Poštnina plačana v gotovini.
XI.Hrttglmn
Ljubljana
16.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1929.
Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI Im
ljubljanske in mariborske oblasti
Ys*5 bin»;
65.	Ukaz o amnestiji.
66.	Zakon o ukinitvi pristojnosti kasacijskega sodišča v postopanju vojaških sodišč in v reševanju sporov o pristojnosti med vojaškimi oblast'! ali vojaškimi sodišči in civilnimi oblastvi ali civilnimi sodišči.
67.	Zakon o likvidaciji službenih razmerij in materialnih obveznosti narodne skupščine.
68.	Pravilnik za prodajanje proizvodov državnih rudarskih podjetij.
69.	Dopolnitev v taksnem in pristojbinskem pravilniku.
Zakoni in kraljevske uredbe.
70.	Potasnilo o uvoznem ocarinjaniu iedenjakov za podkve.
71.	Uredba o izpremembi in dopolnitvi predpisov zakona o kazenskem postopniku za Hrvatsko in Slavonijo, ki veljajo za državno sodišče za zaščito države.
72.	Popravek k odločbi o reguliranju prometa z devizami in valutami. Razglasi velikega župana liubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč m sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov In oblastev. — Razne objave.
65.*
Mi
A lesi* s cinci ex* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo se odločili na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta na podstavi predpisov člena 3. zakona o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi:
1.	) dati in objaviti občo amnestijo za kazniva
dejanja iz §§ 91. b, 91. v, 92., 95., 103. in 104. kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo in iz členov 47., drugega odstavka, 48., 53. in 54. zakona o tisku, storjena pred dnem 6. januarja 1929., in za dejanja iz zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922. in zakona o volitvah narodnih poslancev z dne 28. novembra 1920. z izpremembami in dopolnitvami z dne 10- julija 1922., bodisi da je sodno postopanje o vseh teh dejanjih pokrenjeno, bodisi da toče, ali da Se je že izrekla sodba, če pa postopanje ni pokre-njeno, da se niti ne pokrene;
2.	) milostno odpustiti še neizvršene kazni, odnosno ostanke teh kazni osebam, ki so jih obsodila civilna kazenska sodišča pravnoveljavno zaradi dejanj, navedenih v točki 1.) in storjenih pred dnem u. januarja 1929.;
3.	) pooblastiti Našega ministra pravde, naj reši vsa sporna vprašanja, če nastane, dvom, kako naj se ^Porabi ta. ukaz.
Naš minister pravde naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 6. februarja 1929.; št. 9600.
ASeksander s. r.
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živković s. r.
66
Mi
AlelfrsancUex» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
iSfP-jemo in proglašamo na predlog Našega mi-13 za vojsko in mornarnico in Našega ministra
krni- *? u^caz ie bil razglašen v «Službenih arij i^?ne ®rba' Hrvata i Slovenaca> z dne Ja 1929., št. 33.
Novinah dne 9. febru-
pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministr-1 skega sveta
Zakon
o ukinitvi pristojnosti kasacijskega sodišča v postopanju vojaških sodišč in v reševanju sporov o pristojnosti med vojaškimi oblastvi ali vojaškimi sodišči in civilnimi oblastvi ali civil-nimi sodisci.
Člen 1.
Ukinjajo se predpisi členov 3. in 4. zakona o iz-premembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju sodišč za kraljevino Srbijo z dne 30. januarja 1922., kolikor določajo, da obstoji nad velikim vojaškim (apelacijskim) sodiščem kasacijsko sodišče, odnosno da pretresa kasacijsko sodišče sodbo velikega vojaškega sodišča.
Sodbe in sklepi velikega vojaškega sodišča, so izvršni.
Člen 2.
Spore o pristojnosti med vojaškimi oblastvi ali vojaškimi sodišči na eni strani in civilnimi oblastvi ali civilnimi sodišči na drugi strani, najsi so ta v istem pravnem območju ali v raznih pravnih območjih, rešuje senat sedmih sodnikov. V ta sonat spadajo člani senata kasacijskega sodišča, omenjenega v § 104., drugem in četrtem odstavku, zakona o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 18. januarja 1929., in en sodnik velikega vojaškega sodišča, člana senata izmed sodnikov velikega vojaškega sodišča in njegovega namestnika odredi minister za vojsko in mornarnico. Senat sklepa z večino glasov.
Predpisi § 104., tretjega in četrtega odstavka, zakona o ureditvi rednih sodišč veljajo tudi tukaj.
Člen 3.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 6. februarja 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant
armijski general: Štev. S. Hadžič s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živković s. r..
(L. S.)
67.
Al^lcssunder» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o likvidaciji službenih razmerij in materialnih obveznosti narodne skupščine/
Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
* Ta zakon je bil razglašen v številki 33. «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» J z dne 9. februarja 1929. in še enkrat v številki 35./ I/XVII. z dne 12. februarja 1929.
Člen 1.
0 osebju narodne skupščine odloča in podaja potrebne predloge minister za finance po zakonu z dne 12. januarja 1929. o postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev'.
Člen 2.
Od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, je nakazo-valec za vse osebne in materialno izdatke po proračunu narodne skupščine minister za finance, ki sme vršiti vkljub členu 71. zakona o državnem ra-čunovodstvu zaradi likvidacije vseh teh izdatkov j potrebno virementiranje med vsemi partijami H. po-' glavja v proračunu za leto 1928./1929.
Člen 3.
Vsi odloki o upokojitvi in razvrstitvi osebja narodne skupščine, tako oni, ki so bili izdani, preden je stopil ta zakon v veljavo, kakor tudi oni, ki jih bo izdal minister za finance po pravici, ki mu jo daje ta zakon, se morajo pošiljati v oceno glavni kontroli. Prav tako se morajo pošiljati glavni kontroli po členu 29. zakona o glavni kontroli in po členu 72. zakona o državnem računovodstvu tudi ostali odloki.
Za odločanje po tožbah glavno kontrole je pristojen državni svet.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ! Slovenaca» z dne 9. februarja 1929., št.33/XVl.
je n *:> {, i d u r. J
. nrir . StJb. 11
Člen 4.
Račune narodne skupščine za proračunsko leto 1928./1929., o katerih ni prejela skupščina v seji poročUa administrativnega odbora po členu 127. poslovnika narodne skupščine, pregleda in razreši glavna kontrola po odredbah zakona o glavni kontroli.
Člen 5.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi predpisi, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 6. februarja 1929.; št. 9602.
Aleksander s. r.
Prodajanje za gotovino vršita podjetje in direk-1 Fakture o sklepih se morajo izdati najdlje do cija v Sarajevu, prodajanje na kredit pa direkcija! 3. dne vsakega meseca za proizvode, odposlane v
v Sarajevu ali generalna rudarska direkcija.
Vse, prodaje na kredit izvaja direkcija v Sarajevu, pri kateri se polagajo garancije in kavcije in i z vršu j e j o ob rači i ni.
Roke za kreditiranje kakor tudi višino kavcije za izvršitev sklepov in pogodb odreja občasno ali v posebnih primerih z odloki minister za šume in rudnike na predlog generalne rudarske direkcije po stanju na trgu dotičnih proizvodov.
Člen 5.
minulem mesecu, odnosno najdlje v treh dneh od dne, ko je bil sklep završen.
Fakture izdaja ono podjetje, ki dobavlja dotične proizvode. Te fakture v originalu s po eno kopijo pošilja podjetje direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu, da se preizkusijo in hitro vroče kupcem, potem pa zato, da, se vknjižijo, obračunijo in izterjajo. Če se pokaže sčasoma za koristnejše, da vroča fakture kupcem neposredno rudarsko podjetje, ki vrši dobave, sme odrediti direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu, da vrše fakturiranje in izterjevanje vobče ali v posameznih primerih na-
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranjo posle, častni adjjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živković s. ,r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Proizvodi se prodajajo na kredit državnim in samoupravnim napravam, in sicer samo, če iimaj0 J ravnost poedma podjetja dotične naprave zavarovane kredite.
Zato morajo postavljati računovodstva teh naprav pri naročilih vedno tudi klavzulo, ki jo podpiše šef računovodstva, iz katere proračunske partije gre izdatek za naročene proizvode in kolika
vsota je v ta namen v tej partiji določena in anga- j Iaterjave vrši ona naprava, ki pošilja fakture
žirana.	J neposredno kupcem.
Od tega se izvzemajo monopolne uprave, držav-
Izjema od tega so posamezne prodaje v okolišu rudnika in direktna manjša naročila pri rudniku, za katera izdaja podjetje samo neposredno fakture in jih izterjuje.
Člen 10.
Uredbe osrednje vlade.
68.,
Na podstavi člena, 86., točke 16.), zakona o državnem računovodstvu, člena 282. finančnega zakona za leto 1928./1929. in člena 88. zakona o proračunskih dvanajstinah z» mesece april, maj in junij 1925. predpisujem ta-le
Pravilnik
za prodajanje proizvodov državnih rudarskih podjetij,
ki mu je pritrdila glavna kontrola v obči seji z dne 7. decembra 1928. (št. 101.639 z dne 15. januarja 1929.).*
člen 1.
Za proizvode državnih rudarskih podjetij se smatrajo vsi proizvodi, ki se dobivajo in izdelujejo v teh podjetjih in njih postranskih obratih.
Člen 2.
Proizvodi državnih rudarskih podjetij se prodajajo neposredno, brez javne dražbe, po členu 86., točki 16.), zakona o državnem računovodstvu in po členu 282. finančnega zakona, za leto 1928./1929., in sicer po določenih prodajnih conah in pogojih ali pa po pismenih sklepih z izvestnimi ugodnostmi ali po specialnih pogodbah ali po borznih uzancah.
Člen 3.
Prodajanje po določenih prodajnih cenah vrše neposredno podjetja; prodajanje po sklepih in po specialnih pogodbah pa vrši direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ali generalna rudarska direkcija.
Če se pri prodajanju po sklepih ali specialnih pogodbah odstopa od določenih cen in pogojev, je treba za tak primer posebnega in predhodnega dovolila ministrstva za šume in rudnike.
Člen 4.
Proizvodi se prodajajo:
a)	za gotovino z vnaprejšnjim vplačilom in
b)	na kredit brez obresti po veljavnih zakonskih predpisih.
Kolike množine se prodajajo za gotovino, kolike pa na kredit, odreja minister za šume in rudnike občasno z odloki na predlog generalne rudarske direkcije po stanju na trgu dotičnih proizvodov.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 7. februarja 1929., št. 31/XV.
ne prometne naprave in one državne naprave, katerih razhodki ne spadajo v obči državni proračun. Vendar pa morajo poskrbeti te naprave najkesneje do konca tekočega leta za izplačilo prejetega premoga (proizvoda). Izvzemajo se tukaj primeri, kjer je napravam s specialnimi odloki dovoljeno odplačevanje na več let (Vareš — cevi centralnega higienskega zavoda — Beograd, vodovodne cevi za občine itd.).
Člen 6.
Cene proizvodom državnih rudarskih podjetij in prodajne pogoje odreja občasno (po členu 282. finančnega zakona za leto 1928./1929.) minister za šume in rudnike na predlog generalne rudarske direkcije in glede na tržne cene dotičnih proizvodov.
Člen 7.
Zaradi pravilnega in nepristranskega prodajanja se ustanavlja pri vseh državnih rudarskih podjetjih in pri direkciji državnih rudarskih podjetij! «knjiga prodaje», v katero se morajo vpisovati naročila po vrsti, kakor prihajajo.
Naročila pa se morajo izvrševati v oni vrsti, kakor so vpisana v «knjigo prodaje», toda samo, če je naročitelj izpolnil vse pogoje glede kavcij in ga-rancij.
Da pa bi bilo z dobavami jiroduktov ustreženo, čim večjemu številu interesentov, je treba gledati j pri poedinih podjetjih na to, da se dobavljajo produkti sorazmerno z naročenimi količinami.
Direktnim in stalnim potrošnikom večjih količin j premoga se morajo dajati, kadar jih potrebujejo, j tudi večje količine.
Naročila za državne naprave- imajo prednost; | dnevno dobavljanje zanje jo neomejeno.
Če ni na razpolago zadosti praznih vagonov, je treba ustreči najprej državnim napravam, potem direktnim stalnim potrošnikom, ostanek pa porazdeliti med ostale konsumente sorazmerno z njih naročili.
Člen 8.
Proizvodi državnih rudarskih podjetij se prodajajo kupcem v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu načeloma pri rudniku, in sicer tako-le:
a)	Prodaja v kvantitativnem pogledu se umeje: natovorjeno franko vagon rudnik in stehtano na uradni železniški tehtnici. Torej je treba pošiljati vse reklamacije v tem pogledu dotični železniški direk-
ciji-
Pri produktih v mokrem stanju je treba določiti v prodajnih pogojih ali specialnih pogodbah (sklepih) eventualno višino preteže.
b)	Prodaja, odnosno prevzem produktov v kvalitativnem pogledu se umeje: na rudnik v vagonu po tehtanju v eni sestavi, kakršna se pošilja na trg. Ugovori glede sortimenta in pogojene sestave produkta se morejo podati najkesneje v roku, določenem v dotičnih trgovinskih zakonih.
Izjeme od tega smejo biti samo s specialnimi sklepi in pogodbami o prodaji produktov, čo je določeno v njih kvantitativno in kvalitativno prevzemanje produktov na sprejemni postaji.
Minister za šume in rudnike regulira s posebnim odlokom pretežo za vsako podjetje posebe, kar se mora razglasiti v «Službenih Novinah».
Člen 9.
Fakture o posameznih dobavah se morajo izdati najdlje v treh dneh od dne, ko se je proizvod odposlal.
Člen 11.
Ce se ne plačajo dobavljeni proizvodi v določenem roku, ustavi direkcija državnih rudarskih podjetij 5. dne nadaljnje dobavljanje ter pozove dotič-nega dolžnika, naj v 14 dneh zadosti svojim obveznostim (plača vse dospele dolgove); ko ta rok poteče, pa obračuni garancijske papirje po borznem točaju ter razbremeni s to obračunjeno vsoto dotično* stranko, za izterjavo ostanka dolga pa se obrne na pristojno redno sodišče.
Od dne dospelosti se računijo, dokler se ne izterja razlika sodno, za dolžno vsoto obresti Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zvišane za 100'%.
Člen 12.
Konsnmenti, ki dado v enem letu dvakrat povod, da se porabi zoper nje člen 11. tega pravilnika, ne smejo jemati leto dni na kredit produktov iz državnega podjetja.
Člen 13.
Konsuinenti, zoper katere se je vložila tožba, ker ne izpolnjujejo plačilnih obveznosti za produkte, vzete iz državnih rudarskih podjetij, ne morejo jemati rudarskih produktov iz državnih podjetij niti za gotovino, dokler ne zadoste svojim plačilnim obveznostim.
To velja tudi za podjetja, družbe itd., pri katerih vstopijo taki konsumenti kot drugovi.
Člen 14.
Če nastanejo ob izvrševanju dobav spori, velja člen 99. b zakona o državnem računovodstvu. Razlike, o katerih se ugotovi, da so nastale po slučajni pomoti, se morajo popraviti po dejanskem stanju.
Člen 15.
Eventualne nejasnosti, ki nastanejo ob izvrševanju tega pravilnika, tolmači v važnejših primerih minister za šume in rudnike, ko je zaslišal rudarski
svet.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko sr* razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 15. decembra 1928.;
R. br. 10.201.
Minister za šume in rudnike: P. Markovič &. r.
69.
Na podstavi člena 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. in člena 8. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923. predpisujem to-le
Dopolnitev v taksnem in pristojbinskem pravilniku,*
ki se glasi:
I.
V točki 3.) člena 5. taksnega in pristojbinskog» pravilnika naj se postavijo za besedama: «4 Din» besede: «, od 1010 do 1760 Din po 8 Din;».
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata * Slovenaca* z dne 7. februarja 1929., št. 31/XV.
vatnega udeleženca zato, da oživotvori svoje pra-	gg gg ^ gg
iiSi,“»"“6’ “ie ^ ,s w*%	«“i« **«-
sodišču za zaščito države se uporabljajo tudi pred-g 5	Piši § 62.
Državni tožitelj pri državnem sodišču za zaščito Dt-narne kazni (globe), določene z zakonom o državo mora, čim zve za razlog izključitve, to ta-kazenskem postopanju, se zvišujejo na desetkratni koj prijaviti ministru pravde, ki odloči o tem. Tako znesek v dinarjih od števila, določenega v goldinar-: prijavo lahko predloži ministru pravde tudi pred-jih (forintih), ter se stekajo v fond za zidanje kazen-! sodnik državnega sodišča za zaščito države, vsaka skih zavodov in zavodov za vzgajanje in poboljše- stranka, prizadeta v kazenskem postopanju, ali njen vanje.
§ 8.
branitelj ali zastopnik.
Za poizvedbe in druga pravdna opravila, ki jih smejo izvrševati po odredbah kazenskega postop-nika kotarska (sreska) sodišča, so pristojna pri postopanju pred državnim sodiščem za zaščito države; vročati sodnih sklepov (spisov), vročitve druga ’ob-
§§ 72., 73. in 74.
Predpisi teh paragrafov se dopolnjujejo s tem, da opravljajo v oblastih, kjer sodišča niso pristojna,
tudi okrožna sodišča (sodišča prve stopnje, sodni stoli, deželna sodišča); prav tako tudi policijska ob-lastva, kolikor so po predpisih, ki veljajo v njih oblasti, pristojna, izvrševati taka opravila.
Č5e se predloži enemu izmed teh sodišč ali obla-stev prijava o kaznivem dejanju, za katero je pristojno državno sodišče za zaščito države, mora poslati takoj prepis vse prijave državnomu tožitelju pri državnem sodišču za zaščito države, poizvedbe pa mora brez odlašanja nadaljevati.
Ce je obdolženec pridržan v zaporu, a bi se moral odpremiti k državnemu sodišču za zaščito države, ga omenjena sodišča in oblastva ne odpre-mijo, dokler ne prispe odredba državnega sodišča za zaščito države ali državnega tožitelja pri tem sodišču. Državno sodišče za zaščito države, odnosno državni tožitelj pri tem sodišču, mora izdati to odredbo v petih dneli po prejemu spisa.
§ 12.
lastva, ki so pristojna za to.
§ 84., drugi odstavek.
Preiskava se mora izvršiti tudi, če določa zakon robijo do desetih let.
§ 105.	•
Predpisi o pritožbi na banski stol ne veljajo za postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države.
§ 143., točka 1.).
Poleg razlogov, navedenih v § 143., točki 1.), iz katerih je priča oproščena dolžnosti pričanja, velja še za razlog, če je z obdolžencem v isti hišni zadrugi, če je obdolženca krstila ali če jo je obdolženec krstil ali če sta drug drugemu krstila dete.
§ 166., poslednji odstavek.
Zapor je obvezen, če gre za hudodelstvo, zaradi
„	,.vv	v~., j ,	• katerega je določena v zakonu kazen smrti ali robije
Državno sodišče za zaščito državo razpravlja n do ^ let_ Vendar sme dovoliti senat držat-
sklepa o kazenskih stvareh v senatih, sestavljenih	sodišča za zažgit0 drž;iv0 v pC)sebno vpogt6V.
iz predsednika, šestih sodnikov m enega zapisni- * nr!m(,rih /ln	nn «vnhnHn
karja.
§ 13.
nih primerih, da se pusti obdolženec na svobodo, ob pogojih § 182., po potrebi tudi proti kavciji, ki jo določi to sodišče po svobodni oceni (§ 184.).
§ 171.
Namesto drugega odstavka tega paragrafa velja izpromoTijeni predpis § 166., poslednjega odstavka.
Glavna razprava se vrši in sodba se izreče v senatu, sestavljenem iz predsednika, šestih sodnikov in zapisnikarja.
§ 14.
Sodnike, njih namestnike in zapisnikarja za po-edine senate in za glavno razprave odreja predsed- i	§ 181.
nik državnega sodišča za zaščito države.	• q p ozaljša vi preiskovalnega zapora po predpisu
j tega paragrafa odloča državno sodišče za zaščito države.
§§ 26. in 27.
Državni tožitelj, postavljen pri državnem sodišču za zaščito države, opravlja poleg poslov, določenih v zakonu o državnem sodišču za zaščito države, vse posle, predpisane za državnega odvetnika pri sodnem stolu in določene v § 27. pod črkami a),
b), c) in g).
Ce je državni tožitelj zadržan, ga sme nadome-
§§ 183., 185., 186., 187. in 188.
Predpisi teh paragrafov ne veljajo.
§§ 199. do 210.
Zoper obtožnico državnega tožitelja pri državnem sodišču za zaščito države ni dopusten ugovor.
ščati pred državnim sodiščem za zaščito države oni Predpisi teh paragrafov, kolikor se tičejo ugovorov
A	_ -	. _	_ .	i n /~w41 /~v A V\ *-\r\	, ti n r\ ir/vlm i r\ VJ 4-/d n a f't ti T rv rr
član državnega tožiteljstva, ki mu je prideljen v poslovanje.
§ 28,
in odločb po njih, ne veljajo. S tem, da so obtožnica priobči tožencu ali njegovemu branitelju (§ 362.), stopi že v veljavo.
n.
Ta dopolnuev v taksnem in pristojbinskem pravilniku z dne 6. novembra 1923., št. 37.124, stopi v veljavo z dnem, ko se podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 29. januarja 1929.; št. 1725.
Minister za finance:
c	dr. S. Švrljuga s. r.
70.
Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju ledenjakov za podkve.*
Zaradi pravilnega ocarinjanja ledenjakov za podkve dajem carinarnicam na podstavi člena. 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega, sveta to-le pojasnilo:
Kot ledenjaki za podkve iz tar. št. 554., točke 2., uvozne carinske tarife in naknadnega sporazuma k trgovinski pogodbi z republiko Avstrijo se ocarinja-jo izdelki iz železa, pripravljeni za pritrjevanje na zadnjem delu konjskih podkev, da konju ne drsi. Ledenjaki za podkve so ali stožkaste oblike, 'na spodnjem delu zašiljeni, ali četverokotne oblike zaostrenih spodnjih robov in opremljeni z vijaki, da se pritrdijo na zadnji del podkve, ali pa so izdelani tako, da se dado privariti na zadnji del podkve.
Od ledenjakov za podkve je treba razlikovati izdelke iz železa, ki se pritrjujejo na sprednji del konjskih podkev ter služijo istemu namenu, t. j. da konju ne drsi. Ti izdelki se razlikujejo od ledonja-kov po obliki in izdelavi. Ledenjaki so, kakor rečeno, stožkasti ali četverooglati, približno enakih dimenziji; pri teh izdelkih pa je dolžina redoma znatno večja od debeline (širine). Bazen tega so pogostoma nekoliko lokasti ter dobivajo na ta način obliko podkve na njenem zgornjem delu, na katerega se tudi pritrjujejo. Ledenjaki se pritrjujejo na zadnji konec podkve z vijakom, ti izdelki pa so redoma pri-varjajo na sprednji del podkve. Zaradi tega sta na njih zgornji strani po navadi dve zakovici, ki služita za to, da bolje pritrdita ta del na podkev, ko sta se privariti.
Ker popisani izdelki niso ledenjaki za podkve, navedene v naknadnem sporazumu z republiko Avstrijo k tar. št. 554., točki 2., se morajo ocarinjati po tar. št. 584., točki 1. č), uvozne carinske tarife; če pa so obdelani po opazkah iz izdelka od navadnih kovin, se ocarinjajo po tar. št. 584., točki 2., uvozne tarife.
Carinarnicam odrejam, naj se ravnajo po tem pojasnilu.
V	Beogradu, dne 1. februarja 1929.;
C. br. 4114.	.	.
Minister za finance:
dr. S. Švrljuga s. r.
71.
Uredba
o i/.premem bi in dopolnitvi predpisov zakona o kazenskem postopniku za Hrvatsko in Slavonijo, ki veljajo za državno sodišče za zaščito države.**
Na podstavi pooblastitve v členu 3. zakona o državnem sodišču za zaščito države z dne 8. janu-arja 1929. predpisujem za postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države te-le
Izpremembc in dopolnitve odredb v kazenskem postopniku, ki velja za Hrvatsko in Slavonijo.
Člen I.
Predpisi naslednjih paragrafov zakona o kazenskem postopniku za Hrvatsko in Slavonijo se izpre-ödnjajo in dopolnjujejo, in sicer tako-le:
§ L
Pooblastitve za privatnega tožitelja in privatnega udeleženca (oškodovanca) kot tožitelja, določne v tem paragrafu, ne veljajo pred državnim sodiščem za zaščito državo.
Ce se kazensko postopanje pred državnim so-diščem za zaščito državo ustavi, je treba upotiti pri-
* «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i «iovenaca» z dne 7. februarja 19291, št. 31/XV. o * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i «‘ovenaca» z dne 4. februarja 1929., št. 28/XHI.
Državni tožitelj pri državnem sodišču za zaščito države je podrejen ministru pravde.
§ 40.
Braniteljske posle smejo opravljati pred državnim sodiščem za zaščito države vsi oni, ki so po predpisih poedinih oblasti upravičeni, opravljati braniteljske funkcije.
§§ 55., 56. in 362., tretji odstavek.
Funkcije banskega stola, določene v teh paragrafih, opravlja državno sodišče za zaščito države.
§ 62.
Poleg razlogov za izključitev po tem paragrafu so izključeni še oni sodniki in zapisnikarji, ki so z osebami, navedenimi v tem paragrafu, v isti hišni zadrugi ati ki so katero izmed teh oseb krstili ati ki jih je katera izmed teh oseb krstila ali ki so drugi drugim krstiti dete.*
§ 67.
O odklonitvi člana državnega sodišča za zaščito državo odloči preds*odnik državnega sodišča za zaščito države, o odklonitvi tega predsednika pa senat državnega sodišča za zaščito države pod predsedstvom najstarejšega člana.
* Razmerje krstnega botrstva.	Op. ur.
§ 212.
Rok za pripravo toženčeve obrambe se določa, kolikor ne pristane sam na krajši rok, vsaj z osmimi dnevi.
§§ 253., 254. in 266.
Namesto predpisov teh paragrafov veljajo predpisi občega dela srbskega kazenskega zakona; če pa gre za dejanje, kaznivo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, velja predpis člena 19. istega zakona.
§ 265.
Smrtno obsodbo predloži državno sodišče za zaščito države s svojim mnenjem vred neposredno ministru pravdo.
§§ 276. do 292.
Predpisi teh paragrafov o pravnih sredstvih ne veljajo (člen 3., drugi odstavek, zakona o državnem sodišču za zaščito države).
§§ 293. do 302.
O prošnji za obnovo kazenskega postopanja zbog kaznivih dejanj, o katerih je izdalo rešitev ali sodbo državno sodišče za zaščito države, odloči to sodišče s.im o, ko je zaslišalo državnega tožitelja.
§§ 303., 304. in 305.
Predpisi teh paragrafov ne veljajo za državno sodišče za zaščito države.
§§ 321. do 333.
72.
Vraniöni prisad.
Ob uporabljanju predpisov teh paragrafov veljajo ta-le načela:
1.	) Glede stroškov za sodna opravila, odnosno za povračilo teh stroškov (pristojbin za priče, nagrad za izvedence, stroškov za samovidce i. dr.) veljajo predpisi onega območja, kjer jei bilo opravilo izvršeno. Priči gre, če je poklicana pred državno sodišče za zaščito države iz katerekoli oblasti, pristojbina in povračilo stroškov po predpisih § 324.
2.	) Vse stroške, kolikor jih ne bi določilo zaprošeno sodišče ali pa sodišče, ki opravlja poizvedbo, ali za to pristojno policijsko oblastvo, določa državno sodišče za zaščito države.
3.	) Tarife, določene v kazenskem postopniku, ne veljajo, ampak to stroške določa državno sodišče za zaščito države po predpisih, ki veljajo v območju kasacijskega sodišča v Beogradu.
4.	) Glede stroškov za oskrbovanje obdolžencev, ki so v preiskovalnem zaporu pri prvostopnem sodišču za beograjsko okrožje, veljajo predpisi, ki veljajo za omenjeno sodišče.
Popravek k odločbi ministrskega sveta o reguliranju prometa z devizami in valutami.
V tej odločbi (Uradni list z dne 9. februarja
1929.,	št. 56/14) naj se nadomesti v točki 2.) beseda: «uvozu» z besedo: «izvozu».
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. št. 152.	j /
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. februarja 1929.
Kranj: Stražišče (Stražišče 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Črnomelj: Vinji vrh (Vinji vrh 1 dvorec). Krško: Št. Jernej (Vrbovce 1 dvorec).
Cebelna kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. čeme s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
S.	br. 257/6.
§§ 342. in 351.
Odločbe po predpisih teh paragrafov izdaja državno sodišče za zaščito države,
§ 346.
O krajih, kj|er naj so izvršujejo kazni na svobodi, ki jih jo izreklo 'državno sodišče za zaščito državo, se izda poseben pravilnik.
§ 352.
Prošnje za pomilostitev po predpisih tega paragrafa se vlagajo pri državnem sodišču za zaščito države. To sodišče jih predloži, če jih smatra za vpoštevne, s svojim mnenjem ministru pravde.
§ 360.
Varen prehod dovoljuje minister pravde, ko je zaslišal mnenje državnega toži tel j a pri državnem sodišču za zaščito države.
§§ 362., 303., 364. in 365.
Za dejanja po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi veljajo namesto predpisov o vročitvi in o javnem pozivu predpisi člena 17. omenjenega zakona.
§§ 366., 367. in 368.
Sojenje ob neprisotnosti je dopustno, če gre za kakršnokoli dejanje, ki spada pod pristojnost državnega sodišča za zaščito države, in za to ni treba, da bi bil toženec prej zaslišan v preiskavi. Glede vročitve poziva za glavno razpravo veljajo za dejanja po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi predpisi člena 17. omenjenega zakona.
Če se obsojenec vrne, sme zahtevati pri državnem sodišču za zaščito države, da se uvedi zoper njega ponovno postopanje. Na to njegovo prošnjo se uvede ponovno postopanje, pričenši s preiskovalnim postopanjem. S tem ponovnim postopanjem se ne ustavi izvršitev kazni, razen če gre za smrtno obsodbo.
Smrtna obsodba, izrečena ob neprisotnosti, se ne predlaga Njegovomu Veličanstvu kralju po predpisu § 265.; toda čim se rijžencc vrne ali pride v roke naših oblastev, so uvede uradoma iznova postopanje, pričenši s preiskavo, smrtna obsodba pa se razveljavi.
Če je obdolženec s sodbo, izrečeno ob neprisotnosti, obsojen na kazen na svobodi in se uvede na njegovo prošnjo zoper njega iznova kazensko posto- j panje, se mora, če se obsodi iznova na kazen na svobodi, všteti kazen, že prestana zbog prvo sodbe. Če se izpremeni vrsta kazni, se uporabijo glede dobe kazni predpisi § 22. srbskega kazenskega zakona.
Člen II.
Predpisi zakona o kazenskem postopniku za Hrvatsko in Slavonijo, ki nasprotujejo sedanjemu državnemu ustroju, in oni, ki po svoji naravi ne morejo veljati za postopanje pred državnim sodiščem za zaščito države, ne veljajo.
Člen IH.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skup drežlce .... Kamnik		ina tifuznih b 2	1	. 1	1	.		olezni. 1 2 1	.	
j Kranj		1				i
Laško 		2				2
Ljubljana, srez . .	2	.		i	1
Skupaj .	8	1 •	3	i	4
Skrla 1 Brežice	 Kamnik'		lirika. 4	— Scar 1 1	1 ;		1 4
Kočevje		4	.	3		1
Kranj		5				5
Krško		3				3
Laško 		1				1
Ljubljana, srez . .	2		i		1
Ljubljana, mesto .	3		i		2
Logatec		1				1
Radovljica ....	11	i	2		10
Skupaj .	34	2	7		29
OŠ Kranj ......	pce. — 4	Morbilli. • i	4			
Krško		52	78	42		88
Ljubljana, mesto .		5	1		4
Novo mesto . . .	65		65		
Radovljica ....	2	i		•	3
Skupaj .	123	84	112		95
Davira.	— Diphteria et Group.				
Kamnik			2			2
Kranj			1			1
Ljubljana, srez . .	9	1		i	9
Ljubljana, mesto .	6	1	2		5
i ogatec		3	,		,	3
Radovljica ....	1		.	.	1
Skupaj .	19	5	2	i	21
Šen. — Erysipelag. Brežice	j 3 i .	!	3					
Kočevje		1				i
Krško			1			1
Laško 			1			1
Ljubljana, srez . .	.	1			1
Ljubljana, mesto .		2			2
Logatec		i	1	i		1
Radovljica ....	i		.		1
Skupaj .	6	6 1	4		8
Hripa. — Črnomelj	|	6		Raucedo. 7 I 2			11
Kamnik		41	306	41		306
Kočevje		18	80	18		80
Krško		7	2			9
Laško 		16	18	\2		22
Litija		161	63	161		63
Ljubljana, srez . .	48	118	97		69
Ljubljana, mesto .	168	112	125		155
Logatec		14	4	11		7
Radovljica ....	249	33	116		166
Skupaj . j	728	743	583		888
V Ljubljani, dne 11.		februarja 1929.			
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:					
dr. Mayer s. r.
;. br. 104.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 4. do dne 10. februarja 1929.
V Beogradu, dne 1. februarja 1929.; št. 8209.
Minister pravde:
dr. Mil. Srškić s. r.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Razpis učnega mesta na državni dvoraz-redni trgovinski šoli v Celju.
Po odloku ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. decembra 1928., br. 27.427/VII, razpisujem mesto učitelja (suplenta, profesorja) za srbohrvaščino in nemščino na imenovanem zavodu z nastopom v H. semestru šolskega leta 1928./1929.
Za mesto se jemljejo v poštev samo:
1.	) kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete;
2.	) kandidati, ki so dovršili višjo pedagoško šolo. Tak poslednji kandidat se imenuje za prva tri leta, če jiO to njegova prva služba, le za začasnega predmetnega učitelja in postane stalen šele, ko opravi izpit za učitelja trgovinskih šol.
Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, vlože pa naj se do dne
2 5. februarja 192 9.
pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovinske šolo v Celju.
V Mariboru, dno 12. februarja 1039,
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schauback s. r.
L. br. 5/29.
Gibanje aniezljivib boleziri
v mariborski oblasti
od dne 1. do dne 7. februarja 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih !	Ostalih i v oskrbi
Hripa. —		Raucedo.			
I Celje			1!			11
j Celje, mesto . . .	9	! 24	9		24
Čakovec 		2	6	!		8
Ljutomer		1				1
Maribor, mesto . .		23	.		23
Murska Sobota . .		2			9
Šmarje pri Jelšah .	.	4	•	•	1	4	
Skupaj .	12	70	9	.	1 73	
Norice. —		Varicellae.			
Celje		1		1	• 1 •	
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.					
Ptuj		14	4	10	• 1 8	
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		1		1		
j Celje, mesto . . .	2		1		i
Dolnja Lendava. .	1				i
Koniice : . . . .	2				2
Murska Sobota . .	1		i		
J Prelog		1				i
Skupaj .	8		3		5
Ošpice. —		Morbilli.			
i Celje		1				1
Celje, mesto . . .		2			2
Dolnja Lendava. .	i				1
Gornji grad . . .	2		2		
Konjice			2			2
Maribor, desni breg	,	3			3
Maribor, levi breg .	12				12
Murska Sobota . .	18	24	16		26
Ptuj		3	1	2		2
Šmarje pri Jelšah .	2	.			2
Skupaj . J	39 1	32	20		51 i
	£			.g	£2
Srez	3 6	n	* ■= o >	a s	ÖÜ
Skrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		i	.			i
Čakovec . .	4	2	.	.	6
Dolnja Lendava. .		2			2
Gornji grad . . .	i	3		i	3
Konjice		i		i		
Ljutomer ....	i	1			2
! Maribor, desni breg	2	6			8
Maribor, mesto . .	2	5			7
Murska Sobota . .	2				2
Prevalje			4			4
Ptuj		5				5
Ptuj, mesto . . .	2				2
j Slovenjgradec. . .	1				1
1 Šmarje pri Jelšah .	1		i		.
Skupaj .	23	23	2	i	43
Davica.	— Diphteria et Group.				
Dolnja Lendava . .	1	.	.	.	1
Ljutomer		1				1
; Maribor, desni breg	1		i		
Maribor, mesto . .		2			2
Murska Sobota . .	2				2
I Prelog		•	i			1
j Prevalje		2		2		
Ptuj		■	i		i	
Skupaj .	7	4	3	i	7
j	Sen. — Erysipolan.					
Dolnja Lendava. .	•	1			1
Ljutomer			1		i	
1 Maribor, desni breg	i				i
Maribor, levi breg .	i			.	i
I Murska Sobota . .	i				i
Skupaj .	3	2	•	i	4
V Mariboru, dne 10. februarja 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 6. februarja 1929.
Cw Ha 28/29—1.	238
Oklic.
Ivanu Š p a j z e r j u, posestniku in gostilničarju na Lavi št. 1, pošta Celje, }o vročiti v menični stvari Hranilnega in posojilnega društva v Celju zoper Martina Drugoviča in tovariše iz Colja menični plačilni nalog s tožbo z dne 28. januarja 1929., opr. št. Cw Ha 28/29—1, s katerim je bil tožen Ivan Špaj-zar zaradi plačila 5480 Din s pripadki.
Ker je sedanje bivališče Ivana Špajzerja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Milko Krašovec, odvetnik v Colju.
St»
Okrožno sodišče v Celju, oddelek II. a,
dne 28. januarja 1929.
C 17/29—1.	150
Oklic.
Posojilnica v Konjicah, zastopana po drju. Antonu Prusu, odvetniku v Konjicah, je vložila zoper j Franca S i t e r j a in Terezijo S i t e r j e v o, posestnika v Zbelovski gori št. 33, tožbo zaradi 10.040 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. februarja 192 9. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je sedanje bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Miha Fink, uradnik okrajnega zastopa v Konjicah.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 14. januarja 1929.
ifüzgiasi sodišč in sodniji ablastov.
Freds. 1261/18/26—5«.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da se xuöno pri deželnem sodišču v Ljubljani prvo porotno zasedanje v letu 1929. dne 11. marca 192 9. in no, kakor prvotno razglašeno,* dne 18. februarja 1929.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 13. februarja 1929.
C 1/29—2.	236
Oklic.
Državni zaklad kraljevino Srbov, H r v a I o v in Slovencev, po finančni prokura-turi v Ljubljani, je vložil zoper Draga P. Lje-štaka, bivšega orožniškega narednika H. razreda, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 5719 Din 78 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 8. februarja 1929. ob enajstih pri tem sodišču.
Kor je bivališče Draga P. Lještaka neznano, se mu postavlja za skrbnika Alojzij Žnidaršič, posestnik v Ložu št. 7.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 24. januarja 1929.
U 222/28—11.	255
V Imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo s sodbo z dne 15. novembra 1928., da sta: 1.) Peter Bado-v i n a c, star 27 let, po poklicu krošnjar, in 2.) Nikola Car, star 25 let, po poklicu krošnjar, nestalnega bivališča, kriva prestopka po členu 8. zakona 0 pobijanju draginje življenskih potrebščin in brez-v&stne spekulacije, storjenega s tem, da sta zahtevala dne 22. septembra 1928. v Ravnah, občina okolica Šoštanj, v skupnem namenu in sporazumu 9 m sukna, 3 m hlačevine, 2 m oxforda in 2 m tiskovine skupno povprečno ceno 1250 Din, dasi
z“aša prometna vrednost vsega tega blaga po mne-: domneva smrti po § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na nju sodnih izvedencev komaj 783 Din, največ 925 j prošnjo njenega sina, Franca Kalana, tehnika v J)m, torej zahtevala za življensko potrebščino višjo
T V 36/28—2.	308
Uvedba postopanja, da se proglasi zu mrtvega Karolina Kalan.
Karolina Kalan, rojena Pust, rojena dne 1. novembra 1877. v Trbovljah in tja pristojna, ob-vdovoia gospodinja, je odšla po smrti svojega moža meseca januarja 1912. služit na Dunaj.
Vstopila je tam v službo pri nekih zasebnikih; od poletja 1912., ko je pisala sinu-predlagatelju, da je bolehna in da težko opravlja službo, ni več glasu o njej.
Ker je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita
«eno, nego je ona, ki zajamčuje dovoljeni im običajni Pgovski čisti dobiček.
Zaradi tega sta bila obsojena po členu 8. navedenega zakona vsak na 24 ur zapora in na 109 dinar-iev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 11. novembra 1928.
S 13/28-100.
306
Odprava konluirza.
^ . ^ezađolženec: Franc Prislan, trgovec v Mo-
® 13/28™^ k* j° hil razglašen s sklepom opr.
št.
3 o prezadolžemčevi imovini, je po § 157. Uradni list 3 z dne 7. januarja 1929.
Brnu, sedaj na počitnicah v Trbovljah II. pri Tereziji Pustovi, rudniški poduradniei, postopanje, da se proglasi pogrešanka za mrtvo, ter se izdaja vsakomur poziv, naj o njej poroča sodišču.
Karolina Kalan se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali dä drugače vest o sebi.
Po 1. decembru 1929. bo odločilo sodišče na vnovično prošnjo o proglasitvi za mrtvo.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 25. oktobra 1928.
E 308/28—5.
230
Prač! .'iii oklic.
Dne 21. februarja 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zjlče, vi. št. 4, 98, 135 in 160.
Cenilna vrednost: 3200 Din; najmanjši ponudek: 2133 Din 36 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek IL,
dne 18. januarja 1929.
202 Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
34.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Peter Angelo, družba z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obratni predmet: Družba prodaja stroje vsake vrste, osobito stroje za obdelovanje lesa, napravlja žago in sušilnico za les za vso lesno industrijo na svoj in na tuj račun.
Družbena pogodba z dno 20. decembra 1928., opr. št. 30.226, sklenjena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 10.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Peter Angelo, trgovinski zastopnik, Gledališka ulica št. 4/1., Oskar Klein, tehnik, Dunajska cesta št. 69, in Franc Fanzoj, uradnik, Dunajska cesta št. 9/H. — vsi trije v Ljubljani.
Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta po dva poslovodji kolektivno tako, da pristavljata njenemu natisnjenemu, napisanemu ali štampiljiranemu besedilu svoja podpisa.
L j u b I j a n a, dne 8. januarja 1929.
35.	Sedež: Ljubljana (Miklošičeva cesta št. 14).
Besedilo firme: Drago Gorup & Co.
Obratni predmet: Družba izdeluje vse predmete, spadajoče v konfekcijo, kupuje in prodaja konfekcijsko, manufakturno in krzneno blago kakor tudi vse blago, kar ga je treba za to izdelovanje, vse na debelo in na drobno.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1929.
Družbenika: Drago Gorup, trgovec, Miklošičeva cesta št. 14, in Mici Kavšek, šivilja, Ilirska ulica št. 19 — oba v Ljubljani.
Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje družbenik Drago Gorup tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime.
Ljubljana, dne 7.januarja 1929.
36.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firmo: Gradbeno podjetje Slokan & Sve. tina, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba prevzema in izvršuje vse nadtalne in podtalne zgradbe kakor tudi dotična tehnična dela; ustanavlja sirovinska skladišča in skladišča strojev za gradbeni obrt; ustanavlja lastne opekarno, apnenice, žago in kamenolome; kupuje stavbišča in zemljišča zaradi parcelacije in zazidave s posameznimi stanovanskimi hišami ali s kolonijami; kupuje stroje, potrebne za družbene namene, kakor tudi vsakovrsten stavbni material ter ga prodaja.
Družba sme ustanavljati podružnice.
Družbena pogodba z dne 31. decembra 1928., posl. št. 7352.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 25.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Ivan Slokan, zidarski mojster, Kole-zijska ulica št. 7, in Ivan Svetina, stavbnik, Gosposvetska cesta št. 6 — oba v Ljubljani.
Družbo zastopata in za firmo podpisujeta kolektivno ali po dva poslovodji ali pa en poslovodja s postavljenim prokuristom tako, da pristavljata njenemu natisnjenemu, s štampiljko odtisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu svojeročno svoja podpisa.
Ljubljana, dne 8. januarja 1929.
37.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ivan Ogorelec & Co., lesna industrija in trgovina, dražba z o. z.
Obratni predmet: Družba izvršuje lesno trgovino in industrijo v vseh njenih panogah, kupuje gozde, odnosno posestva zaradi eksploatacije, napravlja, odnosno nabavlja lesne industrijske obrate in objekte ter sploh izvršuje vse posle, ki so v zvezi z lesno industrijo in trgovino.
Družbena pogodba z dne 5. januarja 1929., posl. St. 7374.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter j;e v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Ivan Ogorelec, lesni veletržec in in-dustrijec v Ljubljani.
Družbo zastopa in za firmo podpisuje, dokler je en poslovodja, ta samostojno tako, da postavlja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 14. januarja 1929.
38. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru.
Sedež doslej: Ljubljana.
Obratni predmet: Družba
1.	) ustanavlja, nakupuje in upravlja tiskarska podjetja, ki se bavijo z razmnoževanjem navadnega, umetniškega, litografskega, ksilografskega in sličnega tiska;
2.	) pridobiva koncesije za tiskarski, litografski, knjigoveški in knjigotrški obrt;
3.	) izvršuje vse tiskarske, knjigoveške, založniške in knjigotrške posle;
4.	) nakupuje vse premične in nepremične predmete, potrebne za zgoraj omenjene obrte, ter se bavi z vsemi posli, ki so v zvezi s temi obrti;
5.	) sklepa kupčije, ki so v zvezi z obratovanjem tiskarne in knjigoveznice, se bavi s trgovino papirja, knjig, vseh učnih pripomočkov in tiskarskih potrebščin;
6.	) sodeluje pri že obstoječih tiskarskih podjetjih ali pri ustanovitvi novih tiskarskih podjetij ter nakupuje podjetja, ki proizvajajo tiskarske potrebščine.
Družbena oblika: delniška družba, sloneča na pravilih, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 26. januarja 1920., VI. št. 1285, izpremenjenih s členom 6. na občnem zboru z dne 15. julija 1923. Izpremembo je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, oddelek v Ljubljani, s sklepom z dne 15. septembra 1924., št. 5002.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 625.000 Din ter je razdeljena na 12.500 popolnoma vplačanih delnic po 50 Din, ki se glase na imetnika.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo svoji imeni ali po dva člana načelništva ali pa en član načelništva in en prokurist, le-ta s pristavkom, ki označuje pro-kuro.
Družbeni razglasi se vrše v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» v Ljubljani in pa v časopisu, ki ga določi za to upravni svet.
Člani načelništva (upravnega sveta) so: Ivan Favai, profesor v Mariboru; Viktor Eržen, tipograf v Mariboru; Rudolf Golouh, časnikar v Mariboru; Melhior Cobal, ravnatelj Konsumnega društva v Zagorju; Franc Svetek, predsednik strokovne komisijo v Ljubljani; Viktor Grčar, šolski upravitelj v Mariboru; Josip Petejan, uradnik okrožnega urada za za^ varovanje delavcev v Mariboru; Šime Jurčič, ravnatelj Konsumnega društva v Ljubljani; Franc Fischer, železniški uradnik v Mariboru; Rupert Ingolič, želez-, 4L ničar v Mariboru.
Družba je bila vpisana doslej v trgovinskem registru deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani pod firmo: Ljudska tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Maribor, dne 10. januarja 1929.
e)	pridobiva, jemlje in daje v zakup nepremič- 44. Sedež: Dolnja Lendava.
nine posameznih obratov, patentov in privilegij; j Besedilo firme: Dolnje Lendavska hranilnica, d. d.
f)	trguje z lastnimi in sličnimi tujimi izdelki in: v Dolnji Lendavi:
pridelki.	! Izpremenil se je po sklepih občnih zttorov z dne
Družbena oblika: delniška družba, ki je njena 114. junija 1927. in z dne 24. marca 1928. § 83. druž-ustanovitev	dovoljena z odlokom	ministrstva za |	bonih pravil; izpremembo je	odobril veliki župan ma-
trgovino in	industrijo z dne 3. aprila 1923., VI. j	nborske oblasti z odlokom	z dne 4. decembra 1928.,
št. 1948, in	s koncesijsko listino z	dne 28. aprila;	O. br. 1651/3, na podstavi	pooblastitve ministrstva
1923., št. 2570, oddelka ministrstva	za trgovino in [	za trgovino in industrijo z	dne 28. novembra 1927..
industrijo v Ljubljani; pravila so bila odobrena z j VI. gt. 4455.
odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne j Maribor, dne 3. januarja 1929.
3. aprila 1924., VI. št. 1948. Družba je bila ustanov- j
Ijena dne 12. maja 1923.	j 45. Sedež: Krško.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno Besedilo firme: Ruskaja Pečatj — Ruski Tisk, besedilo svoji imeni ali po dva člana upravnega j družba z o. z. v Krškem v likvidaciji: sveta ali en član upravnega sveta in en uradnik s ■ Izbrisal se je likvidator A. Zagrijazsky; vpisal prokuro ali pa en ravnatelj s prokuro in en prokurist, i pa se je novi likvidator Leon Franke, bančni urad-vsi kolektivno, ravnatelj in prokurist vselej s pri- j nik v Ljubljani.
stavkom «p. p.».
Objave družbe se vrše; v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 7. julija 1928. so se izpremenila družbena pravila z notarsko posve-dočbo posl. št. 6957 v §§ L, 2., 7., 16., 17., 23., 24., 26. in 27.; odobrilo jih je ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 30. aprila 1928., br. 9850/11.
Delniška glavnica znaša 250.000 Din ter je razdeljena na 250 delnic po 1000 Din, ki so v gotovini popolnoma vplačane in se glase na prinosnika.
Delniška glavnica se sme zvišati brez nadaljnje državne odobritve do zneska 5,000.000 Din.
Člani upravnega sveta so: Geza Hartner, vele-tržec in industrijec, Lujiza Hartner, njegova soproga, Ferdo Hartner, industrijec, in Josip Andersch, lekarnar — vsi v Murski Soboti.
Družba je bila vpisana doslej v trgovinskem registru deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani pod Rg. BII 121.
Maribor, dne 3. januarja 1929.
40. Sedež: Žiri.
Besedilo firme: Lesna industrija in parna žaga,
družba z o. z.
Obratni predmet: lesna industrija in trgovina z lesom in lesnimi izdelki.
Družbena pogodba z dne 18. decembra 1928., opr. št. 14.476.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 50.000 Din; nanjo je vplačanih v gotovini 12.500 Din, stvarna vloga pa je vredna 37.500 Din.
Poslovodja: ing. Ignacij Pelhan v Žiroh.
Družbo zastopa, in njeno firmo podpisuje poslovodja tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svojeročno svoje ime.
Novo mesto, dne 15.januarja 1929.
46.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg,
družba z o. z.:
Prokura se je podelila Leopoldu Pribošiču. zasebnemu uradniku v Ljubljani, Gledališka ulica št. 12.. Ljubljana, dne 14. januarja 1929.
47.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:, «Moslavina», veletrgovina z vinom in žganjem, družba z o. z.:
Po sklepu občnega zbora z dne 31. decembra
1928.,	posvedočenem v notarskem zapisniku z dne 9. januarja 1929., posl. št. 14.521, je prešla družba v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: «Moslavina», veletrgovina z vinom in žganjem, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Peter Hartman, trgovec v Ljubljani VIL, Celovška cesta št. 50.
Likvidator podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko i odtisnjenemu besedilu svojeročno svoje ime. Ljubljana, dne 15. januarja 1929.
48.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Celjska posojilnica, d. d., podružnica Maribor:
Vpisala se je izprememba družbenih pravil v §§ 1., odstavku 2., 4. in 26., sklenjena na občnih zborih z dne 19. aprila 1927. in z dne 20. septembra
1927.,	ki jo je potrdil po odlokih ministrstva za trgovino in industrijo z dne 28. julija 1927., br. 3590/VI, z dne 2. marca 1928., br. 5462/VI—27, in z dne 11. julija 1928., br. 5366/VI—27, veliki župan v Mariboru pod br. 1685/4 dne 26. septembra 1928.
§ 1., odstavek 2., se glasi odslej: Celjska poso-i jilnica, d. d. v Celju; Celjska posojilnica, d. d. u
Družbena pogodba ima glede stvarnih vlog (ap-; Celju; Uc/bcsa nocojuneuua, a. g. y l(ejby; Socičtč de portov) ta-le določila: Družbenik ing. Ignacij Pelhan Credit, s. a., Celje; Kreditanstalt, A.-G., Celje; So-izroči in prepusti družbi svoje zemljišče vi. št. 114, cjety of Credit, Limited, Celje. — Ta izprememba je
katastrska občina Žiri, v vrednosti 37.500 Din z dovolitvijo, da se vknjiži pri tem zemljišču lastninska pravica za firmo.
Ljubljana, dne 8.januarja 1929.
II. Vpisale so se izpremembe in do datki pri nastopnih firmah:
39. Sedež: Murska Sobota.
Besedilo firme: Delniška trgovska in industrijska družba Hartner.
Sedež doslej: Ljubljana.
Obratni predmet: Družba
a)	kupi tvorniška podjetja firme: Križevska opekarna, valjčni mlin, žaga in elektrarna A. Lumir & Žnidarič, odnosno A. Lumir & drug, kom. dr., Ljubljana, z vsemi njih industrijskimi pomožnimi napravami, materialijami, sirovinami, polizdelki in izdelki;
b)	obratuje trgovinski in tehnično navedena podjetja;
c)	pridobiva, jemlje ali daje v zakup že obstoječa in ustanavlja nova industrijska podjetja, jih obratuje, se udeležuje pri njih ali nakupi njih delnice;
d)	ustanavlja, pridobiva, jemlje in daje v zakup podjetja, ki trgujejo z raznim blagom, zlasti z industrijskimi izdelki, jih obratuje, se udeležuje pri njih ali nakupi njih delnice;
Besedilo firme: Prva celjska vinarna Franc Tramscheg.
Obratni predmet: veletrgovina z vinom:
Izbrisal se je dosedanji imetnik Franc Tramscheg, ker je umrl; vpisala pa se je nova imetnica Matilda Tramscheg, posestnica v Celju, Kersnikova ulica št. 15.
Prokura se je podelila Francetu Tramschcgu, po-sestničinemu sinu v Celju, Kersnikova ulica št. 15. Celje, dne 2. januarja 1929.
42.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Prvi mestni mlin Celje inž. Ra-kusch in drug — Prvi gradski mlin Celje inž. Ra-kusch i drug — Erste Stadtmühle Celje Ing. Rakusch & Comp.
Obratni predmet: parni mlin:
Izstopil je javni družbenik Rihard Micholčič, vele-tržec v Zagorju.
Celje, dne 23. januarja 1929.
43.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Josip Žumer in drug:
Za zastopanje sta upravičena Josip Žumer in Matija Holc kolektivno.
Celje, dne 30. januarja 1929.
vpisana v trgovinskih registrih okrožnih sodišč v Celju in v Mariboru.
Delniška glavnica se je ustanovila z zneskom
1.090.000	Din, razdeljenih na 10.000 delnic po 100 Din in glasečih se na imetnika; izdalo se je 5000 delnic po 100 Din in 500 delnic po 1000 Din, od vseh delnic so jih prevzeli prvotni podpisniki 6457 per apport s poračunom svojih deležev od Posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, imenovane v § 2., ostalih 3543 pa so vplačali v gotovini. Po sklepu občnega zbora z dne 16. oktobra 1923. in zbog prvotne koncesije državne vlade se je pomnožila delniška glavnica na 2,500.000 Din z izdajo
15.000	novih delnic v nominal! po 100 Din ter se je izdalo 1400 novih delnic po 1000 Din in 1000 delnic po 100 Din.
Te novoizdane delnice v nominali 1,500.000 Din so tudi v gotovini popolnoma vplačane.
Po sklepu občnega zbora z dne 19. aprila 1927. se je zvišala zaradi valorizacije po zakonu z dne 7. avgusta 1926., «Službene Novine» št. 205, delniška glavnica za 2,187.500 Din z izdajo 21.875 novih delnic v nominali po 100 Din, in sicer z izdajo 2100 novih delnic po 1000 Din in 875 delnic po 100 Din.
Glavnica 4,687.500 Din se sme zvišati na
10,000.000 Din, če to sklene občni zbor delničarjev, ki mora tudi sklepati, kdaj in kako naj se vplača nova emisija, in če odobri ta sklep minister za trgovino in industrijo.
Po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 20. septembra 1927. se je zvišala delniška glavnica od 4,687.500 Din na 5,000.000 Din z izdajo 3125 delnic, glasečih se na prinosnika, v nominali po 105 Din, in sicer z izdajo 300 novih delnic po nominali 1000 Din in 125 delnic po nominali 100 Din.
Te novoizdane delnice v nominali 312.500 Din so tudi v gotovini popolnoma vplačane.
Potemtakem znaša, delniška glavnica skupaj 5,000.000 Din ter je razdeljena na 4300 delnic po 1000 Din in 7000 delnic po 100 Din.
§ 26. se je dodalo kot zadnji odstavek te-le besedilo: «Ustanovi se nadalje specialen rezervni fond za pokrivanje škod, ki bi utegnile nastati zaradi iz-premembe valutarne vrednosti.»
Maribor, dne 3. januarja 1929.
49. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Zora», tvornica konfekcije, družba z o. z. v Mariboru:
Družba sloni odslej; na družbeni pogodbi z dne 4. junija 1924., št. 4175, izpremenjeni z notarskimi pismi z dne 6. decembra 1924., posl. št. 4762, z dne 15. februarja 1928., posl. št. 1290, in z dne 28. februarja 1928., posl. št. 1291.
Vpisal se je poslovodja Karel Benger, tvorničar v Bregenzu, Josef-Hutterstrasse 28.
renbergu; Ivan Predan, posestnik v Marenbergu; Anton Loibner, posestnik v Zgornji Vižingi; Leon Hedl, posestnik v Marenbergu; Janko Pahernik, veleposestnik v Vuhredu; Simon Ternik, posestnik v Marenbergu; Josip Hedl, posestnik v Spodnji Vižingi; Robert Viher, posestnik v Vuzenici; Fric Schober, posestnik na Muti; Ivan Veržun, posestnik v Cer-nečah.
Pravico, zastopati zadrugo, ima naČelništvo.
Podpis firme: Besedilo firmo podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Maribor, dne 10. januarja 1929.
54. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Kreditna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: Zadruga propagira in širi zmi-sel za varčevanje med člani, sprejema gotovino na hranilne vloge od članov in nečlanov, daje članom posojila ob najboljših pogojih, zlasti za nabave pri
U UöOI-AXULtCtI OLld/ÖÖt; UO.	1 O --------"d ' ''-j--—
Firmo padpisujeta skupno oba poslovodji tako,. zadrugi državnih uslužbencev za nabavljanje potreb-da pristavljata njenemu odtisnjenemu ali napisanemu , ^n; podpira delovanje nabavljalnih in stanovanskih k~.£wUi„	: zadrug državnih uslužbencev in po potrebi sodeluje
i z njimi v korist Svojih članov, organizira specialne fonde za osnavljanje, vzdrževanje in podpiranje raz-j nih socialnohurnanitarnih in higienskih naprav svo-; jih članov in njih dece, izvršuje vplačila in izplačila
besedilu svojeročno svoja podpisa.
Maribor, dne 3.januarja 1929.
ITI. Izbrisali sta se nastopni firmi: 50. Sedež: Celje.
o	_	_ _	, — člane, posreduje v vseh poslih zavarovanja svojih
Besedilo firmo: «Savinja», lesna trgovska in in- j članov in organizira vse vrste zavarovanja za člane,
dustrijska družba z omejeno zavezo v Celju daciji:
Ker se je razdružila.
Celje, dne 2. januarja 1929.
51. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Maher & drug:
Ker se je obrat opustil.
Ljubljana, dne 14. januarja 1929.
253
likvi- ^ sklepa ugodna posojila v lastne svrhe, kolikor bi ne-I dostajalo lastnih sredstev, zastopa koristi članov ; proti vsakomur, posluje po pravilniku, ki ga pred-j piše Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužben-I cev v Beogradu.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 6. januarja 1929.
Opravilni delež znaša 250 Din ter so mora plačati I ali takoj v celoti ob pristopu ali pa se plača ob pristopu v zadrugo ena desetina in ostanek v devetih zaporednih mesečnih obrokih, in sicer mesečno po ena desetina.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavami na vidnem kraju v zadružnih prostorih, vabilo na občni zbor in letni račun pa v glasilu «Saveza nabavljačkih za-• I druga državnih službenika» in v dnevnih listih, ki j jih določi upravni odbor.
11.) da se u svome radu pridržava pravilnika, koji propisuje Savez nabavljačkih zadruga državnih službenika (člen 56. uredbe).
Zadružna pogodba (Statut) z dne 6. januarja 1929.
Opravilni delež znaša 1000 Din ter se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v mesečnih obrokih po 100 Din.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom na vidnem mestu v zadružnih prostorih.
Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov; člani upravnega odbora so: dr. Rudolf Perhavec, profesor (predsednik), dr. Josip Kronvogel, dvorni svetnik v p. (podpredsednik), Štefan Tinta, preglednik finančne kontrole, Peter Zlahtič, policijski nadzornik, in Anton Rehar, davčni uradnik v p. — vsi v Mariboru.
Pravico, zastopati zadrugo, ima upravni pdbor.
Firmo podpisujeta skupno ali po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en uslužbenec zadruge, ki ga pooblasti in sodno registrira za podpisovanje (per procura) upravni odbor, in sicer tako, da pristavljata njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa.
Maribor, dne 17. januarja 1929.
56.	Sedež: Ormož.
Besedilo firme: Vinarska posredovalna zadruga v Ormožu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo vinogradnikov v ormoškem srezu; zato jih pritegne po možnosti vse v članstvo in vrši te-le posle:
1.	) posreduje za člane skupno vnovčevanje vinskega pridelka po najugodnejših cenah;
2.	) zatira med člani mešanje vina s kemikalijami in s šmarnico;
3.	) pospešuje med člani vzorno vinogradništvo in kletarstvo ter zlasti skrbi za zameno samoraslih trt s plemenitim nasadom;
4.	) prireja vinske vzorčne sejme;
5.	) sprejema po potrebi vina zadružnikov da jih shrani v zadružni kleti.
Zadružna pogodba z dne 9. decembra 1928. Opravilni delež znaša 20 Din ter se mora plačati
Vpisi v zadružni register.
I. Vpisale so s e nastopne zadruge:
52. Sedež: Breznica.
Besedilo firme: Pletilska zadruga na Breznici, re
gistrirana zadruga z omejeno zavezo.	...	Wvu-i.	,	.____________
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeše- j Upravni odbor sestoji iz petih zadružnikov; člani ^koj ob pristopu. vati gospodarske koristi članov; zato	i upravnega odbora so: dr. Fran Vidovič, deželno- Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim dele-
a) nabavlja članom potrebščine za pletenje in po- sodni svetnik (predsednik), Franjo Vidic, zvaničnik, ^,oin ‘n Pa z njhga desetkratnim zneskom, ušu dobaviti ndiflma.lca to d«»lo*	I Henrik Karničnik, učitelj, Karel Juršič, preglednik j Oznanila se izvršujejo z enkratnim nabitkom na
finančne kontrole v p., in Franc Strajnar, preglednik '• zadružni uradni deski in v «Kmetovalcu», finančne kontrole — vsi v Mariboru.	I	NaČelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani
Pravico, zastopati zadrugo, ima upravni odbor.! načelništva so: Ivan Rojc, posestnik v Ormožu (na-Firma so podpisuje skupno, in sicer tako, da po- j čtolnik); Franc Skerlec, posestnik v Vičancih (podstavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s pečat-1 '^Čolnik); Franc Lipnik, posestnik na Runcu; Franc nikom odtisnjeno besedilo svojeročno svoji imeni ali! Kovačič, posestnik na Humu; Alojzij Kukovec, po-d,rQ Zlono	"i-, — — X’—------- ' Cestnik na Lošmci; Josip Venta, posestnik v Cvet-
kovcih; in Jožef Jurkovič, posestnik na Vinskem lasti in na sodišču registrira za tako podpisovanje vhu.
(per procura) upravni odbor.	Pravico, zastopati zadrugo, ima naČelništvo.
Maribor, dne 17.januarja 1929.
izkuša dobaviti odjemalce za delo;
b) vnovčuje članom, pletilske izdelke, odnosno prevzema v izvršitev naročila za pletilske izdelke.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 22. decembra 1928. #
Vsak zadružnik jamči s, svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.	,	„	„	—,,----------—
Oznanila se izvršujejo z razglasitvijo na deski ali P° ^va člana upravnega odbora ali pa en član uprav-Pa tudi drugače, v važnejših primerih s pismenimi nefPl odbora in en uslužbenec zadruge, ki ga poob-Obvestili	in mi fifirK&Kn m ono trima va +ailr,/\ r\/-»r1rv?r./-»rTrr»-r» i/v
NaČelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in treh odbornikov; člani načelništva so:
Tilka- Baloh, pletilja v Zabreznici št. 30 (načelnica);
Katarina Zupan v Breznici št. 19 (načelničina namestnica); Franca Gašperin v Žirovnici št. 3; Co-oilija Noč, pletilja na Selu št. 5; Vinko Gostiša, kaplan v Breznici št. 16.
Pravico, zastopati zadrugo, ima naČelništvo; za-^go zastopata in njeno firmo podpisujeta po dva člana načelništva tako, da pristavljata njenemu po
Komerkoli napisanemu ali svojeročno svoja podpisa.
Ljubljana, dno 14.januarja 1929.
V
53. Sedež: Marenberg.
Besedilo firme: Hmeljarna v Marenbergu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, zgraditi in vzdrževati hmeljarno, t. j. žveplamo, stiskalnico, sušilnico in skladišča zaradi zakonitega signiran j a hmelja, sploh pospeševati hmeljarstvo.
Zadružna pogodba (statut) z dne 25. marca 1928.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim delcem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasi v časopisju, ki
določa naČelništvo, in na krajevno običajni način Pn cerkvi ali v občini.
NaČelništvo sestoji iz petnajstih zadružnikov; ani načelništva so: Alojzij Langer, veleposestnik v aronbergu (načelnik); ing. Franjo Pahernik, vele-osestnik v Vuhredu (načelnikov namestnik); Av-ist Kolšek, notar v Marenbergu; Peter Mravljak, 0 ®P°se8tnik v Vuhredu; Ivan Lukas, veleposestnik
Marenbergu; Alojzij Bruderman, posestnik v Ma-
55. Sedež: Maribor.
Bes (ulilo firmo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Namen zadrugo je:
1.) da nabavlja zemljišta i da na njima podiže star nove za svoje članove ili da ta zemljišta del svojim natisnjenemu besedilu; članovima, kako bi oni podizali na njima sopstvene
j stanove;
j 2.) da svojo članove pomaže kreditom za kupo-! vinu zemljišta i za podizanje stanova;
3.	) da posreduje u svima poslovima oko podizanja stanova za svoje članove;
4.	) da zaključuje povoljne zajmove, u koliko joj ne dostižu njena sopstvena sredstva;
5.	) da sklepa ugovore sa preduzecima (firmama, grupama) radi nabavke zemljišta i podizanja stanova;
6.	) da pomaže državne i samoupravno vlasti u njihovom radu za podizanje činovničkih stanova i da po potrebi prima na sobo i dužnosti, da u ime i za račun pomenutih vlasti izvodi podizanje činovničkih stanova;
7.	) da nastoji da dobije pomoč od državnih i samoupravnih vlasti radi izvođenja svojih zadataka;
8.	) da po potrebi sarađuje sa zadrugama državnih službenika za nabavku kredita u korist svojih članova;
9.	) da vrši naplate i isplate za svoje članove;
10.) da prema svakome zastupa interese svojih
članova;
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
M a r i b o r, dne 3. januarja 1929.
57.	Sedež: Prekopa.
Besedilo firme: Vodovod v Prekopi, p. Vransko,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: zgraditev vodovoda in oskrbovanje zadružnikov z zdravo pitno vodo.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 15. novembra 1928.
Opravilni delež znaša 300 Din na vsako hišno številko in^lOO Din na vsako glavo živine tor se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v zadružnih prostorih.
NaČelništvo sestoji iz načelnika in štirih zadružnikov; člani načelništva so: Anton Cizej (načelnik), Ivan Šporin, Jakob Vranič, Avgust Vranič in Jurij Ocvirk (člani načelništva) — vsi posestniki v Prekopi.
Pravico, zastopati zadrugo, ima naČelništvo. Napisano ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva. Celje, dno 16. januarja 1929.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
58.	Kmečka obrtna hranilnica in posojilnica v Dravogradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Ivan Frühauf; vpisal pa so je novoizvoljeni član načel-nižtva Jurij Weisch, posestnik v Dravogradu. Maribor, dne 17. januarja 1929.
59.	Hranilno in posojilno društvo v Konjicah, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva dr. Robert Lederer in Karel Wesenschegg; vpisala pa sta se člana načelništva Karel Schmidt, posestnik v Skalcah it. 72, in Franc Leskovšek, posestnik v Konjicah it. 56.
Vpisala se je tudi izprememba zadružnih pravil v § 16., sklenjena na občnem zboru z dne 20. decembra 1928.
Celje, dne 2. januarja 1929.
60.	Osrednje mlekarne v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva ing. Ivan Hvastja. Ljubljana, dne 7. januarja 1929.
61.	Zadružna zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Marko Kranjc; vpisal pa se je Alojzij Sagaj, dekan v Hočah pri Mariboru.
Ljubljana, dne 7. januarja 1929.
62.	Posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejenim poroštvom:
Po sklepu občnega zbora z dne 27. novembra 1928. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 11.,
18.,	19., 20., 21., 22., 24., 32., 35., 40. in 53. in raz-iirila na 56 paragrafov.
Maribor, dne 8. januarja 1929.
63.	Živinorejska zadruga v Mozirju, negistrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisala sta se namestnika članov načelništva Ivan Močnik, posestnik v Okornu, občina Šmartno ob Paki, in Anton Lesjak, posestnik v Šmihelu pri Mozirju.
Celje, dne 9. januarja 1929.
64.	Prekmurska posojilnica v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Zaznamenovalo se je, da jie sedanji član načelništva Anton Koder, notar v Murski Soboti, obenem načelnik, in Štefan Holcman, posestnik in trgovec v Murski Soboti, podnačelnik.
Maribor, dne 3. januarja 1929.
65.	Hranilnica in posojilnica (Spar- und Darlehenskassenverein) v Spodnjem Logu, reg. zadr. z neom. zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janez Ruppe; vpisal pa se jo novi član načelništva Peter Lackner, posestnik v Spodnjem Logu št. 13.
Novo mesto, dne 27. decembra 1928.
66.	Hranilnica in posojilnica v Stopercah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Karel Lampert; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Alojzij Pihler, župnik v Stoprcah.
Maribor, dne 17.januarja 1929.
67.	Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Stični,
reg. zadruga z neom. zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Janez Antončič; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Alojzij Gornik, posestnik v Dolenji vasi št. 1.
Novo mesto, dne 27. decembra 1928.
68.	Hranilnica in posojilnica v Tomišlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 26. avgusta 1928. so se sprejela nova zadružna pravila.
Zadruga ima odslej namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru, zlasti izpodbujati varčnost in preskrbovati s svojim zadružnim kreditom članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu. Zato
a)	sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu;
b)	si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so potrebna za dosego zadružnega smotra, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c)	daje članom posojila;
č) oskrbuje članom inkaso.
Načelništvo sestoji iz načelnika in štirih članov načelništva.
Vpisal se je član načelništva Ivan Kraljič, posestnikov sin v Brestu št. 26.
Ljubljana, dne 14. januarja 1929.
69.	Kmetijsko društvo v Zgornjem Berniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Ivan Blaž; vpisal pa se je član načelništva Ivan Jagodic, posestnik v Zgornjem Berniku št. 81.
Ljubljana, dne 7. januarja 1929.
70.	Ledarska zadruga v Zgornji šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 15. decembra 1928. so se izpremenila zadružna pravila v § 29.
Ljubljana, dne 7. januarja 1929.
HI. Izbrisale so se nastopne zadruge:
71.	«Obrok», reg. zadr. z omej. zav. v likvidaciji v Ljubljani:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 14. januarja 1929.
72.	Posojilnica za občine Činžat, Kumen, Rdeči breg in trško občino Sv. Lovrenc nad Mariborom,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji v Puščavi.
Ker je likvidacija končana.
Maribor, dne 3. januarja 1929.
73.	Stavbena zadruga Sokolski dom v Središču v
likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
Maribor, dne 10. januarja 1929.
74.	Mlekarska zadruga v šmiklavžu pri Laškem,
reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji: Ker se je razdružila.
Celje, dne 2. januarja 1929.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 838.	267 3-3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem instalacije električne razsvetljave v moški kaznilnici v Mariboru prvo javno pismeno ofertno licitacijo, ki bo dne 5. marca 19 2 9. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Prav tam se dobivajo v sobi št. 28 med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase tako, da podajajo popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 298.300 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 5. februarja 1929.
Št. 1288/11.	273 2—2
Nabava motorne brizgalne.
Razpisuje se nabava motorne brizgalne na dan 2 5. februarja 192 9. ob enajstih.
Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Iz direkcije državnega rudnika v Velenju,
dne 8. februarja 1929.
Št. 1325/11.	284 2—2
Nabava in izvedba izolacije parnih vodov in armature.
Razpisuje se na dan 4. marca 1929. ob enajstih nabava in izvedba izolacije parnih vodov in armature.
Pogoji in specifikacija cevi so na vpogled pri podpisani direkciji vsak delavnik med uradnimi urami.
Iz direkcije državnega rudnika v Velenju,
dne 9. februarja 1929.
Št. 2052/2.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih prt policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. januarja 1929.:
1 listnica z 250 Din; 1 denarmca s 130 Din; ena ročna torbica, v njej 1 bankovec za 100 Din; 1 žepni nožič in 1 majhen molitvenik; 1 obrabljena torbica za akte, v njej 1750 Din v zavitku z naslovom ia-gubiteljice Hermine Haussmannove, 1 črna denarnica in 1 žepni robec z monogramom: «A. H.»; 1 četr-tinka srečke H. kola državne loterije št. 109.486-D; 1 zlat poročni prstan; 1 zlata zapestnica; 1 briljantni uhan; 1 črna boa; 1 otroška galoša; 1 nova torbica za akte; 1 zastavni listek za zastavljene citre; 1 naočniki; 1 usnjena desna rokavica; 1 šolska odpustnica, 1 vajensko izpričevalo in 1 prepis iz matične knjige o vojaškem službovanju, vse na ime: Slam-njak Rajko.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. januarja 1929.:
1 zlata zapestnica z obeskom; 1 srebrn medaljon, v njem 1 srebrn rožni venec; 1 zlat uhan z briljanti; 1 bankovec za 100 Din; 1 usnjena listnica z manjšo vsoto denarja; 1 otroške sanke. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 2 dežnika, 1 srajca, 1 brisača, 1 lonec, 1 zavitek umazanega perila, tri palice, 1 par rokavic, 1 svetiljka, 1 star volnen šal, 1 pletena torbica, 2 torbici za akte, 1 žepni nožič, 1 zvezek ključev, 1 svilen šal, 1 navadna ruta, 1 zavitek ovratnikov, 1 nahrbtniki, v njem 1 delavska knjižica, 4 notni zvezki.
Policijska direkcija ▼ Ljubljani,
dne 8. februarja 1929.
Št. 71/29 pr.
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev v Ljubljani razpisuje za kemijski institut mesto dnevničarj a- laborant a.
Prosilec mora biti vešč vsem kemijskim in fiziko-kemijskim elementarnim operacijam, kakor tehtanju in titriranju.
Prošnji morajo biti priloženi dokumenti, našteti v členu 12. uradniškega zakona.
Kompetenti naj pošljejo prošnje do dne 5. marca 1929. podpisanemu rektoratu.
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 8. februarja 1929.
Rektor: Vidmar *. r.
Razne objave.
259 3-3 Poziv upnikom.
Upnike Gospodarske zadruge ljubljanskih mizarskih mojstrov v Ljubija n i, r. z. z o. z. v likvidaciji, pozivljem, naj pri-glase morebitne terjatve.
Ferdo Primožič s. r.,
mizarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan, likvidator.
309 2-1 Poziv upnikom.
Zavod za impregniranje lesa, d. d. v Ljubljani, je prešel po sklepu občnega zbora z dne 22. novembra 1927. v likvidacijo.
Upniki Se pozivljejo, naj' prijavijo terjatve.
Likvidatorja.
307	Objava.
Izgubil sem legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani št. 69 iz šolskega leta 1928./ /1929. na ime: Svetozar Kovačev iz Beodra (Banat). Proglašam jo za neveljavno.
Svetozar Kovačev s. r-
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. —Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.