Uredništvo: Schillerjeva cesta stev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogeme dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K tì'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge de- » žele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 231. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 9. oktobra 1909. Čekovni račun 48.81?,. Leto I. Nova ,zarota' v Črni gori. Zagrebški „Obzor" priobčuje daljši dopis iz Cetinja o novi zaroti v Črni gori. Iz dopisa jemljemo naslednje važnejše podatke, ker so preznačilni za nastanek in bistvo črnogorskih ,zarot': Pred nekaj dnevi so priobčili listi (tndi „Nar. Dnevnik", op. nr.) novico o nekaki zaroti v Črni gori, katera je bila baje naperjena proti življenju kneza Nikole I. Oni, ki ne poznajo črnogorskih razmer, bi mogli morda tem vestem verjeti; a poznavateljem Črne gore je bil takoj jasen pojav te nove „zarote". Knez Nikola vlada v Črni gori že pol stoletja, a to na principu popolnega samovladja. Cela desetletja so se borili posamezni Črnogorci proti knezovemu absolutizmu ali vsled priljubljenosti sedanje dinastije jih je narod vedno v usodnem trenutku zapustil in kamenjal; knez jih je na to ali stirai iz domovine ali pa vtaknil v podzemeljske ječe Jusuf-age Mučiča v Podgorici in njihovo imetje zaplenil ter ga ali obdržal sam ali pa razdelil med svoje verne trabante. Tako se je zgodilo, da počivajo kosti jednega največjega črnogorskih junakov, poveljnika zmagonosne južne armade iz leta 1876, vojvode Marka Miljanova Der-kaliča v tujini. Poleg drugih vzrokov se drži dinastija Petrovič-Njegušev tudi zaradi tega tako, ker velja Peter I. Petrovič pri narodu kot svetnik — Črnogorec pravi vedno: Pomozi Bože i sveti Petre cetinjski! Kako bi se torej priprost Črnogorec uprl proti njegovemu potomcu in sorodniku? Toda tekom časa so se shajali inteligentni sinovi Črne gore v tujini v posebnih društvih in kovali načrte za oprostitev domovine iz okov samovladja. V ta namen je bil osnovan v Belemgradn „klub" črnogorske omla-dine, ki je razvil živahno agitacijo proti knezu v korist ustavnosti. Po štiriletnem boju (1902—06) je moral knez popustiti in 1. 1906 na jesen je dal ustavo Črni gori. Mora se pa pri- znati, da se je mogel knez Nikola I. na stara leta težko preleviti v ustavnega vladarja, tem manj, ker je že toliko desetletij bil tako absoluten vladar v svoji mali kneževini kakor menda noben drug v Evropi. Zato je imel takoj prve čase neprestane konflikte s svojimi ministri, ki so seveda drugače in pravilnejše pojmili ustavo. Najtežji udarec ga je pa zadel, ko je mlada, svobodoumna stranka, ki je vzela vJado v roke, razgnala kneževo kamarilo in jo nadomestila z mlajšimi in sposobnejšimi ljudmi. In takrat se je začelo ruvanje proti ustavni stranki. Stari kneževi zaupniki, n. pr. pop Ilija Plamenac, ki je s knezom vladal 40 let kot vojni minister, so prihajali k njemu s pritožbami: „Šta je ovo, gospodaru, ako Boga znaš, što prodade Crnu Goru ne-kakvim lacmanima!?" Knez jih je rad poslušal in kmalu začel z njimi vred ostudno gonjo proti „žntokljunim ba-lavcima" kakor nazivajo nazadnjaki ustavno stranko. Reakcija je došla na krmilo in plod njen je znana bombna afera in cetinjski proces, ki je za vedno umazal Nikolovo sliko v zgodovini. V prvem trenutku je narod res verjel, da se je šlo za zaroto proti knezu in zategadelj so ostali vodje svobodoumne stranke popolnoma osamljeni. Po malem pa je ljufstvo vendar prišlo do spoznanja in knezu so pričeli dohajati ukori iz naroda samega! Teh se je pričel knez plašiti, še bolj pa reakcijonarci, kateri so mu inspirirali afero z bombami. Trebalo je za to nekaj storiti, da se narod o istinitosti zarote proti knezu uveri. In zato je docela opravičen sum, da je nova za-rotniška afera, kateri stoji Peter Gji-novic na čelu, plod tega spoznanja. Saj že kaže okoliščina, da načeluje takozvanim zarotnikom podporočnik, kateri je bil zaradi nezmožnosti v Belemgradn izključen iz podčastniške šole, pot, da se hoče knez znebiti z nekim izgovorom več neprijetnih na- prednjakov in obenem dokazati narodu, da je sodil v cetinjskem procesu pravično, ker se hoče sedaj potom zarote in umorov obsojence osvoboditi. Kajti ljudje, kot so Vojin Ivanovič in dr., čijih sorodniki so od znane cetinjske sodbe v ječah, bi se pač prej s svojim znanjem in uplivom postavili na čelo kakemu revolucijonarnemu gibanju v prilog obsojencem in ustavi! Morda se tudi še skriva za to zaroto kaj druzega — ali toliko je že danes gotovo, da vse te zarote v Črni gori niso ničesar druzega kot frivolna igra nekaterih knezovih ljubljencev in reakci-jonarcev, ki pa bodo za svoje brezvestno počenjanje še dajali narodu enkrat račun. Politično kronika. Kriza v štajerskem deželnem zboru. Graški klerikalni listi sedaj pridno pišejo o blamaži nemških nacijo-nalcev minulo sredo, pozabljajo pa, kakor umestno pripominja „Arbeiterwille", da so se sami z njimi vred blamirali. Saj so tudi odšli iz zbornice! „Tagesp." in „Tagbl." sta o celi aferi sploh po možnosti molčala. V dveh ali treh sejah, ki se še vršijo, se ne bode bogve-kaj opravilo; koncem koncev je rezultat tega zasedanja popolnoma — negativen. Ali bode državni zbor delal? Prih. zasedanja drž. zbor», ki se prične dne 20. okt. se pravzaprav nikdo posebno ne veseli. Vsled ponesrečene vladne akcije v češkem deželnemu zboru in vsled nemške gonje proti Čehom na Nižjem Avstrijskem je opravičena bojazen, da uode obstruk-cija onemogočila vsako pozitivno delo državnega zbora. Slovence bode dražila vlada z znanim postavnim načrtom za italjansko vseučilišče; povrh tega se je nabralo zadnje mesece toliko eksplozivne tvarine na jugu, da bodo mogli Jugoslovani sploh težko opustiti svoje opozicijonalno stališče, dasi prav radi v interesu države priznavamo, kakor je pisala „Sloga", da je uprav sedaj proti Madžarom treba močnega in edinega parlamenta. Po zbornici pa že straši razpust in zato misli vsaka stranka le na se.. Prih. torek se vrši ministerski svet, kateri se bode posvetoval o pripravah za bodoče zasedanje. Vesti, da bi se vršila rekonstrukcija kabineta pred zasedanjem, so neutemeljene. Vlada misli vložiti zopet jezikovne predloge za Češko in pa predlog za ustanovitev okrožij na Češkem. „Tagesp." priobčuje izjavo drž. posi. Pergelta. Pravi, da je položaj v drž. zboru izvanredno težaven, vendar pa bi ga razpust drž. zbora ne izboljšal. Zato se bode morala vlada lotiti resnega dela za rešitev krize v drž. zboru. Ali je pa Bienerth pravi mož za to? Po njegovih „uspehih" v Pragi zelo dvomimo .. o Krščanskosocijalna in vladna široka vest. Včeraj je v nižjeavstr. dež. zboru odgovoril namestnik Kielmanu-segg na nujni predlog glede sankcije postave Kolisko-Axmann to, kar smo že povedali. Predlog je kršenje obstoječega šol. zakona in se ne more v tej obliki predložiti v najvišje potrjenje. Zanimivo pa je vendar, kako si misli vlada nadaljevanje te afere: Ker z ozirom na državni zbor ne more dražiti čehov, ne predloži sedaj in v tej obliki zakona v sankcijo, temveč še ostane tozadevno z, deželnim zborom v zvezi. Odkloniti pa tudi ne more želje Nemcev, ker bi ji ti potem preveč nasprotovali. Če se drž. zbor razpusti, utegnejo zmagati na Češkem klerikalci, in s temi se da govoriti. — Vsi ti argumenti kažejo samo to, kako spoštujejo avstrijske vlade obstoječe postave. Kdor ima moč, tega je tudi pravica! o Ogrska kriza. Včerajšnja avdi-jenca min. pred. Wekerla ni prinesla zopet nikake odločitve. Dasi je Wekerle prosil, naj cesar sprejme demisijo sedanjega ogrskega ministerstva, LISTE K. Jemeljan Piljaj. Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. „Druzega nama ne preostaja, kot da greva v saline! Precej slano je to zoprno delo, a lotiti se ga morava vendar, kajti sicer pogineva še lakote!" Ko je moj tovariš, Jemeljan Piljaj, izgovoril te besede, potegnil je pač že desetokrat svoj mošnjiček iz žepa, se prepričal, da je ravno tako prazen, kot je bil včeraj, zavzdihnil, pljunil vstran, se valjal sem in tja in zrl, tiho žvižgajo v tiho, žareče nebo. Ležali smo na peščeni ožini približno tri kilometre daleč od Odese, odkoder sva prišla, ne da bi bila tam našla kakšno delo, in premišljevala sva ravnokar — lačna kot sva bila, kam bi se najuspešneje obrnila. Jemeljan je ležal precej časa na pesku, glavo obr- njeno proti morju, in šumeči valovi so umivali njegove gole in umazane noge. Pomežikal je v solncu z očmi, stegoval se kakor maček, ali pa se je pomaknil bližje k morju, in tedaj so mu pljusknili valovi skoraj do pleč. To mu je ugajalo, kajti obšlo ga je pri tem neko leno-otožno čustvo. Jaz sem zrl tja proti pristanišču, kjer se je dvigal cel gozd jamborov proti nebu, obdan od oblakov težkega in črnega dima, in od koder je odmevalo preko morske gladine nejednako-merno motno rožljanje verig, žvižganje strojev in živahno upitje delavcev. — Tam nisem zapazil ničesar, kar bi moglo zopet zbuditi najino upanje na zaslužek, zato sem se dvignil in rekel Jemeljanu: „Dobro torej, pojdiva v saline!" „Popolnoma pravilno! Če boš temu delu le tudi kos?" je vprašal počasi, ne da bi me pogledal. „To bomo že videli!" „Torej greva?" je ponovil Jemeljan, ne da bi se ganil. „I, seveda!" * „Aha! No, to je prav pametno! Pojdiva! In ta prokleta Odesa — vrag naj jo vzame — ostane tu, kjer stoji! Po naj bo pristanišče! V zemljo naj se pogrezne!" „Že dobro! Vstani in pojdiva! Z zabavljanjem ne opraviš ničesar!" „Kam — ? V saline? Dobro. A vedeti moraš, bratec, da vkljub temu ne bo nič pametnega iz tega, čeprav greva tja!" „Pa saj si vendar sam dejal, da idiva tja!" „Popolnoma pravilno, rekel sem to! Kar sem rekel, sem rekel. Ne pre-kličem ničesar, kar sem enkrat dejal. A da nič ne bo iz tega, je tudi res!" „Toda zakaj pa ne?" „Zakaj ? Ali misliš, da tam samo naju čakajo in da nama bodo dejali: Dobro došla, gospoda, pridite sem, pri- pognite se, sprejmite naš denàr! —Ne, tako to ne gre! Stvar je ta: sedaj sva še svoja lastna gospodarja ..." „Pusti to! Pojdiva!" „Počakaj ! Iti morava torej k oskrbniku teh salin in v vsej ponižnosti mu bova rekla tako-le: Prišla sva k Vaši ekscelenci prodajat svojo kožo, blagovolite jo nama za dnevnih dvajset kopejk potegniti s tolesa! In potem .. „No, slišiš! Vstani in pojdiva! Do večera pridemo do ribiških vasi, tam pomagava spravljati mreže, za kar bova dobila morda večerjo." „Večerjo! Gotovo! Ti naju bodo že pitali; ribiči so dobri ljudje . . . pojdiva, pojdiva! Toda pametnega vendar ne najdeva ničesar, bratec — ta teden pač nimava sreče, to je!" Vstal je — popolnoma moker — se pretegnil, segel v žepe hlač, ki jih je sešil iz dveh vreč, iskal po njih, izvlekel na to zopet prazne roke, jih ironično pogledal in si nato pokril lica. je cesar vendar ni hotel sprejeti in je izrazil s tem željo, da morajo sedanji ministri vzdržati. Wekerlu in drugim fi7 nikom je to skrajno neprijetno, ker neodvisna stranka sedaj z vsemi silami po deželi proti ustavovercem agitira. Sledfcja stranka še vedno upa, da pride do vlade in bode to skusila doseči z vsemi parlamentarnimi sredstvi kot večina v dež. zboru. Drobne politične novice. Konflikt ogrske vlade z rumunskocerkvo se bode poravnal po uradnih obvestilih na sledeči način: Veronauk se bode rumunskim dijakom predaval madžarski le v srednjih šolah, na ljudskih šolah ostane rumunščina glede veronauka še nadalje poučni jezik. S temi uradnimi vestmi pa hoče ogrska vlada svet le preslepiti; saj se v zadnjem sporu sploh ni šlo za ljudske temveč- za srednje šole. Samoobsebi umevno, da bode rumunska cerkev navzlic vsem grožnjam vlade vstrajala na svojem stališču. Avstroogrske grožnje. Iz Belegagrada poročajo, da je dobil av-stroogrski poslanik Forgač nalog naznaniti srbski vladi, da Avstroogrska tako dolgo ne stopi z njo v pogajanja glede trgovinske nagodbe, dokler ne bode „miru" v Srbiji. (Mišljeno je, dokler se ne zatro protiavstrijske demonstracije zaradi aneksije Bosne in Hercegovine.) Položaj na daljnem Vzbo-d u postaja za Ruse vedno neugodnejši. Japonci se vedno bolj približujejo ruski meji in njihovi bojni nameni so vsak dan očitnejši. Japonci in Kitajci ne grade samo železnic proti mandžurski meji, ki imajo očividno namen, da služijo ob času vojne za prevažanje moštva in drugega vojnega materijala, ampak grade sedaj tudi železnice proti Mongoliji in puščavi Gobi, da bi morali Rusi v slučaju vojske braniti tudi ta del meje. Rusko časopisje je vsled tega zelo vznemirjeno. NapolitičnemshoduvBek-š t a n j u je govoril celovški odvetnik dr. Brejc o „vzrokih" žalostnega političnega položaja koroških* Slovencev v državi in deželi. Našel jih je v — slovenskem „liberalizmu". Za to svojo za res originalno iznajdbo zasluži g. dr. Brejc patent. O posledicah sedanjega njegovega dela za „narod" pa nikdo ne dvomi. Saj smo jih pred nekaj dnevi dovolj jasno opisali. V resnici so največja nesreča za slovenski narod na Koroškem ljudje kakor je Brejc, ki se najprej z njegovim denarjem obogatijo, potem pa ga iz osebne ča-stihlepnosti hujskajo in razdvajajo. -u Poslanec Medakovič o sodbi v zagrebškem procesu. Dopisnik praškega „Venkova" je imel v Budimpešti pogovor z načelnikom hrvatskih delegatov v ogrskem državnem zboru, Srbom Medakovičem. Vprašal ga je, kaj misli on k vestem, da se splošno pričakuje cesarskega pomi-loščenja za obtožence. Medakovič mu je dejal: Mi ne čakamo na nobeno milost in je tudi ne zahtevamo. Mi zahtevamo samo pravičnost in zato upamo, da bode kasacijsko sodišče sodbo razveljavilo. Celi proces je povzročil ban Rauch, s katerim gredo frankovci roko v roki, in sicer ne na navodilo iz Budimpešte temveč iz — Dunaja.." Isterski poslanci med svojimi volilci. Te dni so prepotovali poslanci Mandič, Pangerc in Valentič svoje volilne okraje, da se pouče o željah in potrebah svojih volilcev v narodnem in gospodarskem oziru. Politični pomentarške deputaci je v Livadi j i. K posetu turške deputacije pri ruskem carju, ki se mudi sedaj v kopališču Livadiji na Krimu, piše „Köln. Zeit.": Pošiljatev otomanske deputacije v Livadijo nima le pomena navadne uljudnosti, temveč se skrivajo za njo razni politični nameni. Rifaat paša, vodja deputacije, ima polnomočje, da se razgovarja glede prostega prevoza ruskih vojnih ladij Skozi Dardanele in da doseže sestanek carja s sultanom. u „Frankfurter Zeitung" poroča o blamaži nemških nacijonalcev in klerikalcev minulo sredo sledeče: „Nemci v štaj. deželnem zboru so zapustili zbornico, ker se je čitala slovenska interpelacija. T $ k o post o-panje je neumno i n o t e ž u j e stališče Nemcev v onih pokrajinah kjer so v manj; v • • M sini. 't.-ti: novice. z Podatki ,Narodnega Dnevnika' o narodnosti deželnih uradnikov so vzbudili celo v čeških političnih krogih precejšnjo pozornost. Saj tako lepo kažejo, kako postopajo Nemci tam, kjer so v večini. „När. listy"4 pravijo, da si bodo Čehi te podatke zapomnili zä odgovor na nemške pritožbe glede dež. uradništva na Češkem. z „Slovenčeva" polemika. „Nar. Dnevnik" priobčuje sedaj daljšo študijo o vsenemškem gibanju in njegovih ciljih v člankih „Vsenemštvo in Avstrija". Minulo sredo smo nekoliko omenili tudi nlogo, katero igra gospod kardinal Kopp iz Vratislave v nemšKem boju proti Poljakom. „Slovenec" je na to kot baje slovensko in slovansko glasilo kar vzrojil! Dotaknili smo se pač jednega škofa, ki gotovo ni zaradi obrambe Poljakov dobil plemstva . . . Tisti protest na vratislavskem katoliškem shodu je bil pač le samo vada za one poljske volilce, ki še volijo v pruski Šleziji centrumaše, kar se pa najbrž vbodoče ne bo več zgodilo! Ako bi se poljski delavci tako dobro počutili med nemškimi klerikalnimi delavci, bi si ne ustanavljali povsod po Westfalskem in v šleziji lastnih društev! Kako sicer spoštujejo celo poljski duhovniki svoje tovariše, ki so v nemški centrumovi stranki, to bodemo še ča-stitemu „Slovencu" dokazali s citati iz berlinskega katoliškega „Dziennika", ki je s-otovo jeden najkrotkejših poljskih listov v Nemčiji, citate, katere so napisali poljski narodni duhovniki. Na Slovenskem so sicer take vrste ljudje v novejšem času čisto zginili, kar najlepše kaže „Slovenčeva" polemika! O politiki centruma in njegovih glasih proti Poljakom je najlepši dokaz to, da de facto nemški klerikalci niso zabra-nili niti jednega protipoljskega zakona! Akademično prijateljstvo in sožalje je, kakor rečeno, preračunjeno za poljske centrumove volilce . . . Sicer je pa surov „Slovenčev" ton značilen za utemeljenost njegovih trditev. Značilno je tudi, da se je protidokazov za naše trditve o Koppu in klaverni ulogi katoliške cerkve ter samega papeža popolnoma izognil. Psovanje je seveda najcenejše! Toda počasi ljudje tudi na Slovenskem v tem oziru spregledujejo! d To je samoposebi umljivo! „Slovenec" se je na naše očitanje, da se Šušteršič obeša naprednim češkim agrarcem na frak, tako-le odrezal: „Kakšen program ima češka agrarna stranka v kulturnem oziru, to nas nič ne briga, mi gremo z njo, ker je narodna in ker je ljudska stranka — v vprašanjih verskega pomena pa ne bomo šli z njo, to je vendar samoposebi umljivo!" Kadar se gre za slovenske naprednjake, rodne brate in domačine, takrat pa „Slovenec" vpije: Naravnost v srce „sovražnikovo"! Sicer pa bode češke agrarce zanimalo, da glasilo podpredsednika „Slov. kluba", to je ,,^ov. Gosp.", pred slovensko javnostjo glasno odobrava in opisuje boj čeških klerikalcev proti češkim agrarcem ter odobrava razdiralno delo čeških klerikalcev na gospodarskem polju. Vse to so znamenja pristne katoliške došlednosti! z Odmevi iz volilnega boja na Goriškem. Pri volitvah iz splošne kurije na Goriškem so zmagali klerikalci. Saj so jih slovenski socijalisti pod vodstvom glasovitega dr. Tume s svojo pasivnostjo podpirali, menda zato, da bi dežela dobila mesto naprednega klerikalni značaj. Klerikalno časopisje po vsem Slovenskem kriči samega veselja, znamenje, da so zmagali duhovniki nad onimi možmi iz naroda, ki bi radi ljudstvo pripeljali k napredku in svobodi. Kako zelo se je izrabljala cerkev in prižnica tudi v teh volitvah, smo že pisali. Pripomnili smo tudi, da je škof naravnost zapovedal voliti klerikalne kandidate. Da mora vladati neznosen pritisk, pričajo pritožbe „Kmečkega Glasa", da duhovniki prirejajo v cerkvah politične shode, kjer vedo, da se jim ne more odgovarjati . . . Klerikalne zmage po Slovenskem bodo rodile eno dobro stvar: splošen odpor naprednih elementov. Nastal bo hud boj povsod, še hujši ko ga imamo danes: pa pomniti nam je, da se bodemo borili kot opozicija za pravično stvar proti neznosno krivični večini. Izid volitev na Goriškem v splošni kuriji nam služi znovà v opomin: združimo se slovenski naprednjaki! Skupno v boj za skupne cilje! — z Za delazmožnost parlamenta prirede socijalisti jutri po celi Štajerski manifestacijske shode. o Vinsko trgatev priredi Ciril-Metodova podružnica za Gaber j e jutri dne 10. vinotoka v gostilniških prostorih gosp. Plevčaka s krajo grozdja, srečolovom, šaljivo pošto, plesom itd. Začetek ob 5. uri. vstopnina 40 vin. za osebo. — Ker je novoustanovljeno družtvo za Gaberje velikega pomena, se prosi, da se iste vse Slovenke in Slovenci udeleže. o Iz Št. Jurja ob J. ž. Dne 29. sept. zvečer so nepoznani mladi fantje popivali v Kinclovi restavraciji. Bili bi si radi veliko privoščili, pa gostilničarju g. Plausteinerju se je to zdelo sumljivo, ker jim je bilo poznati, da so brez cvenka. Med nje je zašel dobrosrčen kmet Kari Gradič iz Vrbnega ter jim plačal več litrov vina. Ker so pa videli, da ima „dobri" človek denar, so ga upijanili, ter mu že pri mizi nekaj „pihnili" iz žepa. A ker se ni dalo naenkrat dosti, so ga z zvijačo pripravili, da se je šel z njimi ven metat, češ kdo bo bolj močen. Med tem pa so mu izmuznili nad 140 kron in izginili. Kmet je, opazivši nehvaležnost, naznanil še isti večer zadevo orožnikom. Orožnika Žerjav in Černe sta se potrudila ter po dolgem zasledovanju in iskanju našla ptiče uzmoviče v gnezdu na neki parni. Bila sta delavca pri stavbi kmetijske šole. Ptička sta morala s pristriženimi peruti zraven strogih orožnikov v Celje pod ključ. z Občni zbor narodne čitalnice v Hrastniku se vrši jutri dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne, združen s predavanjem g. dr. Kodermana iz Celja. — Pričakujemo obilne udeležbe, saj je naše društvo tako važno za Hrastnik in celo okolico. z Orjaške hruške so razstavljene v Gradcu v Gosposki ulici pri tvrdki Viktor Bergmann. Najmanjša je 70 dekagramov težka, največja pa 90. „Nič!... Štiri dni že iščem in vedno — nič! Lepe stvari, bratec!" Šla sva ob obrežju naprej in tu pa tam sva izgovorila kakšno besedico. Noge so se pogrezale v mehkem pesku, pomešanem s školjkami, ki so ob lahnem pljuskanju valov melodično rožljale. Včasih sva zagledala tresoče se živa-lice, ki jih je vrglo morje na suho, majhne ribice, črne koščke lesa, v čudnih oblikah... Od morja sem je vela prijetnosveža sapa, ki naju je hladila in se potem izgubila v stepi, goneči pred seboj majhne oblake prahu. Jemeljan, ki je bil sicer vedno vesel, je bil očividno plašen, in ko sem to zapazil, sem ga skušal razvedriti. „No, Jemeljan, pripoveduj mi kaj iz svojega življenja!" „Prav rad, bratec, a moj jezik je slab, ker je želodec prazen. Želodec je glavna stvar in našel boš pokvek, kolikor hočeš, brez želodca ne najdeš nobene! če je želodec zadovoljen, je tudi duši dobro. Vsako človeško dejanje prihaja iz želodca... a saj to veš tudi sam!" Molčal je za trenutek. „Oh, bratec, ko bi mi sedaj morje priplavilo tisoč rubljev — takoj bi otvoril gostilno, tebe bi vzel za pomočnika, sebi bi postavil pod mizo posteljo in naravnost iz soda bi si napeljal cevko v usta! Če se hočem potem ob izviru vsega veselja in blažen-stva okrepčati, mi bo treba samo za-povedati: Maksim, odpri pipo! in — bul, bul, bul — naravnost v usta bo teklo! Samo požirati bo treba, Jemeljan! Pri vragu, to bi bilo lepo! In kmetu, poljskemu vladarju — temu bi pokazal! Obrnil bi ga na znotraj in zunaj! Če bi prišel in prosil: Jemeljan, zaupaj mi en kozarček! Kaj! Kako? Zaupati?! Tega ne poznam! — Jemeljan, bodi usmiljen! — Dobro, pripelji mi svoje konje, potem dobiš kozarček! Ha, ha, ha! Ali bi jim dal, požeruhom!" „No, zakaj pa tako hudo? Pomisli, saj Kmet trpi vendar lakoto!" „Kaj ? Lakoto? Dobro — čisto pravilno! Ali morda jaz ne stradam?! Bratec, jaz stradam neprestano od svojega rojstva sem, dasiravno ni to zapisano v nobenem zakonu! Da! On strada! Zakaj pa? Vsled ujme? Dvomim ... ujma je najpoprej v njegovi glavi in potem na polju — razumeš. Zakaj pa v drugih deželah ni ujme? Ker tam ljudje glav nimajo zato, da bi se za ušesi kraspali! Tam prevdar-jajo — to je! Tam, bratec, postaviš lahko dež na jutri, če ga danes ne potrebuješ, in tudi solnce lahko odstaviš, če hoče biti preskrbno. In mi — kakšna sredstva imamo mi ? Nobenih, ljubi bratec... eh, kaj, to so šale — toda ko bi imel resnično tisoč rubljev in gostilno — to bi bilo nekaj pametnega!" Utihnil je, segel po navadi po mo-šnjiček, ga privlekel iz žepa ga obra- čal, pogledal, jezno pljunil in ga vrgel v morje. Valovi so ga sprejeli umazani mošnjiček in zdelo se je, da ga bodo odnesli proč od obrežja — ko pa so natančnejše pogledali ta dar, vrgli so ga zopet jezno na breg. "Ali ga ne marate? Morate ga vzeti!" Jemeljan je zagrabil mokro mošnjo, del kamen v njo, zavihtel in jo vrgel daleč tja v morje. Zasmejal sem se. „No, čemu se smeješ? Vi ste pravi! Knjige čitate, vlačite jih celo s seboj, a zamisliti se v človečko dušo — tega ne znate! Ti štirioki zmaj!" To je veljalo meni in ker me je nazval Jemeljan „štirioki zmaj", sem sklepal, da je njegov srd name jako velik: samo v trenutkih grenke jeze in sovraštva nad vsem obstoječim je pričel zabavljati na moja očala; sicer pa je videl v tem neprostovoljnem okrasu neko gotovo dostojanstvo in visokost, o Dober nasvet učiteljem. — Kako se naroči na „Nar. Dnevnik" in „Nar. List"? — Jaz storim to tako: Vsako jutro, ko se prebudim, je moje prvo delo, da vržem 8 vin. v hranilno pušico, za katero sem dal v štacuni 60 vin. Osem vinarjev daje na leto 365 krat po 8 v. to je 29 kron 20 vin. Naročnina za „Nar. Dnevnik" je 25 K 20 vin., naročnina za „Nar. List" je 4 K. To je skupaj 29 K 20 v. Da me pa 8 vin. na dan ne boli. pušim dve smodki manj. ali pa pijem nekoliko manje. Cenjeni tovariši učitelji, posnemajte me! Ako mi učitelji ne bomo za napredek skrbeli, kdo pa potem ? Morda hujskači med duhovniki? Učitelj. (Tudi drugim stanovom bi to toplo priporočali, da se more naš dnevnik v kratkem razširiti in s tem postati ce-neji. Op. ured.) z Iz Zidanega mosta. Tu je umrl predvčeraj dolgoletni ravnatelj tovarne za olje, Friderik Knina, po dolgi težki bolezni. V soboto ga prepeljejo v Celje. o Iz Ljutomera. V torek bode tukaj prvi konjski sejem. Ker je znano, da tu uspeva krasno konjsko pleme, ki se po potrebi izkaže tudi na dirkališčih (ni dolgo, ko smo o graški dirki poročali. Op. ured.) je upati, da bodo prišli tudi stranski kupci na trg. Cene menda ne bodo visoke, ker kraj trpi vsled pomanjkanja krme. Konjski sejm se bode od sedaj vsako leto ponavljal, da se ustreže nujni potrebi. Kupci pa gredo lahko ob tej priložnosti tudi za dobrim vinom. z Iz Maribora. Vsled silnih po-vodnji, ki jih javljajo iz Koroškega in vsled nalivov na Štajerskem, je Drava zelo narasla. Umazano žolto vodovje nosi bruna in drugo hlodje na vršini. o Iz Maribora. Društvo „Frauenhilfe" je prirejalo tečaje, v katerih se je učilo italjanščine. francoščine in an-glenščine ter nekaj drugih gospodinjskih predmetov. Sedaj pa, ko se že vse uči omraženega, odurnega in hrapavega slovenskega jezika, se bode tudi to društvo za to zanimalo. Prisiljen napredek — povsod. o Graški srbohrvatskl akademiki so imeli konferenco, s katere so poslali obsojenim Srbom sledeči telegram: Pozdravljamo Vas, žrtve nove dobe. Vaša temDica je prvi korak do svobode in edinosti našege naroda. Vaše trpljenje bode učvrstilo idejo vzajemnosti, za katero si prizadeva naš tlačeni narod s krvjo in solzami. V borbi s silo in grdim brezzakonjem bode ta ideja zmagala. Mi vas pozdravljamo kot voditelje te ideje, a za uteho vam bodi uverjenje, da bode tema vaših celic podpihnila plamen navdušenja ideje narodnega edinstva v srcih domoljubnih Hrvatov in Srbov. in sicer v toliki meri, da me je v prvih dnevih najinega poznanja nagovarjal edinole z „vi", in to jako spoštljivo, dasiravno sva skupno nosila premog na neko rumunsko ladjo, in dasiravno sem bil raztrgan, razpraskan in črn, kakor on. Opravičeval sem se, in hoteč ga nekoliko pomiriti, pričel sem mu pri-povedati o drugih deželah, pri čemur sem se trudil, razložiti mu, da spadajo njegovi pojmi glede prestavljanja solnca in oblakov med bajke. „Poglej no! Tako, tako! No! Da, Da!... je segel tu in tam vmes; a jaz sem čutil, da njegovo zanimanje do tujih dežel in njihovega življenja in nehanja zoper njegovo navado ni veliko, da me je jedva poslušal in da gleda nalašč naravnost nekam v daljavo. „To je vse prav lepo! me je slednjič prekinil ter malomarno zamahnil z roko." „Jaz pa te vprašam: ko bi nama prišel sedajle človek z denarjem o Nemške občine za Eoseggerjev fond. Dan na dan čitamo v nemških listih z navdušenimi besedami slaviti one občinske zastope in župane, ki iz občinske blagajne prispevajo k nemškemu napadalnemu skladu. Čuditi se je, da male občine zmorejo po 2000 K, od katerih polovico položijo včasih takoj. Velike dajo po večkrat. Slovenske občine štajerske, pri nas je treba samo po 200 K. Trkamo na vaša rodoljubna vrata! Povoden preplavlja našo grudo ... o Društvo „Südmarka" objavlja oklic, v katerem poziva z ozirom na „svoje slabo gmotno stanje", da se naj povsod v ogroženih krajih ustanovijo knjižnice. Slovenci, „ogroženi" kraji so rodna naša zemlja. Na krov! o „Südmarkine" loterije dobitki se bodo žrebali 11. novembra. Mi pa, ki nam je taka prireditev bolj potrebna kakor komu drugemu, se še ne zmenimo za to! Potres. z Iz Ruš. 8. t. m. točno ob 11. uri dopoldan se je čutil tukaj 3 sekuude trajajoč potresni sunek. Smer je bila severovzhodna. Vreme je bilo jasno in vetrovno. z Od Št. Vida-Grobelno. Dne 8. t. m. smo imeli pri nas potres, kakor-šnega niti stari ljudje ne pomnijo. Ob nekako 3/* na 11. uro je začela zemlja valovati in temu so sledili sunki od spodaj navzgor. Omet je letel s stropa in obokov, kjer so nastale razpoke. Predmeti so padali raz omare in mize. Pri hišah, zlasti na prenovljenem šolskem poslopju je napravil potres mnogo škode. Potres je trajal do 15 sekund. z Iz Zidanega mosta. Danes, dne 8. okt. ob 11. uri predpoldne sta bila tukaj tik drug za drugim dva potresna sunka, prvi slab, drugi pa precej močan, tako da se je hišna oprava zamajala in da so šipe zažvenketale. Na prostem se potres ni čutil. Smer potresnih sunkov se ni mogla določiti. Škode ni napravil nobene. z Iz Podsrede 8. oktobra. Ob 10. uri 53 minut dopoldne smo tu čutili lahek, par sekund trajajoč potres. V Kozjem in v Št. Petru pod Sv. gorami je bil baje močnejši. z Iz Podčetrtka. 8. okt. ob 742 smo čutili močen potresni sunek, ki je trajal blizu 10 sek. Sunek je bil tako močen, da je padal omet raz zidovje, ki je na nekaterih krajih popokalo. V šoli so padale različne stvari z omare, ki bi se bila skoro podrla, in tudi ura je padla raz steno. Otroci so skakali skoz okna na prosto. o Iz Ptuja, 8. 10. Točno ob 11. uri smo čutili močen potres, trajajoč — z mnogo denarjev v roke" — po-vdarjal je „mnogo" ter mi po strani pogledal pod očala — „ali bi ga ti, da bi si mogel nabaviti to ali ono — zadavil ?" Jaz sem se zdrznil. „Gotovo ne!" sem mu odgovoril. „Nobeden človek nima pravice, kupiti si udobnost s ceno človeškega — življenja!" „Mhm! Da . . . tako je pisano prav lepo v knjigah — toda bolj radi vesti, a ko bi oni gospod, ki si je te predpise izmislil — ko bi se bilo temu slabo godilo — gotovo bi bil tudi on koga zadavil, da bi se on sam obranil Pravica! To je pravica!" — pred mojim nosom se je pojavila močna, miši-časta roka Jemeljanova. „In vsi ljudje, vsak na svoj način, se ravna po tej pravici! Kaj je pravica?!" Jemeljan je molčal in skril oči pod svoje dolge goste obrvi. (Dalje prih.) 3—5 sekund. Stolec in cela pisalna I miza se je kar začela zibati pred menoj. I Na stežaj odprta vrata, ki peljajo v drugo sobo, mi je potres zaprl. Vse slike vise poševno, velika ura na nihalo stoji in težka od stropa viseča svetilka še se sedaj, že dobre četrt ure, ziblje. Smer ie bila, če se ne motim, od juga proti severu. Prvi sunek kake 4 sekunde pred drugim je bil slabejši. Od plinovih svetilk so tu in tam popadali cilindri na tla. Vse šolarje so takoj izpustili. z Iz Dobove 8. oktobra. Danes dopoldne, eno minuto pred 11. uro se je čutil močan potresni sunek tako, da se je zibalo šolsko ostrešje in krasila malta od strešnikov, in so se plašili golobje; v zvoniku pa je celo dvakrat klenknilo. Sunek je trajal kakih 5 ali 6 sekund in so ga čutili celo vozniki. z Iz Sevnice 8. oktobra. Danes ob 10. uri 55 minut dopoldne se je čutil potres, o katerem se misli, da je prišel od jugoizhodne strani in je šel proti severozapadni strani. Trajal je par sekund. Stresle so se šipe in pohištvo. z Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Danes 8. oktobra ob 11. uri dopoldne se je čutil tukaj in v okolici približno 12 sekund trajajoč močan potres s podzemskim bučanjem. ffa željo ŽalčanoV se jntrižnji shod Vsled se Vedno žiVahne HtneljsKe Hnpčije preloži. Kranjske novice. u Nenavaden mojster. Neki čev-liarski mojster ki stanuje blizu Glavnega trga v Ljubljani, dela že od nedelje „blau", njegovo ženo pa je videti vsak dan od jutra do večera sedeti na stolčku in nabijati ter popravljati čevlje, kakor kak pravi mojstev. u Rodovitna trta. V Št. Jerneju na Dolenjskem so bili na Hudoklino-vem vrtu spomladi pozabili odrezati 2 metra 20 cm dolgo mladico na trti „Izabeli", ker se je bila zamešala v češpljine veje. Ta mladica je nastavila nenavadno veliko grozdja, tako, da nosi sedaj 131 lepo razvitih zrelih grozdov, kar je za tako dolgost mladice pač nekaj posebnega. u Pačenje slovenskih imen. V Celovcu je izdal fotograf Alois Beer, slike slovenskih planin in planinskih koč pod katerimi je zapisano, kaj naj predočuje slika. Tako beremo „Koro-schützahiitte", „Krederiza", „Crozen-hiitte" (po slovensko je to Orožnova koča pod Črno prstjo), „Aljazhaus im Ura sa tal", „Jelonc", — Okreschel, Oistrizza, Jalonz, Mistrokaspitze itd. Če so Nemci tako ubogi na duhu in črkah, da se ne morejo naučiti našega pravopisa, naj raje puste naša imena v miru, kajti s takim vandalizmom tudi ne morejo prevariti nobenega normalnega človeka, da bi bila to nemška imena. Novinec, ki že dezertira. Predno so včeraj zjutraj odšli pijonirski novinci iz ljubljanske cukrarne na kolodvor, odkoder so se potem odpeljali v Ptuj, je skočil novinec Anton Türk, rodom iz kočevskega okraja s I. nadstropja skozi okno na cesto od tam pa v Ljubljanico. Narednik Kosi, ki je prišel iz Ptuja po ta transport, je naglo hitel iz cukrarne v vodo, odkoder je Turka vsega premočenega pri-vedel že skoraj nazavestnega iz Ljubljanice. Ko je prišel k sebi; je šel na kolodvor, kjer so ga še enkrat preoblekli v suho obleko, v kateri se je potem odpeljal s svojimi tovariši v Ptuj. Koroške novice. o Povodni. Radi dolgotrajnega deževnega vremena so povsod na Koroškem nastale povodni, ki so ponekod napravile veliko škode. Zlasti je kanalska dolina zelo trpela. Kraj Uko-vice, ki je bil že leta 1903 docela poplavljen in zablaten, je sedaj zopet deloma uničen. Tudi človeške žrtve je zahtevala povoden. Iz Beljaka je odšel oddelek pijonirjev na pomoč in je prišel včeraj jutro na lice mesta. Voda je vzela tam osem mostov in brvi. Škoda se še ne da preceniti. o Potresi. Tudi na Koroškem so povsod čutili potres. V Celovcu se je pojavil precej močen sunek ob 10 uri 59 min. Mize in slike so se gugale, ure so obstajale. o Poliomyelitis. Tudi na Koroško je že prišla novodobna otroška bolezen. ki hromi hrbtni mozeg otrok. Dočim je poznanih v Celovcu že osem slučajev, se poroča iz Beljaka, da se je tudi tam že pri nekaterih otrokih pojavila. Konjska licitacija, ki se je predvčeraj vršila v Beljaku, je privabila množino kupcev v mesto, toliko iz okolice, kakor tudi od daleč, celo iz Italije in Ogrske. Licitirali so konje 3. zbora, kakih 250. Izklicna cena je bila 100 kron, a pri nekaterih živalih je dosegla višino 250 kron. Manjkalo seveda ni židov. a Posnemanja vredno. Česar menda po slovenskem Koroškem ne najdeš, to vidiš sedaj na slavni Braci. Vrli posestniki so si namreč poskrbel» slovenske hišne table, na katerih čitaš tudi ime „Braca". Te table so stalen odgovor na brezuspešno ropotanje nemškutarjev glede zidanja tamburaškega drma. Te lepe table je napravil Jožef Pavlin, podobar v Radovljici, po jako nizki ceni. Primorske novice. d Radi poloma banke popolare zaprtega Piani j a so izpustili na svobodo proti kavciji 50.000 K. Goriški židje ponujajo za svobodo Luzzattija pol milijona, a brez vspeha. d Most 5ez Sočo pri Zdravščini. Že leta 1902 je goriški deželni zbor dovolil za ta most znatno podporo 25.000 K, ki pa je ponovno zapadla, ker se delo ni pričelo izvrševati. Sedaj pa je naznanilo namestništvo, da je ministerstvo za javna dela obvestilo deželno politično oblast, da se zgradba mosta čez Sočo med Gradiščem in Zdravščino sprejme v cestni program, ki se ima izvršiti v svrho gospodarske povzdige dežele. ' d Grajski park Mlramar bo na prošnjo stalnega odbora za tujski promet do 16. oktobra, ko se vrne nad-vojvodinja Marija Jožefa, za vse občinstvo odprt. d Srbska čitalnica, ki ji bo namen, zbirati raztresene Srbe in dvigati njihovo narodno zavest, se je ustanovila v Trstu. d Huda samomorilka. Predvčeraj ponoči je skočila neka 26 letna ženska v kanal v Trstu. Nekdo jo je takoj potegnil iz vode, a rešenka je svojega rešitelja začela suvati z nogo in grizti. Žensko bodo preiskali, če morda ne nori. d Krasen član človeške družbe je pa vseeno 17 letni brezposelni kotlar Aleksander Hammerle v Trstu. On ukrade vse, kar se ne drži zemlje in žeblja, česar pa ne more ukrasti, razbije. Kljub svoji mladosti je bil že večkrat kaznovan. Te dui je v neki ulici iz gostilne ukradel pri belem dnevu stol in ga nesel zmagoslavno po ulicah. Sestra ga je zatožila, da z njim ni mogoče več izhajati in da ga naj spravijo nekam, da se popravi. Dopisi. n Iz Maribora. 25. septembra ti. se je vršil II. redni občni zbor Po-dravske podružnice „Prosvete" — Načelnikom je izvoljen tov. med. Svobo-din Toplak; podnačelnikom tov. med. Brunon Weixl; tajnikom tov. vet. Franc Zavrnik; blagajnikom tov. med. Ludo-vik Novak; knjižničarjem tov. iur. Fer-do Dobrave; preglednika tov. forest. Vojteh Koprivnik in tov. med. Hugon Robič. — Knjižnice v okolišu Podružnice — 10 lastnih in 4 od osrednj. dr. — uspevajo povoljno, zlasti one ob meji. Treba bo le neznatnih sprememb. V prihodnjih dneh se ustanovi ljudska knjižnica pri sv. Antonu v Slov. gor. Pri ustanavljanju knjižnic se splošno opaža pomanjkanje knjižničarjev. V mnogih krajih so dani vsi pogoji za knjižnico, pa manjka slednji. Ne malo nagajajo v tem obziru — na prosvetnem polja! — nasprotniki-klerikalci. Bodoče delovanje podružnično je znatno otežkočila mariborska posojilnica, ki je odvzela zadnji kotiček, katerega je imela podružnica. Napredna inteligenca si ne vzgaja naraščaja, ampak še ga s tem zatira. Tudi občnega zbora sta se udeležila le dva narod. rad. starejšini. — Vsestranska in zanimiva pa je bila debata pri slučajnostih, le škoda, da ni bilo onih navzočih, kateri bi jo naj slišali in si jo zapomnili. V svrho pravil, ki določajo samoizobrazbi prvo mesto, se ustanovi in spremeni v javno znanstvena knjižnica, ki bo dostopna tudi mariborskim in okoliškim Slovencem. Narodno-obrambno delo se naj deli v ono v Mariboru in drugo v okolici. V tem obziru in smislu se naj tudi uravna politika, da si ustvarimo v Mariboru, če si ga že ne osvojimo, saj znatno manjšino. Preveč se zmiraj zanemarja gospodarska stran v Mariboru. Za slov. šolstvo v mestu je dosedaj delovala še precej uspešno Podružnica. Razmere silijo jo ustanovitvi šolskega doma. Dokler pa nimamo še šol, pomagajmo si s slovenskimi kurzi in trgovsko-obrtnimi, po načinu dunajskih Cehov. Društva in njihove prireditve v Mariboru ne odgovarjajo svojim namenom. Visoka vstopnina odbija nižje in srednje meščanske sloje. K Čitalnici lahko vsled 2 K mesečnine pristopajo le premožni, številne časnike in časopise pa hodi čitac le par udov. — Da se bo zamoglo doseči na prosvetnem polju več uspehov, je potreba tesnejše zveze z učitelji. Uvideva se tudi velika potreba narodnega sveta za Štajersko, zlasti za Maribor in okolico. Vse delo bi se zamoglo na tak način sistematizirati, ker bi imeli dovolj natančnega pregleda. Dokler pa tega nimamo, si skušajmo pomagati sami. Zato se naj vrši v kratkem na-rodno-obrambna enketa, ki bi jo priredila vsa štajerska akademična feri-jalna drnštva zajedno. Na predlog tov. jur. Slavko Weixla so bili tudi soglasno sprejeti sledeči predlogi: 1) odbor naj stopi čimprej v zvezo z ostalimi kompetentnimi mariborskimi faktorji glede ustanovitve „Šolskega doma" za Maribor in okolico in naj skrbi, da se bo do njegove ustanovitve pobiralo zanj vsaj po enkrat ua leto denarne prispevke osobito med mariborskimi Slovenci; 2) odbor naj priporoča mariborski „Slovanski čitalnici" — izpremenitev njenih pravil v toliko, da bo vsaj či-talna soba dostopna širšim slojem mariborskega slovenstva; 3) odbor naj se obrne do celjskega, konjiško, slovenjebistriškega odseka — Prosvete, po možnosti tudi do „Bodočnosti" in „Kluba naprednih akademikov v Celju", da se skliče začetkom prihodnjih glavnih počitnic skupna narodnoprosvetna in obrambna anketa za Štajersko; 4) „Podravska podružnica" naj čimprej otvori društveno „Znanstveno knjižnico", ki bodi dostopna ne le drnštvenikom nego sploh mariborskim in izvenmariborskim Slovencem; 5) v svrho ustanovitve novih knjižnic naj stopi ,odbor v zvezo z učiteljskimi društvi okrajev podružniči-nega delokroga. Konečno je še občni zbor izrazil željo, da kompetentni faktorji čimprej ukrenejo vse potrebno za ustanovitev „Narodnega sveta" — za mariborski okoliš. Dnevna hroniha. u Trgovina z letečimi stroji vrlo napreduje. V parižkem aeronavtskem salonu se je že precej poprodalo. Prvi Blériotov stroj za Ameriko je kupil neki amerikanski milijonar, Clifford R. Hendrix. Kakor se je izrazil načelnik Blériotove družbe, Corate de Lapey-rousse, se zahteva za male stroje 6000 kron. a tu ne dobi kupec nobenega pouka. Eden ud družbe leti 8 km, razloži kupcu, kako mora kretati stroj in mu ga preda. Za veliki stroj, ki stane 22.000 kron, pač dobi kupec popoln pouk. a Po zagrebškem procesu. Ker je drž. pravdnik odstopil od pritožbe ničnosti proti 10 rešenih obtožencev, so bili puščeni na svobodo pop Milič, učitelj Gruič, šumar Ogrizovič, proto Er-cegovac, župnik Katuzov, dr. Miokovič, trgovec Kalafatič, krčmar Vasič, župnik Solarič in krčmar Živkovič st. V zaporu je ostalo torej še 12 rešenih „veleizdajalcev". a Po 20 letih pameten. Kipar Genito v Rimu, ki je bil 20 let blazen, je nenadoma zopet ozdravel. Podal se je v kraljevo palačo poklonit kraljici krasno figuro iz brona, ki jo je napravil po svojem ozdravljenju. To je redek in medicinsko zanimiv pojav. u Freske iz 12. in 13. stoletja so našli v Umbriji, v starem gradu kraja Collepepe med Deruto in Todi. Grad so prej posedovali menihi Bazilijevega reda. Freske so zelo velike in snov jim ni vzeta iz legend, ampak prikazujejo se dogodki iz vojsk. Na skoro vseh freskah so izražena junaštva Izraelcev, kakor jih poroča stara zaveza. Čndno pa je, da je vsa oprema, orožje, obleka in hiše, iz časa — švabskih cesarjev in na eni sliki je celo krucifiks. Ime slikarja se še ni dalo dognati. u Horaceva vila. Znano je, da se že učenjaki dolgo prepirajo, kje bi bila stala vila, ki jo je dobil sloviti latinski pesnik Horac v dar od blagoduš-nega svojega mecena. Sedaj je rimski projesor Pasqui ustanovil, da je bila vila nekje pod Monte Campanile (Möns Lucretiiis). Profesor je že zaprosil ministerstvo, da se mu dovoli izkopati ostanke, — če so le tam. a Bosanski prostovoljci ne bodo več ostajali v Sarajevem v tamošnjem tečaju za rezervne oficirje, kamor so se sprejemali samo prosilci s pravico enoletne službe, ampak premestili so jih letos na Dunaj, kjer so prvemu bosanskemu pešpolku priklopili enolet-niško šolo. Bosanski polki še dosedaj nimajo pravice sprejemati drugih prosilcev. a Madžarizacija Bosne. Ni še dolgo tega, ko je izdala uprava bosenskih železnic ukaz, da morajo vsi železniški uslužbenci znati madžarski jezik. Sedaj poroča „Srbska Riječ", da je izdalo ravnateljstvo realke v Sarajevu oklic na učence, v katerem se jim zabičuje, da se morajo učiti madžarščine kot obligatnega predmeta. Od vseh učencev pa sta se zglasila samo dva za madžarski jezik. In za ta dva učenca je imenovala bosanska vlada posebnega profesorja, seveda Madžarja, ki ne razume razen svoje hunščine nobenega jezika! a Civilna lista bolgarskega carja se je v zadnjih letih vedno zviševala. V proračunu za leto 1910 ostane ista vsota kot prejšnje leto. Lista znaša 1,250.000 levov in za vzdrževanje dvora 830.000 levov. z Utis obsodbe v Dubrovniku. Ko so v Dubrovniku izvedeli za izid zagrebške pravde, se je zbrala množica ljudi pred občinsko hišo. Trgovci in obrtniki so zaprli svoje prostore, luči na cestah so ovili s črnim florom in nepregledna množica ljudi je pohajala po mestu z velikim križem pred seboj. Na križu je bil pritrjen list z napisom: „Mrtva Pravica". Čez nekoliko časa je uposegla straža, ki je križ odstranila in ljudstvo razgnala. z Zagreb po obsodbi. Ob treh popoldan predvčeraj se je odpeljalo z zagrebškega kolodvora proti Sisku nekaj izpuščenih Srbov. Dijaki in dame, ki so jih. pričakovali, so oproščene obsipavali s cvetjem. z Demonstracije na Srbskem. Povodom razglašenja obsodbe „vele-izdajskih" Srbov se je igrala v narodnem gledališču igra „Hadžiloja" pri in po kateri je ljudstvo burno demonstriralo proti Avstriji. Najnovejša brzojavna in telefoniina poročila. Wahrmundova afera pred upravnim sodiščem. d Dunaj, 9. okt. Danes se vrši pred upravnim sodiščem razprava o pritožbi prof. Wahrmunda proti mini-sterskima odlokoma z dne 21. junija in 1. jul. 1908, s katerima so bile sisti-rane na inomoškem vseučilišču seminarske vaje iz cerkvenega prava, ki jih je napovedal prof. Wahrmund. In sedaj predlaga razveljavljen j e ministerskih odlokov kot protipostavnih. Kriza na Ogrskem. d Budimpešta, 9. okt. Predsednik poslanske zbornice Justh je v današnji seji drž. zbora naznanil, da so včerajšnje volitve izseljeniškega sveta neveljavne, ker je bilo navzočih le 90 poslancev. Glasovanje se bode v eni prihodnjih sej ponovilo. Potem so se čitali predlogi in interpelacije. d Budimpešta, 9. okt. „Budapesti Hirlap" in drugi listi kolportirajo vest, da se je minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal izrazil, da bode imenovan za novega ministerskega predsednika kakšen general kakor je bil Fejervary, ki bo znal odločno nastopiti. Imenuje se ime Hugona pl. Hoffmanna, ki pa se bržkone ne bi dal porabiti za tako nalogo. z Budimpešta, 9. oktobra. „Pesti Naplo" poroča, da je že sklenjen razpust ogrskega državnega zbora. Za novo ministerstvo, ki bode vodilo volitve, pa se cesar ne bode pogajal z vodji posameznih strank, temveč le s posameznimi politiki. Prva bodeta poklicana grof Julij Andrassy in grof Štefan Tisza. Odgodenje češkega deželnega zbora. z Praga, 9. oktobra. Višji deželni maršal je naznanil deželnemu odboru, da bode današnji ministerski svet sklenil odgoditev češkega dež. zbora. Notranje zmešnjave v Srbiji. z Belgrad, 9. oktobra. Vlada je konfiscirala oklic republikansko mladine, kateri poziva k revoluciji zoper sedanjo vladarsko rodbino Karagjor-gjevičev in k združitvi Srbije, Bosne s Hercegovino in Črne gore v enotno ljudovlado. Oklic je bil tudi poln pogrd na cesarja Franca Jožefa. Nove francoske posadke ob nemški meji. o Metz, 9. okt. Na nemško-fran-coski meji mislijo Francozi urediti več novih gar nizi j s 4—5 stotnijami, da bi v slučaju vojne lahko zasedli vse prehode. Gibanje ruskih posadk na zapadni meji. o Petrograd, 9. okt. Ruska vojna uprava bode znova premestila nekaj čet z nemško-poljske meje in sicer 15. ter 18. armadni kor. Čete gredo deloma v Kavkaz deloma v notranjost države. Čehi in državna banka. a Praga, 9. okt. Čehi živahno nadaljujejo boj za zastopstvo v upravnem svetu državne banke. Kakor poroča „Čas" je nastalo v zadnjem času 34 novih čeških delničarjev. Ruski car gre vendar v Italijo. a Rim, 9. okt. Po poročilu ofici-jozne „Tribune" pride ruski car navzlic dementiem v zadnjem času vendar v kratkem v Italijo. Spremljal ga bode minister za zunanje zadeve Izvoljski. Car se bode mogoče vozil po suhem preko Kijeva. Obrambni vestnih. d Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice na Planini se vrši v nedeljo 10. oktobra ob 3. uri popoldne v prostorih g. Treffaerja. Zborovanja se udeleži tudi družbin pot. učitelj g. Ivan Prekoršek, ki bo govoril o organi zaciji naše narodne obrambe. d Za Družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. R. Stermecki, trgovec v Celju 14 K, katere je skupil za neko pred ednim letom v trgovini pozabljeno blago, za katero se pa do sedaj nihče ni zerlasil. Nemška trirazredna šola v Vojniku šteje letos kar celih 48 otrok, torej zopet nekoliko manj ko lani. Naše ljudstvo se ne da več slepiti raznim nemškutarskim priganjačem, in število onih zaslepljenih starišev, katerih otroci obiskujejo to nepotrebno šolo, pada dosledno od leta do leta. Nemški otroški vrtec, ki šteje šest otrok tudi nemške šole in vojniškega nemčurstva ne bo rešil. Tržne cene. 8. oktobra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Lastitelji so danes zvišali cene za pet vinarjev kljub slabim poročilom. Cene za vse so bile po priliki včerajšnje. Sladkor. Trst, 8. oktobra: Centrifughi Pilés prompt K —'— do K —'— za november - marec K 303/4 do K 3l1/2- Tendenca uporna. Sladkor. Praga: 8. okt. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 25'05. Tendenca uporna. — Vreme: lepo. Budimpešta, 8. okt. Sviujad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 144 do 147 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 28.071 komadov. Prignano 731 komadov, odgnauo 687. Ostalo torej 28 115 komadov. Tendenca prijetna. Budimpešta, 8. okt. Pšenica za oktober K 14.26, pšenica za april K 1413, rž za oktober K 9'68, rž za april K 10 07, oves za oktober K 7'58, oves za april K 770, koruza za maj ' K 6'92. Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi zmerno, tendenca mirna. Prometa 30.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica početkom 5 v višja, potem nespremenjena. Drugo mirno. Vreme: deloma oblačno. Po svetu. o Boj s tihotapci. — Iz Budve v Dalmaciji poročajo, da so pred dnevi poskušali Črnogorci vtihotapiti več volov na avstrijsko stran. Finančna straža jih je opazila in ko jih je pozvala, naj obstojijo, so oni večkrat ustrelili na njo. Financarji so odgovorili s streli in tihotapce pregnali. Zaplenjenih je več volov. o Potresi v južni Italiji. Povsod v južni Italiji, seveda tudi krog opusto-šenih mest na Siciliji, so se pojavili 7. t. m. krog 1. ure popolnoči precej močni potresni sunki, ki so razburili ljudstvo, ki še ni pozabilo neizmernega zimskega straha. o Vojvoda — slepar. Vojvoda Ma-queda se je bil z neko tovarnarjevo hčerko v Madridu zaročil. Njeni starši so mu dali 22.000 frankov, da nakupi v Parizu nekaj potrebščin. Sedaj ni ne vojvode, ne denarja, ne reči nazaj. o Blag bogataš. Te dni umrli mi-ljonar Pulitzer je zapustil dunajski prostovoljni rešilni družbi 150.000 K. o Zaprt agent. Kapitan Adamovich v Reki je bil v trenutku prijet, ko je hotel kupiti vozne listke do Trsta za 50 izseljencev. Pri njem so našli več pisem, s katerimi je hotel ljudi z zvijačo pridobiti, da se izselijo. Prosil je, da bi ga proti kavciji 10.000 K izpustili. Pravdništvo bo predlagalo najhujšo kazen. o Brata sta pobegnila. Lastnika tvrdke Bombach v Asu, brata Krištof in Ivan, sta drug za drugim pobegnila. Pred štirimi tedni je stareji brat poslal v Indijo neko blago in si je velel v Hamburgu izplačati od odpremitelja 60.000 K naprej. Potem je skrivoma pobegnii. Sedaj pa je njegov brat na-vestil konkurz in tudi ušel. Tiralnica jih išče. a Evropska kultura v Kongu, londonski „Daily News" je prejel zanesljivo vest o nečuvenih grozovitostih, ki jih počenjajo belgijski uradniki in vojaki z domačini — črnci. Kakor poroča neki očividec, je bilo na stotine črncev sežganih oziroma postreljenih, mnoge ženske so zvezane žive služile kakor tarča pri streljanju belgijskih uradnikov. ŽeDske mučijo tndi na ta način, da jih zvežejo ter puščajo preko njihovih teles roje termitov, dokler nesrečnice ob groznih mukah ne iz-dahnejo. Mnogo vasi črncev je bilo na grozen način razdejanih. Tako širijo Belgijci, Evropejci knltnro med divjimi narodi. sssss&ss Žueplenokisli amoniak = (amonijev sulfat) = vsebuje 20'6 do 91 odstotkov dušika in ga je uporabljati kot gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni Četrtino do tretjino vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi. 75 kg amonijevega sulfata učinkuje ravno toliko, kakor 100kg čilskega solitra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, za-branjuje razne rastlinske "bolezni, kakor n. pr. rja itd. iu prepreči poleganje žita. Dušik je v amonijevem sulfata ce-neji, kakor v Čilskem solitru in vporab-Ijanje sulfata pomenja torej veliko prihranitev za kmetovalca. Žveplenokisli amonijak, kakor vse vrste zajamčenih umetnih gnoji! prodaja na velika in malo trgovina z fatoznino in poljcdelj-sftimi stroji „MERKUR" P, ftlajdic, Celje 222 122222 v J a Na smrt obsojeni. Kmet Miroslav Kann iz krakovske okolice je bil obsojen na smrt, ker je s sekirinim uhom ubil svojo ženo, potem jo pa obesil, češ, sama se je končala. Tudi njegova mati in sestra, ki ste mu pomagali, ste obsojeni na vislice. a Delavski nemiri v Braziliji. V Bahii so delavci tekom nemirov razdejali vse vozove cestne železnice in tudi hišo, kjer je bil sedež dražbe in ravnateljstva, so razdejali. Ure na obroke za vsakogar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoCa na kamenčkih. 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna nra za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče Ce se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tnla ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Duna] XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; p— _ belega 4 K; belega. fgjßmioipuhastega 5 K 10 h; ——1 kg velefinega, suež nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14 K 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajaioče se povrne denar. — Cenovnik zastonj iu franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. Sok s kuhinjo se odda s I. novembrom v hiši Dolgopolje št. I., Celje. Služba občinskega redarja za okolico celjsko se takoj odda. Prosilec mora biti doslužen vojak ter slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožen. Plačilo 720 kron na leto, prosto stanovanje, kurjava, službena obleka in obutelj. — Prošnje se imajo vložiti do 15. t. m. pri županstvu okolice celjske. 489 2-2 Župan: Glinsek. Vi 1 III prihranite veliko denarja, ako nakupite za letošnjo jesen in zimo v veletrgovski hiši, R. Stermecki, Celje« Vzorci proti vrnitvi in pošiljatve čez 20 K franko. Posebno poceni je : 1 kos, 14 m, za 6 prtičev, debelega in najmočnejšega belega platna samo 16 K. C * • Hiša z vrtom ob cesti v Trbovljah bo prodana na prostovoljni dražbi v Fortetovi gostilni dne 84. oktobra • ob 1/410 uri za izklicno ceno 15.000 kron. Dr. losip Kolšek, odvetnik na Laškem. 83 3-? Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'* in Graška cesta. Omelie kupi vsako množino A. KOLESC v Celju. Zabukouski premog na cele vozove se dobi po ceni pri A. KOLENCU v Celju. in šolski zuezki ■I1WIII <- - % v za ljudske šole se dobiuajo u najstarejši slouenski papirni trgouini Zuezna trgovina Celje, Rotouška ulica št. 2 ViKtor BeVc slikar in piccar V Celju SaVinsKa ulica šteV. 4 prevzame vsa r svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah Sprejmem taKoj Vet pomočnilsoi Razširjajte ,Nar. Dnevnik'. R. Diehl žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—76 Poštna naročila se izvršujejo ločno in solidno. IVAN RAVNIKAR, Celje Telefon št. 17. Graška cesta št. 21. Telefon«.*. •N Karol Yanic, Celje „Narodni dom" priporoča Moderno jesensko in zimsko snkno. Najnovejše flanele in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje Neprekosljivo V ceni in kakovosti 12 62-40 priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhili in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, €tieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Kupujem po najvišji dnevni ceni suhe gobe, pšenico, oves, ječmen ter vse poljske pridelke. Prodajam pravi zabukovski premog (Glanzkohle) po najnižji ceni cele voze in na drobno). tIX t a> r* 3 £1 (B a n 3 K « « N< ti m a o 3 s Na drobno in debelo. Na drobno in debelo. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-47 Južnoštajerska hranilnica u Celju u narodnem domu. T Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. f Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se fiiftiA&aforclte HraflHftift Pri "laganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne JHŽlU)>iajtr>ip HraMIHIUE all varovance in zahtevajte pri sodiščih, :m5iia249Ss--V IIP i; k s'^pii^ HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%> 51/2°/o in 5°/o obrestovanju. i-.;..;,i--' ^ T mw f 1J Ä ',; . . - ....... ? - Mm V- " • • s flad 340.000 im rezcrVn. zabada 54 72-38 ,Narodna založba v Celju" f registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča iz svoje zaloge: „Knjižnica Narodne založbe y Celja" I. zvezek. Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani). Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v. „Uvod v narodno gospodarstvo4 i.66 Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. Nadalje imamo še precej izvodov ,Kmetskega koledarja za 1. 1909" s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine. Nàjveéja in najcenejša izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. PfliVfin T Predno si kupite uro, rllCUr« oglejte si mojo veli-kansko zalogo prayih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike» katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. Darujte za Nar. sklad! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 64 99 vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitaiije 98.323.486*35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposki ulici štev. 12. sei 32-18 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 47i° Kupuje in prodaja srečke in vrednostne Oa papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. - 8 S ': I Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine I I ======== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. 99 LASTNI DOM a registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©00 dopoldne, ©o© pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da hi sé obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račuL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © & (ditto narodno Kamnoseško ?rVa južnostajer^a Kamnoseka Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s Strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih delt kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropllnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, pulir anje in strnganje kamena s stroji. podjetje 1 Celju. indnstrijsHa družba. Brzojavi: ,Kamnoseška In- ÄS® dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. ::: Priporočamo našim 'rodbinam Kolinsko cikorijo. Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta Izdeluje vse različne vrste obutal v modemih fazonah in po solidnih cenah. Edina narodna trgovina s čevlji Štefan Strašek v Celju priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev in galoš za dame in gospode, kakor tndi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber čevljev za jesensko in zimsko sezono. Vse po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. Daje se tudi na obroke. 84 4-1 ««»■.....Uli 11 l'I«............................ninnili Vinski sodi razne velikosti in množine, novi in in rabljivi so za nizko ceno naprodaj pri F. Pellé, Celje. 4718-5 H > ; /. ,'A TJf. K 'J J -O ! - Za jesensko in zimsko sezono ! Prva narodna trgovina Jos. Hočevar, Ä priporoča svojo veliko izber zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi zimskih in športnih stikenj, svršnikov itd. po najnižjih cenah, frtfètno angleško Iii brriskò blago je vedno v zalogi. UL Naročila po meri se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in solidno. V Ne zamudite ugodne prilihe! Po najnižjih cenah priporoča trgovina z železnino .Merhur', P. Majdič, Celje izvrstne grozdne mline z obiralno pripravo, stiskalnice) slamoreznice; reporeznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, peči vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, Štedilnike^ prenosnp kotkf»kotle za perilo in žganje. Nepremočljive vozne plahte, umefnä gnojila vseh vrst. V zalogi ima še nekaj mlätilnic, katere oddaja po posebno znižani ceni, da zaloge teh strojev popolnoma izprazne. Nagrobne križe in svetilke v največji meri. Dobite f^ zä eno krono možko, žensko ali deško uro z verižico vred. « Da upeljemo svojo tvrdko z urami in dragocenostmi vsake vrste v Žime kroge, pošljemo vsakomur, ki pošlje 1 K (tudi v znamkah) za poslovanje in poštnino, elegantno verižico z ilustrovanim cenikom, kakor tudi navodilo, kako je zastonj dobiti lepo uro. — Pišite takoj na Ogrsko indnsttyo il (Ungarische Uhrenind.) Ujbanya št. 169 (Ogrsko). 401 10-7 Vsakdo, ki pošlje K 14 —, dobi pristno zlato „Plaque"-nro, z dvojnim pokrovom, petletnim jamstvom in nadalje 14 karatno zlato verižico, moderne fazone, 56 gramov težko, uradno pun-cirano. ."za 150 K na obroke po najugodnejših pogojih. Plača samo 5 K na mesec, pa bodi možki -ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi po povzetju. Ogrska industrija ur, (Ungarische Uhrenindustrie) Ujbanya št. 169 (Ogrsko) 400 10-7 ^kVAVAVAVAVAVA'»!!?» M I Prosim lzrezatl in spraviti l I! WS** Triletna garancija! Mesto rS^ samo Nikdar več y žiylieniu 18 K au i\ß o se vam ne bo(je ,,u,n|a priiifca) kakor sedaj, da za smešno ceno samo S K mesto 18 K dobite eno jako lepo gloria - srebrno remontoir-anker uro, jako močno, z dvojnim pokrovom, fino izdelanim strojem in z 10 kamni, z verlžieo in priveskom za 10 kron. Razpošilja po povzetju tvrdka ogrska industrija ur (Ung. Uhren-Industrie) Ujbanya 169, Ogrsko. 440 15-5 Prosim lzrezatl ln spraviti! Konserviran grozdni sok je sam ali pomešan z navadno kislo vodo ali vinciti izvrstna osvežujoča in krepilna zelo Okusna pijača za bolne in zdrave, za otroke in odrasle. Konserviran grozdni sok nadomestnje tudi druge drage sokove n. pr. malinovec in dr. ter je mnogo ceneji in bolji. Grozdni sok je pa tudi izvrstno dieietično sredstvo ker poraba grozdnega soka popolnoma nadomestnje toli hvaljeno zdravljenje z uživanjem grozdja (Traubenkur). Grozdni sok daje novo moč in svežost življenju. Izvrsten brezalkoholen grozdni sok, ki se drži leta in leta, ker je konserviran t. j. konserviran očiščen in steriliziran, napravlja iz izbranega najlepšega in najfinejšega grozdja Josipina Pesek, vinogradua posestnica v Ma-rapljah pri Ptujski gori. Razpošilja se sok v zabojčkih po 5, 10, 20 in 50 steklenic. Cena s steklenico in embalažo vred: velike butelke à 1 K, màlé butelke à 60 h in porto. PoSlje se pa povzetju ali če se denar naprej pošlje. Pri večjih naročilih primeren popust. Steklenice vzamem v račun nazaj, če se vrnejo franko. Naročite, da se prepričate o izborni kakovosti soka, naročite pa takoj, ker se bo konserviralo ob trgatvi le toliko soka, kakor bo naročil. Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki r^xcr^xrr trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeiferjevo pralno milo 28 51-24 iz milarne I^HTSMÄSÄi Jfc-^f« v Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje. Od 1. oktobra 1909 naprej : Poštno-hran. rač. St. 848.428. —— 1(43 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.450--. Ustanovno Set© SÓ8L Rezerv, zaklad K IOO.OOO-—. Denarni promet v letu 1908 - K 2,790.060-77. „SAMSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. 159 25—13 SS Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/o z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 4 /2'/o od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki m pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 51/2 in 6°'0. Preskrbuje ceno iukaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Pošt noli rani Ine položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo : Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik.