Stev. 238	V	Ljubljani,	četrtek	17.	oktobra	1940
Leto V
MBMfr.
Pred nemško-sovjetskim sporazumom glede Balkana in nadaljevanja vojne
V zvezi z raznimi sovjetskimi uradnimi preklici napovedujejo Nemci bližnji konec vojne s sovjetsko pomočjo
Berlin, 17. oktobra m. Nemški politični krogi Posvečajo veliko pozornost odhodu poslanika Schuienburga, ki je odpotoval v Moskvo s posebnimi nalogami. Pričakujejo v Moskvi veliko diplomatsko akcijo, ker bo prihodnje dni v sovjetsko prestolnico dospel tudi no/i japcnski veleposlanik Tatekava. Odhod veleposlanika Schuienburga je važen v zvezi z zadnjimi pogostimi preklici, ki jih je izdala sovjetska agencija Tass in v katerih je trdila, da v odnošajih med Nemčijo in Sovjeti ne samo, da ni nobenih sprememb, temveč da je zdaj mnogo več razlogov za sklenitev nenapadalne pogodbe med obema državama kakor pa lansko leto. To stališče sovjetske uradne agencije je včeraj dobilo popolno potrditev na nemškem pristojnem mestu.
V	zvezi s poročanjem danskega lista »Politi-ken« in preklici od strani sovjetske agencije Tass, ki pravi, da obvestila omenjenega lista ne odgovarjajo resnici in da sovjetska vlada ni bila obveščena o številu vojakov, ki so bili poslani v Romunijo, so včeraj časnikarji na pristojnih mestih dobili obvestilo, da se ta preklic v nobenem primeru ne more nanašati na uradno nemško poročilo, temveč samo na danski list »Politiken«. Sovjetska *veza, — kakor vse druge zainteresirane in prija-*eljske države — so bile pravočasne obvešiene o načrtih Nemčije, da v celoti izpolni poroštva, dana Romuniji. Če pri tem Nemčija ni sporočila števila vojaštva, ki ga je poslala v Romunije, kakor je to trdil berlinski dopisnik časopisa »Politiken« in kar je tudi povzročilo preklic sovjetske agencije Tass, je čisto razumljivo to iz vojaških razlogov. Število v Romunijo poslanega vojaštva držito v največji tajnosti. Nihče razen nemškega generalnega štaba, celo nemško zunanje ministrstvo v Berlina ne ve niti približnega števila nemške vojske, ki je edaj v Romuniji.
Po zatrjevanju nemških uradnih krogov, so nemško-sovjetski odnošaji na najboljš' poti, da
Akcije angSeške in letalstva proti
London, 17. okt. o. Reuter. Angleška vojna mornarica je več ur bombardirala Dunkerque in Cherbourg, kjer imajo Nemci pomorska oporišča. Povzročila je veliko razdejanje in več požarov, ka-
Vojna v Afriki
Nekje v Italiji, 17. oktobra. Stefani. Sporočilo Marijanskega štaba št. 131:
Predsnočnjim je italijanska podmornica VTito< v srednjem delu Sredozemskega morja opazila angleško podmorn co vrste »Perseus« in začela nanjo streljati s topovi. Sovražna podmornica se je potopila. Naša podmornica ni imela jzgub v posadki 'n je pretrpela samo nepomembno škodo. V severni Afriki so naša letala navzlic slabemu vremenu bombardirala sovražnikova letališča v Birkenasu, ^lisadi, Maentu, Badusu in Birabusmetu ter sovražnikova taborišča v Arasa, pri čemer so bili vsi ob-Jekti naravnost zadeti navzlic hudemu protiletalskemu ognju. Vsa naša letala so se vrnila domov.
Kairo, 17. oktobra. Reuter. Angleška letala so bombardirala italijanska mesta v Libiji- y Benga-s'ju so bombardirala mornariško oporišče, železniško postajo in druge vojaške objekte. Druge skupine angleških letal so bombardirale Bardijo, Ca-puzo in Tobruk. V Abesiniji so bombardirali Dire-Dauo, kjer so povzročili več požarov in precejšnje r®zdejanje. Vsa angleška letala so se vrnila.
Italijanska letala pa so včeraj bombardirala anglp5ko mornarico v Aleksandriji. Vse bomb.* so Padale okoli ladij, nobena od njih ni zadela cilja.
Angleška križarka »Liverpool1 poškodovana
London, 17. okt. o Angleško vojno poveljstvo poroča, da je bila v bitki ob Siciliji poškodovana križarka »Liverpool*, ki je imela tudi več mrtvih, kljub vsem poSkodbam pa je srečno priplula v luko. Križarka >York« ni dobila nobenih poškodb. Kljub snoenjemu nemškemu poročilu, da je bila križarka >Ajax< potopljena, v Londonu to odločno lanikajo in pravijo, da je »Ajax< v pristanišču.
Letalske izgube od 7. do 14. oktobra
postanejo še bolj prijateljski. Zato so vse govorice, ki jih je zadnje dni razširjala britanska propaganda, neutemeljena.
V	Berlinu celo mislijo, da bo po odhodu poslanika von Schuienburga v Moskvo prišlo med obema državama še do tesnejšega sodelovanja in to ne samo na gospodarskem področju. Tako je pričakovati, da bodo že prihodnji dnevi privedli do sporazuma, ne samo o vseh vprašanjih, kise nanašajo na Balkan, temveč tudi
o vseh drugih vprašanjih. Zato raznih govoric, ki so se razširile zadnjt dni po balkanskih državah in drugod po svetu, ne bodo samo v najkrajšem času zanikali dogodki, temveč bo ravno stališče Sovjetske Rusije pripomoglo, da se vojna čimprej konča in stre britanska trma.
Zato v Berlinu pravijo, da bodo sklepi brennerskega sestanka kmalu prenehali biti skrivnost, da pa bo pravo spoznanje za nekatere prišlo prepozno.
Pot za vojno pomoč Kitajcem odprta
Na meji med angleško B rmo in Kitajsko so nagrmadene ogromne množine raznega vojnega blaga za maršala Čangkajšeka
Tokio, 17. oktobra, m. Europa Press: Ker bo danes odprta cesta čez Birmani|o za oskrbovanje Kitajske z vojaškim materijalom, vlada na kitaj sko-birmanski meji izredna živahnost. Številni trgovci so na tej meji nakopičili mnogo najraznovrstnejšega blaga. V Ran-gunu so velike količine britanskega in ameriškega materijala, namenjenega Kitajski za oboroževalne tovarne v Čunkingu. Amerikanci. so na Filipinih nagromadili veliko^ vojnega, zlasti letalskega materijala, za pomoč maršalu Cangkajšku.. Cele karavane avtomobilov so na poti med Rangunom in birmansko mejo. Razen tega so v Rangunu včeraj naložili 50.000 sodov tekočega goriva, na birmansko-kitajski meji pa že od včeraj čaka okoli 300.000 sodov tekočega goriva za Kitajsko. Več tisoč britanskih in ameriških delavcev ter desettisoče kitajskih kulijev pod vodstvom angleških ih
mornarice Nemcem
tere je bilo videti daleč na morje. Angleška vojna mornarica je napadla nemški konvoj in potopila tri 7000-tonske trgovske ladje in dve spremljevalni ladji. Ena od teh ladij je eksplodirala, preden se je potopila. Eno 7.000-tonsko ladjo so potopili s tremi torpedi. Pri tem bombardiranju na Cherbourg in Dunkerque je sodelovalo tudi letalstvo.
London, 17. okt. o. Snočnji angleški napadi so bili v glavnem usmerjeni na Kiel, Hamburg, Gel-senkirchen, Salzbergen, Dtisseldorf in na mesta v zasedenem ozemlju. Bombardirali so nad dvajset železniških križišč, petrolejske rafinerije, pomorska oporišča, letališča in druge voiašV~ <*hieUte. Vsa letala so se srečno povrnila.
ameriških inženirjev popravljajo pot, da bi odstranili vse ovire za prevoz blaga na Kitajsko.
Japonski diplomatski krogi se sprašujejo, kaj je japonska vlada že storila in kaj namerava storiti, da bi preprečila te ogromne dobave maršalu Čangkajšku. Na pristojnih mestih potrjujejo govorice, da bodo japonske letalske sile dobile povelje za bombardiranje transportov. Na Japonskem povdarjajo, da se
gstem, ko je Velika Britanija odprla pot za irmanijo, začenja na Kitajskem boj no življenje in smrt.
Sovjetsko pojasnilo o premškan u vo ske v Besarabiji
Bukarešta, 17. oktobra, m. Z romunske in s sovjetske uradne strani odločno zanikajo vse govorice, ki so se razširile v tujini in ki pravijo, da so sovjetske čete prekoračile Donavo. Poudarjajo, da spodnja Donava za vsako armado predstavlja hudo viro. V romunskih krogih pravijo, da bi prihod sovjetskih čet v Romunijo čez Donavo smatrali za sovražni korak. Na ruskih mestih pa izjavljajo, da je premikanje sovjetskih čet v Besarabije čisto normalno. Po zasebni Besarabije meseca julija je sovjetsko vojaštvo utrjevalo novo besarabsko mejo. Če je prišlo do novih premikanj čet, se je to zgodilo samo na željo sovjetskega vrhovnega poveljstva, da se končajo utrjevalna dela že pred zimo.
Angleški podatki o izgubah italijanske vojne mornarice
London, 17. oktobra, o. Reuter poroča o izgubah italijanske vojne mornarice. Italijani so izgubili do sedaj dve križarki, 7 rušilcev, 3 oklopne motorne čolne, 2 podmornici in 1 iskalca min.
Bolgarski ukrepi proti judovstvu
Judje obvladujejo vso bolgarsko uvozno in Izvozno trgovino, borze in trgov.no s tobakom
„ London, 17. oktobra, o. Reuter objavlja nem-in angleške izgube v letalskih napadih na An-Slijo. Nemci so izgubili od 7 do 14. oktobra 71 letal. Ud teh je bilo 46 lovcev, 22 borbenih letal in 3 vod-®a letala. Dve od teh letal sta bili sestreljeni nad Zasedenim ozemljem, ostala pa nad angleškim jemljem Angleži so izgubili 45 lovskih letal, 8 bojnih letal, 27 pilotov je bilo rešenih. Skupno število izgubljenih nemških pilotov je 141, angleških pa 42.
Dva jugoslovanska parnika izgubljena
London, 7. oktobra, o. Jugoslovanska ladja ‘Orao* (5135 ton), ki je vozila iz Argentine proti Angliji, je izgubljena. Zadnji podatki o njej so od ■9. septembra, ko je bila pred Rio de Janeiro. Od •edaj ni o tej ladji nobenih vesti. Vozila ie tovor moke.
Pogrešajo tudi drugo jugoslovansko ladjo »La-»ud« (5000 ton), od katere tudi ni nobenih poročil, hodijo, da sta obe ladji postali žrtev podmornic °b španski obali.
Sofija, 17. okt. m. Europa Press poroča: Od-.eube proti Judom, ki jih določa zakon za varstvo bolgarskega naroda, so zadele okoli 150.000 Judov, to je 0.8% vsega bolgarskega prebivalstva. Dve tretjini teh Judov živi v Sofiji. V zvezi s tem so se zdaj zvedele zanimive podrobnosti o judovskem vplivu v Bolgariji. Od 16.520 Judov, ki so zaposleni v gospodarstvu, jih živi od poljedelstva samo 73, od obrti 1683 (10%), od industrije 6122 (38%), od trgovine pa 51%.
Posebno važno vlogo so Judje igrali v bolgarski zunanji trgovini. V Bolgariii živi 600 judovskih uvoznikov, nasproti 698 bolgarskih. Od 178 bolgarskih izvoznikov je Judov 102. V izvozni trgovini Judje popolnoma obvladujejo izvoz kož (66%) ter uvoz slekla (90%). Judovski delež v
industrijskem in trgovskem kapitalu znaša 773 milijonov lejev, nasproti 2KJ24 lejev, kolikor odpade na bolgarski kapital. V posameznih gospodarskih panogah je delež judovskega kapitala naslednji: v zavarovalnih družbah 33%, v industrijskih podjetjih 12%, v preditnih zavodih pa 9%.
Posebno močan vpliv ima judovski kapital v družbah za trgovino s tobakom ter znaša 60.7%, ter v tkalni industriji 44%. V družbah za splošno trgovino je judovski kapital zastopan s 55.9%, v prometu na borzah pa z 80%.
Po teh podatkih so izračunali, da letni dohodki judovskega prebivalstva znašajo 26.119 lejev nasproti 12 000 lejev na vsakega bolgarskega prebivalca po mestih.
Miren včerajšnji dan, nemirna nocojinja noč v Angliji
Berlin, 16. oktobra. DNB. Nemško vrhovno po- | veljstvo poroča snoči: Britansko letalstvo, ki podnevi ne more napadati vojaških in gospodarskih objektov v Nemčiji, je preteklo noč nadaljevalo s svojimi napadi na nevojaške objekte, zlasti na nemško civilno prebivalstvo. Tudi včeraj so bile v srednji in zahodni Nemčiji zadeto stanovanjske hiše, kmečke hiše in bolnišnice. Žrtve so samo med civilnim prebivalstvom.
Napadi letalskih sil na važne vojaške objekte v južni in srednji Angliji so bili zaradi tega mečno ojačeni, zlasti napadi na London Močili oddelki lahkih bojnih letal so metali bombe težkih kalibrov na britansko prestolnico. Ponoči so se napadi po-množili s poletom težkih bombnikov. Veliko število težjih in najtežjih bomb je padlo na številne tovarne, prometne naprave in industrijo za prehrano ter na pristanišča na obeh straneh Temze. Veliki požari so nastali v Viktorija dokih, v središču mesta iu v pristanišč Temze. Čeprav so britanski lovci večkrat poskusili izogniti se boju z nemškimi letalskimi silami, so jih nemška letala večkrat napadla in jim prizadela velike izgube. Cez dan in ponoči so bile bombardirane dalje mnoge induslrijske naprave, skladišča tekočih goriv, letališča, železniške
in pristaniške naprave, oboroževalna industrija in industrija za preskrbo v južni in srednji Angliji-
V včerajšnjih letalskih spopadih je izgubil sovražnik 37 letal. Sedem naših letal se ni vrnilo domov. Neka naša podmornica je potopila pet sovražnikovih oboroženih trgovskih ladij, med njimi eno cistern-sko ladjo s skupno 31.000 tonami.
London, 17. oktobra, o. Zaradi slabega vremena je bil nocojšnji napad na Anglijo manjši kakor druge dneve. Glavni napad je bil seveda na London. V Londonu je bilo poškodovanih več hiš in nekatera industrijska podjetja. Ostali napadi so bili na Mersey, VVallea, Škotsko in druga mesta v južni in srednji Angliji. Od povsod prihajajo poročila o povzročeni škodi, ki je bila manjša in tudi smrtnih žrtev ni veliko. Ponoči je protiletalsko topništvo sestrelilo dva nemška bombnika.
London, 17. oktobra. Reuter. Včeraj podnevi je v letalski vojni nad Anglijo zavladalo zatišje.
V zadnjih nekaj tednih je bil to najmirnejši dan. Na področju Londona sta bila vsega le dva alarma, oba dopoldne. Trajala sta malo časa. Čeprav so bila napovedana sovražna letala ob raznih urah današnjega dne zlasti v obrežnih krajih, so bila vendar prisiljena, da se hitro vrnejo v svoja oporišča.
Vesti 17. oktobra
Predsednik italijanske vlade Mussolini ter zunanji minister grof Ciano sta včeraj sprejela bolgarskega kmetijskega ministra Bagrjanova. Najbrž so njihovi jx>sveti veljali načrtom, po katerih naj bi tudi Bolgarija sodelovala pri italijanskih in nemških akcijah čez Turčijo in Grčijo proti Angliji, da se s tem oddolži za vrnitev Dobrudže.
Italijanski tisk ostro napada Anglijo zaradi poročila o pomorski bitki pri Malti, češ da navaja samo italijanske izgube, ne priznava pa, da bi bila križarka vrste >Neptun< potopljena. Listi se hudujejo tudi zaradi tega, da angleško poročilo ne govori nič o škodi, ki so jo ! italijanski bombniki po uradnem poročilu prizadeli še dvema angleškima križarkama in neki letalonosilki, marveč si upa trditi celo, da so italijanske vojne ladje pred angleškimi bežale.
V	Barceloni je bil ustreljen po obsodbi vojnega sodišča bivši predsednik katalonske vlade Com-panys. V državljanski vojni se je s Katalonijo pridružil rdečim, kar je po zmagi generala Franca prineslo usodne posledice vsemu katalonskemu narodu.
Romunske oblasti so ustavile v Bukarešti list »Ku-rier Polsky<, glasilo poljskih beguncev v Romuniji in drugih državah.
Vodja nemške policije Himniler bo v soboto dopotoval na uradni obisk v Španijo.
Sovjetski poslanik v Združenih državah Ulmanski je imel včeraj spet dolg razgovor s pomočnikom zunajega ministra Wellesom. Pogajanja so veljala zboljšanju političnih in gospodarskih odnošajev med Ameriko in Sovjeti. Vseameriška komisija za obrambo nevtralnosti se bo v začetku novembra sešla v Riu de Ja-neiru in razpravljala o skupnih obrambnih ukrepih.
Angleški poslanik v Bolgariji Rendell je bil včeraj sprejet pri bolgarskem kralju, nato pa je odpotoval v Carigrad, kjer se bo sešel z angleškim poslanikom iz Turčije ter se z njim posvetoval o vprašanjih, ki so v zvezi z nemškimi načrti na Balkanu.
Urejanje nemških vojaških oporišč v Romuniji je lahko naperjeno proti Sovjetom ali pa proti Turčiji in čez njo proti Angliji Ce bo napadena Grčija, bo Turčija šla takoj na pomoč, pišejo turški listi včeraj.
Združene države imajo danes na razpolago samo pol milijona vojakov in častnikov, pa štejejo 130 milijonov prebivalcev. Drugi manj številni narodi pa imajo po štiri do šest milijonov izurjenih vojakov. Zaradi tega so Združene države danes prisiljene pomnožiti svojo vojsko, da ohranijo potomcem narodno svobodo m vse pravice, je govoril predsednik Združenih držav Roosevelt včeraj.
Vojna dejanja italijanske oboroiene sile je treba označiti kot ogromen prilog italijanskega orožja v skupnem boju proti Angliji. Uspehi italijanskega letalstva in brodovja na Sredozemskem morju so ogromni. Ce suhozemska vojska ne napreduje proti Egiptu, so lega krive težave zaradi podnebja, prevoza živil in oskrbovanja z vodo, pravi >Corriere della Se-rac, ko razpravlja o zatišju na egiptovskem bojišču.
Kako je Francija izgubila vojno, razlaga v uglednem švicarskem listu »Zuricher Zeitung« francoski pisatelj Maurois, s pravim imenom Herzog, po poreklu madžarski Jud. V člankih deli — seveda iz zavetja — nauke, kako bi bilo treba prej delati. Maurois je v stari Franciji bil vodilni razumnik in javni dela-! vec ter je veljal za nekakega uradnega pisatelja, zlasti pod ljudsko fronto. Ni pa niti enkrat odprl ust, da bi s svojo močno besedo tedaj opozoril Francijo na usodne posledice njene nemarnosti. Maurois je marsikaj vedel in videl, pa je rajši molčal, ker mu je tako kazalo, sicer ne bi na primer njegova žena pod ljudsko fronto mogla prirejati pojedin, na katere je bilo vabljenih po tisoč ljudi. Tudi on je kriv.
V Sofijo je dopotoval nemški prosvetni minister
dr. Rust s številnim spremstvom. V Bolgariji bč- ostal več dni.
10 milijonov nemških kmetov in delavcev je omogočilo, da so se podrli angleški načrti za izstradanje Nemčije ter zagotovilo Nemčiji končno zmago, je govoril kancler Hitler včeraj odposlanstvu nemških kmetov.
Angleški poslanik v Združenih državah Lothian je bil poklican na poročanje v London, ameriški v Londonu pa na poročanje v Združene države. O teh potovanjih je treba pričakovati novih skupnih odločitev Anglije in Amerike v sedanji vojni*
Ameriška vlada bo zasegla za lastne obrambne potrebe vse orožje in strelivo, ki je bilo prodano tujim državam, a ga še niso prepeljali iz Amerike.
Francoski državni poglavar maršal Petain bo šel na daljše nadzorstveno potovanje po vsej nezasedeni Franciji, da vidi kako ijvajajo oblasti ukrepe njegove vlade.
Predsednik turške republike je včeraj sprejel novega sovjetskega poslanika Vinogradova.
Prvi nabori v Združen h državah
Newyork, 17. oktobra. Reuter: Včeraj so se začeli nabori ameriške mladine, ki mora vstopiti v vojaško službo. Nabor prvih letnikov spada v število milijona vojnih obveznikov, ki morajo pod zastavo tudi v mirni dobi. V vseh ameriških državah so se vpisovali obvezniki od 21 do 35 leta starosti. Pred uradi so se postavljali v vrsto sinovi milijonarjev kakor najsiroinašnejši iz predmestij Nevvvorka. Vpisovali so se tudi Indijanci in razni filmski zvezdniii v Hollywoodu. Boksarski prvak težke vrste Joe Louis se je vpisal v Chicagu.
V srednji Angliji je neko nemško letalo z višine 50 m začelo s strojnico obstreljevati tovorni vlak in skupino delavcev na železniški progi. Vendar ni bil nihče ranjen.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana 17. oktobra.
Po več dni trajajočem deževju, ko je povsod vladalo malodušje in so postajali ljudje nejevoljni nad kislim vremenom, se je davi že zgodaj začelo vreme izboljševati in jasniti. Zahodna stran za obronki Golovca se je jasnila in pojavila se je jutranja zarja. Sicer pravijo stari ljudje v jesenskih mesecih: »Jutranja zarja slabo vreme ustvarja«. Danes je tudi po mestu nastopilo živahnejše vrvenje. Bilo pa je splošno prav hladno vreme.
Mojster Gaspari razstavlja keramične slike
V	»Salonu Kos«, v prehodu nebotičnika razstavlja mojster Maksim Gaspari najnovejše svoje delo — keramične slike in to podobo sv. Janeza Krstnika, Male Terezike in sv. Jurija.
Ker je pri nas ta način slikanja še povsem neznan, smo se obrnili do mojstra Gasparija s prošnjo, da nam o tej vrsti slikanja kaj pove. Slikar Gaspari je ljubeznivo začel tolmačiti. Vsi trije svetniški liki bodo vdelani v »Slovensko znamenje«, ki bo stalo kot nagroben spomenik na grobu pokojnega g. Magušarja v Kropi. Znamenje bo izdelano iz podpeškega kamna, pokrito bo z leseno streho, pod njo pa bodo nameščene podobe sv. Janeza Krstnika, Male Terezike in sv. Jurija. Vsi trije liki so slikani na žgano opeko, ki jo kera-miti imenujejo bis,kvit. Pripomnim mimogrede, da je delo zelo zamudno, ker žgana glina barvo hitro upije. Ko je slika izgotovljena, jo prevlečem z glazuro, nakar jo keramik ponovno žge v peči z zelo visoko toplino. Keramično delo je izvršila tvrdka »Dekor d. z o. z.« v Zgornji šiški. Je to pri nas edina tovarna za fino keramiko.«
Mojster Gaspari je zaključil svoje pojasnjevanje z besedami: »Delo bo razstavljeno samo nekaj dni, ker treba bo keramične slike poslati v Kropo.« Z ozirom na to ogled te nove mojstrovine cenjenemu občinstvu priporočamo s pripombo, naj ne zamudi prilike ogledati si to novo Gasparijevo delo.
Vsesvetska akcia
Vsesvetska akcija v prid mestnim revežem bo izvedena tudi letos in so priprave zanjo v polnem teku. Kakor smo že poročali, bo pričela 17. t. m. poslovati pisarna te akcije v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10, v pritličju, levo, in bo na razpolago strankam vsak dan od 8 do 12 in od 13 do 18. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane, ki je že lansko in predlansko leto izvedel vsesvetsko akcijo in s svojim plemenitim delovanjem tako izdatno podprl mestno občino pri izvajanju njenega socialnega skrbstva, tudi letos upa, da bo Ljubljana pokazala svojo dobrosrčnost in se na praznik vseh svetnikov in vernih duš pri počaščenju svojih rajnikov s kupovanjem mestnih vencev in sveč spomnila tudi mestnih revežev. Člani in članice Vrhovnega socialnega sveta ter vseh v njem pri delu za bližnjega združenih organizacij bodo po vseh ljubljanskih hišah prodajali nakaznice, s katerimi bodo dobrotniki dobili v skladiščih vsesvet-ske akcije, zadnje dni pred prazniki umrlih pa tudi na stojnicah pred vsemi ljubljanskimi pokopališči mestne vence in sveče. Nakaznice so sledeče: 1. po 100 din za veliki venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah; 2. po 50 din za srednji venec s svi-.Bb|pimi trakovi v mestnih barvah; 3. po 20 din za ;“,.mali venec z belimi trakovi in zelenim napisom; 4. po 36 din za zavitek s 6 visokimi ali nizkimi nagrobnimi svečami. Za manjše zneske se bodo 9 ^dajala posebna potrdila, s katerimi bodo dobrotniki dobili toliko sveč, kolikorkrat po 6 din znaša vsota. Vrhovni socialni svet najvljudneje prosi vse darovalce, da na zadnjo stran prejetih nakaznic čitljivo napišejo svoj naslov, s čimer bo dobil najnatančnejši seznam vseh dobrosrčnih Ljubljančanov. Kakor vidimo, je Vrhovni socialni svet upošteval pri lanski prodaji mestnih vencev pogosto izraženo željo dobrih Ljubljančanov po vencih, ki bi bili cenejši od največjih, a dražji od najcenejših in se je zato odločil dati letos v prodajo mestne vence srednje velikosti za ceno 50 din.
Mir na reševalni postali
Reševalna postaja je sporočila, da je vladal na postaji čez noč mir. Reševalni avto je stopil v akcijo samo pri prevozu neke bolnice v žensko bolnišnico, drugače ni bilo od včeraj do davi v mestu nikakih nesreč.
Splošna bolnišnica je včeraj sprejela na ki-rurgični oddelek pri tvrdki Dukič zaposlenega delavca, ki je bil pri spravljanju hlodov delavec v Žirovskem hribu. Hlodi so ga pritisnili tako močno v prsni koš, da je dobil hujše poškodbe. Delavec Božo Cireta je star 24 let in doma iz Dalmacije.
Razne tatvine v mestu
Gosjjod Bruno stanuje v Vegovi ulici št. 8. Ko je bil gospod za dalj časa odsoten po poslih izven Ljubljane, se je nekdo splazil v njegovo stanovanje in mu odnesel razno perilo, obleko, volnene rokavice in druge stvari. Škoda znaša nad 1000 din.
Čevljarski mojster France Grčar ima svojo delavnico v Ciglarjev! ulici št. 1. Neznan vlomilec
je ]>onoči 14. t. m. vdrl v njegovo delavnico. Pobral mu je več moških in ženskih čevljev, ki jih je mojster dobil v popravilo, kakor tudi nekaj usnja in podplatov. Mojster trpi nad 2.500 dinarjev škode.
Cirilu Petranu je nekdo v neki kavarni na Sv. Petra cesti izmaknil sivo moško suknjo, vredno 900 din
Brezposelni trgovski pomočnik Rudolf A. je bil aretiran 15. t. m. proti večeru na Sv. Petra cesti, ko je poprej ukradel moško kolo, vredno 1200 dinarjev Rudolf se je izgovarjal, da je bil popolnoma vinjen, da ni znal ločiti med tujim in prijateljevim kolesom. Spravili so ga v zapor.
Tatvine koles zopet
na dnevnem redu
Leonu Grumu je bilo 11. t. m. v Igriški ulici izpred tiskarne Čemažar ukradeno 6.500 din vredno motorno kolo. Bilo je črno pleskano, znamke »D. K. W.«
Izpred gostilne Vide Klemčičeve Ob Ljubljanici št. 21 je bilo Vidu Piškurju odpeljano 800 din vredno moško kolo. — Pred Marinškovo gostilno p Prečni ulici je pustil Janko Pichler svoje kolo, znamke »Puch«, vredno 700 din. — Izpred hiše št. 51 na Celovški cesti je neznan tat odpeljal Frančiški Miheličevi 700 din vredno kolo »Sty-ria«.
Goljufica - vedeževalka
Po Ljubljani, jx>sebno po hišah na periferiji mesta hodi neka, do 25 let stara ženska, ki pobira nože in škarje za brušenje in se hkratu izdaja za vedeževalko, ki iz kart prorokuje bodočnost. Ženska je črno blečena. Nedavno je prišla k neki gospej v Jadranski ulici. Izvabila je od nje žensko obleko in ji obljubila, da jo ji prinese čez tri dni nazaj in ji bo potem brezplačno povedala srečo. Policija svari pred to goljufico!
Loterija prinaša srečo, drugemu smolo
Koliko veselih, pa tudi žalostnih zgodb bi kronist lahko napisal o loteriji. Točno je vselej plačal četrtinko srečke. Nikdar ni nič zadel. Samo enkrat majhen znesek 250 dinarčkov. Pred prvim žrebanjem sedanjega kola je prejel od kolekture Lavrič iz Belgrada srečko. Vrnil jo je! In glejte, ljudje, čudo! Ta od Milana nazaj vrnjena srečka, četrtinka je zadela v tem žrebanju glavni dobitek
330.000	din. Ko je Milan čital številko srečke, se je za lase prijel in začel tarnati o »smoli«. Šli so pač čedni jur ji po vodi!
G banje cen mesa in mesnih izdelkov
Ljubljana, 17. oktobra. Sredi meseca in vsakega prvega izda mestno tržno nadzorstvo pregled cen. Iz tega pregleda lahko vidimo gibanje cen v prodaji na drpbno. Te cene tudi zanimajo prav posebno gospodinje, ki kupujejo življenjske potrebščine za svoje družine. Zadnje čase pa je zanimanje za cene naraslo tudi med možmi, ki morajo vedno globlje segati v žep, da preskrbijo potrebno hrano.
Iz uradnega cenika razvidimo, da se cene mesa v zadnjih 15 dneh niso nič izpremenile, ker so maksimirane. Omeniti bi bilo, da velja kilogram koštrunovega mesa 14—16 din, jagnjetina 16 do 20 din in kozličevina 20 din. Te cene niso maksimirane in se sme to meso prodajati tudi ob brezmesnih dneh. Konsum mesa iz drobnice pred sedanjimi uredbami ni bil velik, postaja pa v teh dneh vedno večji. Slavne po svetu so kranjske klobase, ki veljajo sveže kilogram 30 din. Pol-prekajene kranjske klobase dobite pri mesarju po 40 din kilogram in suhe kranjske klobase po 00 din kilogram. Krakovske klobase veljajo 30 din, hrenovke veljajo od 24 do 26 din, enako ceno imajo safalade. Tlačenke so cenejše in velja kg 16—20 din.
Perutnina ima zelo različno ceno. Piščanec velja na trgu od 16—30 din. Kilogram zaklanega in oskubljenega piščanca pa kupiš po 32—36 din. Če kupiš živo kokoš, jo plačaš po 25—40 din, če pa kupiš kokošje meso, boš plačal za kg od 27 do 30 din. Živ petelin velja 20—30 din. Enako ceno imajo race. Meso zaklanih rac pa kupiš kg po 26 din, ima torej skoraj isto ceno kot kokošje meso, ki je boljše za juho, če si pa želiš pečenko, boš pa raje kupil race, ki jih dobiš po isti ceni, vendar se v kvaliteti ne more primerjati kokošje meso z račjim. Kilogram gosi je cenejši, ker velja 24—26 din. Par živih golobov velja 10—12 din. Domači zajci veljajo od 10—20 din. Kilogram zaklanih pulardov velja 34—36 din.
Od divjačine bi omenili srnino meso, ki velja kilogram od 12—18 din. Divji zajec velja 40 din. Poljske jerebice prodajajo v trgovinah po 16 din, gozdne jerebe pa po 18 din. Divje race so cenejše in veljajo 16 din. Cene divjačine se od 1. oktobra niso bistveno spremenile. Pocenilo se je srnino meso, medtem ko so se divji zajci podražili.
V nedeljo, dne 27. oktobra naj ne bo zavednega Slovenca in dobrega Jugoslovana, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost! Naše geslo bodi: Dati hočem za severno mejo po svojih močeh!
Če študent v Ljubljano sre ...
Ljubljana, 16. oktobra.
Zadnje dni je večina naših slovenskih študen-tov-akademikov prišla v Ljubljano, da nadaljujejo in izklešejo stavbo svojega visokošolskega študija.
V	teh dneh bodo začela predavanja in tedaj bo treba biti vklenjen vse dni z dušo in s telesom. Zdaj jih vidimo, kako nekateri revnejši begajo po mestu iz ulice v ulico in iščejo hrane in stanovanja. Marsikateri stiska poslednje dinarje, ki so mu od vpisnih taks ostali v žepu, da bi si še mogel kupiti borno večerjo ali kosilo; na zajtrk nihče niti ne misli. Tega imajo le ljubljenčki, ki prejemajo od doma lepe stotake vsak mesec in potem ob vsaki priliki tarnajo, koliko morajo prestati in kako hudo jim gre.
Napišimo tukaj nekaj vrstic o onih naših slovenskih študentih, ki prinajajo v akademske vrste iz kmetskih hiš in iz koč revnega bajtarja. V primeru s celotno študirajočo mladino je teh sicer bolj malo; to pa največ zato, ker ne zmorejo ljudje na kmetih danes visokih stroškov šolanja, poleg tega pa gredo v šole le taki, ki so za to res sposobni. Sposobni pravim! Zato iščite tu vzrokov, zakaj prav ti iz kmečkih koč dosežejo največje uspehe pri študiju in v življenju in zakaj je prav iz teh koč izšlo med slovenski narod toliko najpomembnejših mož. Iz teh kmečkih hiš prihaja tudi kopica onih, ki se poleg svojega študija morajo pehati za prepotrebnim denarjem po inštrukcijah in vlivati nekaterim razvajenim trdoglavcem in trmam znanje v glavo, da potem, ko imajo spričevalo v rokah, zasedejo po naklonjenosti svoiih stricev in prijateljev dobro plačane stolčke. Nihče pozneje nikoli ne bo pomislil, da mu je reven kmečki študent, ki je stradal kruha in prezebal, pomagal do spričevala. Še poznati ga ne bo hotel na ulici! Taka nehvaležnost je potem najvišje plačilo za ves trud!
Kako lepo vendar more biti onim, ki stanujejo v krogu svoje družine v Ljubljani, tako rekoč pred nosom imajo univerzo in vsa njihova muka je v tem, na narede nekaj korakov do nje. Ni se jim treba pehati za stanovanjem, ne toliko beračiti za vsak grižljaj kruha, poleg tega pa še prenašati zapostavljanje m slišati grenke besede, ki človeka zbodejo v srce. Sicer so poleg kmečkih študentov še študenti iz drugih slojev, ki nimajo svojega pravega doma v Ljubljani, n. pr. otroci državnih uslužbencev iz drugih krajev. Ti pa so z voznimi » in drugimi olajšavami toliko obdarjeni, da se ven- J dar včasih lahko potegnejo domov.	i
Navedli bomo v glavnem največje težkoče in nevšečnosti, ki spremljajo podeželskega študenta že na poti k študiju in se tudi pozneje skoraj dnevno z njimi srečuje. 2elimo, da bi te besede ne šle mimo gluhih ušes onih, ki so na odločujočih mestih in jim je življenje kmečkega študenta vsaj malo pri srcu, ampak bi storili kaj za izboljšanje njegovega položaja ali pa ga vsaj z raznimi ugodnostmi in olajšavami izenačili z nekaterimi njegovimi sovrstniki!
O, te ljubljanske mitnice
Največ študentov se pripelje in izstopi na glavnem kolodvoru. Pri izhodu pa jih čaka prvo presenečenje. Ustavi te mitničar in če imaš le količkaj večji kovčeg ali zavitek, ti vsega preobrne, kakor bi prinašal ukradeno robo. Ta ali oni s podeželja si naloži za mrzle zimske mesece in ko bo treba živeti ob pičli hrani in brez zajtrka, nekaj jabolk ali kakega drugega sadja. Saj je možno tudi, da je vtaknil kdo vmes še kako steklenko žganjice ali vina, ki v vseh dolgih mesecih prav pride. Pa že moraš plačati na mitnici, čeprav stvari ne boš, niti ne nameravaš prodati. Večkrat je kako sadje edino, kar moreš nesti	od	doma. Mogoče ga	je
skrivala uboga	mati kje	po	kakih predalih ali	na
podstrešju, da	je ostalo	za	otroka, ki študira	in
mora živeti ob	tem, kar	mu drugi dajejo iz rok.
Ko mu je potem ta skromen dar zbasala v kovčeg, že ti je tu spet mitnica, kateri moraš odriniti njen delež. In to celo reven študent, ki nima, da bi si kruha kupil.
Če se spomnim na dogodek pred leti, ko so na kolodvorski mitnici prijeli mladega pesnika, ki je nesel kovčeg svojih pravkar natisnjenih pesmic iz tiskarne nekje izpod Kamniških planin ter hoteli, da bi plačal od teh knjižic mifnino, , c ,* \
-» Saj se je ta stvar v tistih dnen vlačila celo po časopisih okrog, pa ne vem, ali se je pesnik izmazal dobro ali ne. Četudi neseš le nekaj jabolk, deset ali dvanajst, malo steklenico marmelade ali medu (ki morebiti niti pol litra ne drži), že si primoran odpreti denarnico. Tako se ti večkrat zazdi, da si prinešene reči, ki bi z njimi potešil preveliki glad, na mitnici kupiš. In to je vsekakor neprimeren davek, ki tlači študenta, ki že itak nima nikjer nobenih ugodnosti in olajšav.
Mestna občina ljubljanska prav gotovo ne bi skrahirala, če bi ubogim študentom mitnino včasih spregledala na kolodvoru, ali pa naj bi jo tam
Banovinski prehranjevalni zavod že posluie
Včeraj je bi pri ljubljanskem trgovinskem sodišču registriran Banovinski prehranjevalni zavod
v Ljubljani, ki je s tem javno pričel poslovati. Zavodu načeluje predsednik g. Franc Snoj, podpredsednik je inž. Lambert Muri, prokura pa je podeljena g. Nagodetu.
Zavod posluje začasno v palači Banovinske hranilnice v Knafljevi ulici, kjer se nahaja tudi kmetijski oddelek banske uprave. Uradne ure zavoda so od 8.—12. ter od 15.—18. ure.
Ob tej priliki je dal predsednik g. Snoj nasled-jo izjavo:
Po statutu o poslovanju »Banovinskega prehranjevalnega zavoda« v Ljubljani so glavne naloge tega zavoda naslednje: 1. nabavlja življenjske potrebščine za potrebe prebivalstva dravske ba-novne; 2, skrbi, da se nabavljeno blago po potrebi pravilno in predpisno predela in vskladišča; 3. skrbi, da se razpoložljve zaloge porazdele za potrošnjo prebivalstva po preskrbovalnih načrtih, ki jih izdaja ban.
Na temelju navedenega je zavodu v štatutil namenjen zelo širok delokrog. V okviru tega statuta bo zavod vršil svoje posle, ki se trenutno nanašajo predvsem na preskrbo Slovenije z moko, koruzo in drugimi žitaricami. Po potrebi se bo poslovanje zavoda razširilo tudi na druge predmete, ki so za prehrano prebivalstva bistveno važni. Kontingenti 1384 vagonov pšenice in 1320 vagonov moke so v glavnem izrabljeni; v Slovenijo je že dospelo 500 vagonov pšenice, 700 cagonov moke; ostali vagoni pa so dodeljeni in so na potu. V kratkem se imajo razdeliti novi kontingenti in obstoja upravičeno upanje, da bo preskrba z moko vsaj v glavnem funkcionirala. Ker slovenski mlini meljejo po kvaliteti zelo neenotno moko, so se sedaj določili tipi moke in se bo vršila kontrola, da bo kvaliteta moke povsod enaka.
Storjeni pa so že potrebni ukrepi, da pride pod kontrolo zavoda tudi dobava in razdelitev olja in masti. Preskrba maščobe je za prehrano bistveno važna, zato bo treba skrbeti in ustvariti pogoje, da je bo dovolj na razpolago.
Zavod je osnovan kot trgovsko podjetje, ki stoji pod kontrolo banovine ter je podrejen neposredno banu.
Morda se bodo v teku poslovanja pokazale kake trdote in bodo posamezniki prizadeti. Toda zavod je osnovan, da služi celoti, vsemu narodu. Koristi posameznikov se morajo v takih časih, ki jih doživljamo in katerim gremo še nasproti, podrediti koristim skupnosti. S tega vidika skupnih koristi in potreb celote naj tudi javnost gleda in spremlja delo in ukrepe Zavoda.
Pomanikanie ali dosti drv?
Slov. Konjice, 15. oktobra.
Zima se hitro bliža. Kmetje že vihte po gozdovih sekire in žage že pojejo svojo »žiga-žaga«. Vse premožno in revnejše obrača oči proti gozdom in na sadovnjake, kjer pregosto staro ali nedonosno drevje v jesenskem vetru čaka na padec. Drvarji imajo obilo posla v planinskih in dolinskih gozdovih, kajti naročila drv so številna in je treba pridno sekati, da bodo peči grele že ob prvem ^negd. ,
Pri nas v dolini je drva že prav težko dobit1. Kmečki gozdovi, kjer se je in se še preveč seka* so že v resnici zelo izčrpani. Kljub temu se vsako jesen še bolj redčijo, s čemer se uničuje veliko lesno bogastvo. Pomanjkanje kuriva in zadostitev drugim gospodarskim potrebam pa ne odjenja, zato se vrzeli v gozdovih vedno bolj opažajo. Mnogi, ki jim je to naše bogastvo pri srcu, se vprašujejo, kaj bo z našimi lesovi?
Dočim se na eni strani čuti pomanjkanje drv in se zaradi preskrbovanja s kurivom dela našemu od lesa odvisnemu človeku velika škoda, pa na drugi strani trohni in razpada na tisoče bukev, gabrov, jelk in smrek na Konjiškem gorovju. Bogastvo, last graščine Windischgratz, propada v blato, dočim na drugi strani številne kmečke, delavske, uradniške in obrtniške rodbine stradajo drv in jih morajo nabavljati za tako visoko ceno! Ali bi ne bilo prav, ko bi se v tej stiski očistil graščinski gozd v prid revnim slojem, potem pa tudi omejil v korist istih njegov obseg? Iu drv bo dovolj za desetletja!
Zimskn podporna akcija za ljubljanske reveže. Mestna občina ljubljanska in društvo Rdečega križa v Ljubljani bosta v sporazumu razdelila nekaj premoga ljubljanskim revežem v začetku meseca decembra tega leta. Prošnje za premog se naj vlagajo do 1. novembra t. 1. v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-II. Prošnje morajo biti potrjene od okrajnih načelnikov (ubožnih očetov) ali župnih uradov. V prošnjah naj bodo navedeni rojstni podatki. — Na prepozno vložene in nepotrjene prošnje se ne bo oziralo. — Socialni odsek društva Rdečega križa.
vsakdo plačal, pozneje pa bi proti potrdilu, da je študent (indeks, legitimacija), dobil znesek povrnjen.
Van Vyke Maton
aiK z Zlaie
•Catleen ie resno pogledal zdravnika.
»Oprostite, gospod doktor, nekaj 'bi vas rad vprašal! Alt imate vi naprara Johnu Buntonu samo neko prirojeno antipatijo, ali pa imate kako gotovo suronjo?
»Če hočem biti iskren,« mu je po kratkem razmišljanju odgovoril zdravnik. »Vam moram priznati, da zares nimam nobenega razloga za sumničenje proti bratu mojega pacienta. Vendar ga nikakor ne morem tr-oeti. Nekaj pa gotovo: Odkar biva v hiši John Bunton, se )e stanje njegovega brata znatno poslabšalo in njegova živčna kriza postaja vedno večja Čudim se le, zakaj Roger Bunton svojega mlajšega brata tako ljubi in mu je skoraj suženjsko vdan.«
»Kaj pa mi lahko rečete o njegovi maniji preganjala? Ali je res kaka nevarnost, ki preti Vašemu pacientu?«
Zdravnik se je zamislil in preden ie mogel odgovriti na kapetanovo vprašanje, je oni nadaljeval.
»Mišljenje o bolezni vašega pacienta so zelo različna,« Medtem ko je bolničarka, gdč. Dabrey, pravila, da Bunton
nima vzroka, da se vznemirja, je ta njegov zvesti sluga — policistov pogled je padel na skrčeno Kelly truplo — prepričal, da ima Vaš pacient mnogo sovražnikov, mnogo zelo nevarnih sovražnikov in da je v zares veliki nevarnosti. Njegov drugi bolničar Greabar 6e obnaša tako, kakor da veruje v možnost neke nevarnosti, Z druge strani pa se mi zdi, da se njegov brat John Bunton v vsem strinja z gdč. Dabrey, da Rogerju Buntonu ne preti nobena nevarnost. Ta čudna nasprotja so me iznenadila. Kakšno je Vaše zdravniško mnenje o vsem tem.«
Zdravnikov odgovor je bil zelo siguren in prepričevalen. Brez daljšega oklevanja je bil odgovoril. V njegovih biserih, sivih očeh je bil izraz samozavesti in prepriče-valnosti, kakršnega imajo samo ljudje, ali izredno izvežbani lažnjivci.
»Torej, jaz kot zdravnik — je s sigurnim glasom odgovoril dr. Lose — Vam lahko svečano izjavim, da Roger Bunton zares trpi na neki akutni obliki manije preganjanja, in 6 tega vidika bi bila lahko
še kaka druga diagnoza. Čudno je, da je ta manija preganjanja postala mnogo aktualnejša in ostrejša, od«ar 6e v njegovi bližini nahaja mlajši brat. To vam lahko rečem kot zdravnik. Verjemite mi, da njemu, vsaj kolikor jaz vem, ne preti nobena druga nevarnost. Prisotnost tega Johna ne vpliva ugodno na mojega pacienta. To je točno; on stalno vznemirja svojega brata, tako, da se moram večkrat izpraševati ... končno je pa vseeno — je zamahnil z roko
—	on Rogerju Buntonu ne more prav nič škoditi, kakor tudi nihče drugi. Videli ste, da je hiša zgrajena kakor kaka nepristopna trdnjava.«
»Da, to 6em opazil.«
»Jaz mislim, da ste že imeli priliko videti vse načine varnosti in previdnosti. Predvsem je nemogoče vstopiti v hišo, ako se ne gre skozi glavna vrata. Okna 60 edino v prvem nadstropju. Na vseh oknih in na vseh vratih v tem nadstropju pa se nahajajo spretno skrite električne naprave za alarm, tako, da niti miš ne more priti v hišo. In odkar je hiša zgrajena, Roger Bunton sploh še ni prišel z gornjega nadstropja, kjer stalno živi. Tudi ni nobenega balkona, s pomočjo katerega bi lahko kdo prišsl v hišo. V prostorih gornjega nadstropja se ne nahaja niti en težek predmet, ki bi mogel služiti kot orožje, Vsakdo, ki gre v to nadstropje, mora pustiti, da ga temeljito preiščejo, kar ste tudi sami preizkusili.«
»Najlepša hvala za Vaša izčrpna poročila, g. doktor,« je odgovoril Catleen.
»Prepričan sem, da je to dokaz manije preganjanja. Sedaj bi morali iti v gornje nadstropje, da malo umirite pacienta. Rdeča svetiljka je	ugasnila,	kar pomeni,	da
električne naprave	na	stopnicah sedaj	ne
delujejo. Čez nekaj časa bom tudi jaz prišel za vami.«
»Dobro — je odgovoril dr. Lose. »če bi Vam mogel še kaj koristiti, sem vatn vedno na razpolago.«
Kapetan Catleen ga je pogledal.
»Zdi se mi,	da	mi	bi	lahko pomagali.«
Zdravnik, ki	je	bil	že	na stopnicah,	je
za trenutek obstal in se obrnil.
»Želite?« je vprašal inšpektorja z na-tmehom, kakor da pričakuje neko zelo smešno vprašanje.
»Ali mi lahko poveste, kdo bi naj bil morilec Tercncyja Kellyja, v slučaju, da to ne bi bil samomor?«
Nenadoma je izginil smeh z zdravnikovega obraza.
»Veste, g. inšpektor,« mu je resno odgovoril doktor, »ko bi Vam mogel to povedati, bi opustil svoje zdravniško opravilo in bi namesto tega postal kriminalist.«
Spet 6e je obrnil in šel počasi z odmerjenim korakom po stopiKcah v prvo nadstropje. V tem trenutku je izza nekih vrat pcmolil glavo John Bunton, ki je ti-j ho stopil v predsobo, ko je videl, da je zdravnik odšel.
»Če nimate nič proti temu, kapetan,« je rekel tiho, »bom šel tudi jaz malo k svojemu bratu, ker ga nerad puščam sa-
mega s to hijeno. Zal mi je, ker niste po* slušali mojega nasveta, kar se tiče tež“ doktorja.«
»Nisem ga odbil, g. Bunton, a kar se tiče Vaših želja, da bi šli gori, nimam nič proti Tudi jaz bom prišel kmalu za Vami. Odpreti moracn samo glavna vrata mojim ljudem, ki 6em jih poklical. Edi se mi, da so že tu.«
Zunaj je nekdo močno »vonil. Videti je bilo, da hoče vstopiti nekdo, ki ima popolno pravico in to so bili lahko 6amo njegovi ljudje.
»Vse gre v redu, gdč. Dabrey,« je rekel kapetan bolničarki, ki je prišla k vratom, da bi pogledala, kdo zvoni. »To so prav gotovo moji ljudje «
Medtem ko je šel proti vratom, je gdč. Dabrey ostala na svojem mestu in vid«' je, da je njen obraz elo resen. Cavrtel je ključ in odprl teiJca vrata.
»Vstopite!« se je glasilo kapetanovo povelje. Zadovoljno se je nasmehnil četv^" rici mladih pokcajev, ki 60 v modrih u®1* formah hrumno vstopili v hišo. To so bih štirje močni in postavni mladeniči, kateri«1 sposobnosti in način obnašanja je bil kapetanu točnejše znan, kakor so si rn0*' l misliti. Obrnil se je k najmlajšemu iznie njih:
»Poslušajte, Wood, ostanite tu pri vra tih! Nikogar ne 6mete pustiti v h«šo, pre den Vam ne pove svojih želja ‘J1 razlog in preden tega ne poveste meni.«
Nato se je obrnil k drugemu, i imel na rokavu naredniški znak:
Že dolgo se občinstvo ni toliko zabavalo in nasmejalo kot pri filmu
BREZUPNI SLUČAJ
(Etn hoCnungdoser Fali)
V glavnih vlogah Jenny Jugo, Karl Ludwig Diehl in Hans Stelzer. Smeh, zabava in razvedrilo!
KIN 0 U N10 N, tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Žalostna trgatev ? mariborskih goricah
Najboljši mošti imajo komaj 18 stopinj sladkorja
Ud tis in tam
Zemljoradniška stranka za vrbasko banovino
Je imela svojo konferenco, na kateri je govoril tudi kmetijski minister dr. Čubrilovič. Minister je govoril o politiki stranke in navajal razloge, zakaj se je stranka odločila sodelovati v vladi narodnega sporazuma. Rekel je, da je stranko pri odločitvi v tem vprašanju vodilo iskreno stremljenje, da podpre državo v trenutku, ko so se nad E/ropo zbirali temni oblaki. Prvenstveno pa se je stranka zavzemala za to, da bi pomagala kmečkemu ljudstvu, ki tvori ogromno večino prebivalstva v državi. Končno je govoril dr. Čubrilovič o krajevnih potrebah vrbaske banovine in povedal, da to sedanjo nižjo kmetijsko šolo v Banjaluki pretvoril v srednjo kmetijsko šolo, obenem pa bosta ustanovljeni še dve taki šoli, da bo na vsake tri okraje prišla po ena srednja kmetijska šola. Te šole naj bi izobrazile veliko število umnih kmečkih gospodarjev.
Vlada je bila izdala novo uredbo, s katero je omejila trgovino z gumo. Povod ta ta ukrep so dale težkoče, ki se pojavljajo pri uvozu gume v našo državo. Od zunaj čez morje tega blaga ni mogoče dobiti, iz Evrope pa še težje, ker se guma proizvaja iz snovi, katerih pa Evropa sama nima. Obenem je bilo potrebno, da se uvede točno nadzorstvo nad tem blagom, da bi se zaloge pravilno porazdelile in da bi se z gumami v zadostni količini oskrbela tista vozila, ki so zares potrebna vsej javnosti, zlasti pa za avtomobilski promet v krajih, kjer ni železnic.
Podružnico Poštne hranilnic« bo dobil Split.
V la namen je bila sklicana konferenca dalmatin-£ ,i gospodarstvenikov in zastopnika Poštne hra-r ,nige iz Belgrada. Na tej konferenci v Splitu so dalmatinski gospodarstveniki poudarjali, da mora Split kot gospodarsko središče Dalmacije in kot turistično središče na vsak način dobiti podružnico tega važnega državnega denarnega zavoda. Generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr Markovič, ki H je bil navzoč pri konferenci, je pritrdil temu predlogu. Podružnico bodo v najkrajšem času odprli.
Zaradi prikrivanja pšenice je bil kaznovan z mesecem dni zapora in 60.000 din denasne kazni žitarski trgovec Griesbacher iz Subotice. Mož je bil oblastem prijavil 15 vagonov zaloge, v resnici jo je pa imel 25 vagonov. Pred sodnikom se je mož izvijal rekoč, da ni vedel, koliko ima žita na zalogi. Pač imeniten trgovec, ki se mimogrede lahko zmoti za celih 10 vagonov ne v tujo škodo, kakor bi pričakovali, temveč v lastno škodo.
Tudi pol kilograma masti je količina, zaradi katere lahko pridejo prodajalci v navzkiiž;e s paragrafi, če jo nočejo prodati tistemu, ki jo zahteva. Tako so poučili na sodniji v Novem Sadu nekega mesarja, ki je kupcu odvrnil, da masti nima. Ker pa jo je imel na zalogi v običajni količini, bo sedel teden dni in bo plačal 3000 dinarjev kazni. Podobno so potegnili kratko tudi mesarji v Kovinu, ki so prodajali mast dražjfe kakor pa bi smeli. Tri mesece pa se bo pokoril trgovec Pavle Gajič iz Šabca, ker je večje količine masti skušal prodati pod roko in seveda dražje, kakor pa je bilo dovoljeno. Sodnik ga je obsodil na tri mesece zapora in 50.000 dinarjev kazni, mast so mu pa zaplenili.
V nekaterih srbskih krajih pa so oblasti zasačile peke, ki so »ščipali« pri teži. Ni verjetno, če so pri tem ravnanju toliko zaslužili, kolikor pa bodo plačali kazni,
tii,! V Novem Sadu so odprli razstavo modernih madžarskih slikarjev, katera je bila poprej v Za-'^a-grebu. K otvoritvi so se zbrali številni odlični gost-ojl|)j,e z,banom dr. Kijurinom na čelu, madžarski poslanik v Belgradu baron Bakacs Bessenjey pa je imel govor, v katerem je podčrtal pomen razstave kot sredstvo za kulturno zbližanje med madžarskim in srbskim narodom, ker pomeni zanj Novi Sad »zibelko srbske kulture in prav upravičen., nosi naziv Srbske Atene«
Poseben odbor je bil ustanovljen pri našem zu-nanjem ministrstvu za zavarovanje plovbe po Donavi. rosebne razmere so zahtevale us‘anovitev takega odbora, ki naj bi sproti predlagal pristojnim ministrstvom potrebne ukrepe za zavarovanje plovbe, zlasti pa v tesneh Odbor bo izdajal navodila za plovbo, ki bodo javno razobešena in se jih bo moral strogo držati vsak poveljnik ladje, ploveče po Donavi, pa naj bo tujega ali domačega ■ porekla.
Dopolnilna uredba k uredbi o pomožni vojski j narodne obrambe je bila objavljena včeraj v »Služ- g benih novinah«. Minister za vojsko ima pravico s I svojim odlokom poklicati y mirnem, pripravnem, mobilnem in vojnem stanju obveznike pomožne I Vojske posamično in brez ozira na njihovo vojno razporeditev in sestaviti iz njih posebne delovne enote, katerih ustroj bo predpisal s posebnim pravilnikom. V te nove enote bo minister lahko poklical tudi redne vojaške obveznike. Za obveznike delovnih enot bodo veljali prav isti predpisi kakor za redne vojaške obveznike. Uredba je takoj stopila v veljavo.
Dvajset let je za umor svojega sina dobil bogati posestnik Marko Jeumovič iz Novega Pazarja, Njegov sin edinec Jurij je bil priden član družine, vendar se je z očetom zadnje čase večkrat prepiral zaradi zemlje. Kritičnega dne sta se sprla zaradi tega, ker je prišel neki sosed prosit, da bi dobil od Jeumoviča njivo v najem, pa mu je Marko podaril kos kruha in kos sira. Sin Jurij je proti temu protestiral in se z očetom hudo sprl. V razburjenju je Marko pograbi nož z mize in sinu razparal trebuh. Sin je poškodbam podlegel. Oče pa se bo seda, dvajset let pokoril v ječi.
Vseh večjih jesenskih sejmov v tujini se je paša držav« udeležila s posebnimi paviljoni. Tako je razstavila svoje blago in proizvode v Lipskem, Dunaju, Smirni m Solunu. Na vsakem sejmu so bili razstavljeni prvenstveno taki predmeti, ki bi utegnili zanimati tamkajšnje kupce in tako navezati tesnejše trgovske stikke. Povsod so bili y paviljonih tudi posebni uradi, ki so dajali vsa potrebna pojasnila o naših izdelkih in drugih stvareh Na vseh imenovanih sejmih je jugoslovanski trgovinski minister dr, Andres osebno odprl naše paviljone.
Ujeti srbski hajduk Gligorljevic, ki sam priznava, da ima na vesti toliko ljudi, da še sam ne ve točno (oblasti pa pravijo, da bo njegovih žrtev najbrže 42), je središče pozornosti prebivalstva v Jagodini in okoličanov. Hajduk, ki se ne nadeja več življenja, je zelo zgovoren in izdaja vse ljudi, ki so mu kdaj pomagali. Okrog 100 njegovih pomagačev so že prijeli, kakšnih 200 jih pa Še bodo. Največjo senzacijo je pač izzvala aretacija bivšega poslanca Životija Jevtiča, za katerega s težkim poudarkom hajduk trdi, da je bil njegov zvesti pomagač. Jevtič seveda udeležbo odločno zanika, vendar pa mora sedeti v preiskovalnem zaporu. Jevtič je bil odličen član Jugoslovanske nacionalne stranke in član glavnega odbora te stranke in je torej sedel pri sejah skupno za mizo z odličnima članoma JNS ...
n	, i , r	,
r* N "
—*	» *» S	\	» -
-	A.»	*V ~	n	»
r.C ■
Maribor, 16. okiobra.
V mariborskem vinorodnem okolišu je sedaj trgatev v polnem teku. Manjši vinogradniki so jo že končali, pri večjih pa bo še trajala tja do konca tedna. Pesem klopotcev, ki je bila letos sploh tiha, saj je veliko teh veselih pevcev v vinogradih sploh počivalo, je utihnila, v vinogradih pa so se pojavili obiralci, ki pa imajo letos le malo dela. Na vsakem trsu en, dva grozda, pa še ta majhna in na pol gnila, veliko trsov pa je sploh praznih. Tako gre trgatev potem hitro od rok, še hitreje pa gre stiskanje. Letos bodo nabrali večinoma komaj četrtino lanskega pridelka, le tam, kjer pozeba ni bila prehuda in kjer so vinogradniki z jako vestnim škropljenjem zadostno preganjali pero-
nosporo, bo pridelek približno za polovico manjši kakor je bil lanski. Pa tudi s kakovostjo letošnjega vina v primeri z lanskim bo približno tako, kakor je s količino. Dočim so imeli lani slabi mošti povprečno 18—20 stopinj sladkorja, v boljših legah pa je ta povpreček znašal celo 24 stopinj, dosegajo letos v najboljših legah komaj 17—18 stopinj, v slabših legah in kjer je grozdje jako gnilo, pa znatno manj, povprečno pa 15 stopinj. Zaradi tega bo treba letos skoraj ves pridelek sladkati, da se doseže boljša kakovost. Jako velik pa je letos odstotek kisline. Kljub slabi kakovosti pa je letos med kupci izredno zanimanje že za mošt od preše. Vinogradniki bodo letos zlahka prodali ves pridelek, in sicer bodo dobili za največjo kislico boljše cene, kakor lani za najboljše vino.
slaboumne reve
Ljubljana, 17. oktobra.
Kako je zabredel France Pegan, samski ključavničar v zločinske vrste, je zgodba zanimiva in tudi nenavadna. Res je bil že pred leti kaznovan zaradi malenkostne tatvine na manjšo zaporno kazen, toda pozneje se je varoval in pošteno služil kot ključavničar pri KID na Jesenicah. Med razpravo, ki se je včeraj razvijala pred malim kazenskim senatom, je France nekoliko odkril svojo preteklost in vzrok, zakaj je pustil lepo službo. Zaradi dezertacije je bil že od vojaškega sodišča obsojen na 1 leto in 2 meseca robije. Letos maja je prejel poziv na orožno vajo. Senatni predsednik g. Ivan Brelih obtožencu: »Zakaj ste zapustili službo *pri KID?« Obtoženec: »Zaradi orožnih vaji« Službo je pustil. Nato se je začel klatiti po Gorenjskem, hodil je po planinah in zajadral je tudi na Dolenjsko, kjer se je bil seznanil v Mirenski dolini z nekim dekletom. Izdajal se je dekletu za >bogatega aktivnega oficirja«, ki ima sedaj dopust in proučuje krajevne razmere lepe in vinorodne Dolenjske. Dekle je celo povabil na Gorenjsko, Živela sta kot turista.
France Pegan je drugače zastaven fant, star 26 let, prikupne zunanjosti in elegantno oblečen. Od maja do konca julija je France živel na tuj račun. Gotove dneve je zapuščal planine in se nato vračal z bogatim plenom v denarju in jestvinah. Sodnikom je lepi France mirno in hladnokrvno opisoval svoje pustolovščine. Vse je do pičice priznal.
Letos 21. maja je najprej ukradel posestniku Ivanu Bohincu v domačem kraju v Mišačah pri Radovljici velik revolver z naboji v vrednosti 550 dinarjev. Pobral je posestniku tudi za 72 din suhega mesa. Predsednik: »Čemu vam je bil revolver?« France: »Ukradel sem ga, da bi si končal življenje v planinah. Pozneje sem se premislil.« V kavarni »Bled« v Zagorici je France dne 9. junija letos popoldne pri belem dnevu ukradel
Vremensko poročilo »Slov, doma«
Kraj	tiaro ineter-sko stanje	Tempe- ratur« v 0'		m* a ► l! a>*r 32 >	■o O * C c oc ■5? JO j.	Veter (smer, in kost)	Pada- vine	
		hš a	.S '3 c a c E				m/m	vrsta
Ljubljana	768-5	14-8	95	74	10	E,	0-9	dež
Maribor	769-4	11-2	4'0	90	3	0	—	—
Zagreb	766-6	15-0	12-0	90	10	NE,	—	—
Belgrad	768-2	15-0	8-0	60	4	NE,	—	—
Sarajevo	766-1	16-0	8-0	80	5	0	—	—
Vis	764-6	17*0	13-0	90	4	WNW,	—	—
Split	763t	22-0	14-0	70	4	NE,	—	—
Kumbor	763-4	20"0	16-0	80	10	ENE,	—	—
Rab	762-e	19-0	12-0	60	6	NE,	—	—
Oubpovnin	762-6	19-0	130	80	5	NE,	10	dež
Vremenska napoved: Delno oblačno, zmerno hladno vreme.
Koledar
Danes, tetrtelc, 17. oktobra: Margareta. Petek, 18. oktobra: Luka, Julij.
Obvestila
Nočno službo iinnjo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Dela Perka in Pečariča bodo razstavljena v
»Salonu Kos« v prehodu nebotičnika do 25. t. m. Cenjenemu občinstvu ogled istih prav toplo priporočamo. Prepričani pa smo tudi, da se bodo za posamezna dela našli kupci.
Dela skladatelja Josipa Pavčiča uživajo v našem koncertnem življenju veliko popularnost, saj so izredno krasno napisana in se odlikujejo po globoko občuteni melodioznosti. Zato jih zelo po-gostoma srečujemo na naših koncertih, v zadnjih letih pa posebno na raznih večerih v našem radiu. Nekak kratek pregled Pavčičevega skladateljskega ustvarjanja nam bo nudil jutrišnji koncertni večer, ki bo v proslavo njegove 7Cf letnice ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Na tem koncertu bodo nastopili najodličnejši naši solisti: ga. Bernot-Golo-bova Franja, ga. Pavla Lovšetova in gosp. Julij Betetto. Spremljal jih bo na klavirju pianist Marijan Lipovšek, ki bo govoril tudi nekaj pomembnih in tehtnih besed o skladatelju slavljencu. Ostali del sporeda bodo izpolnili Slovenski vokalni kvintet in celokupni ženski in moški zbor Glasbene Matice ljubljanske, katerega bo tokrat prvič vodil Samo Hubad. Opozarjamo na Pavčičev večer, ki bo jutri v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Nepoznane lepole Slovenije bi lahko imenovali predavanje, ki ga bo imel na tretjem prosvetnem večeru v petek. 18. t. ni., ob 8. v frančiškanski dvorani predavatelj g. Vinko Zor. Naša Dolenjska skriva toliko lepih biserov, ki so ostali svetu nepoznani zaradi oddaljenosti od železnice. Zlasti je mnogo lepih krajev v okraju Šmarje pri Jelšah.
V	zadnjem poletju je Prosvetna zveza organizirala v te kraje več izletov in dokazala s tem, da ni samo tujina lepa, temveč, da hrani tudi Slovenija mnogo skritih naravnih zakladov v svojih naravnih lepotah, cerkvah, gradovih in samostanih. — Predavanje bo opremljeno s številnimi skioptičnimi slikami in nekatere izmed njih so posnete v naravnih barvah na kraju izleta. Za uvod bodo deklamirale tri Slovenke »Pozdrav« in zapele v tercetu primerno pesem. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. Vstopnina 8 in 2 din, za dijake 1 din.
Gledaliiče
Drama — Začetek ob 20
17. oktobra, četrtek: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Red A.	.
18. oktobra, petek: Skrivalnice. Red premierski.
19. oktobra, sobota: Revizor. Izven.
20. oktobra, nedelja: Skrivalnice. Izven.
Operit — Začetek ob 20
17. oktobra, četrtek: Jenufa. Red Četrtek. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Gostiča.
18. oktobra, petek: Grof Luksemburški. Red B.
19. oktobra, sobota: Ob 15 Baragova proslava. Izv. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20 Figarova svatba. Red premierski.
20. oktobra, nedelja: Ob pol 11 Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdol. — Ob 15 Baragova proslava. Izven. Cene od 16 din navzdol. Ob 20 Baragova proslava. Izven. Cene od 30 din navzdol.
natakarici Maruški 1000 din gotovine in g. Kendi železno ročno blagajno, vredno 12.000 din. Blagajna je bila prazna. Pozneje je kradel razne predmete in jestvine v manjši vrednosti. Velik plen je pobasal pri posestniku in gostilničarju Jožetu Zemlji na Vrbi. Njemu in njegovi ženi je pobral 8.350 din gotovine. Obtoženec: »Res sem vzel ta denar!« Predsednik: »Kam ste dali denar?« France mirno? »Nakupil sem dekletu obleko, tudi sebi sem kupil različne stvari. Nekaj denarja sem pa zapravil.« Obtoženec je zatrjeval, da je le slučajno prišel v hišo Jožeta Žemlje^ Ni vedel, da inia la mož toliko denarja. Oče Jože Zemlja mu je živahno dokazoval, da je prav dobro vedel za domače razmere in pristavil: »Hudičevo dober nos je imel. Preteto je bil kunšten.« Domača občina je o Francetu izdala kratko spričevalo: »Na glasu — ne na slabem.«
France Pegan je bil zaradi vseh teh pustolovščin in vlomnih tatvin obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. France je kazen nastopil, toda s sodbo ni bil povsem zadovoljen. Izjavil je sodnikom, da je kazen za taka dejanja vendarle previsoka.
4
Nace Možek je star in nepoboljšljiv tat, ki ima posebno strast, da stika le po zlatnini in denarju. Rojen je leta 1889. v Kamniku, klati se pa navadno po Gorenjskem in ljubljanski okolici. Letos ponoči 25,- septembra je bW Nace zelo podjeten. Tam v mirnem naselju Zapotoku, ljubljanska okolica, je najprej vlomil pri posestniku Vidu Podržaju. Poliral je skrivaj, ne da bi ga domači čuli, mnogo zlatnine v vrednosti 2,643 din. Nato je šel k posestniku Jožetu Šteblaju. Temu je pobral zlatnine za 3.875 din. In tretjič je prišel isto noč še k posestnici Josipini Purkartovi. Tu so ga zasačili in prijeli. Nace Možek je bil po kratki razpravi obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel
Maribor, 16. oktobra.
V Mušeniku pri Črni imajo kriminalno senzacijo, katero si prizadevajo lokalne oblasti razjasniti. Dogodek se je odigral že 7. oktobra, pa je še do danes ostal zagonetka. Omenjenega dne zvečer je šla 30 letna Ana Lenasi iz hiše, v kateri stanuje pri svojih starših v Mušeniku; Napotila se je na stranišče, ki je nekaj korakov proč od hiše. Ker je dolgo ni bilo nazaj, so jo domači šli klicat, pa se ni oglasila. Iskali so jo potem okrog hiše in pri sosedovih, pa nikjer ni bilo o njej sledu. Vso noč je ni bilo domov, naslednjega jutra pa so jo ljudje našli v bližnjem potoku Meži, sto metrov vstran od njenega doma. Potok Meža je bil zaradi deževja močno narasel in deroč, pa so bili ljudje prepričani, da je reva ponesreči v temi zašla v vodo ter utonila. Rane, ki so jih opazili na glavi pokojnice, so si ljudje razlagali s tem, da je voda s truplom butala ob skale. Nesreča ne bi bila izključena, saj je bila pokojnica nekoliko slaboumna, telesno jako slabo razvita ter je tudi zelo slabo videla, tako da ni bila za nobeno delo. Prav tako pa ni bil izključen tudi samomor. Rajna Ana Le-
Mettika
Trgatev je minila. Letos je bila zelo slaba, saj niso vinogradniki dobili niti eno četrtino lanskega pridelka. In še to, kar so natrgali, ni bogve kako dobro po kvaliteti, saj je najboljše grozdje imelo 16% sladkorja. Vinogradniki bodo morali sladkati mošt, ako hočejo, da bodo laže prodali in obdržali sloves sladkega »Belokranjca«. Portugalka že gre v promet. Cena se suče od 8 do 9 din liter. Veliko škodo je napravila huda zima po nizkih legah. So vinogradniki, ki sploh v nekaterih parcelah niso imeli kaj trgati. Posebno slive so strašno trpele, saj vidiš po sadovnjakih vse polno posekanih dreves, ki so se posušila. Nujno bi bilo, da bi oblasti razdelile kakšno sadno drevje, da bi se nastale praznote zasadile, kajti mnogi posestniki si ne morejo sami kupiti drevesc.
Banska uprava je podelila iz bednostnega fonda znesek 10.000 din za popravo občinske ceste Drašiči—Božakovo. S tem zneskom se bo pot ozir. cesta lepo uredila in revni bodo zaslužili nekaj za zimo. Enako bi bilo potrebno popraviti cesto od banovinske ceste Drašiči—Metlika proti Trem faram, katera je v zelo slabem stanju. Opozarjamo merodajne oblasti, da se zavzamejo in cesto popravijo, da bo sposobna za vožnjo.
Dne 3. novembra bo v Metliki pregled vprežne živine in vozov za občino Metlika mesto in Metlika okolica.
KopaliUe dobimo v Metliki v hiši Prve dolenjske posojilnice, kjer je že Zdravstveni dom in uprava občine Metlika okolica. Sedaj delajo zidarji v pritličju in urejujejo kopališke prostore.
Športne vesti
IV. VELIKI NAMIZNI TENISKI TURNIR ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE V nedeljo 20. t. m. bo že četrtič namizni teniški turnir z aprvenstvo dravske bamovine. Že od nekdaj je veljal ta -turnir za največjega v Sloveniji, kar po vsej pravici tudi zasluži, saj so se ga vedno udeleževali Zagrebčani v velikem številu. Tudi letos vlada za ta turnir veliko zanimanje in so poslali vodstvu turnirja sledeči igralci svoje prijave: Dolinar Žarko, Harangoso T., Hexner L., to so trije večletni državni reprezentantje, katerim se bo skoraj gotovo pridružil najboljši jugoslovanski igralec table-tenisa, Slovenec Marinko Maks, ki je bil nedavno sprejet na visoko šolo za telesno vzgojo. Tem se bodo pridružili še: Črnič, o katerem pravijo, da je večni drugi, dalje Merxainer in ju-niorsk iprvak Prohaska. Izmed Slovencev bodo poleg Marinka nastopili še sledeči igralci: Krečič Dušan, Belak Ernest, Medved Anton, Strojnik Roman, Strojnik Aleš, Merala Rajko, Vrečič Edi, Nemec Janez, La ti nov ič Nikola in nova zvezda slovenskega table-tenisa.
Kakor je iz gornjega razvidno, bo nedeljski turnir revija vseh »kanonov« v jugoslovanskem table-tenisu. Borbe za prva mesta bodo zelo ogorčene in se bo tudi najbolj razvajenemu gledalcu nudil lep športni užitek. Zato naj velja geslo: »V nedeljo vsi vsaj za trenutek na table-tenis turnir v telovadnico II. drž. gimn. na Poljanah..
RAZPIS lahkoatletskega mitinga, ki ga priredi na svojem novem stadionu 2SK Hermes, Ljubljana in eiceT v soboto dne 19. okt. ob 14.30. V nedeljo dne 20 okt. v odmoru med kolesarskimi in motornimi dirkami, t. j. ob 15.30 je tek balkanske in švedske štafete. Miting velja obenem kot miting po dolžnosti. Teče se po 450 metrov dolgem teka-lišču, ki je pokrito z ugaski in ima dva nedvignjena zavoja. Pravico 6tarta imajo verificirani in neveri-ficiraai atleti. Prijavnine in nagrad ni, Prijeve sprejema načelnik g, Perovič, Ljubljana, Masarykova c. 17 do petka dne 18. oktobra. Spored: sobota dne 19 okt. začetek ob 14.30. Tek 100 metrov seniorji; tek ICO metrov jurciorji; tek 100 metrov neverifici-rani; met diska; met kopja; skok v višino; tek 1500 metrov; met krogle; tek 400 metrov; tek 5000 metrov; skok v daljavo. Odmor 30 minut) V odmoru trening motoristov! Po odmoru- Tek 200 metrov; •- tek 800 metrov; tek 1000 metrov 7.a neverificirane, štafeta 4 krat 100 metrov. V nedeljo: ob 15.30; tek balkanske štafete: tek švedske štafeta
Tajinstvena smrt
Mislili so, da gre za samomor, raztelesenje pa je pokazalo, da je
bila ubita in vržena v vodo
nasi je imela poldrugo leto starega nezakonskega otroka z nekim rudarjem, ki je takoj po rojstvu otroka pobegnil v Nemčijo ter ji ni prav ničesar pošiljal za vzdrževanje deteta. Ker je bila že sama v breme staršev, saj ni mogla ničesar zaslužiti, povrhu pa so morali skrbeti še za otroka, je bila prav tako verjetna razlaga o samomoru, kakor o nesreči. Kljub temu pa so oblastva predlagala, da se truplo pokojnice raztelesi, da se ovržejo vse morebitne govorice, ki bi kasneje v zvezi s smrtjo pokojnice nastale. Raztelesenje se je izvršilo, prineslo pa je na dan senzacijo. Zdravnika sta ugotovila, da je imela pokojnica na glavi 5 globokih in po 5 cm dolgih ran, zadanih z nekim trdim predmetom ter ji je od teh udarcev na več mestih počila lobanja. Udarci so bili smrtni ter so jo onesvestili, v takem stanju pa je bila jx>tem še vržena v vodo. Poleg tega pa je obdukcija pokazala, da je bila pokojnica že tri mesece spet v drugem stanju. Sedaj se vrši preiskava, kdo j« imel korist na smrti nesrečne ženske, pa tudi, kdo je divjaško zločinsko dejanje izvršil. Za iztek teh pre. iskav vlada v vsem okolišu veliko zanimanje.
Murska Sobofa
Spet je gorelo. Pred kratkim je v Markovcih izbruhnil požar pri posestniku Gorzi Adamu, ki živi v Ameriki. Poslopje je bilo leseno in v zelo slabem stanju. V hiši dalj časa ni nihče stanoval, sedaj pa je stanovala občinska sirota Kraus Julijana. Imenovana je zvečer kuhala na ognjišču večerjo. Ko je zapustila kuhinjo, so se vžgale saje in od tod se je požar razširil na podstrešje, kjer je bilo naloženo seno. Seno in poslopje je zgorelo. Hiša ni bila zavarovana«
V	naraslem potoku je utonil. Po vsakem močnejšem nalivu goričanski potoki hitro narastejo. Tako so tudi, še ni dolgo od tega, otroci v Peča-rovcih opazovali narasli potok in v njem opazili človeško truplo. Otroci so poklicali mimoidočega Šerugo, ki je potegnil truplo utopjlenca iz potoka. Utopljenec je bil 78 letni starček Kovač Matija, ki je nameraval obiskati komaj nekaj sto metrov oddaljenega sina. Med potjo je moral čez 25 cm široko zasilno brv. Na brvi je omahnil v f>otok in ga je voda nesla nekaj sto metrov daleč. Pokojni Kovač zapušča 8 otrok. Ta nesreča naj bo opomin, da morajo biti tudi zasilne brvi bolj solidno izdelane.
Povsod je treba varčevati. Soboški trgovci so na zadnjem sestanku sklenili, da bodo zaradi varčevanja pri kurjavi in razsvetljavi v zimskem času trgovine zapirali ob 18. Ta zimski čas traja od ; 1. oktobra do 28. februarja.
Obsojen na dve leti ječe, ker je kradel žito. Jelen Franc iz Lokavcev je bil že'večkrat obsojen zaradi tatvine. Toda žilica ]X> tuji lastnini mu še ni dala miru in je še vedno posegal po tuji lastnini. Kradel je sadje in pri Šalamonu Jožefu je ukradel 260 kg žita. Za to in različne druge tatvine ga je okrožno sodišče v Soboti obsodilo na dve leti ječe in izgubo častnih pravic za dobo dveh le'
Dva drzna vlomilca obsojena na več let
France Pegan, lažipodporočnik, na 2 leti in pol - Nace Mož« k
na 1 leto in pol
Japonski telovadci kažejo svojo spretnost in pogum na visokih lesenih skladovnicah.
6700 milijonov frankov za elektrifikacijo
Francozi bodo predvsem gradili nove električne železnice in trolejbuse, razen tega pa bodo potegnili še 4200 km dolg nov elektrovod
Francoska vlada je med drugim izdelala tudi velik načrt za elektrifikacijo nekaterih pokrajin, pa tudi prometnih sredstev. V zvezi s tem je francoska uradna agencija objavila poročilo, v katerem pravi, da bo treba v bodoče do skrajnosti izkoristiti vodne električne centrale, da ne bi porabili preveč pogonskega goriva, ki ga že tako hudo primanjkuje. Znatno se bo povečala proizvodnja električnega toka, vsaj če jo primerjamo s tisto iz leta 1938. Proizvedli bodo kar za nekaj milijard kilovvattov električnega toka več, kakor pa pred dvema letoma.
Elektrifikacija je bila v Franciji že precej izpopolnjena, vsaj kar se tiče razsvetljave. Zato zdaj glavne skrbi ne bodo posvetili napeljavi električnega toka za razsvetljavo, pač pa v prvi vrsti elektrifikaciji železniških prog po zgledu Italije, ki v tem oziru v Evropi prednjači. Razen tega pa bodo potegnili 4200 km dolg nov električni vod visoke napetosti.
Izvedba tega velikega, v sedanjih razmerah, ki jih preživlja Francija, skoro drznega načrta, bo tudi precej stala. Preračunali so, da bo za ta dela potrebnih šest milijard 700 milijonov frankov. Za izvedbo tega elektrifikaciiškega načrta bo potrebnih približno 200 milijonov delovnih ur. Z drugimi besedami bi se to reklo,
Hud mraz po ameriških bankah ...
V Ameriki je dozdaj zazmrznilo že za 3475 milijonov dolarjev evropskega zlata
V zvezi z bodočo gospodarsko ureditvijo c’vrope smo že nekajkrat brali v nemških in italijanskih poročilih, da v tej novi, pravičnejši Evropi ne bo igralo zlato kot denarna podlaga nobene važne vloge več, pač pa da bo podlaga vsemu le delo. Zlatu torej v bodoče ni treba pripisovati nobene posebne vrednosti, ker tako in tako ne bo odločeval tisti, kdor ga bo imel več. Kljub temu pa nemška uradna agencija po svojem stalnem dopisniku iz Newvorka navaja pisanje tamkajšnjega časopisa «Evening Star«, ki navaja številke, koliko tujega zlata je dozdaj
v Ameriki že zamrznilo«. V ameriških bankah je namreč v teh časih tako mraz, da tudi zlato »zamrzne« ... Člankar pravi, da je vlada Združenih ameriških držav zasegla dozdaj že nič mani ko za 3.475 milijonov dolarjev tujega zlata. Podrobno navaja, da je estonskega, leton-skega in litvanskega denarja v Ameriki zamrznilo za 2 milijona dolarjev, 200 milijonov danskega in norveškega, 1.398 milijonov holandskega, 512 milijonov belgijskega, 128 milijonov francoskega in 70 milijonov dolarjev romunskega.
Churchillova Anglija in Reynaudova Francija
Italijani pravijo, da je Anglija danes v enakem položaju, kot je bila tik pred porazom Francija, Churchill pa, da se ni ničesar naučil iz padca Madrida in Pariza
Italijansko uradno mnenje je, da je Anglija dane« v enakem položaju kakor je bila tik pred porazom Francija, Churchill pa da se iz padca Madrida in Pariza ni ničesar naučil.
Diplomatski urednik agencije Stefani piše o sedanj etn položaju Anglije in pravi med drugim: Če vzamemo v poštev vsa dejstva, lahko rečemo, da je
Zabava italijanskih vojakov v šotoru za afriškem bojiščem.
| Anglija zdaj v nevarnem položaju, prav v takšnem, v kakršnem je bila Francija za časa vlade Paula Reynauda. Chamberlain je doživel usodo Daladdera. leto kot prej v Franciji se zdaj dogaja tudi v Angliji. Mož, ki je napovedal vojno, je namreč odstranjen z oblasti po tolikšnih očividnih porazih na političnem, kaikor tudi na vojaškem polju. Vse to je znatno omajalo moralni m materialni odpor angleškega naroda. V Angliji je zdaj na oblasti mož, ki je znan po svojih pretiranih vojaških pojmovanjih. Paul Reynaud in Judje na čelu z Mandelom so bili v tesni zvezi 6 skupino Churchill, Eden, Duff Cooper. Oni so bili v opoziciji proti Chamberlainu.
Kar se tiče vojaških operacij, je treba poudarita, da je bil prejšnji šef angleškega letalstva, general Gort zamenjan, kakor je bil zamenjan prei v Franciji general Gamelin. Tudi tu so bili isti razlogi — neispehi. Kakor se vidi, je položaj Francije Paula Reynauda in AngEje Winstjna Churchilla popolnoma istoveten, kar se z drugimi besedami pravi, da je Anglija zdaj v obupnem položaju. Politika zaslepljen osti, ki jo izvaja Winstan Churchill, bo dovedla do poloma, kakor je dovedla tudi Francijo pod Paulom Reynaudom. Zanimivo je, da je tudi položaj v obeh prestolnicah, v Parizu in Londonu isti. Kakor je znano, je Paul Reynaud srvojčas govoril, da bodo Francozi v Parizu z gverilsko vojno branili vsako hišo, kakor je bil to primer tudi z Madridom za časa španske državljanske vojne. Winston Churchill pa je kljub skušenj, ki mu jih kaže primer Paula Reynaijda, ostal zaslepljen in svojemu letalstvu celo ukazuje, naj bombardirajo Berlin, kar pa bo nujno dovedlo do usodnih p~sle-dic za London in za Anglijo sploh. Logičen 6kleo je, da gre predeč bojevito ra/pol o žen Winston Churchill po stopinjah svoječasno prav tako bojevito razpoloženega Paula Reynauda in da bo zato Churchillova politika imela enak konec, kakor ga je doživela politika Paula Reynauda.
Zahtevajte povsod naš list!
da bo lahko 400 delavcev dobilo stalno zaposlitev za tri leta. Zaposlenih pa je pri teh delih že zdaj 10.000 delavcev, ki bodo pri svojem delu zaslužili skupno eno milijardo 400 milijonov frankov.
Tudi v zasedenem delu francoskega ozemlja se bo promet po mestih precej spremenil. Pariška predmestja bodo na primer dobila tako-imenovane trolejbuse, ali kakor jih v Italiji imenujejo filobuse. To so avtobusi, ki jih podobno kot vozove cestne železnice žene elektrika. V načrtu imajo dalje tudi povečanje števila prometnih vozil, ki jih ženejo akumulatorji, zlasti pa še tovornih avtomobilov. Pariške taksije pa bodo zamenjali mali električni avtomobili, ki jih bodo čimprej zgradili.
Iz vsega tega se vidi, da francoska vlada ni zaposlena samo z reševanjem sedanjih in bodočih težkih političnih vprašanj, pač pa da je veliko pozornost posvetila zlasti tudi vprašanjem prometa po nezasedenem, pa tudi po zasedenem ozemlju sedanje Francije.
»Prosvetni zavod za severne sovjetske narode«
Sovjetska ttradna poročila skušajo prepričati svetovno javnost, kako veliko skrb posvečajo sovjetske oblasti vprašanju pouka in sploih prosvetnega dela med primitivnimi narodi v najsevernejših pokrajinah Sovjetske zveze V dokaz temu zdaj Sovjetska Rusija po svoji uradni agenciji Tass objavlja krajše poročilo, v katerem piše nekako takole:
V	Leningradu je bil že pred petnajstimi leti ustanovljen Prosvetni zavod za severne narode. Njegova naloga je bila, urediti pouk im usposobiti učne moči za delo med primitivnimi narodi v najsevernejših krajih Sovjetske zveze. Upoštevati je treba, da so se morali za nekatere teh narodov izdelati šele osnovni učbeniki, za druge pa izdati celo abecednike. V petnajstih letih, odkar je bil ustanovljen omenjeni »Prosvetni zavod za severne narode«, je bilo po tem sovjetskem uradnem poročilu že mnogo storjenega. Zdaj obstoji že celo knjižnica ne samo za učenje jezikov, zemljepis j a, zgodovine itd. za deset najsevernejših sovjetskih jezikov kakor za ja-kutščino, nanajščino in druge, pač pa 6o v tej knjižnici tudi knjige, iz katerih se človek lahko seznani e temeljnimi pojmi politike in umetnosti.
Če bodo sovjetske prosvetne oblasti tudi v bodoče posvečale tem vprašanjem tolikšno skrb, bo Sibirija kaj kmalu tako zelo prosvetljena, da se kaonjenci, ki jih sovjetske oblasti pošiljajo tja, ne bodo več hoteli vrniti nazaj v Evropo. ..
Nove zaloge črnega premoga v Rusiji
Približno 100 km jugovzhodno od Moskve so našli nova izdatna ležišča črnega premoga. Premogove plasti so od 79 do 107 m debele. Posebno izdaten sloj se začenja v bližini vasi Kalinova. Strokovnjaki mislijo, da so pogoji za izrabljanje teh premogovih slojev ugodni.
Pontinska močvirja vedno rodovitnejša
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je te dni sprejel predsednika bivših bojevnikov, ki so se bili naselili na ozemlju, kjer so se svojčas razprostirala znana pontinska močvirja. Italijansko uradno poročilo v zvezi s lem sprejemom piše, da je predsednik bivših bojevnikov obvestil Mussolinija o tem, kakšen je bil letošnji pridelek na tem, nekoč tako zanemar jenem in močvirnatem ozemlju. Povedal mu je, da je letošnji pridelek na tem področju znašal
325.000 metrskih stotov, dočim so lansko leto tod pridelali le 244.000 metrskih stotov. Samo žita so na pontinskih močvirjih letos pridelali
165.000 metrskih stotov. Na splošno je bila letošnja letina dosti boljša kot pa lanska.
Na Madžarskem bodo sami delali aluminij
Tudi Madžarska se je v zadnjem času začela bavili z mislijo, kako bi gotove surovine predelovala doma, da jih ji ne bi bilo treba v surovem stanju izvažati v tujino in jih zato dajati ceneje. Med drugim je Madžarska bogata tudi na boksitu, iz katerega se prideluje aluminij. Dozdaj ga je predelovala doma le v majhnih količinah, odslej pa ga namerava več.
V	zadnjem delu Madžarske pri Ajki je precej velik rudnik boksita. Zdaj grade v bližini tega rudnika veliko električno centralo, ki bo dajala pogonsko silo novim tovarnam za predelovanje boksita. Zgradili bodo med drugim tudi veliko -tovarno za aluminij. Pravijo, da bo tovarna začela obratovati že leta 1942.
Vojvodina Windsorska, nekdanja ga. Simpsonova, v družbi vrhovnega sodnika na Bahamskih otokih, kjer je pred nedavnim Windsorski vojvoda postal generalni guverner.
Ognjeniški pepel je zapadel pol metra visoko
Japonska je tista dežela, kjer ognjeniki razkazujejo svojo moč najpogosteje in najučinkoviteje. Poročila o novih ognjeniških izbruhih si kaj hitro slede. Te dni je glavni japonski državni observatorij izdal poročilo, ki pravi, da je spet izbruhnil ogn jenik Nahasama. Pravi tudi, da se je pred izbruhom slišalo močno zamolklo podzemsko grmenje, ki se je ponovilo trikrat. Opazovalnice v Maesahiju, Karuisavi in Oiva-keju so vprav zaradi tega mogle pravočasno opozoriti prebivalstvo, ki je naseljeno okoli omenjenega ognjenika na bližajočo se nevarnost. Ljudje so se res brž preselili drugam, s čemer jih je gotovo mnogo od njih ušlo smrti. Poročilo pravi na koncu tudi, da je po prvem izbruhu začel na gosto padati izpod neba ognjeniški pepel, ki se ga je po nekaterih kra jih naletelo za pol metra visoko.
Program radio Ljubljana
Četrtek, 17, oktobra; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Napevi iz beških oper (plošče) — 1230 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Operni trio — 14 Poročila — 18 Glasba treh mojstrov (Radijski orkester); Donizeti: Uvertura k operi Don Pasquale, arr. Urbach: Iz Auberovih skladb, fantazija, Smetanova zapuščina, fantazija — x8.40 Naši slovenski misijonarji (Ladislav Lenček)
— 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nacionaln^u^a
— 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabav*
20 Pevski koncert gdč. Anite Mezetove, članice belgrajske opere, p;: klavirju g. prof. A. Trost TT 20 45 Reproduciran koncert simfonične dksh®
22 Napovedi, poročila —	22.15	Radostni	evoni
(Radijski orkester)
Petek, 18. oktobra; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kako se izognemo jesenskim prehladom (g- dr. Fr, Mi«) — 12 Naš:m prijateljem (plošče) — 12.30 Poročila, objave 13. Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert — 14 Poročila — 14.10 Turistični plegled — 18 Zenska ura: Pomen mleka (ga, Marija Ferjan) — 18.20 Iz Jankovčevih operet (plošče) — 18.40 Aleksandrija, vrata v Egipt (g. Viktor Pirnat) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nacionalna ura — 19.40 Komorni zvoki (plošče) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kcacert Radijskega koncerta.
Drugi programi
Četrtek, 17. oktobra: Belgrad: 18.35 Mezetova poje slovenske pesmi. — 21 Narodne pe^mi. —• Zagreb: 21 Mandoline. — Bratislava: 20.40 Pisan spored. — Brno: 19.30 Beethovnova »Missa solem-ms«. — Praga: 20.15 Pisana glasba. — Sofija: 20 Handlove skladbe. — Beromiinster: 20.40 Švicarska jesen. — Stockholm-Hoerby: 20.45 Ork. konc.
— Rim-Florenca-Turin: 21 Pl. gl. — Sottens: 20.10 Vok. konc.
Belgrajska kratkovalovna postaja:	YUA,
YUB (4-9.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.% in;: 2.-H) in 3.50 Poročila v slovenščini.
James Elilton:
13
£bogom mr. Chips
»Martin je eden od najboljših naših igralcev nogometa.«
»Zares? Kaj misliš, ali bomo potolkli Setbury, Martin?« je vprašala Kati.
Vprašanje je fanta skoraj užalilo. 0 tem vendar ni bilo mo-goie dvomiti, če pa igra v brooklieldskem moštvu on. Katarina ga je brž potolažila:
»Če jih bomo potolkli, vam bom priredila veselico!«
Fantom je bilo tako lepo, novo in prijetno, da niso nič vedeli, kdaj in kako jim je Jas potekel. Ko je pozvonilo, jih je moral Chip-ping spomniti, da morajo oditi.
Ko so bili zunaj in je potihnilo poslavljanje, je Kati dejala:
»Prijazni fantje so!«
Chipsu vse to ni bilo prav zelo po godu, zato je zamomljal:
»Da, da, takole so že prijazni, toda kakšen ugled bom imel pri njih po vseh teh... razvralnostih!«
Žena se je nasmejala:
»Desetkrat večji ugled kako** do sedaj, zakaj sedaj go ti • rijatelji.«
Chips pa še ni bil zadovoljen, marveč je majal z glavo:
»Kati, ti si revolucionarka!«
»Poskušaj se kdaj tudi v šoli z njimi pošaliti, boš videl, da ,!<• bo škodilo.«
Chips je bil že ves omehfan, samo zaradi lepšega je še pripomnil:
»Ne, ne, Kati, so meje tudi za revolucije v šoli.«
Tedaj je potrkalo. Komaj sta se dobro ozrla k vratom, je stopil sobo Staefel s skrivnostnim obrazom in pozdravil. Ko se je okro-nil, sta videla, da je prinesel s seboj zaprašeno steklenico. Kati je začudeno vprašala:
»Kaj pa je to?«
Profesor je postavil steklenico na mizo in dejal:
»Darilo za vas, gospa, ker ste znali ukrotiti tako trdovratnega samca in spreobrniti tako strogega profesorja, kakor je Chips.«
Zasmejali so Be, Staefel pa je odprl steklenico in natočil v kozarce penečega se vina. Potem je dvignil čašo in nazdravil:
»Na vaše zdravje, gospa, na srečo in...«
»in na bodočnost,« je dopolnila Kati.
IX.
Nekega večera bi bil Chipping moral pregledati študentovske spalnice. Ko je odzvonilo za spanje in bi bili morali biti fantje že v posteljah, je vstal ter krenil proti vratom. Kati ga je spremila do vrat in ga po poti prosila:
»Chips, preden boš stopil v sobo številka enajst, malo zakašljaj.« Chips jo je nezaupljivo pogledal in vprašal:
»Zakaj, Kati?«
»Tam so tvoji fantje. Mali Johnes je dobil od doma zavoj sladkarij...«
»No, in?«
»No, Chips, ali se ne spominja*, da sl ob takih prilikah tudi ti svojim tovarišem prirejal veselje po spalnicah, ko si hodil takole v šolo?«
»Spominjam se Kati. Toda v kakšni zvezi naj bilo to s številko enajst?«
Zena ga je samo pogledala, pa je zmajal z glavo, pokazal d razume in vzkliknil:
»Kati, včasih se mi zdi, da boš ti preobrnila ves red v tej hiši!« I
Potem je odšel do hodnika, kjer so bile fantovske spalnice, odpiral vrata za vrati in ugotavljal, ali je vse v redu ali ni. Ko je prišel do sobe številka enajst, je malce počakal in premišljeval. Skozi vrata je slišal pritajen šum in glasove. Bilo je jasno, da fantje nekaj uganjajo. Za trenutek ga je to zjezilo, hotel je trdo stopiti v sobo ter jih prijeti, ko pa je prijel za kljuko, ga je odločnost minila. Odprl je vrata potihem in obstal na pragu.
Staefel je natočil kozarce.
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič, — Izdajatelji inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6-111. Telefon št 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica