PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BUI je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 153 (11.569) Trst, petek, 1. julija 1983 Na novo pot BOGO SAMSA Spremembe in napredek »Primorskega dnevnika* so praznik za nas, ki v njem delamo, so pa vesel dogodek za celotno skupnost, za katero je dnevnik ustvarjen. Danes se predstavljamo v novi podobi, sodobnejši, pri-kladnejši. Naredili smo izreden napor v želji, da bi ustregli našim či-tateljem, ki so raztreseni na širokem področju, kjer pripadniki naše manjšinske skupnosti žive. Ves svet zajema gospodarska kriza, ki je hudo prizadela tudi nas. S težavami na italijansko - jugoslovanski meji je ((Primorski dnevnik*, točneje Založništvo tržaškega tiska, izgubil precejšen del tradicionalnih komercialnih dohodkov od dobav raznega tiska v Jugoslaviji, do oglasov za Turistični informator in oglasov za agencijo Alpe - Adria. Tako smo se znašli v resnih težavah. Toda krepko smo zavihali rokave in Pričeli težave reševati na razne načine: Stavnica je bila povsem zastarela, tehnološki postopek je izviral še iz Pričetkov tega stoletja, iz dneva v dan je grozilo, da ne bomo mogli niti iziti. Dobili smo ustrezne cenene kredite in ob lastnih naporih kupili novo rotacijo, uvedli offset tisk. Tisk je zato od predvčerajšnjim mnogo boljši, čistejši, slike jasne, do izraza prihajajo celo sence. Danes pa smo prešli Pa nov format. v Komercialni in drugi oddelki založništva se trudijo, da bi izravnali proračun in zagotovili višje lastne dohodke. To je trdo, vsakodnevno delo in lahko Pričakujemo v kratkem pozitivne rezultate, od katerih zavisi naša bodočnost ne samo za jutri, temveč za dalj ši rok. Vse to pa je žal premalo in potrebne so tudi žrtve. Združili sta se redakcija agencija Alpe - Adria in Primorskega dnevnika, zmanjšali smo vse na najbolj nujne izdatke in žal sn>o morali zarezati celo v seznam stalno zaposlenih urednikov. Vse to je nujno, ker moramo izvesti sanacijo dosledno do kraja, saj je treba uravnovesiti izdatke z dohodki. Vse to pa ni lahko, žal je pogosto tudi boleče, Prizadeti so ljudje, ki so ustvarjali ‘n delali. Ne gre in ne bo šlo brez trenj, ki žal pogosto spremljajo take sanacijske procese. Sporedno s tem pa teče delo za nov format in novo vsebino. Želeli bi, da bi bil Primorski dnevnik še v večji n>eri «naš», da bi odražal vse naše napore: napore za kulturni razvoj, za gospodarski napredek, za uveljavljanje našega človeka, prizadevanja za njegovo politično uveljavitev, da bi bil poročevalec o vsem, kar nas zanima. To pa ni tako lahko, saj je potreben dnevni kontakt z ljudmi, stalni stik in razgovor z organiziranimi skupnostmi, kot so gospodarska združenja in organizacije, kulturna društva, športna zveza in društva, osrednje organizacije Slovencev, politične stranke. V tej smeri moramo še marsikaj narediti in v stalnem stiku s či-tatelji bomo naredili jeseni nov korak k obogatitvi vsebine. Vsi ti zapleteni ukrepi: stabilizacijsko - gospodarski, tehnično - uredniški in uredniško - politični, pa naj privedejo do bistvenega cilja: utrditi gospodarski položaj Primorskega dnevnika, okrepiti njegovo vlogo med slovensko narodnostno skupnostjo, v I-taliji. Prepričani smo, da bomo združeni delavci dnevnika, agencije in založništva, časnikarji, trgovci, uradniki, stavci, pomožno in drugo osebje vse to zmogli. Naš optimizem temelji na zaupanju tisočerih čitateljev, ki Vedo, da jim vsako jutro prihaja v bišo resnični prijatelj. Med volilno kampanjo so nas fašisti grobo tiapadli, škvadristične tolpe so pretepale naše ljudi po vaseh. Združili smo se in združeni uprli ter v odporu tudi uspeli. Volilni izidi so za Slovence ugodni in predvsem uveljavili so sc naši ljudje povsod, kjer so kandidirali. Prav gotovo so tudi ti uspehi rezultat prizadevanj »Primorskega dnevnika*, ki nas je obveščal in pomagal združiti. Prav to pa je bila naloga »Primorskega dnevnika* od prvega dne, ali točneje že njegovega predhodnika Partizanskega dnevnika. To nalogo bomo v novih pogojih in z novimi modernejšimi prijemi zvesto in predano opravljali še naprej. Ob koncu vpisovanja v prve razrede osnovnih šol VSI SE MORAMO ANGAŽIRATI DA BO NAŠA ŠOLA CIM BOLJŠA V prvih razredih slovenskih šol letos približno enako število otrok kot lansko leto - V Benečiji se čedalje bolj pojavlja želja po slovenski šoli Stališča KPI in PSI po volilnih izidih Benečija kliče ŽIVA GRUDEN Če se nam na Tržaškem in Goriškem ob koncu vpisov v šole postavlja vprašanje, kako je s slovensko šolo, ali je napredovala ali je nazadovala, ali je premiku, ki ga beležimo, botrovala zavest na odločitev staršev ali drugi razlogi, o vsem tem v Beneški Sloveniji ne moremo razmišljati. Nemožnost šolanja v materinem jeziku ostaja namreč še vedno odločilni moment zamranja razvoja slovenske skupnosti kot take v videmski pokrajini, vendar ne edini. Tako je tudi demografsko stanje te skupnosti tako, da nas ne more navdajati z brezskrbnostjo in zaupanjem; zato preštevamo rojstva in otroke, da bi ugotovili, ali bo ta ali ona šola, seveda italijanska, a vendarle šola, sploh še ostala odprta, ali bodo morali tam zapreti vrtec; ugotavlja- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tragičen konec ropa pri Gorici Spet rop v goriški podeželski banki, ki se je tokrat tragično končal s streljanjem in ustrelitvijo roparja. Včeraj malo po dvanajstih je neznanec srednjih let vdrl v pisarno kmečko-obrtne posojilnice v Fari ob Soči na Goriškem, zahteval in dobil vrečo s 13 milijoni lir in zbežal z vozilom. Iz Fare vozi veliko cest, zato so imeli policijski organi težko nalogo. Zelo hitro so blokirali ceste in Romano Sansevero, tako je bilo ime roparja, se je hitro znašel pred karabinjersko patruljo na cesti pri Koprivnem. Prišlo je do streljanja in Sansevero je bil zadet od krogle in med prevozom v bolnišnico umrl. Tragično se je končal eden izmed tolikih ropov v banke na furlanskem podeželju, -tako tistem na Goriškem kot na Videmskem. V zadnjih mesecih so neznanci oropali več bank, še zlasti so izbirali posojilnice in podružnice hranilnice. NA 8. STRANI Število vpisov v prve razrede slovenskih osnovnih šol — vpisovanje se je začelo včeraj — letos ni manjše od lanskega. Za Goriško smo podatke že prejeli, za Tržaško pa nam neka teri še manjkajo, vendar lahko že rečemo, da se je po lanskem padcu število otrok v prvih razredih dejansko ustalilo. Vendar pa je kljub temu število otrok, ki bodo letos obiskovali slovensko osnovno šolo manjše od lanskega. Peti razredi, ki so končali o snovno in odhajajo sedaj na nižjo srednjo šolo, so bili namreč zelo številni. Če nas to tolaži, lahko ugotovimo, da je opaziti občuten padec vpisov tudi v italijanske šole. Ta padec je posledica demografskih gibanj. Seveda pa nas ne zanima samo. koliko otrok je v šoli, ampak tudi, kakšna je naša šola; celotna zamejska skupnost se mora namreč angažirati, da bo naša šola čim boljša in čim popolnejša, predvsem pa se ne moremo zadovoljiti s tem, da imamo šolo na Tržaškem in na Goriškem, v Benečiji pa nam jo obiasti odrekajo. «Mini» porast draginjske dpklade RIM — V mesecu juniju je inflacija zabeležila upočasnitev svojega ritma, kar je predvsem posledica komaj 0,6 odstotnega porasta življenjskih stroškov. Naslednji skok draginjske doklade bo potemtakem skoraj gotovo zelo kratek: za komaj dve točki, kar je najmanj od 22. februarja letos, ko je bil sklenjen sporazum o ceni delovne sile. RIM — Socialisti in komunisti so včeraj opravili na najvišji politični ravni oceno volilnih izidov. Oboji so ugotovili, da hud poraz KD in njenega poskusa vračanja v centrizem in zvra-čanja vseh žrtve za izhod iz gospodarske krize odpira novo fazo v italijanskem političnem življenju, sklepi so pa bili naravno različni. Vsedržavno vodstvo KPI, razširjeno na deželne tajnike partije, je objavilo dokument, v katerem ugotavlja, da bi bila v parlamentu «prvič možna demokratična večina brez KD», ne sili pa v takojšnjo alternativno vlado, ampak poudarja, da «so se u-stvarili pogoji za premostitev starih razdvajanj* in za novo pobudo levi- Danes pobratenje v Nabrežini Danes dopoldne bodo v prostorih se-sljanske turistične ustanove slovesno podpisali listino pobratenja med občinama Devin - Nabrežina in Ilirska Bistrica. Listino prijateljstva bosta podpisala župan Albin Škerk in predsednik skupščine Ivan Bergoč. NA 4. STRANI čarskih in demokratičnih strank, ki naj vodi k zadostitvi ljudske volje po politični, družbeni, kulturni in moralni preobrazbi družbe. Iz vodstva PSI pa je prišel nedvoumen poziv KD, naj povsem opusti svoj program o «strogosti» za izhod iz krize, ki so ga volivci zavrnili. Craxi predlaga novo povezavo med volilno okrepljenimi laično - socialističnimi strankami za izdelavo vladnega programa, s katerim bi se nato soočali s KD in KPI. Formica pa je izzval nov val polemik s predlogom o zunanji podpori KPI vladi s socialističnim predsednikom. VEČ NA 2. STRANI Zaradi protekcionističnih ukrepov zahodnoevropske skupnosti «Zorka» iz Šabca je tožila EGS BRUSELJ - Tu so objavili, da je kemična industrija «Zorka» iz Šabca tožila ministrski svet Evropske skupnosti, ki je februarja sprejel sklep o protidumpinski taksi za izvoz te organizacije na tržišča članic skupnosti. »Zorka* je prvo jugoslovansko podjetje, ki je zahtevalo zaščito evropskega sodišča pravice v Luksemburgu, kar je očitno povzročilo presenečenje bruseljske komisije, ki je navajena, da se tuji partnerji podredijo njenim sklepom. V tem primeru pa kaže, da je pravica na strani delovne organizacije iz Šabca, čeprav to ne pomeni, da bo tudi končna sodniška odločitev v njeno korist. Znani jugoslovanski izdelovalec kemičnih sredstev zahteva od sodišča, da ukaže vrnitev dodatne takse, ki jo je plačala »Zorka* za bakreni sulfat, ki ga je izvozila v Evropsko skupnost. (dd) Nova bremena za Italijane RIM — Zakladni minister Goria je včeraj po seji vlade poudaril, da je treba do konca julija ali najkasneje do prvih dni avgusta sprejeti nujne ukrepe za omejitev državnega primanjkljaja, ker bi v nasprotnem primeru položaj zbežal iz rok že septembra. V bistvu bi morali z davčnimi ukrepi in s črtanjem raznih postavk omejiti predvideni primanjkljaj na 71.200 milijard lir, ker bi v nasprotnem primeru znašal letni primanjkljaj 89.300 milijard lir. Kje bodo dobili 17.900 milijard lir Goria nd povedal, prikazal je le sedanje zaskrbljujoče stanje, ki se bo po njegovih napovedih v prihodnjih mesecih še poslabšalo. Za Gorio čaka novo vlado težko delo, saj bodo v drugem semestru stroški še večji. Ministra za delo in za socialno skrbstvo bosta morala sprejeti nujne ukrepe, v primeru da bi stroški prekoračili predvidene meje, ki so jih včeraj postavili v dopolnjenem preračunu za leto 1983. Sodeč po ministrovih izjavah nas torej čaka novo zategovanje pasu. V novi format z novo rotacijo Ni dolgo tega, ko smo se na prvi strani poslovili od naše stare, slavne rotacije, ki je 38 let mlela noč za nočjo in natisnila milijone izvodov Primorskega dnevnika. Danes je za naš dnevnik zgodovinski dan: začenjamo izhajati v novi grafični podobi in tiskati v offsetu, kar nam omogoča nova rotacija. Gre za švedski stroj znamke Solna, ki zmore obilnih 25.000 izvodov na uro. Za sedaj, še nekaj dni, bo delovala samo polovica nove rotacije, drugo polovico je namreč še treba montirati. Ko bo dokončno montirana, bo lahko tiskala v štirih barvah, kar seveda za dnevnik ne pride v poštev, kar pa bo še kako prav prišlo, ko se bomo lotili tudi komercialne dejavnosti. V tem trenutku lahko samo izražamo upanje, da nam bo Solna trajala pa čeprav le polovico življenjske dobe stare rotacije znamke Albert. PODLISTEK Po daljšem premoru začenjamo ponovno z objavo podlistka. Tokrat smo izbrali primorskega pisatelja Danila Lokarja. Kot prvo objavljamo pripoved Sodni dan na vasi, opremljeno z ilustracijami Walterja Grudine. NA 11. STRANI Volilni izidi predmet poglobljenih političnih analiz KPI: nova faza za pobudo levice PSI: KD naj menja svoj program Formicov predlog o socialističnem predsedstvu vlade z zunanjo podporo KPI izzval val polemik Scottijevo posredovanje v zastoju RIM — Zadnji trenutek so odložili srečanje med ministrom za delo Scot-tijem in tajniki sindikatov kovinarskih delavcev, do katerega bi moralo priti sinoči, da bi skušali s skupnimi močmi premakniti pogajanja za obnc vitev delovne pogodbe z mrtve točke. Iz sindikalnih krogov poročajo, da minister Scotti, čeprav je potrdil svojo odločenost, da posreduje med delavci in delodajalci do podpisa sporazuma, še ne razpolaga z vsemi podatki, ki so mu potrebni, da bi izdelal konkreten predlog za rešitev sindikalnega spora. Kdaj se bo Scotti sestal s predstavniki sindikalnih organizacij za sedaj ni znano, čeprav prevladuje mnenje, da bi moralo srečanje biti še v teku današnjega dne. V krogih zveze kovinarskih delavcev ne skrivajo svoje zaskrbljenosti ob poteku pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, kljub obvezi ministra za delo, da posreduje za uspešen zaključek spora. EGS hoče drastično klrčenje italijanske kovinske industrije BRUSELJ — Komisija za železarstvo Evropske gospodarske skupnosti je včeraj v Bruslju objavila razpredelnico krčenja proizvodnih zmogljivosti za vse svoje članice: od skupnih 26,8 milijona ton, bi morala I-talija svojo proizvodnjo železa skrčiti za 5,8 milijona, ZR Nemčija za 6, Belgija 3, Francija 5,3, Vel. Britanija za 4,4 milijona ton, ostanek pa gre na račun ostalih članic EGS. Ob tej novici je včeraj v Italiji, ki je na železarskem področju v daleč najtežjem položaju, završalo kot v panju. Za. skoraj šest milijonov ton manjša proizvodnja železa in jekla pomeni vsaj pet tisoč delovnih mest manj in torej zaprtje šestih predelovalnih obratov skupine Finsider, največje javne kovinarske industrije. Le-ta je sicer že februarja izdelala lastni načrt omejitve proizvodnje za skoraj dva milijona in pol ton jekla, medtem ko so zasebni proizvajalci predlagali skrčenje svoje proizvodnje za 900 tisoč ton. Sindikat kovinarskih delavcev je na to nezaslišano novico zahteval nujni sestanek vlade, pristojni ministri s predsednikom vlade Fanfa-nijem p« so sinoči odločno zavrnili zahtevo komisije EGS. • Benečija kliče NADALJEVANJE S 1. STRANI mo, koliko desetin kilometrov morajo nekateri beneški otroci vsak dan prevoziti, da se dokopljejo do osnovne izobrazbe, ob katerih nemogočih urah kosijo in kako so na koncu šolskega leta vse prepogosto za ves svoj trud poplačani tako, da morajo ponavljati razred. Kajti osip je še vedno prevladujoče sredstvo, s katerim šola izravnava kulturne razlike (teh pa je na neitalijanskem jezikovnem območju seveda precej), čeprav je po drugi strani res, da je predvsem med mlajšimi šolniki vse več takih, ki se zavedajo, da mora kulturna rast otroka izhajati iz humusa, v katerem živi. Ta zavest si vse bolj utira pot tudi med starši: če so še pred leti predvsem v večjih središčih beneških dolin starši govorili z otroki skoraj izključno italijansko, pač v prepričanju, da bodo s tem otroku olajšali šolsko pot, je danes vse več staršev, ki se zavestno vračajo k slovenskemu narečju, ki otroke učijo starih nagajivk in izštevalnic, ki se zanimajo za možnosti slovenskega izobraževanja lastnih otrok. Ta možnost je seveda dana le v Gorici, vendar je povezana z otrokovo ločitvijo od družine in od krajevne skupnosti, zaradi česar je za mnoge nesprejemljiva. Stalno pa raste zanimanje za popoldanske tečaje, za učne pripomočke, za vse, s pomočjo česar bi se otroci lahko slovensko izobraževali. Pri starših se pojavlja skrb, da ne bi znanje, ki ga otroci vendarle dobijo v domačem krogu, ostalo na pol poti, neizkoriščeno, kot je med drugim odločno poudarila Bruna Dorbolo prejšnjo nedeljo ob nagrajevanju letos izredno uspelega natečaja za spise v narečju Moja vas. Pojavlja se želja po koraku naprej, po dopolnitvi narečja s slovenskim knjižnim jezikom. Zahteve po slovenskem izobraževanju so vse jasnejše in odločnejše: nanje mora seveda v prvi vrsti odgovoriti država s svojim šolskim ustrojem, kar je med drugim zahteva ce lotne slovenske skupnosti, v priča kovanju teh državnih ukrepov pa bo morala tudi naša skupnost sama najti v sebi ustreznejše in popolnejše oblike zasebnega slovenskega izobraževanja. ŽIVA GRUDEN RIM — Poglavitna politična dogodka včerajšnjega dne sta bili zasedanji vsedržavnih vodstev KPI in PSI, posvečeni analizi volilnih izidov in o-predeljevanju usmeritev za nastopajočo deveto zakonodajno dobo parlamenta. Na obeh sestankih je bila razprava poglobljena in živahna in je prinesla pomenljive napotke, dasi so jih komunisti strnili v obsežen sklepni dokument, socialisti pa so izrazili svoje sklepe z izjavami najvišjih voditeljev. Sklepna resolucija vsedržavnega vodstva KPI, ki se je sestalo skupaj z deželnimi tajniki stranke, ugotavlja predvsem, da so «volitve odprle v I-t ali ji povsem novo politično fazo». Dokument poudarja, da so se «ustvarili pogoji za premostitev starih razdvajanj med levičarskimi in demokratičnimi strankami*, ki morejo sedaj, ob notranjem obnavljanju, sprejeti odločno pobudo za širokopotezno politično iniciativo, ki naj ustreza resnosti razmer in družbeni zahtevi po politični, kulturni in moralni preobrazbi. Vodstvo KPI nadalje naglasa, da je «propadel poskus oblikovanja centri-stične večine okrog KD» spričo de-mokrščanskega poloma. Propadel je tudi poskus osamitve KPI in razdvajanja levice, ob čemer «bi bila prvič možna demokratična večina brez KD». Volivci so se dejansko uprli sistemu oblasti KD, zatrjuje dokument, in so zavrnili njen poskus, ki so ga podpirali gospodarji, da bi oblikovali «močno» konservativno vlado, z odkritim programom zvračanja vseh bremen krize na delovne in šibkejše sloje. Tudi poskus PSI, da pogojuje KD znotraj dosedanjega sistema o-blasti, ni žel odobravanja množic. Vodstvo KPI zato zatrjuje, da je treba zbrati izraženi protest volivcev in ga usmeriti v jasne predloge za po- BEOGRAD — Poslanica, ki jo je poslal španski premier Felipe Gonzalez predsednici ZIS Milki Planinc, se nanaša na iskanje poti za zaključek dela madridskega srečanja KEVS. Vsebuje konkretne predloge za iskanje kompromisa, da bi se madridsko srečanje čimprej uspešno končalo. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič. Dodal je, da bi se za premagovanje sedanjega stanja vse države u-dcleženke sestanka morale zavzeti za iskanje izhoda iz sedanjega zastoja in s tem ustvariti pogoje za čimprejšnji uspešen konec triletnega dela tega pomembnega mednarodnega srečanja. V zvezi s tem je Svetislav Vujovič še dejal: «Pozdravili smo nedavno akcijo španskega premiera Feli-peja Gonzaleza kot nov pomemben napor za odpravo krize v delu madridskega sestanka in za zagotovitev pogojev za njegov pozitiven konec Enrico Berlinguer zitiven izhod iz krize, na naprednih o-snovah za nov napredek družbe in države. «Neka doba se je končala, in vsi se morajo s tem sprijazniti,* se nadaljuje dokument, «kar je spremenilo perspektive političnega in družbenega boja v Italiji.* V tem okviru bo KPI dala pobudo za akcijo, ki naj povrne levici in naprednim silam njih pravo vlogo: ne podrejeno, ampak reformatorsko in vodilno. «Tako se o-bračamo k PSI, da mu postavimo vprašanje njegove vloge in njegovega avtonomnega položaja v jasnem boju, da se država izvleče iz poraznih razmer in nestabilnosti, v katere so jo pahnile v zadnjih letih razdvojene in nemočne vlade.* Dokument se zaključuje s trditvijo, da devica, delovni svet in napredne sile ne lomijo države v dvoje, niti ne iščejo spopada na temelju revidiranega predloga sklepnega dokumenta nevtralnih in neuvrščenih držav.* V nadaljevanju tiskovne konference so novinarji postavili vprašanja s položajem tujih, še posebej jugoslovanskih delavcev v ZRN. Svetislav Vujovič je odgovoril: «Položaj tujih, pa tudi jugoslovanskih delavcev, je postal v sedanjih razmerah velike brezposelnosti, naraščajoče nestrpnosti do tujcev in podobno težji in še bolj negotov, posebej glede ohranitve delovnega mesta, ponovne zaposlitve in bivanja v ZRN. Sprejeti in napovedani ukrepi, ki so usmerjeni na zmanjševanje števila tujih delavcev in spodbujanje zapustitve delovnega mesta in vračanja v domovino, še bolj otež-kočajo položaj naših delavcev. Problem brezposelnosti s tem prenašajo na države, iz katerih so tuji delavci in gredo mimo dejstva, da so tuji, pa tudi jugoslovanski delavci prispevali k razvoju nemškega gospodarstva. Tuji tisk je te dni pisal, da so v Bettino Craxi s katoliškim svetom, ampak v boju za alternativo potrjujejo enako dostojanstvo vseh strank in svobodno politično dialektiko na osnovi programov, ne pa predsodkov in računice obla sti.» Na zasedanju vsedržavnega vodstva PSI je razpravo označeval poziv krščanski demokraciji, naj menja svojo politično linijo, ki so jo volivci porazili in so se ponavljali napadi na De Mito. V oceni volilnih izidov je izrazil Craxi zmerno zadovoljstvo, glede političnih perspektiv pa socialisti ne sprejemajo običajnih iger okrog vladnih formul, čeprav opozarjajo s tem v zyezi, da niso pripravljeni sprejeti (po porazu KD) istega položaja kot pred volitvami. Treba je uskladiti »dobre programe za dober izhod iz krize*, je poudaril Craxi (jasno nami- Jugoslaviji in ZDA podpisali sporazum o tem, da ameriške vojaške o-sebe in njihove družine v Evropi lahko koristijo dopust v nekaterih počitniških domovih JLA. Na prošnjo, naj pojasni stališče Jugoslavije v zvezi s tem, je Vujovič dejal: «Vojaški počitniški domovi imajo značaj javnih turistično gostinskih objektov ter so odprti in poslujejo na komercialni osnovi. Glede na takšno poslovanje so vojaški počitniški domovi svoje proste zmogljivosti zunaj turistične sezone dajali na razpolago domačim in tujim turistom številnih držav, ne glede na njihov poklic, ker le ti ne prihajajo na oddih iz poklicnih razlogov, temveč iz turistično rekreativnih. Jugoslavija kot odprta država in njeno turistično gospodarstvo imata še nadalje odprta vrata za vse tiste, ki želijo koristiti naše turistične storitve pod obojestransko sprejemljivimi pogoji.* V zvezi z nedavno izvolitvijo Jurija Andropova za predsednika prezi-dija vrhovnega sovjeta SZ je pred- gujoč na nujnost demokrščanskega u-mika z De Mitovih stališč o «strogo-sti»). Le v tem primeru so socialisti pripravljeni na sodelovanje in na predvzem odgovornosti «v možnih o-blikah*. Drugače bo šel PSI v opozicijo. Vsekakor je prevladalo mnenje, da je treba najprej ustvariti novo povezavo med volilno okrepljenimi laično-socialističnimi strankami, pred nadaljnjim soočanjem s KD in KPI. Med razpravo so izrazili različna mnenja o intervjuju bojevitega bivšega ministra Formice «Repubblici», ki je v bistvu predlagal triletno vlado PSI -PSDI - PRI (in morebiti PLI in KD) s socialističnim predsednikom in zunanjo podporo KPI, ki naj bi dejansko pripravljala pot pravi «demokratični alternativi*, ki jo predlagajo komunisti. Razumljivo, da so Formico podpirali levičarski predstavniki, mnogo pomislekov pa so izrazili pripadniki Craxijeve večine. O Formicovem predlogu so podobno deljeni odmevi tudi iz vrst glavnih naslovljencev, voditeljev laičnih strank. Liberalec Biondi ga je na primer nedvoumno zavrnil kot krilatico*, medtem ko je levičarski socialdemokrat Di Giesi mnenja, da «zaslu-ži premislek*, republikanec Gunnella pa izraža pomisleke, češ da je edina prehodna pot obnovitev petstran-karske koalicije. Pri demokristjanih pa so naravnost besni. Direktor glasila KD Galloni piše v današnjem u-vodniku, da je Formica razkril dalj-noročni načrt nekaterih socialističnih intelektualcev, da bi potisnili KD v ozadje in pripravili nadvado za PSI, ki ima samo 10 odstotkov glasov. Ni pa mogoče misliti, poudarja Galloni, da bi KD, ki je kljub vsemu ohranila relativno večino, pristajala na podrejeno vlogo in dopustila manever, ki bi zlorabljal demokratična pravila. stavnik Vujovič odgovoril: »Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je poslal čestitke generalnemu sekretarju CK KP SZ Juriju Vladimirovi- 1: ču Andropovu ob njegovi izvolitvi za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ. Izražamo željo in prepričanje, da se bodo dobri odnosi ter e-nakopravno in koristno sodelovanje med državama še nadalje uspešno razvijali. V odgovoru na vprašanje v zvezi 7. napadi na Jugoslavijo, ki jih je v nekih govorih izrekel predsednik prezidija skupščine LSR Albanije, je Svetislav Vujovič dejal: «Vrsta govorov predsednika prezidija skupščine LSR Albanije v nekaterih albanskih obmejnih mestih, pomeni kontinuiteto znane protijugoslovanske politike Albanije; o kateri smo doslej že večkrat govorili in o morebitnih posledicah te politike smo opozorili tudi v našem demaršu vladi LSR Albanije 20. januarja letos,* je dejal Vujovič, (dd) Enoten nastop Luk severnega Jadrana BENETKE — Štiri pristanišča severnega Jadrana, Benetke, Trst, Koper in Reka, bodo prihodnjo pomlad predstavili v Augsburgu na Bavarskem gospodarskim operaterjem in špediterjem svoje operativne potenciale in prometne kapacitete. Sklep o skupnem nastopu severojadranskih pristanišč je sprejela plenarna skupščina skupnosti »Alpe - Adria*, ki je uresničitev poverila komisiji za prevoze. Včeraj so v Benetkah po obširni razpravi sklenili, da se bodo severno-jadranska pristanišča prvič skupno predstavila v Augsburgu, saj si vsa želijo predvsem privlačiti bavarske gospodarske operaterje, ki se do sedaj vse preveč poslužujejo pristanišč ob Severnem morju. O podrobnem predlogu, ki ga je za to skupno pobudo predložila dežela Veneto so ustanovili posebno tehnično komisijo. Danes se v Beogradu konča zasedanje UNCTAD JE SPORAZUM ŠE MOŽEN? BEOGRAD — Ker tudi dvajset dni zasedanja ni za doščalo, da bi razvite države na 6. UNCTAD v Beogradu odstopile od -svojih trdnih stališč, so morali zasedanje podaljšati še za 24 ur in v tem kratkem času, bodo po skusili poiskati izhodišča za nadaljnje odpravljanje mednarodne gospodarske krize. Delovne skupine, kontaktna skupina na najvišji ravni (vodje delegacij, med katerimi je tudi 30 zunanjih ministrov) in neformalni sestanki so se vrstili drug za drugim in so potekali tudi pozno v noč. Kontaktna skupina, v katero prihajajo predlogi posameznih komisij, ki obravnavajo različne «košare» problemov, se je ponovno sestala včeraj zvečer ob 23. uri. Ponovno so se sestale tudi države članice Skupine 77. Na tej seji so ocenile, da je odločno premalo doseženih sporazumov, še posebej glede na resnost problemov v katerih se je znašlo mednarodno gospodarstvo. Najbolj skrbi ugotovitev, da niso dosegli sporazuma niti na enem področju, ki še najbolj prizadenejo države v razvoju (dolgovi, surovine, protekcionizem) oziroma, da tisto, kar so dosegli ni več od tega, kar že obstaja v mednarodnem gospodarstvu. Skupina 77 bo še naprej vztrajala pri svojem sklepnem dokumentu iz Buenos Ai resa, ki vsebuje najmanj kar te države lahko, oziroma morajo zahtevati od razvitih. Nenazadnje so tudi razviti nekajkrat izjavili, da je ta dokument dobra osnova za oblikovanje sporazuma. Včeraj dopoldan je Lazar Mojsov pripravil posvetovalno srečanje z zunanjimi ministri, ki so se zadnje dni vrnili v Beograd, da bi pospešili delo pri iskanju rešitev iz problemov v katerih se je znašlo zasedanje. Sestanka so se udeležili tudi zunanji ministri ZR Nemčije, Francije in Velike Britanije, vsi pa so ponovno poudarili pomen zasedanja, ki se ne bi smelo končati brez ustreznih sklepov. Ali bodo te besede dovolj spodbudne za delegacije razvitih držav, bo pokazal današnji sklepni dan 6. UNCTAD. Nekateri še v teh nekaj zadnjih urah optimistično menijo, da je vendarle sporazum možno doseči. (zs) Tiskovna konferenca v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve JUGOSLAVIJA ZA USPEŠEN KONEC KEVS Vujovič je govoril tudi o dopustih ameriških vojakov in o albanskih napadih Poljski primas dopotoval v Vatikan Glemp: dialog se plodno nadaljuje Položaj v Dolini Bekaa skrajno nevaren Damask hoče streti Arafatov Al Fatah VATIKAN — V spremstvu nadškofov Poznana, Krakowa, Wroclawa in Opola, škofij, ki jih je na svojem nedavnem obisku v domovini obiskal Papež Janez Pavel H., je včeraj dopotoval na sedemdnevni obisk v Vatikan, oziroma v Italijo, poljski primas, kardinal Jožef Glemp. Uradni razlog za obisk, ki bo nova priložnost za poljski «cerkveni vrh*, je zahvala, ki jo bodo predstavniki poljske duhovščine izrekli papežu za njegovo druga romanje na Poljsko. Na rimskem mednarodnem letališču je kardinala Glempa pričakala cela četa časnikarjev, ki so pričakovali predvsem vesti o resničnem ozadju članka, objavljenega v «L’Osservatore romano» in ki zadeva najnovejši položaj bivšega poljskega sindikalnega voditelja Walese. Na vprašanje, če je Walesa dokončno zapustil poljsko politično sceno, je Glemp odgovoril s polglasnim «ne», medtem ko je za dialog med cerkvijo in država dejal, da se vsekakor nadaljuje. Ob tem je dostavil, da se nič ne spremeni čez noč, kar naenkrat, temveč da vsaka stvar terja časa za svoj razvoj. Česnik ar je je močno zanimala tudi verodostojnost glasov, da so zahodni cerkveni krogi predlagali program finančne pomoči zasebnemu sok tor ju poljskega kmetijstva in da je v načrtu celo ustanovitev posebne cerkvene banke, ki bd ta sredstva upravljala. Glemp je potrdil, da so v teku Ppgajanja za ustanovitev posebnega sklada solidarnosti za kmete, ki naj W ga ustanovila cerkev in da je vlada do tega vprašanja pokazala precejšnjo odprtost. BEJRUT, TUNIS — Položaj v Dolini Bekaa je bil včeraj po srditih nočnih spopadih med borci Al Fataha in uporniškimi silami Abu Muse skrajno napet. Tesen obroč sirskih oklop-nih enot pri Balbeku, kjer imajo Palestinci oporišče in begunsko taborišče zgovorno dokazuje, da je Damask pripravljen tudi s silo uveljaviti svoj predsinočnji ultimat Arafatovim borcem, naj zapustijo Dolino Bekaa. Dobršen del ceste iz Bejruta v Damask že nadzorujejo palestinske uporniške enote. Sirija jih vsestransko podpira tako v orožju kot tudi aktivno v spopadih z alfatahovimi borci. Po delnem umiku iz Doline Bekaa je sedaj glavnina Al Fataha v libanonskem Tripolisu, a tudi tu skušajo uporniki razklati palestinske vrste. Medtem pa se je v Tunisu sestal izvršni komite PLO, ki razpravlja VAL ODPUSTOV V ČILU SANTIAGO DE CHILE — Vodstvo konfederacije delavcev bakra je sporočilo, da so delodajalci odpustili 700 rudarjev, ker so se udeležili stavke, ki je 15. junija zajela rudnik «E1 Salvador*, v kasnejših dneh pa tudi vse največje čilske rudnike bakra. Med tistimi, ki so bili odpuščeni je tudi vodja sindikata rudarjev Rodolfo Se-guel, ki ga je policija v prejšnjih dneh aretirala. Vodstvo sindikata rudarjev zahteva takojšen ponoven sprejem v službo za odpuščene delavce. Ukrepu delodajalcev so sledile demonstracije rudarjev, ki so zajele vsa večja rudarska središča. Pinochetova policija je večkrat posegla, vendar za sedaj še ni znano, če je prišlo do a-retacij. Na sliki (Telefoto AP): protest čilskih rudarjev. o «sirsko - palestinskem sporu*. Odsotnost predstavnikov prosirske in prolibijske komponente v PLO daje slutiti, da na seji ne bodo uspeli premostiti sedanjega razkola v palestinskih vrstah. Bodri jih samo upanje, da se je Saudska Arabija odločno odzvala njihovemu pozivu, naj aktivno posreduje za odpravo sedanjega spora. Med Arafatovimi sodelavci prevladuje prepričanje, da bo treba pred reševanjem spora razčistiti vzroke sirskega obnašanja. Politični opazovalci so prepričani, da je Damask sprožil sedanji zaplet, ker ni imel nadzorstva nad borci Al Fataha v Dolini Bekaa. Ob tem se sama po sebi vsiljuje domneva, da je Sirija pripravljena na pogajanja o umiku svojih čet in so ji bili zato Palestnici na poti. Sodeč po vse večji teži, ki jo dajejo upornikom, daje slutiti, da skušajo obenem dokončno zrušiti Arafatovo vlogo v PLO. 4bu Musa je že napovedal, da bo ustanovil svojo organizacijo in trdi, da Arafata podpira le manjšina v Al Fatahu. O sedanjih palestinskih zapletih so včeraj v Izraelu dali prve analize. Po mnenju telavivskih vojnih strokovnjakov nima «Arafat nobenega upanja na uspeh*. Po njihovem noče Sirija uničiti PLO, le speljati jo hoče na svoj mlin radikalizacije boja proti Izraelu*. V Tel Avivu obenem ugotavljajo, da sedanji zapleti kratkoročno koristijo Izraelcem, v bodoče pa bi lahko prevlada prosirskih in prolibij-skih komponent 'ojačila «terorizem» in napade na Izrael. Prihodnje ure bodo torej odločujoče. Po dosedanjih izjavah so Palestinci v Balbeku pripravljeni umreti do zadnjega človeka, morda pa bodo s posredovanjem Habašijeve ljudske fronte, ki se udeležuje tuniške seje, le dosegli umik brez prelivanja krvi. Dolino Bekaa bi torej imeli prosirski, Tripolis pa Arafatovi Palestinci. Mnogo območij je pod nadzorstvom upornikov Zaskrbljeno poročanje moskovske Pravde o dejavnosti protirežimskih sil v Afganistanu (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Tudi sovjetski tisk priznava, da v Afganistanu ni mimo. Še posebej napeto je menda v pokrajini Kandahar, ki leži ob pakistanski meji. Boji s tamkajšnjimi protirežimskimi silami, ki naj bi imele izdatno «tujo pomoč*, potekajo vsakodnevno, pri čemer naj bi v spopadih sodelovali na strani režima tudi «prostovoljci» ter izdatni odredi ljudske milice. Kaže, da se na afganistanskem bojišču ofenzive izmenjujejo druga za drugo: po zimskem nastopu protivladnih sil, v katerem je bil Kabul praktično nekaj mesecev odrezan od notranjosti dežele, je prišla spomladanska ofenziva vladne vojske, zdaj pa so spet na vrsti nasprotniki marionetnega sovjetskega režima. V Moskvi že nekaj časa ne skrivajo, da je v Afganistanu »vroče*, saj sovjetski tisk pogosto poroča o različnih vojaških operacijah in »čiščenjih terena* pred «kontrarevolu-cionarji* in «banditi», kot sovjetski komentatorji imenujejo nasprotnike Babraka Karmala, vendar Pa že vseskozi molčijo o širši udeležbi sovjetskih čet v teh spopadih, ki so po vsemu sodeč tudi precej krvavi. Tudi v današnjem poročilu Pravde iz Dželala- bada ni niti besedice o aktivnosti tamkajšnjih sovjetskih čet, čeprav je položaj v pokrajini opisan kot skrajno napet in čeprav skorajda nihče ne dvomi, da v operacijah sodelujejo tudi sovjetski vojaki. Vsak za sovjetske bralce, ki v zadnjem času vse pogosteje pišejo na uredništva centralnih listov zaskrbljena pisma, naj bi obveljalo, da je sovjetska vojska na afganistanskih tleh le «za vsak primer*, za slučaj, če bi prišlo do širše »zunanje ofenzive*, drugače pa naj bi se «afganska revolucija* branila sama. Kot prvi Pravda, v tem trenutku v pokrajini Kandahar deluje čez 120 protirežimskih skupin, ki štejejo nekaj tisoč mož. Operirajo baje noč in dan, zaradi česar je zamrl že velik del tamkajšnje gospodarske dejavnosti, ki temelji na kmetijstvu. Da bi bili problemi še večji, je Kandahar žitarica Afganistana, kjer se proizvaja največ pšenice, pomaranč, limon, oljk itd. in kjer ugodno podnebje daje celo dve žetvi letno. Zaradi nenehnih bojev med režimskimi in protirežimskimi silami v zadnjih treh letih je menda že skorajda povsem uničen namakalni sistem v pokrajini, tako da se je kmetijska proizvodnja v okolici Dželalabada zmanjšala za več kot po- lovico. Sovjetski tisk pri tem tudi tokrat vztraja pri trditvah, da največji del težav v pokrajini, kakor tudi v Afganistanu, izhaja iz pakistanskega vmešavanja v afganistanske zadeve in podpore, ki jo tujina daje afganskim protivladnim silam. Pravda pravi, da sovražniki režima nenehno prihajajo čez mejo, da delujejo po navodilih zahodnih inštruktorjev, da so oboroženi z najsodobnejšim orožjem in da se diverzije vrstijo iz dneva v dan. Vse bolj naj bi se v pokrajini stopnjeval tudi teror, pri čemer naj bi bilo še pod posebnim udarom civilno prebivalstvo, ki ga baje «kontrare-volucionarji* na silo hujskajo proti oblastem. Glasilo sovjetske partije pri tem tudi ne skriva, da so še vedno nekatera območja v pokrajini pod kontrolo upornikov. Kritike na račun Pakistana naj bi bile tudi zgovoren znak, da v takšnih pogojih ni moč doseči miru v deželi in da zaradi tega tudi ni mogoč umik čet z afganistanskih tal. V Moskvi sicer neposredno ne komentirajo zadnjih pakistansko - afganistanskih pogajanj v Ženevi, vendar pa je očitno, da ostaja po moskovskem mnenju položaj tako znotraj kot tudi zunaj Afganistana zapleten in nespremenjen. DANILO SLIVNIK Za arečanje med Reaganom in Andropovom NEW YORK — V ameriških poluradnih krogih čedalje bolj vztrajno govorijo o mrzličnih pogajanjih, ki naj bi bila v teku med ameriškim državnim tajnikom Shultzem na eni strani in sovjetskim veleposlanikom Dobrininom na drugi, da bi prišlo do srečanja med predsednikom Reaganom in predsednikom Andropovom. Za sedaj ta pogajanja še niso obrodila nobenih sadov, saj je mednarodni politični položaj tako zapleten, da je kaj malo verjetno, da bi se šefa dveh velesil v kratkem sestala. Kljub temu, da je sovjetski veleposlanik v zadnjem času kar dvanajstkrat obiskal šefa ameriške diplomacije, je bila doslej reakcija sovjetske zveze na potek pogovorov dokaj hladna. Iz ameriških virov poročajo, da je največja ovira za srečanje na vrhu med obema predsednikoma Reaganova oboroževalna politika. Šef Bele hiše bi se namreč hotel pogovarjati s svojim sovjetskim sobesednikom s položaja premoči. Vojno stanje v Gvatemali TEBUCIGALPA — V Srednji Ameriki postaja iz dneva v dan bolj vroče. Prav včeraj je prišla iz Gvatemale vest, da je predsednik republike general Montt proglasil vojno stanje v vsej državi, zaradi česar trenutno v tej srednjeameriški državi ne veljajo demokratične svoboščine. I-stočasno so v Hondurasu sporočili, da je začelo delovati prvo vojaško središče, v katerem se urijo salvadorski vojaki, katerih poglavitna naloga bo borba proti gverilcem. Središče, ki leži nekaj deset kilometrov od hon-duraškega glavnega mesta so postavili s pomočjo ameriške vojske in v njem bodo izurili 2400 salvadorskih vojakov. Francosko v orožje Čadu PARIZ — Francija je zadnje čase poslala ogromne količine orožja čadski vladi Hissena Habreja. Na letališče v N’Djameno je priletelo več težkih tovornih letal, ki so pripeljali več sto ton vojaškega materiala. Francija bi hotela omogočiti sedanji čadski vladi čim uspešnejši nastop proti upornikom, ki se borijo v severnih in vzhodnih območjih Čada in ki jih podpira Libija. Vlada v Tripoliju pa ne gleda ravnodušno na francosko pomoč Habreje-vi vladi. Uradna libijska tiskovna a-gencija JANA je obtožila francosko vlado, da s pošiljanjem orožja in vojaškega materiala v Čad zaostruje položaj in da tvega, da se vplete v vojno, ki za Francijo ne bi bila brez nevarnosti. Letala ZDA nad Sirtskim zalivom WASHINGTON — Glasnik ameriške mornarice je sporočil, da so letala letalonosilke «Eisenhower», ki pluje po Sredozemskem morju, preletela Sirski zaliv. Njihova misija je bila poizvedovalnega značaja. V sredo je libijska tiskovna agencija sporočila, da so ameriška vojna letala prestregla kuvajtsko potniško letalo boeing 707 nedaleč od libijske obale. V žariščih napetosti Piše Pavel Stranj DOMOVINA VUDUJA IN LAKOTE Med svojim nedavnim potovanjem Po Srednji Ameriki je papež Janez Ravel 11. obiskal tudi državo Haiti. Glede na to, da je papež označeval svoje potovanje kot «pastirsko roma nje* in izraz želje, da bi stal ob strani trpečim, je bila postaja na Haitiju nad vse primerna, kajti med vse-uii bednimi državami in deželicami Srednje in Latinske Amerike je Haiti najbednejša in najrevnejša. Haiti je ime države, ki se razteza na zahodni polovici otoka Hispaniola, katerega deli z državo Dominikana. Po površini je malo večja od Slovenije, na njej pa živi skoro pet milijonov prebivalcev, večinoma Črno Poltih potomcev nekdanjih sužnjev in mulatov. Od bližnje Kube jo loči komaj 77 km širok preliv, v družbenem smislu, pa ta dva sosednja otoka Predstavljata živ primer nasprotja. Kuba se je pred Castrovim prihodom na oblast nahajala v podobnih razmerah, v četrtini stoletja pa je pokazala kako se lahko razvija svobodna država. S primerjavo Kube in Haitija se ne misli postavljati Kubo za vzor, kajti tudi Kuba ima svoje Probleme, Haiti pa je nedvomno vzor nerazvoja in izkoriščanja. Resne reportaže in eseji označujejo Haiti za «opustošeno deželo», njen vladajoči razred pa za «pokvarjeno in ignorantsko oligarhijo» in statistike potrjujejo ta mnenja saj ima Haiti celo vrsto nezavidljivih rekordov. To je najrevnejša država Latinske Amerike in ena najrevnejših na svetu. Kot primer naj velja podatek, da 60% prebivalstva glavnega mesta Port-au-Prince in 94% podeželskega prebivalstva živi izpod ravni popolne revščine in se hrani poprečno s tremi obroke hrane tedensko. Če je to poprečje si lahko mislimo, kako se godi revnejšim med revnimi. Poleg tega ima Haiti najvišjo raven umrljivosti na celini, najnižji poprečni osebni dohodek (100 dolarjev letno), in 90% prebivalstva je nepismenega. Domače gospodarstvo sloni pretežno na kmetijstvu, ki daje polovico državnega dohodka, industrija pa le eno sedmino. Ozemlje je zelo hribovito in zato je le v majhni meri pri- merno za kmetijstvo, le 13% površine, in še ta je izredno razdrobljena med nešteto malih posestnikov, ki imajo poprečno manj kot 4 hektarje površine. Zaradi pomanjkanja kapitalov za modernizacijo kmetijske tehnike je človeška energija grobo izkoriščena in usmerjena predvsem v industrijske pridelke, ki omogočajo nek minimalni zaslužek, ker so pač namenjeni za izvoz. Ti pridelki so kava, kakav in sladkorni trs. Pridelek namenjen prehrani je zanemarjen in zato ne zadošča za domače potrebe. Zgodovina otoka je običajna zgodovina antilskih dežel. Kmalu po odkritju je otok bil namenjen za proizvodnjo industrijskih rastlin in na njem se je oblikovala družba organizirana v ta namen. Na vrhu družbene piramide so bili Evropejci (imenovani po domače tveliki belcu), takoj pod njimi »malt belcu (to so bili mešanci belcev in mulatov), nato «osvobojencu, temnopolti potomci sužnjev, in na dnu lestvice še sami sužnji. Življenjske razmere so bile tako neznosne, da so tu izbruhnili prvi protikolonialni upori sužnjev na ameriški celini. Vzpodbudila jih je francoska revolucija, a pridobljena neodvisnost je bila le navidezna: dežela je ostala pod močnim vplivom prej evropskih velesil in danes bližnjih ZDA. ZDA imajo veliko odgovornosti za današnjo bedo na tej polovici otoka. Med leti 1915 in 1934 so ZDA deželo neposredno zasedle, a tudi po odhodu «marincev» je njih vpliv odločujoč. Iz strahu, da bi se na Haitiju pojavila neka nova Kuba, tolerirajo ZDA na oblasti tiranskega predsednika. Država je uradno republika predsedniškega tipa in prejšnji predsednik, Francois Duvalier, »papa Doc*, ki je vladal od leta 1957 do 1971 je pokazal kako pojmuje republiko. Njegov sin Jean-Claude je očetov režim spremenil le v toliko, da je namesto osebne vlade uvedel oblast celega družinskega klana, kar ima še hujše učinke. Že za časa vlade njegovega očeta se je začela emigracija Haitčanov, danes računajo, da jih je v tujini že nad milijon in pol. Zbežali so pred zloglasno tajno policijo Douvalierje-vih, prosluli , jevnimi pridelovalci vina, je postala v zadnjih letih tradicionalna priložnost za srečanje in primerjavo vinskega proizvoda zahodnega Krasa in ie važna še posebno v teh zadnjih letih, ko potekajo priprave za podelitev pri- znanja kontroliranega izvora kraškim vinom. Razstava je poleg tega vesela vaška šagra, obogatena z glasbenimi skupinami. Poleg vin — na razpolago bo 12 vzorcev behh vin in 8 črnih, ki jih je izbrala posebna komisija — bodo številnim gostom, ki vsako leto o-biščejo razstavo, nudili številne gastronomske specialitete, od piščancev in čevapčičev do rib. Novost predstavlja pristnost kioska nekaterih krajevnih čebelarjev, ki bodo razstavljali in prodajali domači med. Program sestavljajo v glavnem god1 be na pihala, ker so te najprimernejše za take manifestacije. Danes bo po otvoritvi, ki bo ob 18. uri, nastopila godba na pihala iz Nabrežine, pozneje pa bodo kulturni program organizirala razna združenja iz občine Ilirska Bistrica, ki je pobratena z občino Devin - Nabrežina. Jutri, 2. julija bo na vrsti nastop godbe na pihala Babiči iz občine Buje, ki so že vrsto let tradicionalni gostje vinske razstave. V nedeljo, 3. julija bo kulturni program otvorila skupina majorettes iz Locate Varesino (Como), ki je ena izmed najboljših istovrstnih italijanskih skupin, saj je na zadnjem državnem prvenstvu v Cantuju dosegla prvo mesto in številna priznanja. Spored se bo začel ob 18.30 in se bo zaključil ob 21. uri z vsakoletno tombolo. V odmoru bo nagrajevanje razstav-ljalcev najboljših vin. Vse tri večere se bo program zaključil s plesom. Tržaška občina obvešča, da je razpisala natečaj za mesto termotehnič-nega in agrarnega strokovnjaka ter kopača. Rok za prijavo prošenj zapade 30. julija. Za morebitne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje, Trg Unita 4. Tomo Vran v Galeriji Tržaške knjigarne Premajhno upoštevanje zahtev prebivalcev zahodnega Krasa Včerajšnje odprtje razstave slikarja Toma Vrana je privabilo v galerijo Tržaške knjigarne lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Slikar se nam je predstavil s ciklusom olj na temo Kosovelovih Integralov.^ Soočenje s Kosovelom je vedno dražljivo, polno poezije a hkrati dramatično. Slikarjevo srečanje «diha yse te elemente» in odpira vrsto vprašanj, ki se obračajo na današnji svet. „ Toma Vrana je včeraj predstavil tržaški kritik Carlo Milic. V svojem po-segu je opozoril na ekspresionistične Prvine, ki označujejo Vranovo slikarstvo, hkrati pa je govoril o novem odnosu, ki ga postmoderna doba ima do tradicije. Tu ne gre več za manife-stativen odklon ampak za obdelavo e-lementov, ki so pomenili osnovo slikarstva pred velikim pohodom nemi-metičnega abstraktnega slikarstva. Tomo Vran v svojih slikah obuja fi-guro ali vsaj obrise, detajle in sence “gure. Njegove barve so jasne, skorajda eksplozivne. Z Miličem lahko re-. mo, da so, kot da rastejo iz globin m se razvijajo v svojevrsten krik, v krak, ki je označeval ekspresionistično Poezijo in torej tudi Kosovelovo. O-hrisi figur, barva kot krik globin se teko brez dvoma naslanjajo na vzdu-sJe iz Kosovelovih Integralov. K te- mu bi dodali, kar je dejal tudi Milic, mediteranski lirizem, ki ga oplaja šum morskih valov. Lirizem postane blaznost neke kaotične civilizacije, ki se izraža tudi v napetih vizualnih učinkih, ki drzno obkoljujejo človeka, ki gleda televizijo ali pa reklamne napise. Spremeniti te barve v bolečino, gledati skozi njihovo luč v preteklost, poiskati v njih človeško, vdahniti v krik poezijo; se zdi, da so to bistveni problemi s katerimi se ukvarja Tomo Vran. Na včerajšnji otvoritvi je nastopil tudi ljubljanski oktet, ki ga vodi I-gor Švara in se predstavil z nekaterimi uglasbitvami Kosovelovih pesmi. • Vsa potrdila o ekonomskem in družinskem stanju so zainteresiranim na razpolago v uradih rajonskih svetov. Čeprav je načrt v splošnem dobro zastavljen, je izredno pomanjkljiv v tistem delu, ki bi moral upoštevati zahteve in potrebe področja, ki ga pokriva rajonski svet za zahodni Kras. S to motivacijo se je večina svetovalcev, ki najbolj neposredno zastopajo interese Kontovela, Proseka in Križa, negativno izrekla o proračunu tržaške občine za leto 1983. Ta precej obsežen dokument sicer obsega tudi načrte o sredstvih, ki jih tržaška občina v naslednjih treh letih misli porabiti za javna dela. In prav pri teh načrtih je delež, ki bi moral odpasti na območje Kontovela, Proseka in Križa skorajda neznaten. Ne samo, tudi med posegi, ki so predvideni je malo takih, ki bi upoštevali potrebe prebivalstva. Večina načrtov in seveda tudi denarja je nekako že predviden^, da bo ščitila in širila «zelene površine», kot so sprehajalne steze ali celo športno rekreacijske oaze, ki pa so prvenstveno namenjene meščanom, ki se za konec tedna ali ob praznikih podajo na Kras. Med drugim, kot so odločno poudarili na zadnji seji rajonskega sveta za zahodni Kras, iz predlogov občinske uprave izhaja, da bi morali nekatera zemljišča šele kupiti. Kako, morda spet z razlaščanjem? Zaenkrat so to samo hipoteze, vendar pa se je predsednik obvezal, da bo nadaljnjemu razvoju pazljivo sledil. Glavna kritika pa je letela na dejstvo, da tudi v tem načrtu ni predvidenih naložb za ureditev kanalizacije v treh vaseh. Nedopustno je, je bilo rečeno, da se s tem tako dolgo odlaša, kajti dogaja se celo, da si domačini ne morejo urediti sanitarij in drugih higienskih naprav, ker enostavno ni odvodnih kanalov. Istočasno pa že potekajo priprave za podrobni regulacijski načrt vseh treh vasi, za Križ je načrt tehnično že izdelan, za Prosek in Kontovel pa predvidevajo, da bo jeseni. Ob izgubi dragega člana BRUNA MICHELAZZIJA izreka prizadetim svojcem občuteno sožalje Slovensko lovsko društvo Furlanije - Julijske krajine (Doberdob*. Ob težki izgubi BRUNA MIKLAVCA izreka odbor sekcije VZPI-ANPI Bar-kovlje globoko sožalje prizadeti družini. MLADA ŠTUDENTKA ŽRTEV HUDE PROMETNE NESREČE Sekcija KPI Marij Matjašič - Miti Barkovlje sočustvuje z družino ;b prerani izgubi tov. Tisoči potnik družbe Aligiulia Letalska družba Aligiulia, ki vzdržuje letalske zveze med Ronkami in Benovo ter nekaterimi drugimi mesti, je prepeljala tisočega potnika. Šlo je te pravnico Gabriello Branco, doma iz naše dežele, a zaposleno v Savoni, i ]e prejela v dar brezplačno vozovnico. Ob tej priložnosti so predstavniki Aligiulie napovedali, da bodo s prihodnjim tednom vzpostavili tudi letalsko vezo med Ronkami in Firencami. Sprejem delegacije borcev iz NDR Predsednik deželnega sveta F-JK Colli je včeraj sprejel delegacijo Zdru-tenja borcev osvobodilnega gibanja Nemške demokratične republike, ki jo Je vodil predsednik Otto Funke. Delegacijo, ki je prišla v Italijo na povabilo Italijanskega združenja bivših eportirancev v nemških taboriščih (ANED), sta spremljala vsedržavni taj-*k združenja Saba in predsednik tukajšnje sekcije Postogna. Med srečanjem je predsednik Colli poudaril pomen obiska, medtem ko Je r unke naglasil obvezo, da se posreduje mladim generacijam duh, ki je pre-eval borce odporniškega gibanja vseh narodov. Pred srečanjem je delegata obiskala Rižarno. Raziskava o varstvu okolja , Te dni je izšla znanstvena publikacija z naslovom «Raziskava za varstvo Kolte», ki jo je izdalo deželno ravnateljstvo za higieno in zdravstvo, k Knjiga obravnava problem osneževanja zraka v deželi Furlaniji - Julijski ajini, raziskavo pa je izvedla skupina znanstvenikov, članov deželnega ko-teneja za boj proti onesnaževanju zraka. Študija ima dva namena: prvič .. ugotoviti najnevarnejše izvire zračnega onesnaževanja v naši deželi, dru-p teli določiti, do kolike mere so ti onesnaževalni elementi škodljivi zdravju, ublikacija torej preučuje vpliv podnebja in onesnaževalne pline, ki jih spu-aJo industrijski obrati. V Ul. Fabio Severo, v višini poslopja št. 63, se je zgodila včeraj kmalu po 13. uri prometna nesreča, v kateri se je huje ranila 24-letna študentka Elena Gobbato iz Ul. Mazzini 26. Vozila se je na vespi, ki jo je njen 20-letni brat Pier Eugenio upravljal proti središču mesta, ko je le ta zbil na zebrastem prehodu 25-letno študentko Adriano Masotti iz videmske pokrajine. Neprevidni voznik se je le lažje ranil in opraskal po telesu, obe študentki pa so sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zaradi udarcev v gla- Nagrajencem «Moje vasi* Otroci s Tržaškega in Goriškega, ki se v nedeljo niso u-deležili nagrajevanja natečaja Moja vas v Špetru, lahko dvigne-' jo diplome in nagrade na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah, na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini in na srednji šoli Ivan Trinko v Gorici (dijaki posameznih šol) ter v slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel (gojenci doma). vo, pretresa možganov in krvavitve iz ušesa je stanje Gobbato ve zaskrbljujoče, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Masottijeva se je najhuje poškodovala po obrazu in čeljusti. Ozdravela bo v 20 dneh. Trčenje pri Štramaru V prometni nesreči na cesti za štra-mar blizu Milj se je včeraj hude ranil 15-letni študent Orlando Bertoc-chi iz Ul. Noghere. Vozil se je na mopedu, ko je iz še nepojasnjenih razlogov prišlo do trčenja z alfo ro meo, ki jo je upravljal 53Jletni Giu-liano Chermaz iz Štramara. Medtem ko je bil voznik avta nepoškodovan se je fant hudo ranil po obrazu in si izbil več zob. Ranil se je tudi v čelo in po vsem telesu. Z rešilcem rdečega križa so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v mesecu dni. Zadnji dan tržaškega velesejma se je mudila pri nas množična delegacija avstrijskih industrijcev, ki se je sestala z vodstvom tukajšnje industrijske zveze in tudi posamičnimi o-peraterji. Razgovarjali so se o možnostih avstrijskih industrijskih pobud v našem mestu oziroma kooperacije avstrijskih podjetij s tržaškimi. BRUNA MIKLAVCA Odbor TPK Sirena izreka iskreno cžalje svojcem ob izgubi člana BRUNA MIKLAVCA Učitelji, starši in otroci osnovne šole «F. S. Finžgar* iz Barkovelj izrekajo globoko sožalje učiteljici Schei-mer ob izgubi očeta Tedija. Zveza partizanov - sekcija Barkovlje izreka družini iskreno sožalje ob izgubi Bruna Michelazzija. Prenehalo je biti plemenito srce naše predrage Amalije Miklavec vd. Renčelj V Miljah .ae prične jutri zvečer mednarodni festival Mladinsko gledališče za zabavo in pouk ljen ^ je že skoraj vse pripra nyc° 20 sprejem desetdnevnega pra g > ki se bo iz bogatega kovčl vJe*«vala mladinskega gledališi K0 P° privlačnih trgih in uličica mi];S? Vred šestimi leti predstavni šča r °bčine in ljudskega gleda budni? Contrada iz Trsta, torej p napo"00 *n organizatorja festival njegov razvoj v evro terni ■ ^leT*te, se je marsikomu zde objpp? rnegalomanska. Dolga vrs je dejstev pa danes dokaz so' , ,so Pobudniki imeli prav in i Predrn^ v ?rno’ ko so izbrali . lišče* SV03ih naporov prav gled qi te mlade in najmlajše, trak ^iška dejavnost, posvečena beseVh' namreo zadobila v zadnj Pietni-v značilnosti pravega dajalSkes}a gibanja, ki se resda p pa s,v avantgardna iskanja, ob te s or raziskuje in vrednoti ve avljičnimi in poetičnimi prvin mi ljudskega gledališča. O le-tem vedo Miljčani veliko, saj vsako leto ustvarjajo z domišljijo in fantazijo izjemen pust. Festival mladinskega gledališča torej idealno in stvarno povezuje vse Miljčane, za katere postaja izdelava lutk in njihova odrska predstavitev tradicija, ki gre iz roda v rod. To je osnovno, pa ne edino gibalo festivala. Tinin Mantegazza, ravnatelj organizacijskega odbora, je v načrtovanju letošnje prireditve še posebno poudaril pomen stika, ki naj bi ga festival ustvaril s šolo in pa priložnost za soočenje med najpomembnejšimi gledališkimi skupinami v Italiji in v Evropi, za katere je otrok v ospredju. Na svoje bodo tako prišli vsi: o troci, šolniki, animatorji, kulturni delavci, gledališčniki. Priložnosti ne bo manjkalo, saj je predvidenih več kot 50 predstav, sedem laboratorijev, tri razstave, 1 debate, filmi, maškarade, improvizacije. Nastopilo bo 30 gledaliških skupin iz Italije in Evrope, med katerimi naj omenimo ljubljansko Lutkovno gledališče in francosko skupino Monestier, dvesto gledališčnikov, v laboratorijih pa bo pod vodstvom strokovnjakov zbirala izkušnje «armada» otrok, operaterjev, anima torjev in šolnikov. V programu letošnjega festivala je poudarek predvsem na dveh oblikah gledališča. Gre za tiste predstave, ki so namenjene na oder, z razliko od onih za bolj «interno», šolsko u-porabo. V slednjih ima glavno besedo lutka, saj je enostavne izdelave, ne zahteva veliko prostora, obenem pa nudi učiteljem veliko možnosti za učinkovit vzgojni pristop in je torej pravi didaktični, pedagoški pripomoček. V laboratorijih bodo poleg lutk izdelovali (in to vedno z odpadnim oziroma «poceni» materialom) tudi glasbila in pa ogromnega možiclja — robota, čigar glavna (ironična) vrednota bo ta, da bo «nekoristen». Šesti Festival mladinskega gledališča v Miljah bo odlična priložnost za zabavo mladih in starih, še posebno pomembna pa se nam zdi želja prirediteljev, da bi posredovali tudi šoli tiste čarobne trenutke, ki jih je u-stvarjalo samo gledališče, a so sedaj vedno bolj dostopne tudi vzgojiteljem. (nf) • Na vrtu Ferdinandea bo od danes do vključno ponedeljka festival komu- nističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije Pratolongo, z Rocola, od Sv. A-lojzija in gradbincev. Festival bodo odprli ob 17. uri. Lahko delo za tatove Sedemsto tisoč lir je plen tatov, ki so predvčerajšnjim ponoči obiskali avtio-servis «Autosandra» v Ul. Fol-latoio 4/1, ki ga vodi 29-letni Mauri-zio Barquier. Dolgoprstneži so najprej preplezali mrežasto ograjo, nato pa so k oknu skladišča prislonili posodo za bencin in se povzpeli skozi okno v notranjost. Tam so odprli blagajno, pobrali denar in hajd — nazaj. Priznati je treba, da se jim tokrat res ni bilo treba potiti. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SEDEŽ Ul. F. Filzi AGENCIJA DOMJO 10, tel. 61-446 Domjo 277, tel. 831131 obvešča spoštovano klientelo, da je danes, 1. julija, stopil v veljavo sledeči urnik: zjutraj: od 8.20 do 13.20 popoldne: od 15.30 do 16. ure Iz Orleka jo bomo pospremili na pokopališče v Sežani danes ob 16. uri. Žalostno vest sporočajo: hčere Stana, Klara in Srečka z družinami, sin Franc z družino, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo. Orlek, Sežana, Trst, 1. 7. 1983 Draga teta Malka o tebi bom vedno imela predrag spomin. Nadja t Zapustil nas je naš dragi Ivan Vatta (Nini) Pogreb bo jutri, 2. julija, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Fmma, hčerki Rosi in Rosan-na, zeta Gianni in Duško, vnuki Tatjana, Mitja, Mojca in Samo, sestri Maria in Giusti-na ter drugo sorodstvo Trst, 1. julija 1983 (Občinsko pogrebno podjetje) Na sedežu KD Ivan Grbec v Skednju je bil v torek čezvse uspešen krstni nastop mešanega pevskega zbora KD Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Marte Werk Volk. Zbor se je izoblikoval šele januarja letos, imel je komaj 25 vaj. Prav res spodbuden začetek! Zanimiv prikaz filmske «fantastike» že čez nekaj dni na tržaškem gradu Mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma nikakor ne sme zamreti. Pod tem geslom je sicer tudi dosedanji organizator, Tržaška le-toviščarska in turistična ustanova, pred meseci polemično odpovedal letošnji tekmovalni filmski prikaz, včeraj dopoldne pa je s svojimi dolgoletnimi sodelavci in soorganizatorji pomembne tržaške kulturne prireditve tisku predstavil alternativne predloge za letošnje poletje. Pobude bodo potekale po dveh vzporednih tirih: 9. in 10. julija bo v tržaškem časnikarskem krožku dnevno srečanje z zgovornim naslovom «Fes-tival jutri*. Gre seveda za filmski festival, ki bi obsegal filme iz širokega področja fantastike, poleg znanstvene fantastike torej tudi srhljivke in filme, ki ne izhajajo iz »otipljive* resnič nosti. Predvsem pa bi festival moral biti prikaz in ne tekmovanje, ker to * v KD VALENTIN VODNIK Dolina ŠAGRA 2. in 3. julija Program: jutri, 2. julija, od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD: nedelja, 3. julija, ob 18. uri kulturni program, od 20.30 dalje ples z ansamblom SUPER GROUP. V galeriji Torkla razstavlja slikar Piero Conestabo. KD VALENTIN VODNIK Dolina vabi danes, 1. julija, ob 20.30 v Torklo na OTVORITEV RAZSTAVE PIERA CONESTABA Umetnika bo predstavil kritik Milko Bambič. povzroča velike težave in tudi ni več za nikogar privlačno. To so seveda le izhodišča za razpravo, na kateri bodo sodelovali organizatorji, strokovnjaki, predvsem pa javni upravitelji in predstavniki političnih sil. Takšnih pobud kot je na primer mednarodni filmski festival si namreč nikakor ne more prevzeti samo direktni organizator ob sodelovanju filmskih krožkov, ker so finančna bremena prevelika. Pomanjkanje zadostnih sredstev je bil med drugim tudi poglavitni razlog, da letos, prvič po dvajsetih letih, ne bo mednarodnega festivala po stari formuli. Posvet organizirata Tržaška letovi-ščarska in turistična ustanova in pa Oddelek za kulturne inštitucije pri tržaški občina, ki je tako že nakazala, da misli v bodoče bolj konkretno pristopiti k raznim pomembnejšim kulturnim pobudam. Na povabilo pa se je že odzvala vrsta vidnih italijanskih strokovnjakov, tu so mišljeni organizatorji večjih festivalov, kritiki in univerzitetni profesorji. S svojimi izkušnjami pa bodo v razpravo posegli tudi tuji strokovnjaki, saj je bila med glavnimi značilnostmi tržaškega festivala prav povezava predvsem z vzhodnoevropskimi kinematografijami in s tistimi, ki zaradi zemljepisnih in tudi kulturnih razdalj niso bile poznane. Iz tako široko zastavljene debate pa, so zagotovili organizatorji, bi morali izziti konkretni predlogi, da bi že naslednje leto festival zaživel v privlačnejši obliki. Toda tudi letos in to že čez nekaj dni bodo ljubitelji te filmske zvrsti, ki si iz leta v leto širi krog privržencev, prišli na svoje. Pa čeprav je mogoče v rahlem nasprotju z dosedanjim izvajanjem, bi celo lahko trdili, da bo občinstvo tokrat s prikazanimi filmi bolj zadovoljno kot na primer lani. Isti dan kot se bo začel mednarodni simpozij bo na dvorišču grada pri Sv. Justu stekel tudi krajši festival. Za izbor je poskrbela «La Cappella Un Piero Conestabo v Torkli Danes zvečer se bo v galeriji Torkla v Dolini predstavil mladi tržaški slikar Piero Conestabo. Razstavo je v okviru šagre organiziralo KD Valentin Vodnik. Piero Conestabo je začel ustvarjati in razstavljati leta 1976 in je danes že močno uveljavljen, ker je ubral popolnoma samosvojo smer; posvetil se je namreč surrealizmu, umetnosti, ki raziskuje svet izven človekove resničnosti. Poleg tega se je usmeril v dela malih mer, ki včasih niso večja od raz glednice, kar je tudi njegova specifična posebnost. Osebne razstave je imel že v Trstu, Milanu, Rimu in Miljah. S skupinskimi razstavami pa je prepotoval večji del Italije in se uspešno uveljavil tudi na tujem. Sodobna kritika ga označuje kot občutljivega umetnika in kot tenkočutnega interpreta vsakdanje resničnosti, ki pa jo seveda dojema na čisto svojstven način. Na otvoritvi razstave bo o avtorju obsežneje spregovoril umetnostni kritik Milko Bambič. (ris) derground* iz Trsta pod pokroviteljstvom Letoviščarske in turistične u-stanove in pa posebnega oddelka tržaške občine. Letos se namreč prirediteljem ni bilo treba ozirati na razne zahteve, ki jih postavlja tekmovanje kot tako. Vendar so vsekakor prišli v poštev samo še nepredvajani filmi: največ bo ameriških, zastopane pa bodo tudi jugoslovanska, češka, italijanska, avstralska in brazilska filmska ustvarjalnost. Ob tem prikazu novitet bo še prireditev, ki je namenjena «resničnim» ljubiteljem. V istih dneh, samo popol dne in v dvorani «Ariston» bodo vrteli stare «fantastične» filme, ki pa bodo za tržaško občinstvo tudi večinoma novi. ŠZ GAJA organizira v Padričah od 2. do 10. julija ŠAGRO Vsak večer ples z ansamblom Taims. Med tednom nogometni turnir 4 proti 4. Vabljeni. Razna obvestila Društvo Ekonomist vabi ekonomiste in študente ekonomije na družabni večer, ki bo danes, 1. julija, ob 19.30 v prostorih krožka Polet. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Igo Gruden in ŠD Sokol priredita od 5. do 15. julija na društvenem igrišču v Nabrežini 10 dni rekreacije za naše najmlajše. MENJALNICA vseh tujih valut 30. 6. 1983 Ameriški dolar 1.500.— Kanadski dolar 1.210.— Švicarski frank 713.— Danska krona 163.— Norveška krona 204 — Švedska krona 195.— Holandski florint 526.— Francoski frank 196.— Belgijski frank 26,— Funt šterling 2.290.— Irski šterling 1.850,— Nemška marka 591,50 Avstrijski šiling 83,70 Portugalski escudo 12.- Pezeta 10.— Jen 5,— Avstralski dolar 1.250.— Drahma 17.— Debeli dinar 15.— Mali dinar 16.50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 1Q - X* 61-446 Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 «Madama iz Teb» C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guerrino Gruber. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Mala dvorana Danes, L, in jutri, 2. julija, mednarodni simpozij: Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Stadion NK Zagreb 12. julija ob 21. uri: «Dire Straits*. Prodaja vstopnic v Ljubljani - Gol-turist, Globtour, blagajna Cankarjevega doma. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Na filozofski fakulteti v Trstu je diplomirala s tezo o tržaških Slovencih FULVIA PREMOLIN Čestita ji Dorian s starši. Včeraj je diplomirala na filozofski fakulteti tržaške univerze FULVIA PREMOLIN Ob tem pomembnem življenjskem dogodku ji iz srca čestitajo mama, papa in sestra Eliana z Borisom. DRAGU ŽERJALU tovarišu iz bivših Mladinskih društev, ki praznuje danes 80. obletnico veliko zdravja in zadovoljstva želita Ito in Grozdana. Šolske vesti Ariston 21.30 «Saranno famosi». A. Parker. Eden 17.30 «Caligola, una storia mai raccontata». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.15 «1 cal-di amori di una minorenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.15 «La nipote». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 od 15.30 «Giochi ba-gnati». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.15 «La Travia-ta». F. Zefirelli. Mignon 16.00 «Lo Squalo*. Aurora 16.30 «Cenerentola». Caoitol 16.30 «11 paradiso puo atten-dere*. Fenice 17.00 «Blanchem un amore proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «La scelta di Sophie*. M. Streep. Moderno Zaprto. Radio 15.30 «1 vizi della čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Serena». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Dalla Cina con furo-re». B. Lee. Giardino pubblico 21.15 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks. Razstave V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Tomo Vran novi ciklus slik na temo Kosovelovih pesmi. V občinski galeriji Torkla v Dolini bo danes ob 20.30 otvoritev razstave Piera Conestaba. Razstava bo odprta do 7. julija. Umik: vsak dan od 17. do 19.30, v soboto in nedeljo ves dan. Včeraj-danes Danes, PETEK, 1. julija BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 24.39 in zatone ob 10.57. Jutri, SOBOTA, 2. julija MARIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,7 stopinje, najnižja 18,2 stopinje, ob 18. uri 20,9 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, veter 8 km na u-ro zahodnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Pracella, Valentina Lenarduzzi, Carlo Cucinot-ta, Elena Semeja, Daniel Giorgesi. UMRLI SO: 77-letni Giovanni Vat-ta, 76-letna Rosa Micetich vd. Ipsa, 85 letni Giovanni Mofferdin, 84-letna Carolina Nemaz vd. Brusi, 62-letni Giuseppe Sanzin, 48-letna Gordana Cota por. Furlan, 72-letni Amilcare Vodooia, 72 letna Olga Pescatori vd. Pagliari, 60-letni Bruno Michelazzi, 63-letna Fulgida Braini, 46 letni Aldo Riccio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Piazza della Borsa 12, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Piazza Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Piazza Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732627, predpraznična od 14. do 21. u:e in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197. Ravnateljstvo državnega trg. tehničnega zavoda žiga Zois z oddelkom za geometre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983-84 vključno do 7. julija 1983. Prav tako se vrši vpisovanje za oddelek za zunanjo trgovino v Gorici. Uradne ure so vsak delavnik od 9. do 12. ure. Znanstveni licej F. Prešeren sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1983-84 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7. julija t.l. Poklicni zavod za industrijo in o-brt Jožef Stefan sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 83-84 vsak dan do vključno 7. julija. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DR. MIRAN DOLHAR — splošni zdravnik — obvešča, da lahko ponovno sprejema nove paciente v okviru bolniške blagajne. Sprejema v ambulanti v Ul. Molino a Vento 72 vsak dan od 10.30 do 12.30, ob ponedeljkih tudi od 18.30 do 19.30. Telefon 755:666. DELAVEC tvrdke Fiat proda fiat uno 980 kubič. cm doba štiri mesece po ugodni ceni. Telefon 040/229224. PRODAM novo prikolico za goldoni stroje po ugodni ceni. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/228813. ZLATO SPONKO (drag spomin) sem izgubila v nedeljo zvečer na šagn v Boljuncu. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/ 226229. VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanislav Gruden Samatorca 6. NA VOLIŠČU v Trebčah je v ponedeljek nekdo izgubil kolek (vrednost 20.000 lir). Lastnik naj se javi v šoli pri slugi Mariu. 17- LETNO dekle išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 040/412543. JADRALNI klub Čupa išče reditelja za društveni sedež proti plačilu za obdobje od danes, 1. julija do 15; septembra v tedenskih presledkih. Za informacije telefonirati na št. 040/225478 od 18.30 do 20. ure. PRODAM v bližini Čampo Marzio majhno popolnoma obnovljeno stanovanje s centralnim ogrevanjem. Telefon 040/410372. SPOROČAMO, da je odprta lekarna kozmetika pri mejnem prehodu Fernetiči (zraven urada ACI). Telefon 040/212733. 18- LETNO dekle z znanjem strojepisja in pisarniškega dela išče službo. Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/220600. PRODAM skoraj novo zakonsko spalnico po ugodni ceni. .Telefonirati po 20. uri na št. 040/227372. PRODAM šotor za štiri osebe. Telefon 040/299457. KROJAČNICA Košuta. Drevored D’ Annunzio 11; razprodaja svileno, laneno in bombažno blago za poletne obleke, hlače in kostime, ki jih izdeluje po meri. GUMIJASTI čoln callegari m 3,250 motor Johnson 25 KS, z opremo zelo malo rabljen ugodno prodam. Telefon 0481/20109. UHANI in ogrlice v modnih barvah po zmernih cenah. Kozmetika 90 -Opčine. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanislav Novak Križpot 122. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Dolini št. 161 Pe-pi Žerjal. Toči belo in črno vino. PRODAM vespo piaggio 50 v dobrem stanju. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/226113 ali pa cel dan na št. 228547. ODDAM v najem na vzhodnem Krasu enosobno stanovanje za krajšo dobo. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Stanovanje». PRODAJAM jadrnico ZEF, 3,80 m j dolžine, s pomožnim motorjem. Telefonirati ob večernih urah na ; štev. 040/212769. Operetni festival na startu Dirigent Guerrino Gruber Jutri zvečer, s premiersko predstavo Lombardijeve operete «Mada-ma iz Teto, starta štirinajsti ciklus tržaškega poletnega operetnega festivala. Poleg Lombardijeve operete, ki bo tokrat prvič na repertoarju, bosta uprizorjeni še «čardaška princesa» in «Viktorija in njen huzar*, «Čardaška princesa* kot ponovitev uspešnice iz lanske sezone, «Viktorija in njen huzar* pa kot druga absolutna novost festivala. Vse tri operete sodijo med najboljša dela v tej gledališki zvrsti in bodo nedvomno privabile v gledališče Verdi številne gledalce, zlasti iz vrst starejših ljubiteljev tega žanra, ki doživlja prav v Trstu svojo renesanso. Opereto «Madama iz Teb* bo dirigiral domači Verdijev dirigent Guerrino Gruber, ki se je uveljavil že v prejšnjih sezonah. Režisersko je predstavo pripravila Vera Bertinetti, tudi že stari gost tržaškega festivala. S popevkarskih odrov Miguel Bose novo «božanstvo» Miguel Bose — zaposlen kot svobod-111 umetnik — pevec. Torej specializirani delavec. In dodal bi še: odlični specializirani delavec, ki bi ga bil npr. Agnelli v svojih obratih Fiata nadvse vesel (seveda kot mehanika). V kaj ^ se je kot pevec Bose specializiral? v Pesmih za najmlajše, za publiko, v glavnem žensko, od desetega pa tja . dvajsetega leta. In kot priden iz-VaJalec svojega poklica, mora iz te Publike iztržiti čim več odobravanj, sicer ne bi bil uspešen; to pa tako, 03 »j publiki, ki mu jo je določil njegov delodajalec — industrija plošč, P^iuja točno to, kar si le-ta želi. Njegova prva »zmagovita karta* je njegova vitka, športna in očarljiva zu-anjost, nato pa Bose seveda igra na ^Prn, melodičnih, zelo lahkotnih glas-motivih ter enostavnih, v glav-,ern zdo plitvih, a ne neumnih tekstih, J®1- se seveda prepleta res že lju-v^n, njegovo vodilno misel pa lahko trnem kar v eno frazo iz ene od nje-govih pesmi, ki pravi nekako takole: 5>*no mladi, smo močni, smo bogovi, r®”jtam tvoji mladosti, saj boš sep-mbra slavil le dvajset let!* In tej turi^* °bliki njegovega dela mora dl žrtvovati svojo inteligenco, saj se z izjavami kot: »Vam ne po-j?? (drage punčke op. ur.), kakšne hi K®? ta trenutek prevevajo, ker bil sicer preveč opolzek (dobesed-ani *osc?no:>)- Potem pa seveda velik Plavž in piskanje prisotne mlade pu-Uke. Verjamem pa, da je Bose iz-r®dno inteligenten fant, sicer ne bi ta-zelo dobro, praktično brezhibno iz-JpJAl skoraj dveurni program na Graji sv. Justa, kjer je pred dvatisoč-r ,vo Publiko seveda pel, pa tudi ple-h; i ^ zyIial. trikrat preoblekel in še lahko naštevali. iz navedenih razlogov ne bi in njegov tržaški nastop na „ ®au sv. Justa kritiziral, obratno, (ka-x ^ vse hvale vreden, «krivci» so i 56 ^do veriame v krivce?), p« .seveda drugje. Torej Bosž kot do-\vnrv, i^Pevkar, ki je s svojim «sho-um» zelo navdušil prisotno publiko okviru kakšna razlika med blem m1.Battiat°m!). Sicer pa je pro-izJS "i je to navdušenje zdravo ali eQno negativno, ko pa je celo sam Bose med izvajanjem rekel, da so on in njegove pesmi za najmlajše prava ideologija, kar se je seveda tudi izkazalo na koncertu in kar tudi dokazujejo številni »Bose clubi* razpršeni po vsej Evropi. Izredno važno besedo ima pri Bose-ju zunanja koreografija, torej oder z njim, »božanstvom*, in z njegovimi sedmimi glasbeniki, ki ga razsvetljujejo najbolj modemi vrtljivi žarometi, od tega odra pa se kot magični sen ■razpirajo motivi navsezadnje zelo prijetnih pesmi, kot so npr. »Olimpic ga-mes», stara »Ti amero* ali pa najnovejša »Bravi ragazzi*, torej inteligentno režirane igre med starimi melodičnimi in «disco» motivi ter novejšimi rock pesmimi. DUŠAN JELINČIČ Razstave julija-avgusta v Cankarjevem domu OD 8. DO 17. JULIJA — II. preddverje: jubilejna fotografska razstava kluba Diana v sodelovanju z Mednarodno zvezo za fotolov (IFWP). OD 1. DO 24. JULIJA — I. preddverje: razstava slik češkega slikarja in grafika Jirija An-derleja, v sodelovanju z Mladinsko knjigo. DO 24. AVGUSTA — Sprejemna dvorana — 15. mednarodni grafični bienale: razstava jugoslovanskih nagrajencev dosedanjih bienalov in razstava reproduktivnih kipov (multiplov) vrste uglednih domačih in tujih kiparjev. OD 28. JULIJA DO 4. AVGUSTA — I. preddverje: Nova ameriška in evropska risba, v sodelovanju z Obalnimi galerijami. Vstop prost. Razstave so odprte: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure; ob sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure. Vhod s Prešernove ceste. Iz umetnostnih galerij Kraljeve akvarelne marine kluba0 v'U Tržaškega pomorskega akvn jTena> da bi razstavil svoje se iJele. 'n Ampere v Barkovljah, od*„„,nas znani akvarelist Atilij Kralj dvorn Z razslavo številnih listov v štva t l domače0a kulturnega dru-ki tp 1 °^Tat je presenetil z motiviko, to je V cete(> iz okolja prirediteljev, na **?*• v modrini našega morja, Pestre** režejo peneče se valove s ... športne jadrnice, opremljene da. ln>Vllimi iddri balonskega izgle-sanosta b' š.e bolie Podčrtal njih pi-nimi č ie. obarval s fosjorescent-nieP arvomi, da se dozdevajo jadr-lučjo °l obbte z zaslepljujočo sončno naši Jl0Ve. Kraljeve stvaritve so v po umetnosti novost tako nam u . ! kot po uporabi barv in daj Kralja, ki smo ga dose- k°t ojkot pokrajinarja, tudi tebnifci \Čnega rnarinista, posebno v Preprjs. ternPere. v njej namreč uspe evalno podati valovitost raz- penjenega morja in razgibanost oblakov, da kar občutimo slani morski veter, kako uhaja iz krhkosti listov. Strokovni postopki razne širine čopi čev in gostejša tempera barva mu omogočajo podati pršičasto peno od vetra bičanih valov. Oster opazovalec, kot je v svojem tehničnem poklici, gradbenega načrtovalca, ponazarja plovila v vsej resničnosti glavnih podrobnosti. Zelo pa poživljajo celotni prikaz te Kraljeve najnovejše motivike, ki se v mnogem razlikuje od del z nedavne razstave v Šked nju, vložki listov z razgledi obalnih lepot od Devinskega zaliva do onega s plovili natrpane tržaške Sacchetie. Povsod pa izstopa za slikarja tako značilno podajanje človekove prisotnosti, ki se kaže v raznolikosti urba nističnih razgledov od črpalne naprave pri Brojnici, stavbe z odsevi lepote Miramarskega gradu, pa tja do tradicionalnega starega tržaškega svetilnika. MILKO BAMBIČ radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAMO Prvi kanal 10.15 Kinematografski program 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Trije vnuki in majordom - TV film 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Velike reke - Donava 14.50 Posebni oddelek Most Wanted 15.40 Šolska vzgoja: Zgodovina 16.10 Risanka 16.30 Objektiv na . . . 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Čudovit cirkus morja 17.30 Tarzanovo zmagoslavje - film 18.50 Check - up 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Tam - Tam Aktualnosti dnevnika 1 21.25 «Stavisky il grande truffato-re» - film 22.25 Dnevnik 22.30 «Stavisky il grande truffatore* 2. del filma 23.20 Šolska vzgoja 24.00 Dnevnik 1 - Nočne vesti Vremenske razmere 00.05 Universiada 83 Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 - 15.00 Tandem 15.00 - 18.00 Tenis: Mednarodni turnir 17.30 Dnevnik 2 - Flash 18.00 Čebelica Maja - risanka 18.25 Risanka 18.40 Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 18.50 Mangimania - oddaja o prehrani - Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 20.30 «11 nocciolo della questione* -zadnji del TV nadalj. 21.40 Denvnik 2 - Dosje 22.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.40 Domino - televizijska priredba Tretji kanal 10.15 Kinematografski program 19.00 Dnevnik 3 19.35 Mystfest 83 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Zadnja Aliče 21.45 Dnevnik 3 22.20 Sto mest Italije 23.35 Koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Jazz na ekranu 18.50 Tarzan - risanka 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Rockfordovi dosjeji - ameriška nanizanka 20.50 Zrcalo tedna 21.20 Nočni kino: Jamstvo eno leto -vzhodnonemški film 22.40 TV dnevnik H Koper 14.00 - 17.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini 18.00 Obiskovalci - serijski film 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Dossier našega časa 20.45 Poljski film med resničnostjo in sanjami: Soba s pogledom na morje - film 22.15 TVD - Danes 22.25 Turistični atlas 22.40 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 15.50 Videostrani 16.00 Poletno popoldne 18.00 Poročila 18.15 Glasbena stopnica 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnenvik 20.00 Rockfordovi dosjeji - ameriška nadaljevanka 21.00 Mateja, zabavno ZASEBNE CANALE 5 8.30 Dober dan, Italija 9.00 Aliče - TV film 10.00 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Dan za dnem - TV film 11.30 Rubrike 12.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 12.30 Help! - glasbene igre 13.00 Kosilo je pripravljeno, nagradno tekmovanje 13.30 Steze - TV roman 14.30 «La locanda della sesta felici-ta» - film 16.30 Dan za dnem - TV film 17.00 Enos - TV film 18.00 «La piccola grande Neil* TV film 18.30 Popcom - glasbena oddaja 19.00 Vsi domov - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Arabesque - TV film 21.25 «La časa di bambu* - film 23.25 Šport: Golf - veslanje 0.25 Nočni film TVR - RETE OUATTRO 8.30 Ciao, ciao 9.30 Risanka 10.15 »Nostra signora di Fatima* film 12.00 Ljubezen na podstrešju TV film 12.30 Otroci zdravnika Jamisona TV film 13.00 Boj za življenje - TV film 14.00 Agua viva - novela 14.45 Prihaja zaročenec - film 16.30 Ciao, ciao 18.00 Risanka 18.30 «Quella časa nella prateria* TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 21.30 »Palio che passione* 22.30 Mesto angelov - TV film ITALIA 1 - TELE VENEZIA 8.30 Risanke 9.30 Nemima mladost - ponovitev 10.00 «Estasi d’amore» - film 12.00 Get Smart - TV film 12.30 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Bim, bum, bam 14.00 Nemirna mladost - TV novela 14.30 «Un’arma in časa* - film 16.25 Bim, bum, bam 18.00 «La grande vallata* - TV film 19.00 »La donna bionica* - TV film 20.00 Vojak Benjamin - TV film 20.30 »Tempo di vivere* film 22.55 Samurai - TV film POSTAJE 23.50 «L’esperimento del dottor K.» 1.30 Curro Jimenez - TV film TELEOUATTRO Od 8.30 Neposredna povezava s programi Italia 1 (glej program te zasebne televizijske mreže) 19.00 Dogodki in odmevi TELEPADOVA 10.00 Magician - TV film 11.00 Legenda Toma Dooleya - film 12.30 Risanka 14.00 Laura - TV film 14.30 Monjiro - TV film 15.30 in 17.00 Risanka 20.30 »Tripla eco* - film 22.00 Zadnji dokaz - TV film 24.00 «11 manichino assassino* - film TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Risanka 8.20 Amos Burke - TV film 9.30 Posebni agent - TV film 10.30 Risanka 11.30 Kam greš Bronson - TV film 12.30 Horoskop 12.40 »Polvere di stelle* - TV film 13.30 Risanka 14.00 Rojaki iz Hogana - TV film 15.00 Furia - TV film 16.00 Kinospored 16.30 Posebni agent - TV film 17.30 Risanka 18.30 Honey West - TV film 20.00 «Sempre tre, sempre infallibili* TV film 21.00 »Spiaggia rossa* - film 23.00 Stara Amerika - film 0.30 Horoskop 0.40 »Senso di colpa* - film 1.50 «L’uomo dal pennello d’oro» film 3.10 Posebni agent - TV film 4.00 Film 5.30 «1 cavalieri di Re Artu* TV film TELEFRIULI 12.20 Risanka 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hibillies - TV film 13.30 Tudi bogataši jočejo - film 13.55 «La donna del destino* - film 15.30 Lovec - TV film 16.30 Glasba Ifi RO Ricanka 18^55 The Beverly Hibillies - TV film 19.25 TV dnevnik 20.00 Čas obrtništva 20.30 Lovec - TV film 21.30 Družina Stoddard - film 23.00 TV dnevnik 23.25 Kostanji so dobri - film RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi; Beležka; 12.00 «Ena bolha me grize*; 13.20 Naša gruda; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar: »Izza kongresa*; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.00 Ivan Trin-ko ob 120-letnici rojstva; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Izletniki; 8.50 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 10.35 La girandola; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Govorimo danes; 14.32 Kultura in umetnost; 15.45 Pesem tedna; 16.15 La Vera Romagna; 16.32 Glasba; 16.55 Izletnik; 17.00 - 19.32 Glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved in Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in televizijskih programov; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 18.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz zbori; 14.35 Glasbene želje; 15.30 Danes z nami; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o____ RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 16.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.00 Pesmi spominov; 12.03 Ulica Asiago tenda; 13.15 Vikend; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Šolska vzgoja; 15.00 Homo sapiens; 16.00 II paginone; 17.25 Globetrotter; 18.00 Lov na heroja; 18.27 Glasbena zabava; 19.10 Svet motorjev; 19.25 Radio 2 - jazz 83; 20.00 Le perle malate; 21.00 Dirigent Giannandrea Gavezzani; 22.40 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 10.30 Luna na vlaku; 12.48 Hit Parade; 13.41 Sound-Track; 15.00 Zgodovina Italije in o-kolice; 16.32 Zakaj se ne pogovorimo zopet o tem; 17.32 Odprti popoldan; 19.50 Okno na glasbo; 21.00 Dež zvezd; 22.50 Klavir v noči. RADIO OPČINE 11.35 Obvestila; 20.30 Lahko noč želi ... (pravljica). LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, 22.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici; 8.05 Za šolarje; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Iz naših krajev iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 «Bajke o Gorjancih*; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela .. .; 20.00 Slovenski solisti in ansambli; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. Manj otrok v osnovnih šolah zaradi nazadovanja števila rojstev Razrede italijanskih šol ponekod že zapirajo - V prihodnjih letih bo zaskrbljujoče tudi na nekaterih slovenskih šolah Tudi v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem kot v italijanskih bo letos manj otrok. To izhaja iz podatkov, ki smo jih včeraj dobili na didaktičnih ravnateljstvih v Gorici in v Doberdobu. Včeraj se je namreč zaključilo vpisovanje v o-snovne šole. Seveda pa je vpis v te šole možen še tja do 15. septembra, ko se bo pričelo novo šolsko leto 1983-84. Na slovenskih šolah sicer niso doslej zaprli nobenega raz GORIŠKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Gorica, Ul. Brolo vpisanih 85, v 1. raz. 15 Gorica, Ul. V. Vene to 62 8 Štandrež » 60 11 Podgora » 14 1 Pevma 25 » 2 Števerjan » 57 8 Plešivo » 10 2 SKUPAJ 313 48 zlasti če vemo, da je število učencev do konca sedemdesetih let stal no naraščalo in je pričelo padati šele pred dvema letoma. Seveda vpliva na ta padec manj vpisanih v prve razrede, kar se je zgodilo že lani in kar se bo zgodilo, če upoštevamo število otrok, ki so vpisani v otroške vrtce, še bolj v prihodnjih letih. Vpisanih v prve razrede je sicer letos le nekaj manj kot lani, vendar moramo vedeti da številni razredi zapuščajo šolo, vanjo pa se vpiše sorazmerno malo o-trok. Zaradi tega se bo morda bralcu zdelo čisto normalno, da imamo letos v prvih razredih dva otroka manj kot lani. Vedeti pa je treba da je bilo že lani veliko manj otrok kot v prejšnjih letih. Zgodilo se je tudi, da je nekaj staršev, tako slovenskih kot iz narodnostno mešanih zakonov dalo svoje otroke, ki so tri leta obiskovali slovenske vrtce, v italijansko osnov no šolo. Zakaj? Vpliva morda tudi na to sedanji položaj ob meji in nimajo nekateri starši več zaupanja v potrebo, da bi njih otroci znali slovensko pisati in brati? Kakšni so številčni podatki o dosedanjem vpisu v silovenske šole nam kaže razpredelnica. Naša ugotovitev je ena sama. Naše družine imajo manj otrok. Zaradi tega prihaja v naše vrtce in v naše šole manj šolarjev. Pojav je čisto podoben vsej Italiji, vendar je za našo narodnostno manjšino ta pojav vsekakor zaskrbljujoč in tudi nevaren. PODGORSKA TOVARNA SPET NA PREPIHU Za delavce podgorske tekstilne tovarne ni miru. Upali so že, da bo družba Burgi - Moltrasio pričela kma lu, z izdatno pomočjo deželne družbe Friulia, z modernizacijo tovarne, v kateri bi našlo zaposlitev le nekaj sto ljudi, a pa so se stvari spet zataknile. Včeraj predvidenega sestanka na deželi med deželnim odbornikom Manzonom, delodajalci in sindikati ni bilo. Vest o odložitvi sestanka je sindikalistom sporočil v sredo odbornik Manzon. Sindikalisti so bili pri njem zaradi drugega vprašanja, t.j. tovarne SN1A v Zdravščini. V tej tovarni je bilo do nedavnega zaposlenih 220 delavcev, v glavnem žensk, delno iz Spodnje Furlanije. Tovarna je v krizi in dežela obljublja, da bo priskočila na pomoč novemu podjetniku, ki pa bo zaposlil le 80 delavcev. Na tem sestanku, tako so nam včeraj v Gorici povedali načelniki sindikata tekstilcev, je odbornik za industrijo povedal, da je treba ponovno preučiti vse predračune, ki so že bili napravljeni za podgorsko tovarno, da ne- katere ocene nepremičnin in strojev najbrž ne odgovarjajo več, da je denar danes krvavo potreben tudi v drugih krajih dežele, ker za razliko od časa pred leti, ko je bila kriza samo pri nas, so sedaj v krizi številna podjetja v deželi. Zaradi tega je odbornik odložil za včeraj napovedani sestanek. O vsej problematiki naj bi odločal novi deželni odbor. To pa naj bi se najbrž zgodilo šele čez nekaj mesecev. Ni znano kaj je botrovalo tej odločitvi odbornika za industrijo. Trije avtobusi polni delavcev namenjeni v Trst so včeraj dopoldne blokirali promet na Korzu ltalia pred palačo pokrajinske uprave. Sindikalisti so se sestali s predsednikom Cum-peto, ki je na deželi skušal izvedeti kako stoje dejansko stvari. V soboto bo v Gorici sestanek med zastopniki pokrajine, družbe Friulia in goriške občine. Sinoči so delavci podgorske predilnice prišli tudi na sejo občinskega sveta in tam izpovedali svoj protest zaradi takega zavlačevanja. DOBERDOBSKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Doberdob vpisanih 71, v 1. raz. 11 Jami je-Dol Ronke Sovoduje Rupa Vrh SKUPAJ 25 17 47 25 17 202 reda kot se je zgodilo tako v prejšnjih letih kot v še večji meri letos v italijanskih šolah v Gorici in v vsej pokrajini. V Gorici so eno šolo, tisto v Ulici Marconi, celo ukinili s tem, da so blokirali vpis v prvi razred in so tako starši vpisali svoje otroke v sosedno šolo v Kapucinski ulici. Sicer pa je v italijanskih šolah položaj še hujši kot v slovenskih in se bo zaostril v prihodnjih letih, tako da bodo morali zapreti še marsikak razred in marši katero šolo. Če pogledamo na slovenske šole na Goriškem v celoti bomo imeli v prihodnjem šolskem letu 515 učencev. Lani smo jih imeli 549, torej 34 več. Padec je zelo občuten, še Karabinjerji so ga zasačili pri Koprivnem V spopadu ubit ropar banke v Fari Tragično se je končal včerajšnji rop v posojilnici v Fari. Ropar, 42-letni Romano Sansevero iz Krmina, Ul. Udiine 4, je bil ubit med begom, na državni cesti št. 56 pri Koprivnem, plen, nekaj nad 13 milijonov lir zasežen in že vrnjen bančnemu zavodu. Dogodek, ki se je pripetil v nekaj kratkih minutah, med 12.10, ko je Romano Sansevero z zakrinkanim obra- zom in s pištolo v raki vstopal v prostore posojilnice v Fari, do 12.25, ko je s prestreljeno glavo in hrbtom obtičal v obcestnem jarku pri Koprivnem, je močno odjeknil na Goriškem. Gre namreč za prvi takšen dogodek s tragičnim kancem. Oddahnili pa si bodo najbrž tudi preiskovalci. Sansevero je bil menda tako ali drugače vpleten vsaj v nekaj od številnih bančnih ropov, ki smo jih v zadnjem času zabeležili na Goriškem. (Vileš, Rornans, Gradišče, Romke, Fara). Menda razpolagajo z zadostnimi elementi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je Sansevero zagrešil tudi zadnji rop, to je 13. junija, zmeraj v posojilnici v Fari, ko je pod grožnjo orožja odnesel 19 milijonov lir. Včeraj pa mu je spodletelo. Rdeči alfa sud — s takim vozilom naj bi se odpeljal samotni ropar tudi zadnjič — s katerim se je v naglici oddaljil proti šlovrencu, je blizu tega kraja prestregla obhodnica orožnikov. Nevarnost je takoj zavohal Šestnajst ansamblov na festivalu v Steverjanu Šestnajst ansamblov narodnozabavne glasbe bo sodelovalo na letošnjem, trinajstem festivalu v Steverjanu, ki ga prirejata ansambel «L. Hlede* in SKPD «F. B. Sedej*, pod pokroviteljstvom občinske uprave. Festival se bo pričel jutri, ob 21. uri, finalni del pa bo na sporedu v nedeljo, ob 17. uri. Največ ansamblov se je javilo iz Slovenije (13), iz zamejstva so udeležbo napovedali tri ansambli. Letos na prireditvi, ki vsako leto znova privablja množico ljubiteljev te zvrsti glas be, ne bo Korošcev. neške Slovenije in rLojze Furlan» iz Zgonika. Tudi letos bo na prireditvi napovedoval Marjan Šneberger, dol goletni sodelavec festivala. Prireditelji bodo letošnji festival o-bogatili še z razstavo likovnih del domačih umetnikov. Odprli jo bodo jutri, ob 19. uri. Spomenik Janku Premrlu-Vojku Vsak ansambel se bo v soboto zvečer predstavil z dvema izvirnima skladbama. Ocenjevalna komisija bo za nastop v finalnem delu izbrala deset ansamblov. Udeležbo na tradicionalni prireditvi so napovedali sledeči ansambli: *Me dijski odmev* iz Zagorja ob Savi, rRajmund Obermajer* iz Ljubljane, rFranci Zeme* iz Vojnika, « Miran Mravlje» iz Žirov, cDolenjski fantje* iz Gumberka, tSlovenskogoriški kvintet* iz Vidma ob Ščavnici, «Rogaški instrumentalni kvintet* iz Rogaške Slatine, «Fantje z vseh vetrov* iz Novega mesta, »Vito Muženič* iz Ljubljane, rBratje Krt* iz Stranj, «Zabav ni orkester* iz Renč, «Tine Stare* iz Domžal, *Podkrajški fantje* iz Titove ga Velenja. Zamejstvo predstavljajo -Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «The Blues thers*. J. Belushi, D. Aykroyd. . VITTORIA 17.45-22.00 »I vizi era#* di mia moglie*. Prepovedan mlad1" ni pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «007 dali* Russia con amore*. PRINCIPE 18.00—22.00 «11 bersagli^ Nova Gorica j in okolica j SOČA 19.00-21.00 »Neubogljivost*. > talijanska drama. 1 SVOBODA 19.00 «Pazi se Cleopatf? ) Wong». 21.30 «Hotel ljubezni na v j rolskem*. Erotična komedija. , DESKLE 20.30 «Projekt umor*. AH*8 i riški vohunski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČlj. ! S. Antonio, Ul. Romana, tel. 404-9* Razmišljanja staršev in dijakov Nad 200.000 lir za šolske knjige Je zajamčena pravica do študija? Za večino dijakov se je komaj zaključilo šolsko leto, za njimi so knjige, naloge, ocene in zadnji majski na-P°r. da so popravili kak «cvek» in se v. zadnjem trenutku izognili popravam izpitom, čeprav so vmes še počitnice, pa gre misel na prihodnje solsko leto. Predvsem je v tem času aktualna nabava knjig in učbenikov. šole so že objavile sezname učbenikov za prihodnje šolsko leto, ki si jih bodo morali dijaki čimprej nabaviti. To iz dveh razlogov: prvič, se izognejo dolgemu čakanju zara-. velikega števila naročil tik pred začetkom šolskega leta, drugič pa, da se zaščitijo pred nevarnostjo poviška b®0 v zadnjem trenutku, kar je pri založbah precej pogost italijanskih ' Pojav. Vsako leto se glede nabave šolskih ™3!g postavljajo vprašanja cen, na-ave nekaterih učbenikov, ki se tež-0 dobijo v prodaji, zamenjave do-ajamh tekstov. Poleg tega je za slo-CTiske šole zelo pereče tudi vprašaje razpoložljivosti primernih šolskih tem® V si°venščini. Zaradi tega smo m vprašanjem odmerili tokrat ne kaj več prostora. osebe j objavljamo sezname šolskih , za prve razrede vseh štirih slo-enskih višjih srednjih šol. Izbrali mo prve razrede, ker je prav ob vpi-.v novo šolo strošek za učbenike medtem ko v naslednjih raz-Jr~r dijaki uporabljajo v precejšnji .j} 1?^e knjige (predvsem velja ta n?°^°Vi^v za slovarje, ki so daleč Jaražji med šolskimi knjigami). Iz podatkov, ki smo jih zbrali izhaja, da je začetni strošek za knjige ob vpisu na slovensko višjo srednjo šolo okrog 200-250 tisoč lir. Gre gotovo za izdaten strošek, ki skupaj z vsemi ostalimi stroški za šolanje postavlja pod velik vprašaj ustavno določilo, po katerem je vsakomur zajamčena pravica do študija. V tolažbo naj nam bo le to, da stanejo na slovenskih šolah učbeniki skupno precej manj kot na odgovarjajočih italijanskih šolah, kjer v nekaterih primerih strošek za knjige dosega (vključeno z atlasi in slovarji) tudi do 100 tisoč lir več kot v slovenskih šolah. Kje tiči vzrok za tako naraščanje cen šolskih knjig, ki so vsako leto dražje za približno 20 odstotkov? Podražitev lahko le delno opravičijo podražitve papirja in ostalih proizvodnih stroškov. Marsikdaj je šolsko tržišče vir špekulacij in mastnih zaslužkov za plejado založb, ki so si razdelile tržišče, ne da bi medsebojna konkurenca povzročila znižanje cen. Nasprotno se dogaja, da prav zaradi konkurence založbe izdajajo stare učbenike v novi preobleki, t.j. da z minimalnimi vsebinskimi spremembami predstavijo kot novost knjigo, ki je bila že prej v prodaji, ponavadi po precej nižji ceni. To se dogaja ne samo pri znanstvenih predmetih, kjer je naravno, da z razvojem posameznih znanstvenih vej učbeniki hitreje zastarevajo, ampak tudi pri drugih predmetih. Tem nebrzdanim špekulacijam založb so se skušale šole v zadnjih letih upreti. Že samo ministrstvo za šolstvo je izdalo okrožnico, v kateri poziva šolnike naj bodo oprezni pri izbiri učbenikov in naj raje izbirajo cenejše izdaje, ki so lahko prav tako {»polne in kakovostne. Ta nasvet ni vedno zalegel, čeprav se ponekod pozna večja pozornost na ekonomski učinek, ki ga ima izbira učbenikov. Večja občutljivost za vprašanje cen se čuti na splošno na slovenskih šolah, kjer smo lahko ugotovili, da je strošek za nabavo knjig precej manjši kot na italijanskih. Gre sicer upoštevati, da so slovenske knjige v veliki večini primerov cenejše kot italijanske. Toda tudi pri tistih predmetih, kjer pridejo izključno ali pretežno v poštev knjige italijanskih založb, kot italijanščina, latinščina, grščina, in v manjši meri nekateri znanstveni in tehnični predmeti, kjer ni na razpolago primernih slovenskih učbenikov, lahko ugotovimo, da je izbira predvsem nekatere večje založbe z dolgoletno tradicijo, ki bolj kot druge jamčijo kakovost in sorazmerno nizko ceno. Poleg tega je omembe vredna tudi pobuda gimnazije-liceja, kjer lahko dijaki nabavijo del knjig kar na tajništvu šole. Gre za slovenske učbenike, ki jih je izdal Deželni šolski urad s sedežem v Trstu, v Ul. Frausin 12. Te knjige niso v rednem komercialnem obtoku. Dijaki so jih doslej lahko neposredno kupovali v Trstu, če pa so jih naročili preko knjigarne, je to povzročalo občutno dražjo ceno. MARKO MARINČIČ Mnenje ravnatelja MilkaRenerja vnra. sl°venskih šolah je pomembno Znanje razpoložljivosti ustreznih rih enskih učbenikov. Zaradi nekate-te: specifičnih značilnosti študija na J soh, je ta problem posebno pehar ny ^Ivnnaziji-liceju Primož Trn-lati ^dmeta kot sta grščina in nčbenZv - Z razpolago stili .. lz Slovenije, kjer so opu-niih x fn,e ontičnih jezikov na sred-pri, Tah-P težavah, ki jih imajo aovn-itr* učenikov, smo se zato po-ceinn 1 z vovnateljem klasičnega li-«7 PT0^~ Milkom Renerjem. aln* Orščino in latinščino smo v vedaiemnTe^ili Problem,» nam je po-slove i 0 dolgem času imamo spet ao n • ontologije, slovensko knji-šolsk arSki književnosti, s prihodnjim tudi lTn letom pa bo na razpolago nostin°Va knjiga 0 latinski književ- nZZ^e *n *.e vedno odprto vpraša-mete ° učbeniki za znanstvene pred-čjip ' To Prav izhajajoč iz specifi-znart “fnteritve naše šole, kjer študij globitVenifl Predmetov ni izrazito po-PošIpZ' Zo naše potrebe pridejo v Spin- Predvsem učbeniki, ki dajejo stvpn ° }eoretično podlago za znanje v eRudije. Takih učbenikov pa z uvedh^ čedalje manj, saj so v Jun i° usmerjenega izobraževanja težnn°Slav*jj P°svetili pozornost pre-specializaciji v posameznih znanstvenih in tehničnih vejah. dZaradi tega si moramo pomagati ali z zastarelimi teksti, kot je na primer knjiga biologije, če pa ne gre drugače, morajo profesorji sami poskrbeti, da nadomestijo pomanjkanje učbenikov z zapiski. Potrebno bi bilo poskrbeti za to, da dobimo nove slovenske učbenike tudi za te predmete. Mislim, da bo v kratkem izšel slovenski prevod nekega italijanskega matematičnega učbenika. «Brez težav pa ne gre niti pri učenju slovenščine. Čeprav se bo komu zdelo neverjetno, imamo težave pri nabavi slovenskih klasikov. Cenejše izdaje, kot je na primer Kondor, so prepolne prevodov iz raznovrstnih svetovnih literatur, pogrešamo pa večjo pozornost prozi slovenskih pisateljev. Ko od časa do časa natisnejo kako knjigo iz naše klasične literature, je kmalu že ne dobiš več v prodaji. Zaradi tega bomo skušali ta problem rešiti z nakupom večjega števila izvodov za šolsko knjižnico, knjige pa bi nato posojili dijakom.» M. M. Seznam potrebnih knjig na slovenskih šolah 4. razred gimnazije Primož Trubar Altieri - Heilman, La lingua italiana (12.500 lir); Getto - Solari, Diorema di cultura e umanita (17.00); Virgilio, Eneide (12.000); Palazzi, Vocabolario della lingua italiana (34.500); Remic - Jager, Slovenski jezik (4.500); Trdina, Besedna umetnost (6.000); Finžgar, Gospod Hudournik, Študent naj bo (7.500); Semenič - Bedendo, Latinska slovnica in vadnica (2.800); Bradač, Latinsko-slovenski slovar (14.000); Portogalli - Antoni, Antologia Latina (11.000); But-kovič, Slovensko - latinski slovar (8.000); Bradač, Grška slovnica (1.500); Bradač, Grška vadnica (1.100); Marucco - Ricci, Grammata 2. Esercizi con antologia (11.300); Dokler, Grško - slovenski slovar (8.500); Zgodovinski atlas za srednje šole (4.500); Tomažič, Prazgodovina in antični vzhod (3.500); Ilešič, Regionalna geografija (6.000); Perhavec, Geometrija (3.000); skupina avtorjev, Deutsch 2000 (9.500); sk. avt., Arbeitbuch Deutsch 2000 (9.500); Tomšič, Slovensko - nemški slovar (19.000); Tomšič, Nemško - slovenski slovar (19.000); sk. avt., Letture tedesche (4.250) Krščansko oznanilo (3.200). 1. razred učiteljišča Simon Gregorčič Sambugar, Armonia e stile (10.000); Di Salvo - Zagarrio, Nuove ipotesi (16.000) ; Pazzaglia, Gli autori della letteratura italiana (parte I) (21.500); Palazzi, Vocabolario della lingua italiana (39.000); Remic Jager, Slovenski jezik (4.500); Trdina, Besedna umetnost, H. del (8.000); Pertot, Od antike do danes (7.300); Bevk, Kaplan Martin Čedermac (5.500); Vergil, Eneida (4.000) ; Slovenski pravopis (23.000); Semenič - Bedendo, Latinska slovnica in vadnica (2.800); Bradač, Latinsko - slovenski slovar (14.000); Butkovič, Slovensko - latinski slovar (8.000); Tomažič, Zgodovina starega veka (3.500); Tomažič, Rimska zgodovina (3.000), Soban, Država in državljani (—); Zgodovinski atlas za srednje šole (5.000). Zemljepis: Atlas za srednje šole (7.500); Perhavec, Geometrija (3.000); Cori - Crovatin, Biologija I. del (2.900); sk. avt., Biologija H. del (4.000); Zgodovina božjega razodetja (460); Schulz -Giesbach, Deutsche Sprachlehre fur Auslander I (9.500); Shulz - Gierbach, Wo Deutsch gesprochen wird (12.500); Tomšič, Nemško - slovenski slovar (19.000) ; Tomšič, Slovensko - nemški slovar (19.000); Schinelli, 188 solfeggi cantati I (3.000); Prek, Teorija glasbe (2.550). 1. razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois Zgodovina božjega razodetja (700); Pertot, Slovensko berilo I. d. (7.300); Remic - Jager, Slovenski jezik za poklicne in druge šole (4.200); Kos, Pregled svetovne književnosti (8.000); Jurčič, Deseti brat (--------), Cankar, Podobe iz sanj (------); Beličič, Obča zgodovina za višje šole (2.000); Seražin, Rimska zgodovina (5.000); Sambugar, Armonia e stile (10.000); Ambrosoli in drugi, Letteratura, Civilta - Problemi (15.000); Manzoni, I promessi sposi (12.500) ; Shulz - Griesbach, Deutsche Sprachlehre fur Auslander (8.900); Tomšič, Nemško - slovenski slovar (19.000); Vlasič - Gvizdič, Vadnica srbohr-vatskega jezika (4.000); Jurančič, Srbohrvatsko - slovenski slovar (30.000); Jurančič, Slovensko - srbohrvatski slovar (40.000), Ilešič, Obča geografija (4.500) ; Perhavec, Geometrija (3.000); Palatini - Faggioli, Elementi di algebra (11.500); Kladnik, Fizika za srednje šole (6.000); Cori, Biologija I. del (2.900); Bukša, Naše telo (2.500); Rakuša, Slovenska stenografija (2.700); Rodriguez, La dattilografia, I parte (3.500). 1. razred strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar Mihelič, Na pragu življenja (850), Mihelič, Malo sveto pismo (500); Bon-figlioli - Marzaduri, Culture I (11.400); Palazzi, II piccolo Palazzi (10.900); Janež - Ravbar, Pregled slovenske književnosti (3.400); Soban, Država in državljani (2.400); sk. avt. Slovenski jezik I (4.000); Bajec - Kolarič - Rupel, Slovenski pravopis (10.900); Morghen, Evropska civilizacija, IH. del (3.800); Palatini - Faggioli, Elementi di algebra (7.800); Perhavec, Geometrija (3.000); Ilešič, Obča geografija (4.200); Bohinec, Atlas za šole H. stopnje (10.000); Schroeder, Wir lesen Deutsch I (3.000); Tomšič, Nemško - slovenski slovar (7.500); Tomšič, Slovensko - nemški slovar (10.900); Lund Heisen, Auf deutsch bitte II (8.500); Lund Heisen, Obungsheft (6.000); Vlasič - Gvizdič, Srbohrvaška vadnica (4.500); Jurančič, Srbohrv. - slovenski slovar (18.800); Jurančič, Slovensko - srtooh. slovar (26.900); 'Marži, Trgovinstvo I (2.400); Zu-balič, Trgovsko računstvo (2.000); Rakuša, Slovenska stenografija (1.600); Rakuša, Strojepisje I (2.400); Rodriguez, Dattilografia I (4.800). • * * Skupno stanejo knjige v prvem razredu vsake šole: klas. gimnazija 233.600 lir, učiteljišče 260.500, Zois 203.200, Cankar 172.450. Pri tem pa je potrebna opomba, da so cene na nekaterih seznamih zastarele: iz primerjave med trgovsko šolo in učiteljiščem vidimo, da stane slovenski pravopis na prvi 10.900 lir, na drugi pa 23.000. Isto velja tudi za druge slovarje. Če popravimo torej zgoraj navedene podatke opazimo, da stanejo knjige tudi v prvem razredu trgovske šole preko 230.000 lir, tako da ni bistvene razlike med vsemi štirimi šolami. \e •D i-i- o ■o id li- lij )> 1 * tf H 9l Dorica Makuc Srečanje s Karlom Maslom ,, V nedeljo, 3. julija, bodo v Podnanosu na Vipavskem ^9'ni spominsko obeležje narodnemu heroju Janku Pre-Sta*U k°t podrobneje poročamo na drugem mestu, f^jši bralci ki so doživeli čas druge svetovne vojne narodnoosvobodilnega boja na Primorskem se bodo gotovo spominjali plakatov s tiralico za Janka Pre-0l . Vojka in Karla Masla - Dragota, ki so bili raz-st» P° vseJ Primorski. Janko Premrl in Karlo' Maslo ^ bda trn v peti fašistični policiji. V našem dnevniku um°.v nekaj nadaljevanjih objavili pogovor z narodnim trojem Karlom Maslom - Dragotom, ki ga je imela pred atkim naša sodelavka, goriška časnikarka Dorica Makuc. p0rt^.° smo pred leti obiskali Brkine, da bi jih reje v,91?}10 Predstavili slovenski javnosti, k čemur me bič Gk. ,tokrat nagovarjal pokojni kolega Albin Bub-leniu 1 i® neizmerno ljubil domače kraje, nas je po .Xas*cah in k prijaznim ljudem vodil Maks Zad-r°d'ni Se ie Prav tako z dušo in telesom zapisal VeKa 111 Brkinom. Že mora biti nekaj posebno vablji-le {e v deželici, ki se dviga nad Trstom in Istro. Ne svojj °ta narave, predvsem njeni ljudje, tako samo-sebej ^končni in samozavestni, da obiskovalca po-očarajo in takrat smo se srečali tudi z Ostrož- nim brdom, z zgodovino uporniške vasi iz katere so izšli Maslovi bratje in sestre, junaški Bečanovi fantje in dekleta! Mogočno Bečanovo domačijo so požgali že pred padcem fašizma; na obnovljenem domu smo našli le Toneta, ki je bil prevzel posestvo. Ni nas bil posebno vesel; bil je pri spomladanskem oranju in le s težavo smo izvlekli iz njega nič kaj pohvalne besede o odnosu oblasti do Brkinov, ki so toliko žrtvovali v zadnji vojni. Gorele so cele vasi po Brkinih in veliko je bilo žrtev med domačim prebivalstvom: streljali so oboji Nemci in Italijani, slednji so v ogenj vrgli celo onemogle starčke. In iz Ostrožnega brda je doma naš narodni heroj Karlo Maslo, ki je bil skupaj z narodnim herojem Jankom Premrlom - Vojkom strah in trepet italijanskih fašističnih oblasti in savojske vojske vse od Postojne do Gorice in Trsta. Spominjam se fotografij slovenskih mladeničev na letakih, s katerimi so fašisti spomladi leta 1942 -okrasili« nekdanji Trgovski dom in druga imenitna poslopja na goriškem Korzu. Bili smo še otroci, toda vedeli smo kdo sta Vojko in Karlo, za katerima sta goriški in tržaški prefekt razpisala tiralico z nagrado v višini 50.000 lir tistemu, ki ju bo predal živa ali mrtva! Cela Primorska je vedela kdo sta ta dva neustrašna mladeniča, pa so se fašisti zaman nadejali, da bi ju kdo izdal. Vojko je po mnogih uspešnih akcijah in tudi neposrednih vojaških spopadih, v zadnjem boju v soteski Bele pri Idriji podlegel hudim ranam, Karlo pa je preživel dolga štiri leta partizanskega bojevanja. Danes živi z družino v Celju, s činom polkovnika je zapustil jugoslovansko ljudsko armijo leta 1955; potem je bil nekaj let na vodilnih položajih v cel-skem gospodarstvu, da bi se pred leti povsem upokojil, se posvetil spet zemlji in dragemu vnučku. Lani je praznoval sedemdesetletnico, toda nihče mu ne bi mogel naložiti sedem križev, tako jih nosi pokončno in veselo. Odprtih besed in misli brez ovinkarjenja govori Karlo Maslo o vseh tudi najbolj občutljivih stvareh. Njegov spomin je precizen, datumi dogajanj točni, ničesar noče preskočiti, še manj uveli-čati. Visok in postaven mož je, pa vendar milega pogleda in prijaznega nasmeha. Ko sta jo z bratom Franetom že leta 1935 mahnila ilegalno v staro Jugoslavijo, ju je čez mejo pripeljal bratranec Tone Geržina iz Vrbice, ki je bil med zelo zavednimi Slovenci tistih težavnih dni primorskega naroda. «Bil je Tone vseskozi nasprotnik italijanske zasedbe naših krajev in kot takšnega so ga Italijani ustrelili na Monte Brevetta, pa žal o njem še ni nikjer nič zapisanega,« tako je začel najin pogovor Karlo Maslo. Takrat je mnogo primorskih fantov zbežalo v Jugoslavijo; toda mnogi so se razočarani vrnili, saj za vse ni bilo dela, pa tudi povsod jih niso radi gledali. Karlo se je vrnil po dveh letih in čeprav so se mnogi izognili kazni, so njega takoj gnali v tržaške zapore in ga v Trstu obsodili na 14 mesecev vojaškega zapora, ki ga je prestal na Gaeti. Potem pa je moral služiti v italijanski vojski vse do jeseni 1941. leta; spomladi istega leta, ko je šla njegova vojaška enota proti meji Francije, so njega odstranili. «Moje ime je bilo vedno obkroženo z rdečim, zato tudi domov nisem mogel. NADALJEVANJE SLEDI Z Jaegerjevo in Navratilovo ameriški finale v Wimbledonu Navratilova ima za sabo že 6 zmag, Jaegerjeva pa je prvič v finalu LONDON — Letošnji ženski finale teniškega turnirja v Wimbledonu bo povsem ameriški: pomerili se bosta Andrea Jaeger ter Martina Navratilova sicer češkega porekla. Šele 18-letna Jaegerjeva, ki se bo tokrat prvič potegovala za prestižni naslov, je v včerajšnjem polfinalu brez težav v samih 56 minutah odpravila 40-letno Jean King. Kingova ima za sabo že šest zmag v Wimbledonu, v polfinalu pa je igrala kar štirinajstkrat. Včeraj pa dvaindvajset let razlike nasproti Jaegerjevi ni mogla skriti, čeprav preseneča že s tem, da se je sploh tako daleč prebila. Drugi polfinale med Navratilovo, ki je v Wimbledanu osvojila prvo mesto leta 1978, 1979 in lani, ter Južnoafričani«) Yvonne Vermaak je bil le gola formalnost o čemer priča tudi to, da je trajal le nekaj več kot pol ure. Danes bo na vrsti moški polfinale, v katerem se bosta srečala McEnrce in Lendl ter Curren in Lewis. NEKAJ IZIDOV ŽENSKE POSAMEZNO (polfinale): Jaeger (ZDA) - King (ZDA) 6:1, 6:1; Navratilova (ZDA) - Vermaak (J. Af.) 6:1, 6:1. MOŠKE DVOJICE (četrtfinale): Bauer - Moretton (ZDA - Fr.) 6:4, 6:7, 6:7, 7:6, 9:7. MOŠKE DVOJICE (polfinale): Fleming - McEnroe (ZDA) - Jarrid -Simonssan (Šve.) 6:2, 6:2, 6:4; Gullik-son - Gullikson (ZDA) - Curren - Den-ton (J. Af. - ZDA) 7:6. 6:7, 7'6 6:3. KOŠARKA Okrepitve pri Scavoiiniju PESARO — Scavolini je dosegel sporazum z dvema Američanoma, ki bosta prihodnje leto igrala v Pesaru, in sicer Earnom Curetom (center 2,07 m), ki je igral pri Philadelphii in Terryjem Duerodom (playmaker 1,90 m), ki je tri leta nastopal pri Boston Celticu. Oba bosta že v soboto dopotovala v Italijo, pogodbo pa naj bi podpisala prihodnji teden. NOGOMET Flamengo boljši od Penarola MILAN — V sinočnji prvi tekmi cmundialita* je Flamengo z 2:0 (1:0) premagal Penarol. Zadetka sta dosegla Junior v 21. min. in Baltazar v 75. min. BROLO (Messina) — Italijan Lu-cio Cusma je ohranil evropski naslov lahke kategorije. Po izredno borbenem dvoboju je namreč remiziral z Nemcem Renejem Wellerjem. Vsak milimeter odloča Naš posnetek je z balinarskega turnirja Gaje ob 85-letnici KD Slovan, na k* terem je prvo mesto osvojila ekipa repentabrskega Kraškega doma DANES V PARIZU Start 70. kolesarske dirke po Franciji PARIZ — Danes se bo s prologom na kronometer v pariškem predmestju Fontenay-sous-Bois pričel 70. «Tour de France*, ki je nedvomno najbolj prestižna kolesarska krožna dirka na svetu. Resnici na ljubo bo to eden najbolj skromnih «Tourov» zadnjih let: na startu ne bo namreč Bernarda Hinaulta, prav gotovo trenutno najboljšega kolesarja na svetu, in niti ne vseh italijanskih asov, kot so svetovni prvak Saronni, Battaglin, Moser in še vrsta drugih. Zato pa bo verjetno boj za osvojitev rumene majice toliko bolj ogorčen. Med favoriti bi omenili veterana Zoetemelka in Van Impeja, Avstralca Andersona, Irca Kellyja, a tudi Van der Vel-deja, Kuiperja, VVinnena in Ber-nardeauja. Tour se bo zaključil po dvaindvajsetih etapah 24. julija v Parizu. Po uspešnem povratku slovenskega zamejskega alpinista is ZDA ŠKAMPERLE ŽE SEPTEMBRA NA ANAPURNO V ZDA se je lotil skrajne smeri «Lurking fear» - Prihodnje leto verjetno v Karakorum s samostojno odpravo alpinističnega odseka SPDT Pred kratkim se je po šestteden-skem «alpinističnem» bivanju v ZDA vrnil domov slovenski zamejski alpinist Igor Škamperle. V začetku maja se je namreč s soplezalko Lidijo Painkihar odpravil v pravi «eden» svetovnega alpinizma, v narodni park Yosemite v Kaliforniji, ki je s svojimi gladkimi granitnimi stenami sen in sanje vsakega vrhunskega alpinista in kjer je opravil celo vrsto zahtevnih vzponov. «Igor, kar od začetka. Opiši nam svoje prve, še dokaj žive vtise s te večtedenske plezarije.» «V prvem obdobju našega bivanja v res prelepem narodnem parku Yo-semite nas je oviralo slabo vreme, tako da smo bolj mak) plezali. Najprej moram povedati, da sva z Lidijo v Yosemitu dosegla tri slovenske plezalce in sicer Frančka Kneza, Marjana Frešerja in Bojana Vebra, ki so se tam mudili že nekaj tednov. Slabo vreme pa je pomenilo predvsem sneg, ki ga na tem predelu že 60 let ni toliko zapadlo. Ker se je stalno talil, so po stenah lili pravi slapovi, ki so seveda otežkočali vsakršno zahtevnejše plezanje. Vendar sem vseeno preplezal mnogo manj važnih sten, predvsem pa bi omenil prvenstveno smer, ki sem jo skupno s Knezom in Lidijo začrtal v znamenitem «zidu» El Capitanu. Skupno smo plezali 15 ur, tehnično pa je to bila šestica ter še nekaj tehničnega plezanja s pomočjo umetnih pripomočkov (Vi/Al). «Plezarija je verjetno bila, glede na to, da sta tam skala in stena sploh drugačni od naših, različna od tiste, ki smo je vajeni v domačih Alpah . . .» «Res je. V Yosemitu lahko plezaš brez čelade, ker je skala granitna in torej res solidna, neznosno toplo je, pa tudi plezarija je izredno zahtevna, prav gotovo na višjem težavnostnem nivoju od domače. Različen je večkrat tudi sistem plezanja. Prvenstveno smer smo n pr. opravili tako: plezali smo le v dopoldanskih urah. ker je kasneje začel pihati vzhodni veter, ki nam je vodo bližnjega slapa, ki je nastal zaradi taljenja snega, nosil prav v smer. Zato smo dva dni dopoldan plezali našo smer ter fiksirali vrvi ter se nato popoldan spet vračali s stene, tretji dan pa smo še izplezali. Res smo torej plezali tri dni, vendar «le» pet ur na dan. Ko pa sva z Lidijo plezala izredno težko smer «Lurking fear» (prežeči strah) s težavnostno stopnjo VII/A3, V radost navijačev Rome Falcao vendarle ostane RIM — Afera, ki je razburjala vso Italijo, se je srečno zaključila: Fal cao bo tudi v prihodnji sezoni igral piri Romi. Da se je zadeva srečno iztekla, je moral posredovati celo po slanec Andreotti. In natanko ob 15.59 včeraj, v radost vseh navijačev Rome, je Falcaov odvetnik Cristoforo Colom bo Miller postavil na pogodbo »zgodovinski* podpis. Stranki sta se domenili, da bo Rama odštela brazilskemu asu skromno vsoto 900 milijonov lir, pogodba pa predvideva, da je le ta obnovljiva iz leta v leto s tihim privoljenjem obeh podpisnikov. Če zadevo gledamo le s športnega vidika, potem je Roma nedvomno storila dobro potezo. Ko bo nogometna zveza namreč dovolila »nakup* drugega brazilskega asa Cereza, potem je na dlani, da bo rimski prvoligaš razpolagal z izredno dvojico veznih igralcev, s kakršno ne razpolaga noben drugi italijanski klub. Prohaska pa se bo v tem primeru najverjetneje vrnil k Avstrii z Dunaja. Uncinijevo stanje se izboljšuje GRONTNGEN — Zdravstveno stanje italijanskega motociklista Franca Un-cinija, ki je bil hudo ranjen med dirko za VN Nizozemske, se postopoma izboljšuje. Uncini bo ostal v Groningenu še en teden, nakar ga bodo prepeljali v bolnico v Anoonl. IGRALCI JADRANA, KONTOVELA, BORA IN POLETA NA TURNIRJU SV. LOVRENCA Na tradicionalnem 22. turnirju sv. Lovrenca, ki se je začel v Skednju, nastopata tudi ekipi, v katerih igrajo tudi košarkarji Jadrana, Bora, Poleta in Kontovela. Letos ne bo tradicionalnega open turnirja, za katerega je prejšnja leta upadlo zanimanje med privrženci košarke, ampak turnir mestnih četrti («palio dei rioni»). Seve da ne sodelujejo znani igralci kot na prejšnjih izvedbah (Bariviera, Catti-ni, Bargna, Masolo, Biasizzo, Di Ste-fano in drugi), ki so privabljali številne gledalce, kljub temu bo morda turnir zanimiv, ker bo zbujal nekaj lokalpatriotizma med navijači. V združeni kraški ekipi (Opčine, Prosek, Kontovel), ki jo bo sponzori-zirala Discoteca La Bora, nastopajo Riccardo Furlan, Marko in Valter' Ban, Ivo in Klavdij Starc, Gulič, Rau-ber, Daneu, Vremec, Corrado Čuk, Marjan Pertot in Boris Vitez, za Sv. Ivan pa v glavnem igralci Bora, in sicer Caneiani, Pegan, Parovel, Baitz, Race, Peter Žerjal ter A. in F. Cor si, Poretti. Gidino, Gori, Cau. Na papirju je favorit ekipa iz Ro jana, v kateri med drugimi igrajo Pie-ri, Pecchi, D’Este, Floridan, Zarotti, Parigi in Bon. Discoteca la Bora igra danes prvo tekmo in sicer proti Chiarboli ob 21. uri, v soboto pa se bo Sv. Ivan pomeril s Sv. Jakobom, prav tako ob 21. uri. V okviru turnirja sv. Lovrenca so sinoči mladinci Biča premagali selekcijo najboljših tržaških mladincev. Končni izid je bil 94:76, Bic pa je zmagal predvsem zaradi boljše uigranosti. V vrstah mladinske selekcije sta nastopila tudi Rauber (26 košev) in Vremec (2). Na atletskem SP v Helsinkih velika kakovost Norme bodo namreč zelo stroge - Novosti v maratonu, v hoii in v štafetah Svetovno atletsko prvenstvo, ki že intenzivno-najavlja svojo bližino s kopico svetovnih rekordov, bi utegnilo biti najkakovostnejše atletsko tekmo: vanje doslej. Kakovost mu bo že institucionalno zagotavljal pravilnik, ki ne bo dovoljeval — v nasprotju z olimpijskimi igrami — folklornega predstavništva skoraj samo simboličnih udeležencev. Stroge norme bodo krčile udeležbo tistih držav, ki računajo na več tekmovalcev in tekmovalk v isti panogi (norme A), druga širša meja (norme B) pa bo vnaprej merila moči tudi tistim državam, ki bi hotele za določeno panogo prijaviti le po enega tekmovalca. Prvenstvo bo imelo zato predvidoma manj udeležencev, gotovo pa bo zagotovljena kakovost, ker vsaj na papirju slabih atletov in atletinj sploh ne bo. Za enega samega predstavnika na panogo bo dovolj norma B, v primeru dveh ali treh pa bodo morali vsi imeti izpolnjeno normo A. Novosti so norme v maratonu, v hoji in v štafetah. Minimalni rezultati so veljavni, če so jih dosegli od 29. julija lani do 28. julija letos. Za zbiralce raznih suvenirjev je bilo dobro preskrbljeno. Finska ppšta je 6. junija izdala dve priložnostni znamki, zaklad pa je v promet vključil srebrni kovanec po 50 finskih mark. V »konkurenci* dobav športnega o-rodja so si razne znane firme enakovredno razdelile plen. Največ bodo nudile nemška Kaspar Berg (diski, krogle, kladiva), švedska Sandvik (kopja), britanski Cantabrian (krogle in kladiva) in Accles & Pollock (kopja) ter Ameriška AMF Voit (kopja »keld* in diski). Povsod bo prisotna seveda tudi domača firma Karhu, znana predvsem po svojih diskih. BRUNO KRIŽMAN Seznam norm A B 4x100 m — 40”50 4x400 m 3’10”0 MOŠKI hoja 20 km 1.31’ 1.37’ 100 m 10’'33 10’'48 hoja 50 km 4.10' 4.25' 200 m 20”75 21”10 400 m 45''85 46”65 ŽENSKE 800 m 1'46”5 1’48” 100 m ■11”43 11”73 1.500 m 3’38” 3'41" 200 m 23” 15 23”75 5.000 m 13’26” 13'41” 400 m 52”00 53” 12 10.000 m 28'03” 28’38” 800 m 1'59 "9 2’03”3 maraton 2.17’ 2.30' 1.500 m 4'07”0 4’16”0 110 m ovire 13”90 14’15 3.000 m 8’59”0 9'18"0 400 m ovire 50"40 50"95 maraton 2.45’ 3.00' 3.000 m steeple 8’28” 8’38” 100 m ovire 13”38 13"83 višina 226 cm 219 cm 400 m ovire 57”40 59’'30 daljina 8,00 m 7,70 m višina 190 cm 183 cm krogla 20,20 m 19,00 m daljina 6,50 m 6,25 m troskok 16.75 m 16,25 m krogla 17,80 m 16,50 m palica 5,50 m 5,30 m disk 62,50 m 56,00 m disk 64,50 m 60,00 m kopje 62,00 m 56,00 -n kopje 86,00 m 80,00 m sedmeroboj 5950 točk 5700 »očk kladivo 73,50 m 69,00 m 4x100 m — 45”40 deseteroboj 7900 točk 7600 točk 4x400 m — 3’38”0 torej res skrajno, sva prva dva d" le fiksirala vrvi na prvih treh razj* žajih, se nato vrnila v kamp, našle* nja dva dni pa sva stalno plezaj saj sva v steni tudi bivakirala. S? veda je tam stena tako strma, ® lahko bivakiraš le v mreži nad p6 padom.» «Iz narodnega parka Yosemite ? se torej vrnil z izredno plezalsko * kušnjo, za zaključek pa še predvv no vprašanje: kam in kaj sedaj?*. «5eptembra letos prirejata alp'111 nistični komisiji pri Planinski z V*1 Slovenije in Slovenskega planinske? društva iz Trsta ob skorajšnji 80-1* niči SPDT, alpinistično odpravo ? Anapurno, katere se bom udete* skupno z zamejskim plezalcem cijanom Cergolom ter slovenskimi r zalci Bogdanom Biščakom, Borutejj Bergantom, Matevžem Lenarčič^ Janezom Benkovičem ter Jane20; Skokom ali Borisom Simončičem, ^ dil pa bo Andrej štrempfelj. Prihodnje leto pa bo Alpinist** odsek SPDT ob priložnosti iste? slavja priredil samostojno odpre'' samo s svojimi plezalci, verjetne Karakorum. Seveda to sedaj skoraj kot sen, če pa ga bonK>„ resničili, bo zato vse toliko leF saj bi uspeh te odprave pomenil speh ne samo zamejskega alpiniZP ampak tudi zamejstva kot celotne; -'“lovite skuDnosti, zato pa upe*’! da nas bo le-ta tudi konkretno nančno razumevajoče podprla. DUŠAN JELINČ# ŠZ Gaja sporoča, da bo vpisovanje za nog o1”: ni turnir 4 proti 4 jutri na nogo®|f nem igrišču na Padričah. * * # ŠZ Bor — košarkarska sekcjj obvešča, da bo seja trenerskega va v ponedeljek, 4. julija, ob * na stadionu «1. maj* v Trstu. Dalipagič v Vidni11 VIDEM — Potem ko so ra $ časopisi že pisali o njegov#!1 prestopu k turški ekipi Egza« baši. izgleda. da bo Dražen D*' lipagič igral v prihodnjem Pf venstvu pri videmskem prvoli' gašu. Dalipagič je dejal, da 'f v resnici dobil ponudbo iz Tu1" čije, a je ni sprejel, in da ^ podpisal pogodbo v Vidmu vel jetno že jutri. Danes «univerziada» EDMONTON — Danes se b#^ v kanadskem mestu EdmontO* začele 12. univerzitetne igre, "f katerih bo nastopilo okrog pet v soč atletov iz 95 držav. Poti* rili se bodo v 10 disciplinah: * tletiki, plavanju, vaterpolu, skj kih v vodo, košarki, gimnaS*1 ki, sabljanju, odbojki, tenisu )f kolesarstvu. _________________J Peter Brumen: Imate neki vrojen talent za košarko... Znani slovenski strokovnjak je tudi letos vodil enotedenski košarkarski tečaj v Trstu Peter Brumen je v zamejstvu dobro znan. Pred kakimi desetimi leti je treniral člansko ekipo ljubljanske Olimpije, nato je eno Leto treniral v Trstu ^ .at komaj nastali Jadran, nakar j J® vmil v matično domovino, kjer a P-rrevzel vodstvo najprej kranjske-f? Triglava in nato ljubljanske Je-let je tudi vodil košarkarske za zamejske igralce v Seči in ■ , aj je ohranil stik z zamejsko ko-fafko. že lani je vodil zelo uspešen , ,al z našimi mladimi košarkarji in ^et°s se je rade volje odzval va-, u., Združenja slovenskih športnih rustev v Italiji, da bi imel podo-n tečaj. Ob koncu enotedenskega de-j-sm° obiskali Petra Brumna na sta-nu «1. maj*, kjer je pravkar začel LaS i z. okrog štiridesetimi mladimi nHBar .^i' Seveda je tudi rade volje govoril na postavljena vprašanja. , njprej bi radi izvedeli, kako je efcai tečaj: kakšna je bila volja do a udeležencev, kakšno njihovo teh-Ali so v primerjavi s nn?eTs™mi oz- jugosloimnskimi vrst-ali slabši?» vnr j ^ s*a Pda navdušenje in Ijiva ^e*a pr* v^in* Prav zadovo- j W . znatno boljši od svojih vrstni- nja pa ^ tehničnega zna-v matični domovini. Mogoče je karji so Predvsem vaši mlajši košar - tn ,,*■ uumovmi. mogoče je bask?*6* zg°dnejšega začetka, mini-paz • , X glavnem se te razlike nam-'zgladijo v višjih kategorijah. Si-Trž lahko trdim, da obstaja tu na šark em nek* splošen smisel za kodri, °’ nek' vrojen talent, ki ga je a^gJe težko najti.» ‘zfcozali? ^ca^r* od igralcev pcsebno rip^; vsa*d kategoriji so trije ali šti-. grelci, ki izstopajo po kvaliteti, maJT’ ker 80 fizično močnejši — i-dIav V Primerjavi z ostalimi več «eks-„ozivnostb - in ker so tudi že zmož-Dva i-6®3. taktičnega razmišljanja. (j0 ah trije od teh košarkarjev bo-doJi-^ktivi prav gotovo lahko šieff 1 kak usPeh tudi v ekipah vi-hmri ,ranSa- če jim bodo seveda nji-trenerji stalno sledili.* nerji?^0 Pa °^etai° naši mladi tre- *Moram reči, da sem s to skupino zpIa za?°voljen kot z lansko. Vsi so Pnzadevni, nekateri pa so v pri- merjavi z lani dosegli neverjeten napredek in s tem dokazali, da si res želijo postati košarkarski trenerji.* «Preidimo na drugo področje. Včasih je bi govor o neki «jugoslovanski košarkarski šolh. Po zadnjih neuspehih reprezentance pa je ta šola nekoliko v zatonu. Se strinjaš?» «Po mojem neka jugoslovanska košarkarska šola* ni nikdar obstajala. Obstajal je samo neki način improvizacije v igri, ki je zgledala organizirana, a to po zaslugi samo nekaterih izredno talentiranih posameznikov. Ta ekipa je dosegla velike uspehe od leta 1974 do leta 1980, nato je moč njenih glavnih adutov padla, ekipa pa ni znala in ni mogla preiti k organizirani igri, kot bi to tedaj bilo potrebno. Nekaj časa so še zmagovali zaradi rutine, za eno, dve točki, in pa zaradi preplašenosti nasprotnikov, ki so se zbali ’imen’ nasprotnikov.* «Kakšne so torej perspektive jugoslovanske košarke? Koliko bo še trajala kriza?» «Ko bi zadnji met proti Špancem padel v koš, bi sedaj ne govorili o krizi... Sicer pa bi do tega prej ali slej prišlo. Menim, da je vsem ubilo zavest prepričanje, da reprezentanco lahko vodijo samo trije trenerji: Nikolič, žeravica in Novosel. Ti so vedno imeli velike uspehe, kajti njih so igralci poslušali in imeli vanje zaupanje. V vse ostale igralci niso zaupali, niso se držali njihovih navodil, to pa je bil tudi razlog za neuspehe. Kako premostiti to krizo? Po mojem mnenju mora reprezentanca nastopiti na naslednjih prvenstvih oz. tekmovanjih s povsem «šolsko* mentaliteto. Moti- vacija ne sme biti kolajna ali dobra uvrstitev, pač pa izboljšanje načina igre. Zgledujemo se lahko pri Špancih, ki predvajajo izredno moderno košarko. Reprezentanca (in tudi klubi) bodo morali predvsem izboljšati igro v obrambi in igro brez žoge. Razširiti bo treba število kandidatov za posamezno mesto v reprezentanci. K temu bi pripomogla seveda tudi zdrava klima v celotni organizaciji, od voditeljev do sodnikov. Zvezni trener pa si bo moral pridobiti zaupanje tako, da bo na dolgo in široko prepotoval vso Jugoslavijo, obiskal vse klube in imel tako pregled nad vso jugoslovansko košarko. «Italijani trdijo: naše prvenstvo je kvalitetnejše, ker imamo tuje igralci, obenem pa tudi Italijani v tako trdem prvenstvu napredujejo. Kot dokaz navajajo zmago v raznih evropskih pokalih in nato še na evropskem prvenstvu. Se s temi trditvami strinjaš'.?» «Do letos so vsi govorili, da Italija ne more priti do uspehov — kar se seveda reprezentance tiče — prav zato, ker imajo v prvenstvu vso odgovornost tuji igralci. Sedaj vsi trdijo nasprotno. Mogoče bo to tudi res, po mojem mnenju pa je osnova takega vzpona italijanske košarke denar. Z Jugoslavijo ni v tem pogledu primerjava niti mogoča. V Italiji sponzorji vlagajo ogromne vsote, ob tem pa zahtevajo tudi primerne uspehe, in to takojšnje.* MARKO OBLAK KONEC JUTRI Peter Brumen z mladimi tečajniki na stadionu «1. maj* v Trstu Koristne priprave Borovih telovadk v Rovinju V soboto so se vrnile iz Rovinja u-deleženke prvega dela tečaja gimnastičnega odseka ŠZ Bor, ki so vadile deset dni pod vodstvom prof. Olge Pavletič in vaditelja Tea Pajnika. Tečaj je bil namenjen prvenstveno nabiranju kondicije in izpopolnjevanju posameznih elementov talne telovadbe, ki so osnova za dobro obvladanje telesa pri vseh gimnastičnih vajah. Dvajset mladih udeleženk je ves čas tečaja vadilo z veliko prizadevnostjo, čeprav je bil trening ne le dokaj obširen, ampak tudi izredno naporen in zahteven. Vstajati je bilo treba že ob šestih zjutraj in še pred nastopom vročine je bil na sporedu prvi dnevni trening. Osrednji del dneva so deklice posvetile prostim dejavnostim in predvsem kopanju, v popoldanskem času pa je bil spet na vrsti drugi dnevni trening. Ob deseti uri so bile vse tečajnice že v posteljah na zasluženem (in tudi potrebnem) počitku. K dobremu poteku vadbe je precej prispevalo tudi lepo vreme, saj se je nekoliko kisalo le en sam dan; razpoloženje pa je dvigala tudi obilna in okusna hrana, ki je dobro nadomeščala izgubljene kalorije. Tečajnice so pridobljeno in izpolnjeno znanje preverile tudi na tekmovanju, vendar pa so ocene veljale le za prikaz posameznih elementov (vseh je bilo enajst), torej brez vezav, sicer bi bili končni rezultati verjetno nekoliko drugačni. Kljub temu lahko rečemo, da je izid predstavljal prijetno presenečenje, saj je potrdil, da rase v najmlajših Borovih telovadkah izredno obetaven naraščaj, na katerega lahko društvo za bodoče z zanesljivostjo računa. Končna lestvica tekmovanja (s skupno poprečno oceno) je taka: 1. R. Pilat 8,38; 2. Buzečan in Šmid 8,29; 4. T. Kermec 8,28; 5. Svetina 7,95; 6. Marucelli in Kozlovič 7,88; 8. Mezgec 7,80; 9. Zapušek 7,70; 10. J. Rudež in Blaževič 7,53; 12. Kovač 7,44; 13. Fakin 7,34; 14. Piščanec 7,01; 15. Lai ne 6,10; 16. Vitez 5,63; itd. V ponedeljek pa je v Rovinj odpotovala že druga skupina Borovih telovadk, ki bodo tudi ostale na skupnih pripravah deset dni. Ker so v tej skupini pretežno že bolj preizkušene tekmovalke bo, kajpak, tudi trening primerno temu bolj specifičen in zahteven. Sicer pa bomo tudi o tem tečaju še poročali. danilo Lokar 1. Sodni dan na vasi O avtorju in delu: letnih podlistku Primorskega dnevnika bi želeli v po-lja J1 mesecih predstaviti prozo primorskega pisatelja fc.anda Lokarja: po eni strani zato, ker predstav-vojn ,Ub temu• da je manj znan, enega vrhuncev po-njeQe sl°Venske književnosti, po drugi strani pa, ker krai°Va ^ela tako slikovno izrisujejo primorsko po-rnH»°‘ našega človeka v njej, njegovo osebno in na-anostno usodo. tam^an^° bokar se je rodil v Ajdovščini leta 1892, pravr6? bas Prebiva, tam je do svoje upokojitve o-ti je /a travniški poklic. Pisati — bolje — objavlja-pet<2 začel razmeroma pozno in sicer pred natanko Pa jo Set!'rni leti v reviji Sodobnost, več njegovih novel ku in s 10 kmalu po vojni v Trstu, v Ljudskem tedni-šeie v tržaških Razgledih in z njimi je pravzaprav Pa °P°zorii na svoje ekspresivno pisanje. Največ del ia J objavil v številnih kniinah. šele nntem. hr> se /e kot 7rl' "• ’ »>**>=• A''*1'"*, o c javija zaravnik upokojil. Odtlej neumorno piše in ob- dvainriln čudovito je, da je v teh dneh, v svojem zadniVe^esetem letu, oddal založbi rokopis svoje rnorJh' zb^rbe novel. Tudi izbor novel, ki jih bo Pri-1 dnevnik v teh mesecih objavljal, je pripravil Danilo Lokar avtor sam. Naj navedemo še dva obsežna izbora njegove proze: prvi, z naslovom Dom je jezik, je izšel 1979, drugi Burja pred tišino pa lansko leto. Novela Sodni dan na vasi, s katero pričenjamo vaše poletno branje, obravnava fašistično nasilje, ki se je 8. avgusta 1942. zneslo nad vasjo Ustje pri Ajdovščini. Lokar jo je napisal že med vojno, objavil pa v prvi številki Razgledov leta 1946. V istoimenski zbirki novel jo objavi leta 1958 in zanjo prejme Prešernovo nagrado. Logika nasilja in verižni razvoj iracionalnosti iz tedanjega časa nam tudi danes, posebno ob nedavnih dogodkih v slovenskih vaseh na Tržaškem, s filmsko silovitostjo govorita o preteklih izkušnjah, o zgodovinskem spominu naših ljudi na žrtve in o njihovi odločenosti, da humanost sveta branijo in soustvarjajo nenehno, tako včeraj kot jutri. Lokarjevo pripoved je z ilustracijami dopolnil mladi tržaški likovnik Walter Grudina. MARKO KRAVOS Mussolini je pristal na goriškem letališču ob sedmi zjutraj popolnoma nepričakovano. Službujoči častnik je drvel do moštva, poveljništva in telefona mimo hangerjev in nabiralnikov bencina, misli so se mu križale, toda opravljeno je bilo vseeno ko blisk naglo. Že je stala častna četa postrojena, telefoni so drdrali v mesto na tri strani isti čas, poveljnik je strumno stal pred moštvom, čakal. Mussolini se je odločil za ta polet kasno zvečer, ko je prebral pošto iz vzhodnih pokrajin, ki je čakala nanj že več dni. Vsa poročila so si bila edina: tu je zrasla in raste neka organizacija, ki ne glede na svoje gmotne pripomočke, kaže nepojmljivo zaupanje vase, vero in drznost. Zahrbtno, iznenada napada male enote. Slači premagance in jih zapušča v samih spodnjicah k regimentu. Išče zvezo z nezanesljivim vojaštvom, kupuje od njega orožje, naboje, o-dejo, konserve, tudi informacije. Najde vsakršno potuho in zaščito po vaseh in samotnih kmetijah. Razglaša misli, ki so smrtno sovražne fašistovski stranki in državi. Veruje v zvezo z Rusijo in njeno zmagovito moč. Oznanja neomajno zaupanje v svojo lastno bodočnost. “Komunisti! Partizani!« Duce se je spomnil svoje lastne mladosti. Julijsko sonce se je vzdigalo nad vzhodnimi gorami, na zahodu so nad furlansko ravnino krožili in brneli zrakoplovi v skupinah na jutranjih vajah. Dan je bil brez oblaka, čist in je spet obetal vročino. Duce je bil dobro prespan. Ko je stopil iz kabine, je z naglim pogledom obšel vrhove nad goriško kotlino od Sabotina mimo Sv. Gabrijela, Čavna, Nanosa proti Krasu. Bil je moški srednje rasti, prej čokat kot suhljat, v škornjih in sivozeleni vojaški o-bleki s stisnjeno podolgovato čepico na glavi, kratkega vratu. Lasje nad ušesi so bili osiveli, teme go- lo, obličje zagorelo, rdeče ustne polne, oči žive. Daši šestdesetletnik, je ohranil izraz neko svežino. Obrnil se je proti zahodu in širok, bokan hrbet je oblilo jutranje sonce. Nato je stopil mimo postrojene čete živo, krepko, zlezel v avto, oddrdral v mesto, ki se je pravkar razgibalo okrog tržišč in železniških postaj. Ko je general Bonomo, poveljnik vojnega okrožja, zvedel, kdo je prišel v mesto in'lahko zdaj zdaj vstopi, je skočil na noge kakor otrok, vlačil nase hlače, se ustavil zaradi šivov, ki so pokali, hotel biti že umit, odišavljen, skrtačen, hotel stati na dolgem balkonu spredaj. Tako se je zgodilo, da je v svojem jutranjem opravilu zaostal. Medtem je avto že neslišno pristal pred poveljstvom. Mussolini se je zaustavil s častnikom na vratih in mirno odkorakal po položnih stopnicah v dvorano v prvem nadstropju. Bil je svetal, prostran prostor z vrsto oken na balkon. Čez pol ure je bilo v dvorani vse živo. Prispel je divizijski general Carli in general legije, ki je bil pa šele od včeraj v mestu. Ta četvorica je sedela na spodnjem delu podolgovate mize, pri treh vratih pa so stali v skupinah nižji častniki in adjutanti in šepetali med sabo. Poročilo obeh generalov je bilo najprej ustno in zelo izčrpno, trajalo je nad tri ure. Daši je bilo o-pravljeno to obveščanje ob najbolj natančnih zemljepisnih kartah, vendar se duce ni zadovoljil, temveč je zahteval kupe spisov, ki so jih pošiljale karabinjerske postaje in obveščevalna služba, ta kvesturi, one naravnost vojaškim poveljstvom. Medtem so prispeli kvestor s podkvestorjem, tudi prefekt s svojim namestnikom ter tako skoro zapolnili obod mize. Do ene ure je bilo poročanje pri kraju. Duce si je dal prenesti kupe aktov v sosednjo dvorano, kjer jih je nameraval popoldne sam pregledati. Sedel je najprej nekaj ur z obličjem proti oknu, poslušal potrpežljivo, zastavljal vprašanja, si dal kazati na specialkah gozdove, ceste in hribovje. Obraz mu je bil hudomušno resen, miren, oči so zrle včasih strmo, prebadale. Kasneje je silno poletno sonce zalilo vso dvorano, presedel se je s hrbtom proti oknom. Široko bokano hrbtišče nad lopatami je nosilo glavo kakor nesorazmerno majhno, sivo in rdečo bučo. Natanko ob pol dveh je bilo kosilo za vse pričujoče v dvorani, ki je ležala na osojni strani palače, zrla na prostran park z magnolijami v cvetju in z vrtnicami. Duce je jedel hlastno, ne veliko, in se šalil. Vsi gostje so zrli na njegove kretnje, bili so po njih vezani in so se trudili, da bi ga ne posnemali. Koj po štirivrstnem in štiribarvnem sladoledu se je hlastno vzdignil, pridržal stegnjeno roko in izginil skozi odprta vrata. Ni se še večerilo, ko je stopil Mussolini na balkon palače. Sončna luč žgočega poletnega dne se je bik, že umirila, po nebu se je jela prelivati prva rdečica. Naročnina: Mesečna'9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 39 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT [FiT^ll ^lan 'ta)'*ans*l in tiska W Trst [M|9ll zveze časopisnih založnikov FIEG Vrsta novosti z začetkom meseca JULIJSKE SLADKOSTI IN GRENKOBE LJUDI RIM — Ob začetku meseca, ki uvaja pravo poletno vročino in priprave (za srečnejše in petičnejše) na velike dopuste, bo doletelo italijanske državljane vrsta novosti, nekaj sicer prijetnih, a zvečine takih, ki jim bodo bržkone skalile dobro voljo in marsikateremu narekovale potrebo po «preverjanju» razpoložljivih prihrankov za počitniške stroške. Predvsem stopa z današnjim dnem v veljavo četrti zaporedni dvomesečni povišek električnih tarif, ki se bodo v povprečju podražile za približno 2 odstotka. «Redna» tarifa za kilovatno uro naraste od dosedanjih 72,75 na 80,90 lire, toda poviški so zelo različni glede na moč napeljave (do 1,5 kW, do 3 kW in do 6 kW, med katerimi je srednja za gospodinjstva najobičajnejša) in na pora bo. Hkrati se bosta podražila tudi stalni mesečni delež (na 2.630 lir pri 3 kW) in pa «termični dodatek*, ki je odvisen od cene petroleja in torej od (povečanega) tečaja ameriškega dolarja. Na boljšem ne bo niti kdor bi iz jeze ali obupa nad novimi podražitvami izklopil elektriko in si za manjše potrebe hotel posvetiti z žveplen-kami: tudi te so se od danes občut no podražile, in sicer od najmanj 17 do največ 100 odstotkov. Navadne žveplenke, ki krijejo 60 odstotkov porabe, stanejo od danes 200 lir, povoščene (cerini) so se podražili od 150 na 200 lir, ploščate (minerva) od 100 na 150 lir, medtem ko bo škatljica posebnih «švedskih» žve-plenk stala 100 namesto dosedanjih 75 lir. Država pa bo pri tem pridobila 12 milijard lir. Medministrski odbor za cene pa je včeraj odločil, da podraži sladkor za 50 lir pri kilogramu in da poviša ceno kubičnega metra metana za kuho in ogrevanje za skoraj 32 lir. Od danes se povišajo prispevki trgovinskih zastopnikov in agentov za socialno zavarovanje. Lastniki industrijskih vozil in motornih plovil, ki niso do včeraj plačah ustrezni davek bodo lahko opravili to dolžnost tudi po 1. juliju, toda z doplačilom 10-odstotne globe, ki ne bo vsekakor manjša od 5.000 Ur. Ko smo (če nismo česa prezrli) izpraznili grenki kelih, preženimo nujno naraslo slabo voljo in si izplah-nimo usta s prijetnejšimi novosti, ki jih tudi nekaj prinaša s seboj vroči julij. Predvsem bodo za vse odvisne delavce in uradnike nekoliko težje plačilne kuverte, saj jim bodo delodajalci z junijsko plačo povrnili del davčnih odtegljajev, ki so jim jih odbijali od začetka leta. Gre za u-činek sporazuma o ceni dela iz 22. januarja, ko so sindikati izsilili delno davčno razbremenitev delovnih prejemkov. Povračila bodo različna, sorazmerno s dohodkom in s sestavo družine. Pri kosmatem letnem dohodku 15 milijonov lir bo oženjeni delavec z dvema otrokoma dobil povrnjenih več kot 160.000 lir prepla čanih davkov, samec pa okrog 132 tisoč lir. Z julijem se bodo tudi povišale otroške doklade, prav tako na osnovi januarskega sporazuma, toda le za mladoletne otroke in za srednje-nizke dohodke: delavec z letnim bruto dohodkom med 11 in 12 milijoni lir bo pri 2 otrocih dobival dodatek po 58.000 lir mesečno. Nekoliko na boljšem bodo tudi upokojenci, saj se jim od danes poviša draginjska doklada za 21.760 lir, kar sicer za veliko večino še ne bo pomenilo zveličanja. Z julijem stopijo v veljavo tudi poviški pri plačah državnega učnega osebja. Kdor se približuje u-pokojitvi pa bo nekoliko zadovoljnej-ši z napovedjo, da mu bodo pri o bračunavanju odpravnine upoštevali nadaljnjih 25 točk draginjske doklade, ki ie bila «zamrznjena» med 1977 in 1982. Pa spet križi in težave, zlasti za nekatere kategorije neodvisnih delavcev: okrog 70.000 trgovcev, ki i-majo več kot 200 milijonov letnega prometa, bo moralo imeti od danes «registrske* blagajne, da jim bo davkarija laže pogledala v dušo, ker ne verjame, da jih preveč prijavlja manj dohodka od lastnih uslužbencev. Zato so se morali opremiti z zapečatenimi blagajnami, ki bodo izdajale kupcem račun, ta pa bo hkrati za beležen, da ne bo mogoče prikrivati prihodkov. In z julijem bo izdajanje davčnih pobotnic obvezno tudi za novo vrsto trgovcev in obrtnikov: mizarje, izdelovalce okvirov, knjigoveze, šivilje, pletilje, krznarje, urarje, brivce, e-lektrikarje, inštalaterje, pleskarje, fotografske laboratorije, tapetnike, žim-ničarje, čistilnice, laboratorije za popravilo radijskih in televizijskih sprejemnikov ter gospodinjskih strojev ter podjetja za čiščenje stanovanj in uradov. BONN — Zahodnonemška vlada že načrtuje spremembo zakona o tujcih, da bi lahko avtomatično izgnali iz države vse tuje državljane, ki so obtoženi političnega nasilja, navadnih zločinov ali pa so zasvojeni z mamili, še preden bi se sodišča izrekla o njihovi krivdi. Zastopata Italijo ■ -j Monica Ronzoni (levo) in Fabiana Telve bosta zastopali italijanske barve ** mednarodnem lepotnem tekmovanju v Koreji (Telefoto Ar1 Namesto smukca kupila heroin Z rahlo zamudo zaradi volilnih obveznosti SPLIT — Uslužbenec neke splitske trgovine je bil nemalo presenečen, ko mu je neka ženska vrnila škatlo dan prej kupljenega smukca in protesti rala zaradi slabe kakovosti. Že pri bežnem pregledu je uslužbenec takoj ugotovil, da je imela ženska prav, saj v škatli m bilo smukca temveč heroin. Takoj so obvestili milico, ki je cdkrila kar štiri kilograme v škatlah smukca skritega heroina. Neobičajni smukec so kupili na dražbi predmetov, ki so jih zaplenili cariniki na Jesenicah. Vrednost odkritega heroina je skoraj 400 tisoč dolarjev (približno 610 milijonov lir). Spličanka, ki je odkrila mamilo, je sedaj bržkone edina Jugoslovanka, ki se je posipavala s heroinom. Neugodje policije na voliščih VIDEM — Enotni sindikat uslužbencev policije S1ULP iz Vidma je včeraj objavil protestno noto, v kateri navaja popolno brezbrižnost raznih krajevnih upraviteljev do varnostnih sil, ki so stražile med zadnjimi volitvami volilne sedeže. Upravitelji niso namreč sploh pomislili na človeške potrebe stražarjev, saj na nekaterih voliščih ni bilo ne sanitarij in niti tekoče vode. Nota izrecno navaja župana iz Tricesima in Rive d'Arčona, ki smatrata policijske agente za zživali*, na katere se upravitelji spomnijo le ob zamazanih političnih špekulacijah*. Ukradel je tovornjak s krznom FIRENCE — Ukradel je tovornjak poln krzna in usnja v vrednosti 400 milijonov lir, ker pa rri bil vešč upravljanja s težkim vozilom, so ga promet niki odkrili in aretirali. Pripetila se je 28-letnemu Giuseppeju Gangaleju iz Catanzara, ki je predsinočnjbn vdrl v skladišče florentinske špediterske družbe »Ricceri* in kar spretno prižgal motor težkega «fiata 160». Ko pa je zapustil dvorišče, je z odbijači poškodoval številne parkirane avtomobile, nekatere je celo nekaj metrov vlekel za sabo. Prizadeti so takoj obvestili policijo. Medtem pa je tatu uspelo zapeljati na avtocesta »Sonca*, kjer so ga prometniki na odvozu kraja Pian del Voglio prestregli in aretirali. Prsate avstralske «gasilke» SYDNEY — Po desetih letih pritiskov in bojev je uprava gasilcev v av stralski zvezni državi Victoria končno pristala, da sprejme v svoje vrste tudi ženske. Kandidatinje morajo zadostiti vsem zdravstvenim zahtevam, izrecno za njih pa so določili, da ne sme imeti obseg njihovega prsnega koša manj kot 94 centimetrov. Sodeč po tej zahtevi bodo vse bodoče «gasilke» prsate. Uprava pa je opravičila tako zahtevo iz čisto praktičnih in ne estetskih razlogov. zDobro razviti prsni koš je namreč sinonim telesne moči, ki je ne-obhodna za gasilce*. Policijski psi postajajo mamilaši MANILA — Vse policije sveta se pri odkrivanju skritega mamila poslu žujejo posebno dresiranih psov, ki mamila zavohajo tudi v najbolj nemogočih skrivališčih. S Filipinov pa prihaja sedaj vest, da ti psi prej ali slej posta nejo mamilaši, v bistvu jih mamila zasvojijo. «Službena doba* policijskih psov na filipinskih letališčih traja zato le dobro leto. Kasneje so namreč primorani dajati psom mamila, kar seveda zmanjšuje njihovo učinkovitost, obenem pa postanejo nevarni za svojo okolico. Da bi jim prikrajšali trpljenje, jih morajo ' prej ah slej pokončati. V Evropi kot kaže ni takih primerov, bržkone ker niso psi skoraj vsak dan v dotiku z mamili kot na Filipinih. Reka Italijanov se bo danes zlila v prvi počitniški val RIM — Konec tega tedna se bo na italijanske ceste podalo kar pet milijonov ljudi z okoli milijon in osemsto tisoč vozili. V primeru ugodnega vremena se bo namreč začelo prvo veliko poletno preseljevanje Italijanov v tem letu, povezano z julijskimi dopusti in počitnicami. Po predvidevanjih poznavalcev pa bi letos ta prvi dopustniški val moral biti znatno obsežnejši od tistih iz preteklih let, saj so volitve zadržale doma mnoge od tistih, ki bi lahko odpotovali že poprej. Popotni val se je zlagoma začel že včeraj zvečer, kar potrjujejo rezervacije, ki so jih zbrali letalski in železniški potovalni uradi, pa tudi podjetja, ki upravljajo avtoceste in na katere se bo kot ponavadi zlilo kar 70 odstotkov vsega prometa. Vozila s tujimi registrskimi tablicami, ki v poprečju tvorijo pet odstotkov vsega prometa, dosežejo v pro- Malta bo razlastila del imetj*a katoliške cerkve VATIKAN — Odločitev malteške vlade o razlastitvi nekaterih imetij katoliške cerkve na otoku, so v Vatikanu nemudoma uradno označili za «zelo nevarno in enostransko dejanje*. Vodja tiskovnega urada Svete stolice je akreditiranim časnikarjem včeraj razdelil uradno sporočilo, v katerem Sveta stolica izraža «globoko zaskrbljenost* zaradi zakona, ki ga je vlada republike Malte predstavila parlamentu in ga je odobril z glasovi 'aburistov. Ta vatikanska zaskrbljenost, ki se je nemudoma odrazila v pisanju uradne ga glasila «L’Osservatore romano*, iz-naja tudi iz bojazni pred možnimi posledicami, ki jih utegne odločitev pustiti na področju «verskega miru v republiki Malti.* < Uradno sporočilo se zaključuje z izrazi solidarnosti malteški duhovščini in katoliškim ustanovam. Vatikanski radio je že pred dnevi objavil izjavo malteških škofov, ki so svarili pred nevarnostjo omenjenega zakona že tedaj, ko ga je vlada predstavila parlamentu. V izjavi, ki jo je nato povzel «L’Osservatore roma no* in jo objavil na naslovni strani, malteški škofje opozarjajo na «izred no hudo vmešavanje, ki krši versko svobodo, priznano z ustavo in zakoni, ter gre mimo osnovnih predpisov cerkvenega prava, enostransko odloča na ekleziastičnem-področju in ogroža celo izvajanje pastirskega poslanstva katoliške cerkve na Malti*. Z drugimi besedami, malteška duhovščina in Sveta stolica vidita v komaj sprejetem zakonu nevarnost, ki preti njuni temeljni pastirski dejavnosti. Posebnost, da se je solidarnosti vatikanskega radia in časopisa pridružilo še uradno sporočilo pa dokazuje, da strogo sodbo o malteški odločit vi deli tudi papeževo državno taj ništvo. metnih konicah na brennerski avto^ sti kar 40-odstotno udeležbo v ri* vozil. Gibanje prodaje bencinskih nov in listkov za avtoceste je za daj dokaj ugodno in obeta tudi lef°" kljub znakom nazadovanja, precej goden dotok turistov na italijans* mejne prehode. Avtocestna družba je že v juniju čela razdeljevati dva milijona letak**' od katerih jih je pol milijona po81* la na tuje in v katerih opisuje, k a* naj bi izgledale »inteligentne počim ce». Obcestne table pa bodo mimo*, zeče popotnike opozarjale na «nePu poročijive* in «kritične» dneve, ki ^ bi se jih, če je le mogoče izogikjj ali pa izbirali primerne obvozne pm Na osnovi dojgoletnih opazovanj!? izkušenj je moč tudi za letos pred41 devati tri največje prometne valov prvi se bo — kot rečeno — spr05.^ z začetkom julija, že med 15. in julijem mu bo sledil drugi, tretj* pa je pričakovati med 29. julijem !" 2. avgustom, ki bo po vsej verjem sti tudi najobsežnejši. Prometna r licija in karabinjerji so na pove% promet dobro pripravljeni, z. a (»vil* bode. intenzivnejši nadzor nad prt® tom in službo pomoči ter inform*ri Vsak, ki se bo v teh dneh podal J! pot pa naj si zapomni telefonsko vilko ACI - 4212, na kateri bo pf% vse informacije o gibanju promet® prevoznosti cest v državi. Ministrstvo za javna dela je že časom objavilo tudi koledar dni.jJ bo prepovedan promet za vozila, *S terih nosilnost presega pet ton, i*» ? sovpadajo z dnevi največje promfl gneče na italijanskih cestah. Na ** način bo odstranjena ena od hud® vir, ki jo za varnost v prometu § dvomno predstavljajo težki tovor™, ki, ob tem pa gre opozoriti tud* previdnejšo vožnjo počitnikarjev, D najboljše jamstvo za mirne poči ’