude n, vpokojeni stotnik, I. Pokoren, učitelj, in župan M. Š u -š t e r č i č so nam v veseli družbi v H o r-julu naklonili vsak po 1 gld. — Svojima podružnicama ob bistri Soči in črni Muri izreka svoje priznanje za neumorno delavnost, gg. darovalcem pa iskreno zahvalo.
Došlo je naslednje oveselilno pismo : „Pošiljam priloženih 28 gld. v gotovini in hranilno knjigo mestne hranilnice v Ljubljani za 72 gld., skupaj torej 100 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda s prošnjo, da
se Litijske in Šmartinske Slove n k e vpišejo kot p o k r • v i t e 1 j i c e, katere bo zastopala g. Marija Zore, soproga Smartinskega župana. Pri nabiri tega stotaka imajo največ zaslug gospe in gospice : Josipina Bartol, Kristina in Minka Demšar, Franja Grilje, Ivana Knaflič, Ne-žika Lenček, Ana in Roza Lušin, Egida Orožen, Josipina Šot, Milivoja Vončina, Milivoja Watzak in Marija Zore, ki vsak mesec vplačujejo za družbo sv. Cirila in Metoda in ao vrh tega tudi o priliki amrti g. L. Tura — brata občeapoštovane in priljubljene gospe Svetčeve —, namesto venca darovale družbi po 1 gld., skupaj 13 gld.; domorodua gospica je vsled srečnega izida neke prepirne reči darovala 5 gld. — Z odličnim peštavanjem ! L 1 j ud-mila R o b 1 e k." Ko radostno in hvaležno oznanjamo slovenskemu svetu ta veliki dar malega Litijsko-šmartinskega ozemlja, javljamo, da so ž njim postale ondotne Čast. Slovenke že v tretje pokroviteljice družbi sv. Cirila in Metoda. Raz-ven naše že tu znamovane tretje in naj-mlaje pokroviteljice-zastopnice pokrovite-ljuje namreč prva č. gospa Tereza Svetčeva in druga gospica Ljudmila Roblekova. — Slovenci in Slovenke
—	če so mogle te — zakaj, da bi ne mogli vi in ne mogle ve P — Družbin podpredsednik, g. S v e t e c, je donesel iz Litije seboj k vodstveni seji, 11. majnika Btrelca-nabiralca, ki ga je daroval naši družbi. Naš gospod denarničar je z zahvalo prevzel to jako umestno darilo in je izroči Ljubljanski Čitalnici. Strelcu-nabi-ralcu želimo v Ljubljani velikega denarnega proapeha. Litijskim domorodkinjam in domorodcem pa kličemo Slava!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Kaj bode iz naših otrok? Pod tem naslovom se nam piše: Kar nam ni hotel in še noče dati naš ljubeznjivi magistrat, kar nam niso znali priboriti naši narodni voditelji; kar nam ni zamogel zagotoviti že osiveli 19. člen, kateri že davno vpije kaker av. Janez v puščavi: dajte Slovanom njih pravice; kar niso zamogli vsi ti faktorji, izdala je lastna moč naroda našega v družbi sv. Cirila in Metoda. Ona nam je dejanako pokazala pot. Slovenci ne smemo pričakovati, da nam pri-lete v usta pečeni golobi; ne, danes in vse veke je vsak narod vžival le to, kar si je priboril z laatno močjo — z laatno energijo. Narodom se ne darujejo pravice: priboriti si je mora. Družba avetega Cirila in Metoda nastopila je praktično pot. V Trstu ni Slovencev ! tako trdijo vsi judovski časopisi; v Trstu je Lahov ogromna veČina, tako, da se brezskrbno sme zanemarjati in tudi zatreti manjšina — tako trde v mestnem zboru goap6da in njih rudeči privrženci. — Kaj haane istina, da nas je tu na tisoče P „Vas ni, pa vas ni; in ako ate res, mi vas ne poznamo in vaa nočemo poznati: „qua comandemo noi e baata!" To je njih evangelij in v to prisegajo. — Prekoristna družba nam je odprla za poskus, in v dokaz našo eksistencije v mestu Trstu, slovensko šolo. — Dokaz se je posrečil popolnoma. Otroški vrt ne more sprejeti vseh, ki prosijo. V razredih so sobe natlačene slovenskih otrok iz najbližjega okrožja. — Nadzorniki, mestni in vladni, se čudijo, kako je to: privatna šola, pa toliko otrok in vsako leto več in več. — Praktičnim je treba biti — trkati, kakor Jezus pravi. Naši očetje so sprevideli korist slovenske šole in razliko pouka v materinem in tujem jeziku ter si mislijo: Plačujemo davke, stanujemo tukaj na naši zemlji: prav je torej, da nam tudi magistrat zida šole in plačuje učitelje. Sklenjeno, storjeno : prošnjo so poslali na namestništvo kot deželno šolske oblaBt — (magistrat bi jo bil vrgel pod klop), zahte-vajočo slovensko šolo v Trstu. — Prošnja slovenskih roditeljev — slovenska prošnja
—	pride na mestni magistrat. — Tu bi ti dragi slovenski rodoljub rad opisal tragični tableaux mej uradniki in aaesorji našega
' magistrata: škripanje zobmi, zaničljivi po-
gledi v nedolžno slovensko prošnjo. — Radovedni so prečitali prevod — saj slovenski niso nikdar še čuli. — „Cosa i vol P I ne ga fatta sti mostri". „Mandeli in
na.....sti sciavi". „Zitto! mi la go tro-
vada". In res, naslanjajoč se na člen 59. drž. šol. postav, so odvrnili prošnjo : sicer priposnamo, da vas je nekaj tukaj ob robu mesta, a vaše otroke lehko pošiljate v okolico v šolo — č baata — no ste ne tormentar. — Tudi vlada si je menda mislila tako — Slovenec, je trdnih nog, naj hodi v Skedenj, Rojan, k sv. Ivanu v šolo. — Ali Slovenec ne bodi len, ai je mialil: počakajte malko, da potrkamo tudi na vrata ministrova ; in potem, če treba, više in više. — To je izdalo. Sedaj obiskujejo šolo nadzorniki, preštevajo učence, majajo z glavo: kaj ni pri vas nič bolnih otrok; vidim, da je obiskovanje res prav redno P — Na magistratu pa povprašujejo: „Come se a s. Giacomo, se vero, che i ga tanti sciavi". — „Devo dire la veritd, ho visto poehe scuole pubbliche cosi frequen-tate." — „Poasibilel" „„E che non fos-sero venutti giii dal Cragno"". — „Mi no bo, mi li vedo a scuola — e quello basta". „A poveri noi — la marea slava — la marea slava".	(Dalje prih.)
Glavni zbor zavarovalne družbe ,Rlu-nlone Adriatica". Iz poročila ravnateljstva tega društva o njoga 53. tečaju je razvidno, da je bilo delovanje družbe jako vspešno in to z ozirom na vse stroke lavarovanja. Vštevši dobiček od vrednostnih papirjev v znesku 111.479 gld. 59. kr. je bilo skupnega čistega dobička 875.210 gld. 10 kr. Gorenji prvi znesek uložil so je v rezervni fond vrednostnih papirjev; 100.000 gld. v rezervni fond zavarovanja na življenje; 300.000 gld. v rezervni fond zavarovanja proti toči. Od ostalega zneaka 363.730 gld. 51 kr. razdelilo se je po 60 gld. na delnico, na novi račun pa se je preneslo 30.813 gld. 36 kr., kateri znesek jamči za bilancijo prihodnjih let. Vplačane premije vaeh strok zavarovanja znašajo v letu 1891. 10,617.627 gld. 47 kr. Škod je poplačala družba v tem'letu 16,319.823 gld.; od začetka obatanka te družbe izplačala je do 31. decembra 1891. okolo 169 milijonov gold. Reaervni zaklad zavarovanja na življenje znaša 1,991.890 gld.; zavarovanja proti požaru 1,626.878 gld.; proti toči 500.000 gld.; za osiguranje vrednostnih papirjev 412.838 gld.; poaebna rezerva zavarovanja na življenje 350.000 gld. in slednjič rezervna zaklada za obče koristi 1,158.070 gld.
Vidi se torej, da društvo napreduje lepo, ker stoji na trdni, solidni podlagi.
Za Vipavsko železnico zanimlje ne tudi trgovinska zbornica Goriška, kajti aklenila je, pridružiti se deželnemu odboru in podpirati vae korake njegove, da zadosti naročilu deželnega zbora v tem pogledu. Mestni zastop Goriški pa je sklenil, nakupiti delnic te železnice za 100.000 gld. Ker je deželni zbor namenil Vipav-skej železnici 100.000 gld., zagotovljenih je torej že 200.000.
„II Rinnovamento". Pod tem naslovom jel je v Gorici izhajati italijansk polurne-sečnik, prijazen nam Slovencem. V zadevi Spinčičevi stal je krepko na našej strani. Priporočamo ga torej našim čaatitim čitateljem.
Iz Šmarij pri Kopru ae nam piše: Neka 13-letna deklica pasla je mulo. Sela je na tla, a bila je toli neprevidna, da je vrv, na kateri je vodila žival, obvezala okoli noge, potem pa lepo — z a a p a 1 a. Nesreča je hotela, da se žival splaši. Drveča žival vlekla je nesrečno deklico po kamenji za seboj. Ko je neki kmet ustavil splašeno žival, bil je pogled na neprevidno deklico grozen: bila je skoro naga, razmesarjena in — mrtva.
Redkost iz živalskega življenja. Iz
Sturij na Vipavskem se nam piše: Pred par tedni prikrade se v hlev tukajšnjega posestnika Bosedova mačka. V hlevu sti bili dve gnezdi domačih mladih zajčekov. Mačka je pohrustala vse te živalice r a z u n
jedne. Tega zajčka p«, ki je našel mi-lost pred mačjo požrešnostjo, prenesla je t svoje gnezdo mej štiri mlade maeice. In glej čudo: požrešna mačka doji malega zajčka se mačicami vred. Uprav smešno je videti, kako mali uhač rije mej mačicami, da dobi od starke svoj delež, in kako se mu starka dobrika. Ko pa dobi svoj delež, Bmukne v svoj mali brlog, ki si ga je napravil sam poleg mačjega gnezda v senu.
čistilnica petroleja v Savi je začela svoje delovanje ter je tu sem že priplul parnik-vodnjak „Luč" polen surovega pe-petroleja v izdelovanje.
Razpisane SO zapuščine in dote iz ustanove pok. D. Economa in sicer več podpor za pridne delavce in obrtnike ; za delavce, nezmožne za delo, ter otroke i udove rečenih ; dalje 4 dote po 240 gld. za poštene deklice delavskega stanu, ki se menijo možiti. Prošnje do 15. prih. m. na mestni magistrat.
Razpisan je štipendij iz ustanove A. Košića letnih 210 gld. za mladeniče rojeno v Trstu, katerekoli narodnosti in vere, ki obiskujejo trgovsko ali navtično akademijo. Prošnje do 31. t. m. na mestni magistrat. —
Poskus samomora. 24letni A. Vrabec hotel je končati svoje življenje skočivši pri bv. Andreju v morje. Nekatere mimoidoče osebe so ga pa rešile iz vode ter odvedle v bolnico. Uzrok tej žalostni misli jo nekda bil, da je gospodar ubozega mladeniča mi-nolo soboto odalovil od dela; mladenič se je pa hotel poročiti tekom tedna.
Samomor. 521otni Kari Sirovich, uradnik pri tukajšnjem sodišču, vrgel se je mi-nolo nedeljo predpoludne iz petega nadstropja v poslopju dež. sodišča v globino. V padcu je zadel v plinovo svetilko v drugem nadstropju, od koder je padajoče telo treščilo ob necega 241etnega Krištofa Vukoviča iz Dalmacije ter ga pobilo na tla. Priteklo je na lice mesta več oseb, moj kojimi tudi dr. Osmo. Oba so prenesli težko ranjena v bolnico, kjer je Siro-vič umrl isti dan popoludne, a Vukovič se še zdravi ter je upati, da ozdravi. Pravi uzrok se ne ve; pokojnik je bil nekda dober uradnik in sploh priljubljena oseba.
„Dom In Svet". Št. 5. prinaša sledečo vsebino : 1. Janez Subic. Spisal I. — 2 Na tuji zemlji. IX. Ob stari Romi. Zložil M. O. — 3. Ljudska osveta. Povest. Spisal Podgoričan. — 4. Diabolus vagabundu«. (Peklenšček PotepenŠček.) KratkoČasnica. — Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. — 5. Pokrcljeva ura. Slika. Spisal Slavoljub Dobrdvec. — 6. Vaška pravda. Resnična povest. Spisal Podgoričan. — 7. Planinska. Zložil J. Sovran. —
8.	Rudarske pesmi. V. zložil Vladimir. _
9.	Sonet. Zložil A. M. 10. Iz davno prošlosti. Starinoslovne črtice o novejših iz-kopinah. Poroča J. Pečnik. — 11. Fran Cegnar. Spisal dr. K. Glaser. — 12. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. — 13. Slovstvo. — 14. Narodne stvari. Učimo se jezika od naroda! Priobčuje Jos. K. — 15. Razne stvari. Naše slike.
Gospodarsko. Dokazana je resnica, da pri naših domačih živalih nestalno vreme v spomladi, to je, pri zamenjavi .krmljenja v hlevu s pašo, neugodno upliva na organizem ; zlasti se prikazujejo pri mladi živini, prašičih, ovcah, kuretini itd. kužne bolezni. Umestno je torej, pravočasno upo-trebiti obranovalna sredstva. Kot taka so že mnogo let poznana „Kwizde Korneu-burški prašek za rejo živine, Kvvizdo re-stitucijski fluid, Kwizde prašek za prašiče, Kwizde sredstvo proti griži ovao, Kwizde kurji prašek za kokoši, race gosi itd. itd."
Za cerkvene predstojnike. Današnji številki je priložen ilustrovan prospekt
dobro znane tvrdite J. B. Purger v Gro-denu na Tirolskim, ki se čaHt. duhovščini in g. cerkvenim predstojnikom priporoča, za naročbo cerkvenih in domačih oltarjev v vseh slogih. Podobe so na razpolaganje v veliki izberi. Razpošilja tudi reliefe kri-ževih potov z okviri in zbirke jaslic v razni velikosti, božje grobove itd. Tvrdi« a je prejela mnogo pohvalnih pisem, zato opozarjamo na današnjo prilogo.
Tržno poročilo.
Cen« ne momo, kakor bo prodaje na debelo blago za gotov denar).
C*»» od for. da fer.
Sava Mocca.......100 K.	128,—	130.—
Rio biier jako fina .	B	—.—	—
» * „ .	„	—.—	—
Santos tina..........„	94 —	96.—
„ srednja ...	„	85.—	87.-
Ouatemala..........„	lil.—	112.—
Portoricco..........„	124.—	126.-
8an .Tago de Cuba .	„	—.—	-
Cejlon plant. fina . .	,	132.—	134.—
Java Malang. zelena .	„	112.-	113.—
Campinas..........„	—. —	—.—
tiio oprana ....	„	106—	110.—
* lina............„	92,-	93.-
„ srednja ....	„	83,—	85.—
Oaaala ligne* * zabojih . .	„	25,—	25.50
Maotsov cvet............„	880.-	390.—
Inger Uengal............„	— ■—	— . —
Papar Singapore..........„	37. —	38 —
P«nang............„	32.—	33.—
Batavia............*	34.—	35.-
Piment Jamaika .....	„	iJ4.—	—.—
PotrolsJ ruski v sodih . .	100 K. 5.—	— .—
„ t zabojih .	„	7.—	—.—
tflje bomažiio amerik. . .	„	29.—	81.—
Lecce jedilno j. f.gar. .	,	41.—	42,—
dalmat. s certifikat. .	„	41.—	42.—
namizna M. S.A.j.f. gar,	„	50.—	52,—
Aix Vierge ....	„	56.—	57.—
„ fino..........,,	52—	54.-
Llmonl Mesina.....zaboj	4.50	5.—
Pomerančo Puljeske ...	„	6—	7,—
Mandlji Bari I.a.....100 K.	70.-	72.-
dalm. I.a, s cert.	„	74 —	76.—
Plgnolll..................„	— .-■	-.-
Rii italij. najlineji ...	„	22.-	-.—
„ srednji ...	„	21.—	— .—
ltangoou extral ...	*	16.—	— .—
n I.a J carinom	„	14.—	14.25
Il.aJ ...	„	12.-	12.60
Boilćl pulješki............9.-	-.-
dalmat. s cert. . .	„	—.—	- .—
Smokve pulješke v sodih .	„	—.—	— .—
„ v vencih .	„	15.50	— .—
Sult&nlne dobre vrBti . .	„	30.—	32.-
Suho grozdje (opaia) ...	*	13.-	14.—
Oibrte..................n	18.-	20.—
Slanlkl Yarmouth ....	sod	—.—	—. —
Poltnovko srodne velikosti	100 K. 38.—	—
velike..........„	—.—	—.—
Sladkor centrifug, v vrečah	„
certifisk.......35.25	—.—
PaiolCoks..............B	9.25	-.-
Mandoloni..........„	8.—	- .—
svetlorudeči ....	a	8.50	—.—
temnorudeči ....	n	8.50	— . -
bohinjski ......	„	9.—	—
kanarček............„	7.60	—.—
beli, veliki ....	„	8.75	—.—
Domači	oglasi.
intnn V/>llL 3 ViH Barrieia veocliia št. 19 1111011 ntllšrt ril. nad-tropje, izdeluj* moike obiski p« najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se (udi naročila na raznovrstno moško la žensko perilo, koj i se izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
Društvena krčma
ltojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo bo vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Gostilna „Stoka", ~B.ii^o„'r;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborim vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
B. Modic in Grebene, TSnfiJS
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, pudob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mapfjn K|<4p Piazza S. Giovanni, St. 1. IVI d I aill l\l 4D) trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
AnHroi Vslon čovljar v ulici ,Cassrma. nilUl OJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejšo ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (polog Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaSkim Slovoncem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacioh
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IV4II rreiug T Via del Boseo št. a
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera veccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrste domače in vnanjo pridelke. C.
Vekoslav Moder, pe8kkr
mojster „Piazza CaBerma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruhA, slaščic, čokolade, *seh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h cenah.	Cl.
Štev. 23.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia St 19,
trgovina z mešanim blagom, inoko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Am4am I o m no naslednik Jakob Hoče nillUlI Ldlll|JO, varja, Via Bar riera v e c c h i a it. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravSko maslo
itd
Cl.
llfPtl llmnlf Črevljarski mojster, Via Ro-UIIIDI%f magna 5t. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--33
U. M revija, yi8^;'1idere
Priporoča slav. občinstvu veake vrste
moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
Antnn Upohor trgovina z steklovino MIIIUII VldUCl, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prndajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Ivan kannhnl nasproti V«like vojaš
IVall IVdllUUtJI, nioe, priporoča svojo
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od K kil naprej po najniijl osni.
Franjo Delak
Piazzetta Cordarioli št. 3 blizo novoga trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, knkao — po najnižjih cenah.
I/amaI OfllIO žgnnjarija in tobakarna v l\dl UI UUlJct, ulici Via Aroatft, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter,	Čl.
Risalno Tnno l"Htn''{ krčme k „Ruskim DldAllla I UIIO, Toplicam", Via Giulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svojo krčme, kjer Be pije izvrsten isterski teran, in se So boljšo skrbi za želodec.	16 —25
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
riocpn' v	a s e r m a", glavni shaja«
UuduU Hftjj tržaških Slovencev vseh stanov N.t razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
iz Št. Potra
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tohtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Tiskarna „Dolenc" M, ^
della Casorina št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljevalno tečajo in gospodarjem v pouk. Mehko vozuna stune 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Anton Krajcer,
Piazza Bariera veccliia-, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu,	ci.
Antnn PnpLai nH voglu ulice Ghega nillUH I UbRrtJ, in Ceoilia.toči izvrstno domača žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnske poštne tiskanice.	Cl
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno »presno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtovanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r. toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Ernest Pegan
XJi HMUfc J. VJjUll ponte de||a Fabra prjpo
roča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so nevorjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
Gostilna „Al (Jallo d'oro" Olie ga
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel nuročevalee kako drugo stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covaoioh.
5u—19
Josip Urbančič,
Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščioe itd.	19—48
Ivan Valenčič,
Via nu*va št. 39, prodaja vsake vrste manufakturnoga bltigu. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovurn. Ceno nizke.	49—18
1892
Razglas.
najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprokosljivo srodstvo zoper pale-nje v žolodcu, hemoroidalno bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljona, stano 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati sojo ponarejonja zdravila.
Dobiva Be v odliv&ni lekarni —100
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se noutogoma.
ŠOLA
12-12
za popolno izve/banjo v krojnem risanji, prikrojevanji tor šivanji oblek in perila po dunajskem načinu :
Piazza nuova št 2 L, 111.
Ker se klanec skladovne oeste »pri Stajah" mej Lokvami (Corgnale) in Mata-vunom preklada, in ker bode to prekladanje staro cesto križalo, zato se javno razglaša, da bode ta del ceste od Lokve do križišča državne ceste s 10 skladovno
od 24. maja do incl. 25. junija t. 1. javnemu prometu zaprt.
Vozniki, vozeči skozi Lokve, posluževali se bodo v tem času državne ceste do Divače in od tu skladovne ceste Divaća-Lokve, in naopak.
V znak tega zaprtja bode na obeh koncih z šrango cesta zaprta in previdona z naznanilno tablo ; po noči pa bode svetila luč in stražil čuvaj, da se ne pripeti kaka nezgoda.
Cestni odbor v Sežani
19. maja 1892.
Načelnik :
R. Mahorčič.
Na
hrano in stanovanje
sprejmeta se dva gospoda v hiši st. 7 Via Ghegha, ILI. nadst., vrata št. 9.
Škropilnice proti peronospori
zistem Candoo, in drugih zistemov imamo zmiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo n nogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zaraoremo o pravem čnsu druge preskrbeti iti vsem kupo-valcem postreči.
Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki se ves oprime perja, če tudi se naložijo s žveplom v krepah.
Cene so jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-šane, t. j.
Candeojove škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 gold.
Priporočamo se tudi za vsakovrstne drugo stroje, in za vse kar knjim tiče.
Živic in družb. 10-v Trstu, ulica Zonta 5. -mm
5 do 10 gold.
gotovega zaslužku na dan broz kapitala in rizika pimuja neka močna bančna hiša vsa-kateromu, ki se hoče baviti s prodajo postavno dovoljenih sroček in državnih papirjev. Ponudbo je pošiljati pod „Lose" na: Annoncen-Uxpodition von I. Datinoberg, \V ion, I., Kumpfgasso. 4—10
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vriema izliečiti rubljoujom NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PAST1GLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjt'iiih kašljnć noćili, navadno jutranje hreputavice i grleuih zapaluh nestaju kao za čudo nziuianjum ovih Hladkišali.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati 1'ren-dinijeve sladkišo (Fastiglio Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah im« utisnuto na jodnoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini*4
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah sviota.	32—52
Izvsnredna prilika
V soboto, dne 14. maja
odprla se je	2-3
gostilna „Al Graner"
v ulici Tintore.
Toči se pravo istersko vino
po 28 nvč. liter. Za domačo rabo v sodčih od 30 litrov naprej po 24 novčičev liter.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24- 10	franko !
Preeastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-Štranc, kelihov, ciborije. svetilnic. svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare roči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
)CO
CQ<
D ROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
k-10 TRST
Corso, Piazza della Legnn St.7 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finik barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VOE)E
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sito žveplo za žvepljanje trt.
1892
VINOGRADCI i
Varujte vaše trte pred „PERONOSPORA* o pravem čaeu
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. ! Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi teko- j čine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da so pokvari, llolje »o od vMeh druffili. t kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 in več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosu. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati ne Jo ponarejenja. — Edini znstopnik za Avstro-Ogersko:
Henrik Pegam v Trstu, i
VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl. 22.— Brezplačni zamot.
Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-13	PLAĆA SE NAPRED.	t
La Filiale della Banca Union
TRIESTE	i
s' occupa di tutte le operazioni di Banca
e Cambio - Valute, a) Accetta versamenti in Conto corrente, abbonando PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI:
8 ® o c. preav di 5 g ni	2 %0, preav.di 20 g.n
3' »0/o ■>» »i ti 12 „	2l/s „ „ „ ,, 40 „
81/* n a * meBi fisso	2*/« r. „ , „ 3 raesi
3 V, « a 8 „ B	3 „ „ „ „ 6 „
Sulle lettere di versamento attualmente in cireolazione con dodici giorni di preavviso il nnovo tusso d' interesse entra in vigoro col 7 Maggio a. c.	j
In banco giro abbuonando il 2 */4'/0 interesse aNiiuo Mino a qualunque »onima; preleva-sioni sino a tior. 20.001) — a vista verso chfeque; importi niaggiori preavviso avanti la Borsa — , Conferma dei vorsamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti sino jklle 5 poni. /« valuta del tnedtsimo giorno.
Assume pei propri correntisti V incasso di ■ con t i di p/azza, d j cambiali per Trietne, Vitima, 1 Bttdapest cd altr( principali cittft ; rilascia loro anneyni per rjueste pictzze, ed accurda oro la facoltb . d i domicil i are effetti presno la a na Icassa franco d' ogni spesa per essi.	I
Procnra pei propri clienti informazioni suir Interno e huU1 Estero verso il solo rimborso delle spese postali.	I
bi S' incarica dali' a<|tiisto e della vendita , di effetti publici, valute e diviae nonehi del in-eattso d'assegni, cambiali e coupons, verso mo- '. dica provvigione.	j
c)	Sconta vambiali diretto e domiciliate a condizioni correnti.
d)	Kilasi-ia assegni ed apre crediti su tutte le piazzo deli1 Interno e deli' Estero a mo-diche condizioni.
«) Sovveitziona effetti e valuto. f) Accorda ai propri cominittenti la facoltb di depositare efTetli di qualsiasi specie e ne ! cura gratis 1' incasso dei coupons alla sca-denza.	i
0)Vende le obbligazioni communali 41/, della Prima Caasa patnotiea di risparmio di B uda-pest, le lettere di pegno 4'/, e lo obligazioni comunuli 4'/, con premio del 10" , della Banca : commerciale unghurese di Budapest, lo ob- , bligazioni comunali 4'2 e lo obbligazioni 4"/. i con 10" u di premio della Banca iputecaria : ungherese di Budapest, le lettere di pegno ! 41/,0/,, detla Banca oentrate austriacn di ere I dito fondiario, i lotti 3% 1-a o 2.a emissione < dell' Istituto di credito fondiario iiustriaco, | (Boden credit) lu obligazioni 4% con lotteria i (vincita prinoipalo tior. 50.000) della Bunca . ipotecariu ungliureso di Budapest, lo lettore ♦li pugno 4% dello Btabilimento provincialo ipotecario deli1 Austria inferiore al uoi'mo di giornata.	5—12 !
Trieste li 25 Aprile 1892.	'
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemna denarne vloge v bankovcih od 50 no5. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 nre opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12- ure dop. Obresti
na knjižice......... . 3*/0
Plačuje vnuk dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 k Id. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej Eakomptnja menjh-e domicilirane na trSaS-
kem trgu po..... ... 8V«0/»
Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po...........B°l0
viSje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ..,,,... 4'/,°/» Daje denar proti vknjiSenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprile 1892	10-24
Krasne uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane.
Tvari za odjela.
Peruvien i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokola£e, livrfe; sukno za biljard i igvačjn stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se
pero, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine canje, Štono ih posvud nudjajuj te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofskv-a n Brnu.
Veliko skladište ankna u Aaetro-Ugarskej.
U mojem stalnom skladištu u vrlednosti od '/2 milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke to razašilju li uzorke, tada su ovi od Čitavih komada, nipošto od odrezaka.
Odresci, koji se nedopadaju, zamjenjuju se il se povrati novac. Kod namćbe treba navesti boju, duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko ponzetje, 24- 10 preko 10 for. franko. 23-24 Dopisuje u njemačkom, marijarsUom, češkom, poljskom, talijanskom i fraucozkomtjeziku.
F1LUALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in	obrt v Trstu.
Novci za	vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na
4-duevni odkaz 2»/,%	30-dnevni odkaz 2%
8-	,	»3/4°/o 3-mesečni , 2'/|
ao- n »"/o «- n » 27.%! Vplačevanja avstr, vreduostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 27.% »a vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznic«
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Koko , kakor /a Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, ' Hermanstadt, Inomost. (.elovee, Ljubljana, Line, Olomuc, Reiohenberg, Saaz in Solnograd, — , brez troškova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, dlviz, kakor tudi vnovflenje kupoitos 24-9	pri odbitku l°/o# provizije.
Pred u j ni i.
Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a č i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu nM Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednastl obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo so v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srobrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
tO 24
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarnifar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334. 33-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me jo, da sein začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova vo'la in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prehavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v flkatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
~l
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOL.I, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, Dunajska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpo&ilja jo izdelovntelj v zaboj čkih po 12 in več steklenic. Zabojčok z 12 stekl. velja gl. 1*36, z 55 Btekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stokleničica raz prodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 15-25
Službo
voditelja prodajalnice jestvin
odda „Rojansko posojilno in konsumno društvo" pod ugodnimi pogoji. Znhteva ae znanje slovenskega in laškega jezika ter poznavanje tržnih razmer. Prednost imajo neoženjeni prosilci. ProAnje do 1. julija na predstojničtvo. Natanćnej&i pogoii še zvedo v društveni pisarni vsako sredo od 6—7 ure zvečer. — Zahteva ao tudi primerna kavcija.	4__^
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE« iz Antverpena direktno v
Nev Jork & PMladelfflo
k-onoesijonovana črta, od c. . / avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 —19
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV 'Weyringergas8e 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fur die k. u k. Staatnbahnen in Innsbruck.
CARLO PIRELLI
T
m narodni agent in špediter
6- 32
1
Trst, Via Arsenal št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VSe kraje
i

Domače sredstvo^ olajšujoče bolečine, ki je izkušeno
Ve-
že mnogo let.
Kwizde m
fluid proti protinu.
Cena V, steklenice 1 gld., V2 stek. 60 kr.
Pravo se dobiva v vseh lekarnah.
FRAN IV. K \V IZ D A
ces. kr. avstr. in kralj, runienski dvomi založnik.
Okrožni lekar, Korneubnrg pi'j punajn._
Trst. 13 maja 18tt2
Vsi stroji aa kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito. izbiralnice,
rezalnice za krmo, mline za sadje.
tlačilnice za sadje, tlačilnice za grozdje ni vino,
kakor tudi vsakovrstno drugo mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. novo izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskom, nemškem, italijanskem in slovenskem
jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
i-2t>	Cene so se znova znižale!!!	5-20
Lastnik pol. dručtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc
stu.