Stev. 47. f , iU 27. Morja 1925. Posamezni Številka stane V50 Din LBlO L!H. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din M za pol leta..... .120 sa celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din 90 Sobotna izdaja: celoletno « Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva. ... . 80 Cene inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Dtn 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2'50, veliki po Din 5 — in 4 oglasit v uredni8kem delu vrstica po Din 6"—. Fri ve&jsm ;iaio5!!u popust Izhaja vsak dan lxvy.e:n3i ponedeljka ln dneva po prazniku ob 1. url zjutraj. S tedensko Ilustrirani FgšIbIbs utečena v Urednl$tvo Je v Kopitarjevi nlicl 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 30. upravništva 328. Uprava ie v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni Ljubljena 10.650 in 10.345? {r.o inseraie) jevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunai i račun: J Sara- j ii 24,797. | Polnopravni in brezpravni Na vprašanje, iz kakšnih razlogov preganja sedanja prosvetna uprava v Sloveniji tajništvu SDS neljube učitelje, smo dobili 26. t. ni. jasen in točen odgovor v »Jutru«. S hladnim cinizmom odgovarja organ gospoda kraljevega ministra za šume in rude, da državni uslužbenci, ki ne pripadajo po svojem privatnem političnem mišljenju samostojni demokratski stranki, »sploh ne spadajo v državno službo«. Pristašem proticentralističnih strank, ki imajo o uredbi države drugačne nazore nego »Jutro«, je torej državna služba a priori zaprta. Ustava sicer jamči vsakomnr svobodo izpovedovanja kateregakoli političnega prepričanja, kar omejujeta zakon o zaščiti države in uradniški zakon samo z ozirom na komunistično stranko, ki je pri nas izrecno označena kot protidržavna stranka. Toda »Jutro« je to raztegnilo na vse ostale stranke, izvzemši seveda samo samostojno demokratsko in radikalno stranko. Naša prosvetna uprava, ki bi se imela ravnati samo po obstoječih, od parlamenta sprejetih in od kralja potrjenih zakonov, pa si je to naziranje ^Jutra« v celem obsegu prisvojila in po »Jutrovem« članku od 25. februarja t. !. št. 49 odreka vsem državljanom, ki nc izpovedujejo centralizma, načeloma pravico do državne službe. Ako prosvetna uprava zaenkrat take učitelje samo premešča, je to lc stvar posebne milosti in pedagogičnega značaja, kajti g. šef prosvete v Sloveniji namerava s tem dotične učitelje podvreči zgolj izkušnji, ali se bodo na svojih novih mestih »poboljšali« in Mzpreobrnili« k centralističnemu političnemu programu ali ne. iAko namreč tudi to ne zaleže« — tako napoveduje organ gospoda ministra za šume in rude — «in če se izkaže, da nekateri državni uslužbenci vobče niso več sposobni poboljšanja, potem je treba plevel izruvati s korenino vred.; Kajti, tako končuje s Juiroc svoja tozadevna izvajanja, »tega nacionalna država ne bo nikdar dopustila, da bi kdo jedel državni kruh, pri tem pa državo v njenih temeljih rušil«. In če vprašamo, kdo da državo v njenih temeljih ruši in kako, dobimo za odgovor, da oni učitelj, ki ni vpisan v SDS, kajti s tem »okužuje in kvari našo mladino! a Na ta način smo tedaj od merodajne strani nekako oficielno dobili potrdilo, da so država samo gospodje samostojni demokrati. To kljub temu, da tudi pristaši drugih strank v državi vestno in pošteno plačujejo za državo davke, iz katerih se plačujejo šole in učitelji. To kljub temu, da dva naroda v celoti, ki skupaj s srbskim tvorita to državo in brez katerih si naše države sploh ni mogoče misliti, odklanjata centralizem in »državno misel?, ki jo izpovedujejo gospodje samostojni demokrati, ki v Sloveniji in Hrvatski predstavljajo neznatno manjšinico. To kljub temu, da ti Slovenci in Hrvati izpolnjujejo vse dolžnosti do države, med katerimi je najtežja vojaška služba, od katere jih gospodje samostojni demokrati ne odvezujejo, pač pa jim odrekajo pravico, da bi smeli zavzemati državne službe. Torej smo po olicioznt izjavi gospoda ministra za šume in rude Slovenci in Hrvati manjvredni elementi izvzemši samo ono kopico, ki glasuje za gospode samostojno-demokratske kandidate in korupcionistič-no politiko SDS. Ti so edino sposobni za državne službe, ogromna večina slovenskega in hrvatskega ljudstva pa samo za plačevanje, davkov in vršitev vojaške službe, dasi je to jako nedosledno, kajti kdor ni ^državen element«, ta bi pač tudi ne smel služiti v vojski, ker je »nezanesljiv«. Take pojme o državi in o dolžnostih ter pravicah državljanov oznanja stranka, ki ima patent na »svobodomiselnost« in ^naprednost« ter se imenuje »demokratična«. Razdelitev državljanov v polnopravno manjšino in brezpravno večino je proglašena in kdor tej večini pripada, mora biti pripravljen, da sc »izruje s korenino vred«. Ti učitelj ali učiteljica, ki nisi zapisan v članski register UJU, pa vestno iz- polnjuješ dolžnosti, katere ti nalaga tvoja služba, ki po zakonu vzgajaš otroke v dobre, poštene in vestne državljane, ki blažiš njihova srca in bistriš njihove umove, si in ostaneš kljub temu protidržaven element, ki »okužuje ter kvari našo mladino«, Pokloni se gg. Pestotniku, Rapetu in Je-lencu, pa prisezi na centralizem, na nadvlado gg. Pašiča in Pribičeviča, na politično reakcijo in framasonski evangelij, in postaneš šele pravi pedagog. Pa tudi če nimaš sicer posebnih ali pa prav nobenih moralnih ali umskih sposobnosti za ta poklic, zadostuje, če si vnet Ujujevec, in čimbolj kričiš, agitiraš ter se izpostavljaš za program samostojnih demokratov, v tem večjih čislih boš kot vzgojevalec mladine, kajti kulturne naloga šolstva so danes očividno postranska stvar, glavno je, kateri politični stranki pripadaš. Ni namreč več namen šole, da vzgaja umsko pro-svetljerie in moralno izobražene člane države, ki znajo samostojno misliti, marveč pristaše samostojne demokratske stranke. Temu namenu naj služi zanaprej tudi najvišja prosvetna ustanova, univerza, kajti , taisto »Jutro« pravi, da namerava re£,im tudi na visokih šolah »storiti konec raznim zastarelim nazorom«, namreč naučni ivtonomiji univerze, profesorjev in slušateljev. Univerza torej naj ne bo več najvišja prosvetna ustanova za izobrazbo n strokovno usposobljenje državljanov, ki naj zavzamejo za narod najvažnejša mesta v življenju, marveč naj bi bila politično torišče za fabrikacijo pristašev »narodnega edinstvac, kakor ga razume gospod minister dr, Žerjav. Z Bogom, svoboda znanosti, svoboda znanstvenega prepričanja, svoboda vesti — to so za samostojne demokrate »zastareli kulturni nazori«, ki se bodo nadomestili s slepo pokorščino politični kliki. In — z Bogom kultura! Na slovenskih šolah li bo korenito odklenkalo pod režimom nsprednsO?), samostojno demokratske stranke. Kajti kultura je največja sovražnica- te gospode; zato proč z njo! Beljrad, 26. febr. (Izv.) Zanimanje javnosti in političnih krogov za sklepe voditeljev opozicije je bilo poslednje dni zelo veliko in zato je bil tudi vtis včerajšnjih sklepov velik. Dasiravno se je videlo, da je pričakovati važnih sklepov, vendar se takih nisb nadejali. Splošno se priznava, da se posledice ustanovitve močnega bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije danes ne dajo še dovolj oceniti, ker so dalekosežnega pomena. Vsi uglednejši listi komentirajo ta važen dogodek. Niti vladni listi mu ne odrekajo važnosti za politični položaj in bodoči razvoj razmer v naši državi. Tako piše o tem ; Poli-tika< : Ustanovitev bloka narodnega sporazuma je najboljši odgovor na vse irditve, da se je opozicija razcepila ali da je na tem, da se razcepi. Nasprotno, sedaj je še močnejša in solidnejša, nego je bila sploh kdaj dosedaj. Dosedaj je obstojal takozva-ni ožji in širši blok in vendar se je često z veliko tendenco delala razlika med njima, četudi stvarno te razlike ni bilo. Sedaj teh razlik sploh ni, in ne ožjega ne širšega bloka, temveč samo ena krepka celota. Stranke, ki so se združile v bloku narodnega sporazuma, se bodo v narodni skupščini javljale kot celota in jih bodo vedno v vseh vprašanjih predstavljali zastopniki bloka. Klubi bodo najbrže ostali še nadalje in se bodo bavili s čisto notranjimi strankarskimi zadevami. Kako bo blok tehnično nastopal v skupščini, se bo videlo pozneje. Ako bi nastopal v vseh debatah kot celota bi mogel z ozirom na poslovnik imeti samo dva govornika, kar bi bilo neugodno. Glavno je, da bodo izjave dane v imenu celega bloka. Posebno je treba naglasiti, da razpolaga blok z ravno toliko poslanci kakor radikali. SPORAZUM 0 GLAVNIH TOČKAH SKUPNEGA PROGRAMA. Belgrad, 26. febr. (Izv.) V komunikeju, ki smo ga včeraj javili, je naglašeno, da so določene glavne točke skupnega programa. O tem programu bloka voditelji absolutno niso hoteli govoriti, izjavljajoč, da je to za enkrat tajnost, dokler ne pride pred klube. Sporazum o bloku je definitiven in klubi se bodo bavili samo s pretresanjem skupnega programa. Sporazum, ki vsebuje glavne točke skupnega programa, je napisan in podpisan od dr. Korošca, Ljube Davidoviča, dr. Marlnkoviča, dr. Kumanudija, dr. Hras-nice, dr. Poliča, dr. Nikiča, Pavle Radiča in Nastdsa Petroviča. Današnje »Novosti« prinašajo nr. uvodnem mestu obširen komentar k temu važnemu dogodku in pravijo: »Sporazum, ki so ga ustvarili člani bloka v vseh glavnih vprašanjih, ki sp ga skle-; :li o skupnem nastopu, predstavlja brez dvoma važen dogodek, nov srečen datum v evoluciji srbskih, hrvatskih in slovenskih odnešajev. Ta moment pomeni nov korak v zbližanju nekdaj razdruženih, nov dokaz medsebojnega zaupanja. Je najboljša podpora za jasnejšo in vedrejšo bodočnost in ima pogoie, da se končno spravi z dnevnega reda mučen spor, ki je zadržal našo državo v njenem gospodarskem in kulturnem napredovanju. Zgodilo se je tisto, kar so prorokovali mnogo dalekovidni politiki. Na-prorokovali mnogi dalekovidni politiki. Na-ganjane in obsojene. V borbi proti skupnemu sovražniku so se združili vsi tisti, ki so v tej borbi imeli na svoji strani samo pravico in pravo. Naj se današnji vlastodržci vladajo kakor hočejo. Edinstvo odslej ni več v nevarnosti. Za hrbtom vsiljenih vlasto-držcev stvarni voditelji ljudstva, oslanjajoč se na zaupanje ogromne večine ljudstva, dokončujejo blok nacionalnega dela za sporazumno ureditev skupne države. Enotna opozicija, ki je okrepljena z zaupanjem Ijud stva, predstavlja stvarno živo moč skupnosti napram umetni in nasilni mehanični oblasti. Stvarno vodstvo države bo prešlo v roke, kjer bo stvarna moč. Naj režim danes še bolj globoko gazi v nezakonitost in nasilje je zbližalo in zvezalo trdnejše vse pre-igrati. Kajti dosedaj nikdar pravična stvar, za katero se bori nekoliko milijonov, ni bila uničena. Njena zmaga se lahko samo odlaga, je pa sigurna in mora priti!'; PORAZEN VTIS NA VLADO. Belgrad, 26. febr. (Izv.) Vlada je danes sklicala sejo, na kateri so se vršile dolgotrajne debate o novo nastalem položaju. Glavna debata sc je bavila s tem, ali naj se takoj danes da ostavka ali šele 7. marca. Radikali so večinoma zelo potrti vsled tega, ker jim je sedaj prešla poslednja nada, da "bi mogli prevzeti navidezno vlogo posredovalca za sporazum, Pribičevič pa besni, kar najbolj dokazuje uvodni članek v njegovi »Reči« pod njegovim podpisom, kjer je uporabil ves svoj znani besedni zaklad od defetistov in separatistov do veleizdajalcev. To ravno dokazuje važnost sklepov Bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije in njih nevarnost za nasilne in koruptne elemente. PRIHOD ROMUNSKE KRALJICE. Belgrad, 26. febr. (Izv.) Popoldne ob 2. uri se je pripeljala v Belgrad romunska kraljica. Njej nasproti se je naša kraljica peljala do Novega Sada. Romunska kraljica ostane dalje časa v Belgradu. Na njeno čast bo jutri v dvoru večerja, na katero so povabljeni nekateri člani vlade in pa bivši državni podtajnik g. Grol. STANOVANJSKI ZAKON NA ČEŠKEM PODALJŠAN. Praga, 26. febr. (Izv.) - Bohemijac poroča, da je odbor »petka« sklenil, da zakon za zaščito najemnikov podaljša za 3 leta. 1 Črtal se bo §12, ki določa, da morajo najemniki povrniti hišnim gospodarjem stroške za popravo hiše, pač pa bodo gospo-j dar ji smeli primerno zvišati najemnino. avteoske >a&uii$Ke lipe. (Gcl našega pariškega dopisnika.) Pariz, 20. febr. Po maši, ki jo je včeraj čital Msgr. Dubois, kardinal in knezoškof pariški, je imel kratek nagovor, v katerem je potrdil popolni sporazum med škofi in katoliško zvezo. Slednjič je podčrtal dejstvo, da katoličani z izvrševanjem svoje verske dolžnosti služijo javnemu redu in interesom države. Takoj nato se je vršil prvi sestanek Katoliške zveze, kateremu so predsedoval? general Castelnau, en senator in dva poslanca. Sprejela so bila društvena pravila od prisotnih delegatov, ki so zastopali 77 škofijskih zvez (cd 85 obstoječih in včlanjenih), to te pravi skupno več kot en m pol milijona zavednih katoliških bojevnikov. Namen Zveze, ki sc jc na ta način ustanovila, je, braniti pravice vseh katoličanov in sprovesti njih zahteve — in to izven vsake neposredne politične akcije — to se pravi, da ne bo postavila nobenega kandidata pri volitvah in ne bo objavila nobenega volivnega programa. Katoliška zveza se hoče udejstvovati na isti način kot Zveza bivših borcev, ki združi ljudi najrazličnejših strank, kateri nimc,;o ničesar drugega skupnega kot njih vero. Slednjič je govoril nek poslanec o občinski zakonodaji s staiiSča katoliških interesov. Pri pojedini, ki je sledila, je imel glavni govor predsednik general Castelnau. Pokazal je, kako je v zadnjih petdesetih letih propadaia vera in rodbina v Franciji: katoličanom jc bila vzeta ena svoboščina za drugo in podlage, na katerih sloni človeška družba, so se začele podirati. Najvišji cilj sovražnikov vere je: de-kristijanizirati vso deželo. Tako hočejo prostozidarji. Da jc pa stvar že prišla precej daleč, so krivi katoličani sami, ker se niso združili, da bi branili najdražje, kar imajo, svojo vero. Zato so bili zaničevani in prezirani. Toda prišla je svetovna vojna. Tu katoličanov niso več omalovaževali; zahtevali so od njih kri in zlato. Ti so pa dali oboje, ne da bi šteli. Ravno tako pa zahtevajo tudi danes, da bodo upoštevani. Bolj kot kdaj prej so si danes svesti svojih pravic in dvigajo se zoper uničevalce vere, rodbine in domovine. Organizirati se hočejo in po natančno premišljenem načrtu širiti svoje ideje s tiskom, predavanji, brošurami in plakati. Nočejo več izjemnih zakonov, ki bi jim za-branjevali shode. Zahtevajo pravico poučevanja za redovnike in svobodo za sta-riše, da si smejo izbrati za svojega otroka šolo, katero sami žele. Toda vse to je samo začetek. Treba je globokih sprememb na socialnem polju, da sc povrne spet k domačemu ognjišču stalnost, higijena in. morala. Predvsem zahtevajo katoličani, da se odpravijo takoj škandalozne olajšave pri razpo-roki. Zahtevajo profckcijo otrok zoper nemoralnost. Francoski katoličani so podvzeli težko delo, ki bo dolgo trajalo, toda uspehi, ki so jih imeli na tem polju katoličani v Nemčiji in Holandiji, in ki so dovedli do zmage, jim dajejo pogum in zaupanje. MUSSOLINI"" Kini. 26. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je danes zapusti! posteljo in se dalj časa razgovarjal z notranjim ministrom o političnem položaju. CARINSKA VOJNA MED NEMČIJO IN ROMUNIJO. Budimpešta, 26. febr. (izv.) 0 da je to sploh le izgovor in da se bodo gimnazije reducirale zato, ker režim nima denarja zanje, ker je za volitve potrošil toliko, da je prekoračil proračun za 2 milijardi dinarjev! Tako je razumljivo, da zdaj še borih 6 milijonov nima za profesorske honorarje. »Kam pojde mladina, ki danes študira po univerzah in gimnazijah?«, se sprašuje hinavsko »Jutro«. Zahvalit se pojde gg. Pribičeviču in Žerjavu, ki tako vneto delujeta za »napredek« kulture v Jugoslaviji. Povsod enaki. « Jutro« poroča o krizi belgijske vlade, ki se more rešiti samo s predčasnim razpisom volitev v parlament. Pri tej priliki dolži «Jutro« krivde na tej krizi belgijsko katoliško stranko, ker je zahtevala od liberalcev, s katerimi je dosedaj sestavljala vladno večino, da pristanejo na žensko volivno pravico za deželne zbore. Toda pomislite, «liberalci so odločni in nepopustljivi nasprotniki te reforme«, in «Jutro« jim daje prav. Grdi so pa «klerikalci«, ki zahtevajo žensko volivno pravico. Iz Česar sledi, da so klerikalci «nazadnjaki«, liberalci pa «naprednjaki«. Doslednost. «V kolikor nam je znano, je vsako politično naziranje v šoli prepovedano« — piše »Jutro« na 3. strani številke 49, ko se huduje na nekega g. kateheta. Na 2. strani iste ševilke pa je objavljen članek, v katerem se izvaja, da sploh no more biti učitelj, kdor ne pripada samostojni demokratski stranki. Obljubkarstvo. Desettisoč kron je dal dr. Zupanič za farne zvonove v Podzemlju, kje ste že kedaj slišali, da je dal Ne-manič kakšen krajcar za javne namene?, Tako nekako je pisala »Samouprava« malo pred volitvami. Nihče v Podzemlju pa ni prejel teh tisočakov za zvonove, ne gospod župnik, ne pooblaščeni nabiralci prispevkov za farne zvonove. Narodno ploharstvo je ve'ikodušno samo pred volitvami. Še dr. Žerjav je bil velikodušen in obljubljal celo duhovščini zvišane plače, uradništvu pa je obljubljal nebesa na zemlji. Po volitvah je pa »Jutro« v svoji znani nesramnosti dejalo, da se ob otvoritvi nove narodne skupščine »pojavlja či-novniški problem v neugodnejši luči nego je bil doslej.« Denisi. NAŠE LJUDSTVO IN UČITELJSTVO. Takoimcnovanl napredni elementi štelo radi očitajo našemu ljudstvu, da je le-to zoper šole, zoper izobrazbo in torej tudi zoper učiteljstvo. To pa trdijo ti namišljeni kulturo-nosci zato, ker vedo, da js naše ljudstvo kato-liško in da bi torej naše ljudstvo pred svetom očrnili iu pokazali, da je katolicizem nasproten napredku in izobrazbi. Zavrniti pa moramo trditev, da je naše katoliško ljudstvo nasprotno šolam, nasprotno učiteljslvu. Na jasnem si moramo biti, da naše ljudstvo dobro razlikuje med dobrimi in slabimi šolami, kakor tudi zelo dobro loči dobre učitelje od slabih učiteljev ozir. učiteljstva. To je Usta točka, na kateri sloni razpoloženje našega ljudstva za šole, za učiteljstvo in s lega vidika je treba presojati nerazpoloženje ljudstva do šol in do učiteljskega stanu, če se kje pokaže. Nikdar se še ni zgodilo, da bi ljudstvo bilo n. pr. nerazpoloženo nasproti tistim, ki resnično delujejo za pravi blagor in njihov napredek ter obenem z ljudstvom sočustvujejo in ga ne prezirajo in zaničujejo. To bi bilo protinaravno in zato se to ne dogaja. Tudi učitelja ljudje hitro »pogruntajo«, Če je res njihov prijatelj in skrben ter vesten vzgojitelj njihove dece. In če je tako, ter če ljudstvo vidi, da učitelj (učiteljica) tudi njihove verske svetinje t. j. njihovega globoko v srce vsajenega verskega prepričanja ne zaničuje, moremo garantirati, da si bosta naš kmet in tak učitelj prav hitro prijatelja. Ko sem bil pred nekako 15 leti kot dijak doma na počitnicah, se je raznesel glas, da nas zapusti domače šole vodja t. j. nadučitelj X, ki se je selil v mesto, tedaj je nastalo po župniji zdihovanje, kot bi kdo hotel iztrgati srce. Možje in fantje, žene in dekleta so dva dni potem — v nedeljo — zagrnili šolo in prosili g. nadučitelja, da naj ostane. Bil je to človek, ki je res živel z ljudstvom, ga učil, se veselil in trpel ž njim. Spomin nanj med ljudstvom še danes živi in bo živel. Poln hvaležnosti je slehem kmetič, ko nanese pogovor na gospoda nadučitelja X. Prišel je drugi, a tudi popolnoma drugačen. In še danespo preteku 15 let — si ni osvojil kmečkih src in si jih nikdar ne bo, ker plava vedno vsaj za 100 metrov nad drugimi. Ne lio si usvojil src, ne mladine in ne odraslih, ker ruši, kar drugi zidajo. Po preteku petnajst let pa sem bil pred , par dnevi zopet priča, kako rado ima naše priprosto kmečko ljudstvo dobre učitelje. Tukajšnji g. nadučitelj, ki službuje v tem kraju že 11 let ter je vodja pelrazredne šole, je dobil obvestilo, da je prestavljen in sicer na dvo-razrednico v hribe. Pa zakaj je prestavljen? Nobenega pravega vzroka in stvarnega povoda ni za to. Je izvrsten šolnik in vesten šolski vodja. Gospodična učiteljica, ki je službovala na tej šoli poldrugo loto, je izjavila: Pod njegovim vodstvom (t. j. nadučiteljcveni) sem v poldrugem letu več profitirala kot vsa štiri leta na uči. teljišču. — Učil je deco ln odraslo ljudstvo in zato je umljivo, da ga ima ljudstvo rado. poudariti pa treba, da se v politično življenje ni spuščal, čeprav Je sam za svojo osebo kot odkrit katoličan pristaš naše stranice. — pa konečno: politično se udejstvujejo mnogoteri iz vrst naprednega učiteljstva in so nam jnani celo laki, ki fungirajo kot zaupniki samostojne demokratske stranke, a se jim zato ne zgodi nič žalegat So pohvaljeni in odlikovani bodo. Mlade, »napredne« gospodične učiteljico bodo službovale v ravnini in v krajih ob železnici ter v mestih, a zaslužni šolniki se bodo morali potikati na svoja stara leta po gorskih šolah. To krivico čuti že preprosto ljudstvo in zalo se ne čudimo, da je župnija Cerklje na Dolenjskem, kjer službuje g. nadučitelj Rostohar, katerega sedanji režim preganja — kljub njegovi L j. Ro-itoharjevi telesni hibi (pokvarjeno ima nogo) in kljubtemu, da je med ljudstvom zelo priljubljen, v hribe, — da je to ljudstvo v teku 12 ur, ko je zvedelo to, zbralo blizu 400 podpisov onih staršev, ki pošiljajo svojo de-eo v loto. — Ljudstvo je ne voljno nad takim početjem in ne more razumeti, kako je mogoče, da oblast sama, ki je postavljena zato, da varuje postave, da jih ta sama tepta. Oblast, kt Je postavljena, da zadovoljava ljudstvo, ta oblast ga sama draži in povzroča vznemirjanja. • • • Stopanja vas. Romaj smo nekoliko pozabili na žalosten slučaj Jakoba Pogačarja, ki je padel kot žrtev strasti in sokolske vzgoje, ie imamo v naši vasi novo žrtev. Dne 15. t. in. je priredil »Stepanjski Sokol« v gostilni Kr. Kregarja v Stopanji vasi 6vojo prepotrebno predpustno veselico. Kulturnemu poslanstvu primerno se je odigral »nočni« red po točkah: alkohol ,plos, punce, prepir, pretep, uboj. — Pili in razgrajali so do belega dne. Na to veselico sta pa prišla v spremstvu svojih deklet ludi dva uslužbenca neke ljubljanske tvrdke. V pijansko-prešernem razpoloženju pa se je tazdelo Francu Babšeku dostojno in olikano, da uslužbencema dekleti premoti in odvzame. Seveda sta bila fanta drugačnega mnenja in začel se je prepir, ki je končal s smrtjo enega inned uslužbencev. Franc Cabšek, mesarski pomočnik, sin posestnika iz znane sokolske družine, si je privzel dva pomagača, Kregar-jevega hlapca in Petra Mekinca. Zavratno so pričakali uslužbenca in jili pobili z voznimi ro-lirami tako, da sta morala oba v bolnišnico, kjor Je eden zaradi udarcev na glavi čez par Ali umrL Uslužbenca pogrešata tudi suknje, denar in ure! To je ol'ka, izobrazba in prosvetni program sokolskih ljudi! Vsa vas pa se zgraža tudi nad sledečim dejstvom. Povsod se pretepače in ubijavce polovi, aretira in odžene na zaslužen prostor; toda tukaj je bilo drugače. Dnsiravno je vedela cela vas od malih otrok do starčkov, kateri da so zločinci, jih vendar cel teden niso prijeli. Šele v sobolo »e jim je napovedala aretacija z vso obzirnostjo. Babšek in Mekinc sta šla v medsebojnem prepiru po Poljanah, orožnika pa po Ko* deljevem in so se sešli pred sodnijo. Ne vemo, pa kakem višjem ukazu se je delila ta obzirnost državotvornim elementom, kajti orožniki so vestni in trdi ljudje. Sedaj čakata obsodbe v zaporu! — Dobri ljudje so ogorčeni nad tako podivjanostjo in s skrbjo gledajo, kam se pogreza mladina. Ni pa nič čudnega — naprednost, sokolstvo, slabe knj ge in časopisi, slabe družbe in pijača so kače, ld rode iločin, sramoto, zapor. Zato se tudi mora zgoditi, da taki ljudje sebi v zabavo podirajo stranišča in se norčujejo iz verskih obredov. Na Svečnico Je nekaj tako prosvetljenih razgrajačev smešilo verski obred blagoslova sveč. S prižganimi svečami so prišli v napredno gostilno, kar se je celo gostilničarju zdelo preveč, da se je zgražal in jih zapodil. Priporočamo za danes g. Zebala, da namesto o elektriki, kjer ni strokovnjak, raje svojim backoin govori o teh cvetkah! Le tako naprej — So. kolskl »Nazdar«! — Most čez Kulpo jo obetal dr. Zupanič pred volitvam svojim »milim rojakom« v okolici Orlbelj in neizmerno borbo za pravice Belokranjeev, po volitvah pa so se vko te obljube poznbile in dr. Zupanič je »priboril« svojim »milim rojakom« samo eno oštnrljo. Te »gnade« pa je bil deležen trgovec Lužar v Podzemlju, ki se jo svoj čas pisni Lnscher ln je zadnji čas pomagal po Beli-krajlnl vleči Narodni ploh. Ta uslužni gospod je torej za pustno nedeljo obesil zeleno vejico na svojo hišo, sodba pa je oznanjala Relokrnnjcein, da so pribor.iene vse njihove pravice. Videli smo tudi, da imajo ljudje tudi po volitvah kri rdečo, vendar to poglavje pride še na vrsto, ker v trenutku, ko to pišemo, se otvoritev nove oštarije šo nadaljuje z muziko broz dovoljenja ln prvi borltoljl za »Narodni ploh« še zdravijo »mačka* od pustno nedelje. Dnevne novlee. «31 V nedeljo ob štirih popoldne TELOVADNA AKADEMIJA Orla Krakovo-Trnovo v Ljud. domu! — ftl. telovadna akademija Jugoslovanske orlovske zveze, ki se bo vršila dne 8. marca v dvorani hotela Union bo imela naslednji program: 1. St Premrl: Fanfara. 2. Proste vaje članov za 1. 1925. Godba dr. Fr. KI-movca. 8. Proste vaje Članic za L 1925. Godba dr. Fr. Kimovca. 4. Vaje članov na konju. 5. Vaje članic na Hellerjevo etudo št 20. 6. Vaje članov na krogih. 7. Vaje članic: Slovensko dekle poje (s spremljevanjem v I jo« line). 8. Vaje članov na drogu. 9. Simbolične vaje članic: Gor čez izaro. (S spremljevanjem ženskega zbora.) 10. Simbolične vajo članov: Jugoslovanska legenda. (Godba F. Dollnarja.) -i Sodeluje godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. čerlna. Cene prostorom po 20, 16, 12, 10, 8, 6 ln 5 Din. Stojišča po 8 Din. Vstopnice v predprodaji v trafiki Union, zvečer pred akademijo pri bla-gajni. — Prve diplome aa belgrajskl bogoslovni fakulteti. Te dni so na belgrajskl pravoslavni bogoslovni fakulteti razdelili prve diplome. — Jugoslovanska «ve«a pevskih društev. Odbor Jugosl. zveze pevskih društev se je končnoveljavno konstituiral. Za glavnega tajnika v Belgradu Je izvoljen skladatelj K. P. Manojlovič. Zveza razpošlje svoja pravila in poziv na pristop vsem pevskim društvom v Jugoslaviji In Ameriki ter obenem začne zbirati prispevke za zgradbo Mokranjčevega doma v Belgradu. — IzseljeniSke razmere v ArgentlnSJI. — Chlcnškl »Hrvatski Glasnik« objavlja pismo priproslega Hrvata Iz Buenos Airesa, v katerem opisuje razmere naših izseljencev v Argentinijl. Pismo slove: »Naši ljudje delajo v Argentiniji zvečine na »štancijnh«, to je na polju veleposestnikov. Plača znaša po 40 do 50 pesosov (100 argentinskih pesosov je vrednih približno 40 severnoameriških dolarjev) mesečno in hrana; mnogi služijo za časa ko ni žetve, gospodarju brezplačno. Ob košnji in žetvi dobavijo po 4—5 pesosov dnevno in hrano. Pri trganju koruze dobe po 40—00 centa vosov za vrečo nabranih koruznih strokov. Delavci na železniških progah zaslužijo dnevno komaj 2.80—3 peftose, brez hrane seveda. Težaki pri zidarskih delih zaslužijo za 8 uruo delo do 4.50 pesosa brez hrane. Najboljše je godi izučenim rokodelcem: zidar, jem, mizarjem, kovačem itd. Ti imajo vedno delo in zaslužijo ob 8 urnem delavniku 8 pesosov. V Argentinijo se neprestano vsipajo doseljenci iz Evrope. Prihaja mnogo več ljudstva, nego je tu zanj dela. Vsi iščejo dela, a ga ne morejo najti. Lani je bila velika suša, ki drži še letos. Doseljenci brez posla in sredstev so v obupni stiski. Videl sem zdrave, mlade ljudi brskati v zabojih za smeti, ki stoje pred hišami, kjer so iskali odpadke živil in jih jedli! Gorje Človeku v tujini brez dela in denarja! Evropski kapitalisti s pristankom svojih vlad izvnžajo ljudstvo kakor živino in nihče se ne briga dalje zanje. Nihče ne vpraša, kako se godi izseljencem v tujini. Ministri in njihovi prij .lelji se debele na račun naroda in države, ljudstvo pa trpi. Mnogi izseljenci Irpe vsled svojega neznanja ln trdo-glavosti. Doma niti na svojem nočejo delati polovico toliko, kakor morajo v tujini garati za druge. Doma vs. k misli, da so v Ameriki vsi plotovi opleteni s klobasami.« — Strašen umor. V Šmiliel pri Novem mestu je došlo porečilo, da je bil 9. febr. t. 1. ubit in v baraki zažgan Anton Pire, 31 let star z Vel. Podljubna 28; ubita je tudi njegova 17 letna žena in 7 mes. stara hčerka. Njihove kosti so zbrali v šumi, kjer je bil pisar in so jih pokopali na pokopališču v Ce-tingrndu na Hrvat, v skupen grob. Od moža je ostalo pol gl o največji na svetu. Preko reke, ki meri na tem mestu 3 km, so že zgradili prvi del jeza, visok 40 metrov. Za to delo se bo uporabilo en milijon ton gradiva. Na gornji strani jeza bo nastalo 100 km dolgo jezero, katero bo namakalo ravnino El-Gezira, ki je danes žalostna puščava in se nahaja med obema Nilo-ma, predno se združita pri Kartumu. Z namakalnimi prekopi bo zgradba stala skupno v našem denarju okoli tri in pol milijarde dinarjev. Izkopati bo treba osemkrat več zemlje kot je prostornina piramide v Gizeju. To je pa samo prva stopnja velikosežnega načrta, ki hoče spremeniti puščavne pokrajine egipčanskega Sudana v nairodnvitnejše »veta-, kjer bo vedno dovolj vode in solnca in kjer se bo pred vsem sadil bombaž. Zakaj pa stari Egipčani niso podvzeli ta- j kib zgradb? Prosvetna zveza. VI. prosvetni večor bo nudil obilo zanimivosti, zlasti naši vedoželjni mladini, katera hrepeni spoznati nove kraje, šege in navade. Težavno je sedaj potovanje, ker je vožnja predraga. Zato pa so prosvetni večeri nekako nadomestilo takih potovanj. Saj nam lepe ski-optjčne slike tako vabljivo kažejo in odkrivajo najkrasnejše kraje, najlepše stavbe in najzanimivejše naravne krasote. Čimbolj bomo spoznali in proučavali našo pokrajine, tem bolj vroče jih bomo vzljubili. Mladina ne zamudi prilike, ki se ti nudi danes na V L prosvetnem večeru. Spored je sledeči: 1. »Sanak«, poje dijaški oktet. 2. Vojnovič: Smrt majke Jugo-vičev, deklamira g. Miloš Stare. 3. Adamič: Vasovalec, poje dijaški oktet. 4. Srbija tn Ma-oedonija, predava g. poslanec Smodej. Predavanje pojasnjujejo lepe skioptične slike. Sedeži 3 Din. Stojišče 2 Din. Predprodaja rezerviranih sedežev v zvezni pisarni, Miklošičeva cesta 7. Orlovski vestnik. Odseke, zlasti bližje, opozarjamo na telovadno akademijo J. O. Z., ki se bo vršila 8. marca v dvorani hotela Union. Naj si člani pravočasno preskrbe vstopnice ter naj agitirajo med znanci in prijatelji za čim večjo udeležbo. Odgovor je enostaven: s tedanjimi sredstvi niso mogli graditi dovolj naglo. Vsaka takih zgradb mora namreč biti dovršena med dvema poplavama reke Nila. Iz-gotovljena mora biti torej prej kot v sedmih mesecih, med novembrom in majgm. Ce jez in kanali do poplave niso dovršeni, se morajo graditelji umakniti in imajo velikanske izgube, kajti reka zamaši z blatom vse stavbe, vse prekope, tako da je skoraj nemogoče, zidati jez naprej. Lani so britanski inženjerji dovršili prvo polovico svojega dela: zaprli so z jezom zapad-ni del reke do skalnega otoka, ki se nahaja v sredi, sedaj pa zazidujejo vzhodni del, ki je širji in bolj globok kot zapadni. Nepozabljiv je pogled na to delo, kot pripovedujejo potovalci. Veliki stroji so postavljeni drug poleg drugega in s svojimi železnimi pestmi grabijo zemljo, kamor se stavljajo temelji iz granita, ki ga dovažajo po posebej zgrajeni železnici iz daljave 60 km. Cementna tovarna je na mestu. Gradi se dan in noc naprej. Ponoči se dela v svilu velikih električnih žarometov. Ali bo jez o pravem času gotov? 20. maja začne vodovje Nila naraščati. To je povprečni datum. Včasih pa pride poplava en ali dva tedna prej. Ko bo zgradba gotova, bo teklo vodovje iz velikega jezera po malih prekopih, ki imajo skupno dolžino nad 16.000 km, po vsej veliki sudanski planjavi. 1600 prekopov bo tako velikih, da se bo lahko po njih vršil vodni promet. Glavni prekop, 100 km dolg, pa bo velik kot Donava in bodo po njem lahko vozili tudi veliki parobrodi. Kaj bi rekel faraon Meriš, če bi vstal iz svojega tisočletnega groba v gizeski piramidi, šel do Sennarja in opazil barbare, ki so prišli iz daljnje severne dežele in uresničili njegove sanje? * * * sv Potovanje ZR III. na otočje Bermuda. Kakor smo že rekli, bodo letos zračno ladjo ZR III. poslali na vse kraje in poskusili njeno praktično uporabljivost. Prvo preskušnjo po vožnji iz Evrope v Ameriko je sedaj dobro prestala. Poslali so jo na otočje Bermuda, ležeče v Atlantiku daleč pred ameriško obalo. Za vožnjo tja in nazaj je porabil Zeppelin 81 ur, na uro povprečno 55 milj je 102 km. Boriti se je moral z viharji in gosto meglo, pa je vse srečno prestal. Otočje Bermuda zalaga Newyork z južnim sadjem, sočivjem in zelenjavo in je tam zmeraj dosti ljudi na polju. Poročila nam ne morejo zadosti popisati strahu poljedelskih delavcev, ko so zagledali čudno ptico v zraku. Sicer se ZR III. ni dal privezati na ladjo »Tatoka«, poslano naprej k Bermudom (viharji), a so ameriški mornariški krogi s poletom kljub temu zelo zadovoljni. Za posebno velik uspeh smatrajo to, da je zračna ladja v hudem viharju lahko prispela v lopo v Lakehurstu. Ameriški admiral Maf-fett, ki jc bil ves čas vožnje na ZR III., se je napram časnikarjem takole izrazil: »Vlada upa, da bo letel ZR III. s poštno pošiljatvijo še to poletje na Angleško in nazaj. Ta teden bomo ponovili vožnjo na Bermudsko otočje, marca bomo poslali zrakoplov morebiti na otok Porto Rico, aprila pa na Panamsko ožino. Nato bo šel v Evropo in sicer približno po črti dr. Eckenerja. Na Bermudc smo ga poslali zato, da dokažemo uporabljivost Zeppe-linov za trgovske namene. Ladja bi bila prišla prav lahko tja in nazaj v dvajsetih urah, a nismo hoteli delati rekordov, vožnja jo bila samo mirna preskušnja. Po tej vožnji sera bolj kot kdaj prej prepričan, da bo postala vožnja po zraku s Zeppelini stalna. Ni več daleč dan, ko bodo redne trgovske zračne ladje prometovale nad oceani in kontinenti.* — Sedaj se bo uresničilo tudi to, o čemer smo že j enkrat pisali: Amerikanci so naročili inžener-ju dr. ArnstelnUj naj prične z zgradbo nove- ga Zeppelina, ki bo po vsebini še enkrat tako velik kakor ZR III. Najprvo bo posredoval promet med Londonom in Newyorkom, nato pa z drugimi takimi velikani vred promet med Londonom in Indijo. sv Patriarh Tihon — šcstdcsctletnlk. Letos je pa res leto znamenitih Sestdesetletni-kov. Omenili smo geografa in naravoslovca Drygaldija, raziskovalca in odkritelja Sven Hedina, sedaj prihaja ruski patriarh Tihon, človek, s katerim sovjeti ne vedo kaj začeti. Sovražijo ga in se ga obenem bojijo. Dan njegovega rojstva so praznovali v raznih moskovskih cerkvah aa svečan način. Tihon sam je opravil sveto opravilo v nabito natlačeni cerkvL sv Velikanska bolnica za bolne aa očeh. V ameriškem mestu Baltimore bodo napravili največjo očesno bolniSnico. Tri milijone dolarjev so že nabrali. Pctrolejski kralj Rocke-feller je dal sam poldrugi milijon, dočim se je finančnik Pierpont Morgan izkazal »samo« s 100.000 dolarji. sv Prodaja zbirke mikroskopov. V Lon. donu je zapustil neki trgovec veliko zbirko mikroskopov in so jih sedaj na javni dražbi prodali. Tritisoč jih je, starih in novih. Med starimi je najbolj zanimiv in dragocen neki mikroskop iz 18. stoletja, prav posebno fino izdelan. Prodali so ga za 360 funtov, dočim je dala vsa ostala zbirka samo 1800 funtov. Funt notira danes 338 dinarjev, 360 funtov je torej skoraj 122.000 dinarjev. bv Ruske vesti. V Leningradu so otvorili muzej za aviatiko, ki je edini svoje vrste v Evropi, izredno bogato urejen. — Carske gradove v Livadiji na Krimu so izpremenili v zdravilišča za kmetsko prebivalstvo. — Povodom 7. obletnice, odkar se je ustanovila rdeča armada, je izjavil Trockijev naslednik Frunze, da šteje tačas rdeča armada 500.000 mož. sv Isabelle Kaiser f. V Beckenriedu v Švici je umrla pisateljica Isabelle Kaiser, enako znana in priljubljena med Francozi kakor med Nemci, ker je pisala v obeh jezikih. Iz njenih del veje idealen duh, porojen v hladnem in (istem ozračju nebotičnih švicarskih gora. število njenih spisov je izredno veliko; najbolj znane so njene zbirke novel: >Ce solnce zahaja« in »Njegovo veličanstvo«, poezije >Moje srce« in romana »Očenaš« in »Iskateljica miru«. Kolumbov zemljevid. Leta 1849 je kupila pariška Narodna knjižnica iz neke zapuščine krasen, z roko risan star zemljevid iz pergamenta v velikosti 1.16 krat 0.70 m, predstavljajoč ves svet Vtaknili so ta zemljevid v kartonsko mapo v vrsto ti-sočev drugih kart in tam je spal dolga leta. Neki dan je brskal po teh starih zemljevidih učeni berlinski zemljepisec Kondrad Kretsch-mer in ga določil za »Portugalski zemljevd iz 16. stoletja«. In s to kratko opombo je zemljevid uaprej spaval v svojem zatišju. Slučajno pa se je spravil na te stare zemljevide v knjižnici g. Charles de La Ronciere, zgodovinar francoske armade. Temu se je čudno zdelo, da ima krasno risani pergamentni zemljevid etiketo z napisom: »Portugalski zemljevid iz 16. stoletja.« Po kratkem premotrivanju je spoznal, da je ta karta zemljevid, katerega je Krištof Kolumb risal lastnoročno in predložil katoliški kraljevski dvojici v taborišču Santa-Fe, koder so oblegali Grauado, zadnjo trdnjavo Mavrov v Španiji, in kamor je prišel veliki Genovčan, da izprosi od Ferdinanda in Izabele par malih ladij, da se poda preko Atlantskega oceana. Krištof Kolumb je bil znan kot izboren 5 i neutrudljiv risar zemljevidov, zaeno s svojiu bratom Bartolomejem. Narisal je krasen zemljevid in ga predložil kraljevskemu paru, da ga prepriča o resničnosti svojih izvajanj, v'a je mogoče priti v Indijo v smeri proti zahoda Evrope. De La Ronciere je dokazal, da je to res Kolumbov zemljevid. Vanj je vrisan rtič Dobre nade in to dokazuje, da je bil zemljevid uarisan po letu 1488. Na zemljevidu se nahaj.i narisana panorama Genove in s tem je "i rečeno, da je risar Italijan iz Genove. Iz raznih drugih razlogov, ki jih tu ne moremo vsled pomanjkanja prostora vseh navesti, se da dokazati, da je bil ta zemljevid risan med 14. " •-lijem 1491, in Kolumbovim odhodom v Ameriko. Karta pariške Narodne knjižnice je torej zaklad neprecenljive važnosti. Na njej je Krištof Kolumb s svojim prstom kazal kraljici Izabeli pot v Indijo, med tem ko so grmeli za-naj španski in mavriški topovi. Na tem zemljevidu je začrlana Severna Amerika pod obliko otočja z napisom jO tok sedmih mest, kjer se baje nahaja srebro v pesku«. Usoda ni zanesla Kolumba v Severno Ameriko, temveč na vročo Antile. Res je sicer, da jo Danec Johaunea Scolvus odkril Kanado 20 let pred Kolumbom, kot je dokazal danski dr. Sofus Larsen v reviji Lecturee pour tous od 1. januarja, ln da so Normandci že okoli leta 1000 hodili v Severno Ameriko, kot dokazuje zadnje odkritje nordske katedrale v Gar-darju na Groenlandiji, toda vse to ne zatem- S nujo Kolumbovo slave. | sv Stroji ca talitov snega. Na Dunaju so te dni uvedli v mestnem cestnem gospodarstvu zanimivo novost: stroje za talitev snega. Namesto da bi sneg za drag denar vozili proč, ga ua mestu stope. Stroj, ki je seveda na kolesih, ima velik kotel, v katerega dva delavca no prestano nalagata sneg; iz kotla vodijo žlebovi, po katerih se odtaka voda v cestni kanaL Vsa ko uro stopi posamezni stroj po 40 do 50 ku-bičnih metrov snega. Doslej imajo na Dunaju v obratu dva stroja: enega na paro, drugega na elektriko. sv Obilen ribji lov. V Hastingu se je po. srečil ribičem izredno bogat ribji lov. Ko so prvič vrgli mrežo v vodo, so ujeli 48 lososov, od katerih je najmanjši tehtal 10 kg. Ribiči so si dali ulovek uradno potrditi, da bi se jim ljudje ne smejali, da jim pripovedujejo ribiško latinščino. A ta obili ribji lov se je ribičem tudi v denarnem oziru dobro obneseL Ker se plačuje kilogram lososa po 10 šilingov, so ujeli ribiči naenkrat več kakor 95.000 dinarjev. sv Nove poštne znamke v Avstriji. Tekom letošnjega leta uvedejo v Avstriji nove poštne znamke v šilinški veljavi. Znamke bodo imele v zmislu sklepov stockholmskega poštnega kongresa večjo obliko. sv Sovjetska vodka. >Rul« piše: Prodaja iu točenje vodke sta v Sovjetski Rusiji prepovedana. To prepoved prekrši tajna fabrika-cija, pa hidi država sama s popolnoma zakonito produkcijo alkohola. Vodka ni liker ali alkoholna pijača! Tako si pomagajo. Prepovedane vodko država pač ne more fabricirali, a sklep osrednjega izvršilnega odbora in sveta ljudskih komisarjev od 3. decembra 1924 dovoljuje državi fabrikacijo likerjev in opojnih pijač, destiliranih iz žita ali grozdja, do 30 stopenj alkoholne vsebine. Sicer to še ni normalna moč vodke, a daleč do tja ni več, in kar zamudi kvaliteta, popravi kvantiteta. A država se no omeji na fabrikacijo teh tekočin, ona se peč« rudi s prodajo in vzame oboje, dobiček in davek na alkohol. Dve vrsti davka 6ta: navadni, ki je odmerjen po moči pijače, in izredni, brez ozira na stopnje alkohola. Ta znaša 1 rubelj in 14 kopejk za liter. Državni monopol se strogo izvaja. Ali je kakšna razlika med letom 1894 in 1924? Takrat: »carska« državna trgovina z žganjem, sedaj: komunistična državna produkcija in zraven še državna prodaja žganja. Samo malo peska v oči, pa je dobro. IZRABLJANJE ZEMELJSKE TOPLOTE. 2e večkrat se je pisalo o tem, tako v Ra« liji, Mehiki, na Islandiji, Javi itd. Zlasti v Italiji so začeli v zadnjem času loviti parile izpulie iz zemlje. Sedaj so napravili pri Fi» renzi velika industrijska podjetja, ki dobivajo iz zemeljske pare in vode ne samo elektri čno luč, temveč tudi kemikalije. Saj dobivajo že od leta 1910 naprej iz vrele vode vulkau-skih inlakuž borovo kislino. Uspeh pri Fireit zi je zbudil podjetnost in so prišli sedaj na vrsto Vezuv, Etna ter Liparski otoki. BRIVEC IN ANATOM. Monakovski anatom Rildinger je bil najprvo brivec in si je z lastno pridnostjo poma gal naprej do zdravnika in vseučiliščnega profesorja. Nekoč je grajal dijaka, ki je imel top nož; dijak mu je rekel: »Jaz ne znam brusiti, saj nisem bil brivec.« Riidinger mu mirno reče : »Seveda ne. Ce bi pa kdaj bili, bi bili tudi brivec ostali.« UKANJENA DIJAKA. Dva dijaka oxfordskega vseučilišča, ki sta bila dva ali tri dni prosta, sta šla na pot v nekatere sosednje kraje. Zapravila sta bila šo tisto malo denarja, ki sta ga imela in nista vedela, kako bi prišla do kosila in prenočišča. Vendar sta stopila predrzno v malo gostilno, si naročila dobro kosilo in dobri postelji in prepustila plačilo usodi. Drugo jutro po zajtrku jima pošlje gostilničar račun, in zdaj sta začela ugibati, kako bi ga zadovoljila ali pa ga opeharila. Spočetka se jima je zdelo to jako težko. Nazadnje pa eden pravi: »Jaz jo imam; pozvoni!« Drugi pozvoni in gostilničar pride. Dijak ga nagovori, rekoč: »Midva nimava sedaj prav nič denarja pri sebi; toda ne vznemirjajte se, izgubili ne boste prav ničesar. Midva sva dijaka in s svojim globokim študijem sva dognala, da se vsakih sto let stvari ponavljajo. Zato boste danes sto let tukaj gostilničar in midva prideva in Vas plačava.« »Gospoda,« odvrne gostilničar, »ne dvo mim o resničnosti vajinih besedi in težko mi bosta verjela, če vama pravim, da sem tudi jaz napravil globoke študije. K sreči sem dognal, kakor vidva, da se stvari vsakih sto lel ponavljajo. To noč, ko sem naporno študiral, sem prišel do važnega študija, to je, da sta točilo pred sto leti vidva bila prišla sem, kosila in prenočevala ter odšla, ne da bi kaj plačala. Prav rad vama upam današnji račun, toda ne bom pustil, da bi odšla od moje hiše, dokler ne plačala računa iz prejšnjega stoletja, ki znaša natanko toliko, kakor današnji«. Dijaka, ki sta videla, da sta premagani* s svojim lasinim orožjem, slu bila primorana poslati sla do svojih prijateljev v Oxfordu po nekaj denarja na posodo, da sta plačala svoj račun. Po svetu. Zanimivosti. Gospodarstvo. Ljublja. Kakor javljajo iz Bolgrada, je vlada na eni svojih zadnjih soj sklenila oddati na licitaciji v zukup dosedaj državni rudnik za železno rudo Ljubijo v Bosni, Dosedaj se je nahajal ta ogromni rudnik v državni eksploataeiji. 2o dolgo časa se je govorilo o tem, da bi vzel Ljubijo v zakup kak privatni koncem, govorilo se je že o finančnih zvezah naših državljanov z inozemskimi kapitalisti, da bi dobili potrebna sredstva za eksploatacijo tega rudnika. Ta rudnik spada k najbogatejšim v celi Evropi. Železna ruda vsebuje približno 50 % čistega železa. Zaloge v tem rudniku cenijo na 220 milijonov ton, kar bi zadostovalo, da 500 let krije potrebo Jugoslavije po železu. Sedaj je produkcija zelo majhna in dosega komaj povprečno 40 vagonov na dan. Glavna ovira povečauju produkcije jo slaba železniška zveza tega rudnika. Skoro vsa nakopana železna ruda se izvaža v inozemstvo. S tem, da bo prišel rudnik v privatne roke, bo vsekakor eksploatacija hitrejše napredovala. Ker pa se bo v naši državi težko našla skupina ljudi z dovolj velikimi finančnimi sredstvi za izkoriščanje rudnika, je težko pričakovati in najbrže bo rudnik vzela v zakup kaka inozemska družba. V tem slučaju bo potreba poskrbeti za zaščito interesov našega narodnega gospodarstva. Država bi si morala obvezati eksploatatorjn. rudnika, da zgradi na odgovarjajočem mestu v državi topilnice in sploh da zaščiti na kolikor možen način svojo in narodnogospodarske interese. Ker pač država ne zna in kolikor toliko tudi ne more upravljati svojih gospodarskih podjetij in ker tudi nima dovolj Sredstev za razširjanje svojih obratov, je pričakovati še nadaljnili oddaj drž. posestev v zakup. * * * g Potrdila o Izvoru blaga. Generalna direkcija neposrednih davkov je pozvala vse carinarnice, da v bodoče ne zahtevajo nobenih pristojbin za prošnje glede izdajanja potrdil o izvoru blaga. Dosedaj se je pomotoma pobirala pristojbina od 30 dinarjev. g Padec avstrijskega indeksa v veletrgovini. Indeks avstrijske veletrgovine so je od januarja na februar nekoliko znižal in sicer od 21.181 na 21.081. g Finančne težkoče avstrijskih dežel. Avstrijske dežele izkazujejo za leto 192"). sledeče deficite (v milijardah a. K.), Gor. Avstrija 86, Solnograška 33, Štajerska 178(1), Koroška 21 in Tirolska 27; samo finance Predarlske so aktivne. Dolnja Avstrija si pomaga s provizoriji, Dunaj pa zopet izkazuje milijardne deficite. g Razvoj avstrijske plvovarske Industrije. V področju današnje Avstrije se jo prodnciralo leta 1913.-1924. približno 6 milijonov 500.000 hI piva, 1. 1917-18: 1 milijon 178.629 hI, 1. 1919-20: 3 milijone49.297 hI, 1. 1920-21: 3 milijone 40.119 hI, 1. 1921-22 : 3 milijone 371.037 hI, 1. 1922-23: 2 milijona 844.120 hI ln 1. 1923-24: 4 milijone 590.373 hI piva. V sedanji Avstriji je sedaj 153 pivovarn napram 213 v predvojni dobi. V veletrgovini stane sedaj pivo na Dunaju 30.55 zlatih kron za hektoliter, napram 24 zlatim kronam v 1. 1913. Vsled znižanja carine na plzousko pivo, dogovorjeno povodom sklepanja trgovske pogodbe Češkoslovaške z Avstrijo od 300.000 K (ca 4800 za liter) na 172.000 K (ca 2700 K za liter se uvaža v Avstrijo tndi precej češkoslovaškega piva, kar pa ne vpliva na produkcijo avstrijskih pivovarn. g Koliko je dosedaj plačala Nemčija po Dawesovem načrtu. Urad glavnega agenta za reparocljske dajatve objavlja, koliko je dosedaj plačala Nemčija po Dawesovem načrtu. V teku meseca januarja t. 1. je Nemčija plačala 103,575.000 zlatih mark, od začetka izvajanja Davvesovega načrta pa do 31. januarja t. 1. skupaj 381,396.000 zlatih mark. Jugoslavija je dobila v mesecu januarju t. 1. 2,076.000 zlatih mark, od začetka izvedbe pa do 31. januarja 1925. skupaj 11,932.000 zlatih mark. g Carinska politika angleške vlade. V spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Baldwin, da vlada ne namerava v splošnem carinsko zaščititi angleško industrije. Ako bodo posamezne stroke prosile za zaščito pred inozemsko konkurenco, se bodo prošnje natanko preiskale. Uspeh preiskave bo priobčilo trgovsko ministrstvo kabineta, ki bo končno odločil, če je umestno uveljaviti zaprošeno zaščitno carino. V zadnji instanci bo odločal o takih carinah parlament. g Trgovlnslri stiki med Poljsko in Rusko. Trgovinska inicijativa jo bila doslej v zasebnih rokah. Z legalno trgovino Poljske z Rusijo se pečati dandanes posebno dvo poljski družbi in sicer delniška družba inozemske trgovine Brytopol in poljska trgovinska družba z vzhodom j>Wnteka«, ki sta se pozneje spojili v konzorcij, ki jo sklonil 7, ruskim komisariatom za inozemsko trgovino 1. 1923. pogodbo, veljavno do meseoa junija 1924. »Kuryer Polski« prinaša poročilo o polj.sko-ruski trgovini v tej dobi. V tem času je izvozila tvrdka iz Poljske na Rusko za 1,500.000 dolarjev blaga, v tranzitu preko Poljske iz inozemstva zn, 2,000.000 dolarjev, direktno iz inozemstva za 500.000 dolarjev. Iz Rusije se je uvozilo blaga za 700.000 dol., v tujino v tranzitnem prometu čez Poljsko približno za 2,300.000 dolarjev, v tujino neposredno skoraj za 500.000 dolarjev. Nova trgovinska pogodba je bila sklenjena po prenohljajn v trgovinskih operacijah in po izpremombi imena družbe v Dnro-Brytopol z ruskim trgovinskim komisariatom ob koncu meseca decembra preteklega leta za dobo treh let s pravico nadaljnje prolongacije za isto dobo. Tako je nastala delniška družba »RuspOltOry« z glavnico 500.000 dolarjev, čije delničarji so v enakem številu ruski Vneš-tory ter poljska družba »Daroa-Brytopol«. Nedavno je dobila ta družba naročilo iz Rusije za 1000 vagonov svinca, potem za meta-lurgične izdelke, lodžsko manufakturo itd. Rusi so pa ponudili tej družbi 2250 vagonov litega železa, potem veliko množino ščetin, neizdelanih kožuhovin, konjskih in ovčjih kož itd. Borze. Dno 26. febr. 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.5090—2.5390 (2.5165 do 2.5465), London 296.30—299.30 (295.93—298.90), New York 61.88—62.88 (61.75- 62.75), Pariz 3.20—3.25 (3.25-3.30), Praga 1.8365-1.8665 (1.8850—1.8550), Dunaj 0.0872—0.0890 (0.0870 do 0.0890), Curih 11.95—12.05 (11.94-12.04). Curih. Belgrad 8.40 (8.10), Pošta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2380 (1.2380), Italija 20.95 (20.05), London 24.7650 (24.78), New York 520.70 (520.30), Pariz 26.70 (27.05), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 0.007330 (0.007335), Bukarest 2.55 (2.55), Sofija 3.7750 (3.7750). Dunaj. Devize. Belgrad 11*1, Ko-danj 12.600, London 337.500, Milan 2848, New York 70.935, Pariz 3644, Varšava 13.610. — Valute, dolarji 70.460, angl. funti 335.700, francoski frank 3645, lira 2835, dinar 1129, češkoslovaška krona 2090. Praga. Devizo. Lira 137.50, Zagreb 54.75, Pariz 175, London 161.10, New York 33.80. Newyork, 25. febr. Belgrad 161, London 475.87, Pariš 515.50, Bruselj 501, Rim 404, Curih 19.22. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. investioijsko posojilo iz leta 1921. 65 (blago), 4 pol odst. Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911. 22.50 (blago), 4 pol odst. Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917. 22 (blago), 2 pol odst. državna renta za vojno škodo 153 (donar), Celjska posojilnica d. d., Celjo 210—214, Ljubljanska kreditna bankn, Ljubljana 235 (denar), Morkantilna banka, Kočevje 101 (donar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—925, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 435 (blago), Združene papirnice VevČo 100 (denar), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1290—1340, Stavbna družba d. d., Ljubljana 275—285. Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 11650 do 120, Hrv. sveopča kred. banka.Zagreb 235 do 245, Hrv. slav. zem. bankn, Zagreb 61.50 do 65, Jugoslovenska banka, Zagreb 105.50 106.50, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 920 do 930, Slavonska banka, Zagreb 71—72, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235—245, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 57—60, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjok 730—740, Gutman 585, Slavonija 56 do 57.50, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 420, 7 odst. drž. invest. pos. 66.50 do 68, Vojna odškodnina 155—157. Dunaj. Efekti. Alpine 393.000, Groi-nitz 138.000, Trboveljska družba 488.000, Hrv. esk. banka 129.000, Leykam 145.000, Gutmann 650.000, Slavex 201.000, Slavonija «1.000. BLAGO. Ljubljana. — Les: Škorete, 13 mm, od 15 cm, I., IL modia 22 cm, foo meja 600 (blago). Desko 20, 25 mm, od 16 cm, media 24 cm, fco moja 580 (blago). Deske 30 in 50 mm, 30—35 cm medla, fco meja 580 (blago), Testoni 20 mm, 2.25 m, od 4—10 col, monte, fco Sušak 680 (blago). Lipovi hlodi od 2.50 m, od 25 cm naprej, fco nakladalna postaja, 2 vag„ 210—220 (zaklj. 210). Bukova drva, 1 m dolžine, napolsuha, fco nakladalna postaja 19—20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 74-75, 2 odst. par. slovenska postaja 530 (blago). Pšenica domača, fco Ljubljana 460—490. Otrobi pšenični drobni, v novih juta vrečah, loco Ljubljana 215 (blago). Koruza nova, promptna, fco Ljubljana 255 (blago). Koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 270 (blago). Koruza nova, dobavitev maroc, fco Postojna tranz. 280 (bia. go). Koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. 290 (blago). Koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna tranz. 295 (blago). Koruza nova, dobavitev maroc, fco sremska. postaja 210 (blago). Koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja 220 (blago). Oves srbski, par. Ljubljana 335 (blago). Oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago). Oves bački, zdrav, suh, rešetan, fco Ljubljana 370 (blago). Oves semenski, fco bačka, postaja 330 (blago). Lanono seme zimsko, fee Ljubljana 700 (donar). Krompir beli, fco Djevdjelija 180. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, čiščen, fco Ljubljana 350 do 415. — Mast, slanina, sir: Slanina slana, trodolna, fco Vukovar 33 (blago). Novi Sad. Pšenica 450 do 455, koruza JI90, marc-april 207.50. Položaj slab. Newyork, 25. febr. Pšonica 208.50 koruza 137.375. Chlcago, 25. febr. Pšenica za marec 190.125, za maj 158.33, za julij 145; koruza za marec 131.375, za maj 132.375, za julij 131. Iz knjige: Antični in moderni svet. 2. Ali se kot narod smemo docela izogniti študiju antičnih jezikov? Ugovarjal bo kdo: >Dobro, če je že antična kultura takega pomena za sedanjost, jo pričnimo proučavati na podlagi prevodov starih klasikov in na podlagi študij in razprav, ki so jih napisali o antični kulturi dosedanji raziskovalci 1 Berimo razprave o grški filozofiji in drami, o atenski demokraciji, o državnem življenju pri Rimljanih; berimo inagari v prevodu še kako Sofoklejevo tragedijo, Platona, Horacat Toda vse to pa lahko delamo, ne da bi se učili latinščine in grščine !< Prijatelj, nisi ti prvi, ki si je hotel tako pomagati. Vsak brez izjeme, ki se je učil starih jezikov, je brezdvomno že opetovano razmišljal tako in slično. Celi narodi pa so to teorijo preizkusili na samem sebi — pa se in obnesla I Vsak narod, ki hoče imeti temelji-tejše študije o antiki, mora imeti tudi ljudi, ki poznajo antiko iz prvega vira. Vzrok elži v tem: 1. ker se samo nekateri avtorji dajo tako prevesti, da prevod nadomesti original (obširneje beri o tem pri Zielifiskem na str. 41!), in 2. ker je študij klasičnih jezikov izrednega pomena predvsem za našo formalno izobrazbo. S prevodi so se hoteli izogniti potrebi študija klasičnih jezikov naredi krščanskega vzhoda, »zato pa je šel tok kulture preko njih-t (13). Ista pot »je zapeljala moslimsk® kulturo po kratki dobi razcveta v nagel iu končen propad — kar je popolnoma naravno, ker so Arabci presadili k sebi samo cvetje antike, odtrgano od njegovih korenin, starih jezikov« (13). Kultura kakega naroda se ne da brez jezikovnega znanja temeljito proučevati tudi radi tega, ker je jezik »zrcal® naroda; kaže nam njegovo naravo, njegove dušo in življenjem (30). Najhujše je pa to, da so se naši moderni jeziki tako razvili pod vplivom latinščine in grščine, »da je vsaka ura latinske ali grške sintakse obenem tudi ura pouka v materinščini« (34). Ni se namreč razvila sintaksa klasičnih jezikov na podlagi modernih jezikov, ampak obratno. »Paradoksno se čuje, toda res je, da je treba razumeti grščino, če hočemo razumeti ruščino« (31). ;>Ruski jezik je razmeroma negramatikaličen; brez starih jezikov, po katerih je ruščina posnela svojo gramatiko, bi bil še danes brez gramatike. Mogoče bi se mnogim izmed vas to niti ne zdela posebna škoda: gramatika ni mladini ravno ljuba. Tukaj pa no gre za nikake simpatije: nihče ne more tajiti, da je gramatika prvi poskus aplicirati logiko na pojave jezika.« (35.) Ta logika se najbolje uči na podla-gi latinščine, ki je izrazito intelektualistična* Lfubezen in zlato. 26 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Ena slabotna roka je zdrknila raz stranice, prsti druge so odjenjali, toda Elija je ubogal in njegovi zobje so držali. Ko ga je tovariš vzdignil v sredini, mu je obraz zdrsnil naprej, da mu je ivernati les trgal in mečkal kožo raz nosa, lic, čeljusti; zdrknil je z obrazom navzdol, naprej in na dno čolna, doklor se ni še sredina telesa zrušila preko čolnove stranice in so mu samo noge visele zunaj. Pa bile so le še noge in Daylight je zvlekel tudi nje počasi za seboj. Težko hropeč je prevalil Elijo na hrbet in ga pokril s spalno opravo. Ampak sedaj je preostala še končna naloga ■ — dobiti čoln v reko. Ta naloga je bila najtežja od vseh dosedanjih, ker je bil prej moral dobiti tovariša v čoln za ravnotežjem.. Zahtevala je največjega napora pri vzdigovanju. Daylight se je pojeknil in pričel. Nekaj je moralo pokniti v njem, kajti naslednje, kar se je zavedel, je bilo, da je ležal v dve gubi na želodcu zleknjen preko zadnjega dela čolna. Očividno je padel v nezavest, prvikrat v svojem življenju. Dozdevalo se mu je tudi, da je po njem, da ni bilo v njem niti enega gibljaja več, in da mu je bilo, kar je bilo naibolj čudno, tudi vseeno. Obšli so ga prividi, jasno izraziti, resnični, in dojmi, ostri kot jekleno rezilo. On, ki je vse svoje žive dni zrl golo življenje, ni nikdar poprej videl toliko golote življenja. Prvikrat ga je obšel dvom o svoji veličastveni osebnosti. V tem trenutku je življenje omahovalo in pozabilo lagati. Slcdniič je bil i on majhen zemeljski črv, prav kakor vsi ostali zemeljski črvi, liki veverica, ki jo je bil povžil, kakor drugi ljudje, ki jih je bil videl pasti in umreti; kakor .Toe Hines in Henry Finn, ki sta se že ponesrečila in bila gotovo mrtva, kakor Elija, ki je z odrtim obrazom brez vseh skrbi ležal tam v čolnu. Daylightova lega je bila taka, da je iz mesta, kjer je ležal, lahko gledal po reki navzgor do ovinka, izza katerega je imel prej ali slej priti drugi pogon ledu. In ko je zrl tja, mu je bilo, kakor da bi videl nazaj skozi preteklost v one Čase, ko ni bilo niti belo-kožeev niti Indijancev v deželi, in vse te časo je videl, da je bila ta reka Stewart zimo za zimo pokrita z ledom, da je pomlad za pomladjo raznesla ta led, in je reka imeia prosto pot. Zrl je tudi v brezmejno bodočnost, ko so poslednji rodovi ljudi zapustili Alasko, ko tudi njega že zdavnaj več ni bilo, in še vedno je videl to reko vedno isto, zmrzujočo, vzkipevajočo, tekočo venomer naprej. Življenje je bilo lažnivec in varljivec. Vodilo je za nos vsa bitja. Vodilo je za nos njega, Burninga Daylighla, enega svojih naiglavnejših in najbolj veselih pristašev. On ni bil nič — zgolj kos mesa, živcev in občutnosti, ki se je plazil po blatu za blatom, ki je sanjaril, stremel in igral, in ki je preminul in ga ni bilo več. Samo mrtve stvari so ostale, stvari, ki niso bilo ne meso ne živci ne občutnost, pesek pa blato in prod, ploščadi, gore, pa reka, ki je zainrzo-vala in se odtrgavala leto za letom. Ko je bilo vse storjeno in izgovorjeno, je bila igra padla. Kocke so bile' goljufne, ponarejene. Oni, ki so pomrli, niso dobili, umrli pa so vsi. Kdo pa je potem dobil? Niti življenje ne, ta vabljenik, ta zaščitnik igre — življenje, to večno procvitajoče pokopališče, ta večni mrtvaški sprevod. , . . Za trenutek je splaval v neposredno sedanjost in je opazil, da reka še vedno prosta teče, in da ga je neka severna ptica, sedeč na čolnovem rilcu, predrzno ogledovala. Nato se je sanjavo vrnil k svojim razmišljanjem. Koncu igre ni bilo mogoče uieči. Gotovo mu je bilo usojeno biti izločen od vsega. Pa^ kaj za to? Iz-nova in iznova je pretclitaval to vprašanje. Vera je šla vsled razmer mimo Daylighta. Kot nekak nadomestek mu je bilo, da je pošteno ravnal in pravično igral z drugimi ljudmi, razmišljanju o bodočem življenju pa se ni udajal. Smrt je po njegovih mislih naredila konec vsemu. Vedno je bil teh misli in ni bilo ga strah pred njo. Celo v tem hipu, ko je čoln ležal petnajst čevljev nad vodo in nepremično, ko je on sam omedleval od slabosti in ni bilo v njem niti trohice moči, je še vedno mislil, da smrt konča vse, in še vedno se je ni bal. Njegovi nazori so bili preveč preprosti in njegovi dojmi preveč utrjeni, da bi jih prevrglo prvo ali pa zadnje zvijanje smrti se boječega življenja. Videl je umirati ljudi in živali in v njegovem prividu se je prikazalo tukaj smrti na tucate. Iznova jih je videl v duhu umirati pred seboj kakor jih je videl svoej čase, a vse to ga ni pretreslo. Pa kaj za to? Mrtvi so bili, zdavnaj mrtvi. Nobene skrbi si niso delali radi tega. Oni niso ležali na trebuhu zlek-njeni preko čolnove stranice in čakali smrti. Smrt je bila lahka — lažja kakor si je kdaj domišljal, iu sedaj, ko je bila blizu, ga je misel nanjo razveselje- vala. . ... Zdajci je videl nov privid. Videl je pred seboj mrzlično živahno mesto svojih sanj — zlato prestolico severa, postavljeno nad Yukonom na visoki brežini, raztezajočo se daleč preko ploščadi. Videl je rečne parnike privezane k bregu, ležeče ob njem po tri drug ob drugem; videl je žage delovati in dolge pasje vprege z dvojnimi sanmi, ki so dovažale živež in druge potrebščine do rudnih okrajev, še nadalje jo videl igralnice, banke, borze, in vse kolesje z igralnimi znamkami iu markami, prilikami in možnostmi neznansko večje hazardno igro, kar jih je kdaj videl. Pravi pekel to, si je mislil, biti izločen od vsega ob času, ko se vse misli, pričakovanja pričenjajo vres-ničevati in prihaja velika najdba. Življenje ga je prešinilo in se zganilo ob tej misli in mu iznova začelo govoriti starodavne svojo laži. >Vse jezike je vzgajala latinščina, ki jih je intelektualizirala.c (2S.) Radi tega je Fouillee laliko po pravici rekel: ehaque lejon dc latin est une le^on de logique (vsaka lekcija latinščine je lekcija logike). Tesno zvezo nemškega jezika in nemške kulture z antiko je označil pisatelj Hermanu flahr takole: >Wer den Unterrichl in den alten Spnt-chen bedroht, zerstort die Wurzeln der deutschen Bildung. Uns von den Griechen und Rom eni abschneiden, heifit uns aus der ganzen deutschen Entwieklung reUton.... ,Von Griechen und Romern haben unsere jVorfahren denken, folgern, urteilen, aber aueh das Geheimnis der Zablen und ebenst/ Worte zu Satzen ordnen nnd dieso vieder sinngemafi unterordnen gelernt. Wer von uns irgend etwas spridit oder sehreibt, be-kennt sich damit zu den Alten: denn alle Ge-setze, denen unsere Sprache gehoreht, bat sie von den Alten iiberuommen... immer, venn unser Volk sich stark genug fiihlte, nach der H8he zu sehreiten, immer gesehah da?« mit vertranendem Aufblick zur Antike. Ver-Sieren wir sie, so verleugnen wir uns selbst, wir sinken ins Chaos zuriick, wir sehliefien uns von der abendlandicben Geistesgemein-schaft aus.€ (Bayerische Bliitter f. d. Gymna-?>ialwesen, 1924, str. 169.) Ni sicer treba, da bi morali biti vsi člani vsakokratne družbe klasično naobraženi; treba pa je, da se v vsaki družbi nahaja neki odstotek klasično vzgojenih ljudi, in med nji-Lahka šola je za gospodiče. nesmiseln in žaljiv preporod tlačanskega principa na kapitalistični podlagi.-: Toda naši profesorji antiko slabo razlagajo, se čuje dostikrat. > Vsled tega, če v Turčiji saniteta ni nič prida, še ne gre zametati vse medicin« sploh..« (18). Povejte mi pa predmet, ki u« vsi profesorji dobro razlagajo! Ob sklepu hočemo ce poudariti nekatere odstavke iz knjige, ki so napisani tako, kakor bi jih bil avtor napisal nalašč za našo srednješolsko debato. Spored koncerta francoskega pianista Marcela Ciampi, ki se vrši danes ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani: 1. Schu-jnann: Fantazija op. 17, 2. Ravel: Alborada, ^aure: Barkarola, T>ebnasy: Veseli otok. 3. Franck: Preludij, koral in fuga. 4. Chopin: (balada, mazurka in poslednji valček. 5. Liszt: Legend« sv. Frančiška Pavlanskega. Koncert, bo za naše mesto muzikalni dogodek prve vrste in so vstopnice, katerih je še dosti na razpolago, v predprodaji v Matični knjigarni ter na večer koncerta pri koncertni blagajni. Zbori ^Ljubljanskega Zvunat. Me&ecna revija za novo zborovsko glasbo. Upravnik razpošlje naročnikom, ki so že vposlali letno naročnino v znesku 20 Din pivi dve šle\ilki do pondeljka. V rnarčevi Številki (tretji) sta objavljena dva zbora: St. Premrlov moški zbor >Našo gore«:, in E. Adamičev mešani zbor >Kaj ti je, "Mojca?« — »Zborac naročite po dopisnici na naslov: Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon': v Ljubljani. — Naročila v zasedenem ozemljil sprejema iz prijaznosti Pevsko in glasbeno društvo v Gorici. pr Slovenski Pravnik. Prvi anopič letošnjega letnika prinaša članek J. Zdolska: >0 potrebi, da se dopolni cesarski ukaz o obnavljanju in popravljanju meje,-dalje obširnejšo in zanimivo razpravo dr. B. Senekoviča: >Pokoj-j ninsko zavarovanje nameščencev«. Dr. Vladimir Knaflič prinaša donesek k tiskovnemu pravu: >Ali t. žv. posebne izdaje« res niso >pe-riodične tiskovine?«' Dr. J. Goršič pa' obširno poroča o knjigi dr. Dolenca -Pravosodstvo ei-stercienske' opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidenco v Pleterju od konca 15. do konca, 16. stoletja«:. Snopič prinaša poleg tega Se preglfe-da češkoslovaške in avstrijske zakonodaje v I. 1923.. književna poročila in prilogo kazenskih odločb. Narodno gledališče v Unijam, DRAMA: Začetek «b S. nri rvečer. Petek, 27. febr.: PEPELUH. — Red E. Sobota, 28. febr.: VDOVA ROsLINKA. Izv. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop. mladinska predstava: PEPELUH. — Izven. — Ob 20. uri sveder: VERONIKA DELNIŠKA. Izven. C^KRA: LA IN Red B. Zae«.'iefc ob pol 8. uri evejj Petek, 27. febr.: LOPUDSKA SIR; VojaSka predstava. —■ Izven,;, Sobota, 28. febr.: SMRTNA TAKA' KARAKTERISTIČNI PLESI. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop.: MIGNON. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ljudski oder v Ljubljani, Nedelja .1. marca ob psi 8. uri zvečer: >SLUGA JN NJEGOV GROF:-. Noviteta. Veseloigra v treh dejanjih . Predprodaja vstopnic kukor običajno. (Glej lepake.) Narodno gledališče v Mariboru. Petek, 27. febr.: VDOVA ROSLINKA. - Ab. E (kuponi). Sobota, 28. febr.: KSENIJA in CAVALLERIA RUSTICANA. — Ab. E (kuponi). Nedelja, 1. marca.: MOLOH. — x\b. C. Premi-jera. Slov. marijonetno gledanje Slovensko marijonetno gledališč© :igra v nedeljo 1. marca t. L Bendorfovo pravljično igro v III. dejanjih Zakleti kalif«, pred to pa izvirno slovensko lutkovno burko v 1. dej. >Razbojnik Moro««, katero je spisal pesnik Miran Jarc. — Pričetok predstav je ob 3. pop. in ob ti. zvečer, predprodaja vstopnic se pa vrši že od 10. do 12. dop. Za bodoče nedelje se pripravlja: Obuti maček. Čarobne gosli in. Dr. Faust. r -.v: Turistika in šport. Kranjska gora. (Sneg.) (Poročilo od 26. t. ni.) Ob 7. —5 C. Barometer neizpremenjen. Pooblačeno. Sneg srež — 20 cm visbk. Idealna smuka. Saninec na sankališču selo dober. Izvrstno sankanje. j > Pohorje. (Sneg.) (Izročilo iz Mariborske in Ruške koče od 26. t. m.) C—3. Sneg praš-nik — r visok 50 cm. Smuka idealna 1 Židovski mojstri v boksanju. Žida kot športnika smo si včasih težko predstavljali. Sedaj je to čisto drugačno. Prav posebno veliko imajo pa Židi boksarjev, med njimi več prvovrstnih. Največ jih je"v Ameriki, najbolj znani so: Battling Levinski, .Benny Leonard, Harry Grob in Abe Goldstein. Tudi dva najboljših sedanjih angleških bokssrjev sta žida, Ted Kid Lewis in Jack Bloomfield. Zakaj so Židi ravno za boksanje tako pripravni? Žid je zelo hiter, napadalen, brž vidi, kaj je prav, in bliskovito ; hitro" vsak položaj izrabi, izkoristi vsako napako nasprotnika, je mojster zvijače in to spelje brž na led. Druga lastnost, ki' pritfo Židu prav, je njegov izrazit družinski! čut in s tem v zvezi njegovo solidno življenje. Zato je lahko po več let skozi v dobri formi. Tudi rad varčuje. Nikdar se v treningu ne zanemari in ne pozna lalikoživja, ki s©: mu drugi bokserji tako radi udajo; spomnimo se samo na črnca Johnsoua. Nek velik ■ šmsriški židovski mojster boksa prinese ves zaslužek staršem domov itd. Tako so nam Židi kot športniki lahko za zglod. Naznanila. Misijonska prireditev. V nedeljo, dne 1. marca ob 7 stvečer bo v veliki dvorani hotela Union ob petdesetletnici salezijanskib misi-jonov misijonsko predavanje 8 skioptičnimi slikami, godbo in petjem. Vstop brez vstopnine. — K obilni udeležbi vabi Misijonski odbor. Orlovski odsek aa Jeiiei priredi v nedeljo dramatično igro >Verigac. K obilni udeležbi vabi — odbor. Slovensko zdravniško društva v Ljubljani priredi v soboto, 28. februarja družabni večer v restavraciji »'Ljubljanski dvor«. Pričetek ob 8. Vsi tovariši-zdravmiki so nam dobro došli. — Odbor. UdruSeaje jugoslovanskih iaieaerjev la arhitektov — Sekcija Ljubljana opozarja svoje člane na VI. redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 28. februarja 1925 ob 15. uri (tretji) popoldne v dvorani univerze v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Redni letni občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slove«-eev, sekcija Ljubljana, se vrši v nedeljo, dne J. marca t 1. ob 11. dopoldne v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor«, Ljubljana. Krekova mladina v Ljubljani, športni odsek priredi v nedeljo, 1. marca izlet na Sv. Katarino. Zbirališče ob pol 8. zjutraj pri kavarni Evropa. — Seja športnega odseka se vrši v soboto ob 8. zvečer v prostorih Jug. strokovne zveze, Slari trg 2,1. nadstr. ,.: [ Ljubljanski skavti! V nedeljo, 1. marca predava g. dr. Pire o liigijeni v fizikalnem kabinetu na učiteljišču. Skioptične slike! Dijaški vestnik. ~~~ d Akademska zveza ima svoj redni občni zbor v soboto, 28. februarja popoldne ob 4. uri. Na dnevnem redu so poleg odborovih poroči! in volitev tudi še druge važne aktuelne zadeve našega visokošolskega dijaštva, rato naj se tega občnega zbora vsi tovariši v AZ včlanjenih društev zanesljivo udeleže, — Predsedstvo AZ. Izpred sodišča. Zgodaj je začela segati v tuje denarnice neka komaj dobro 14 let stara trgovska va-jenka M. J. — Mlado deklo je porabilo priliko, ko jc pustila njena gospodinja v trgovini svojo dcnarnico in je izmaknila iz nje tri bankovce po Din 100. Takoj po tatvini so osumili druge uslužbence, toda ko je začelo dekle sumljivo trositi denar, so jo prijeli in tatvina je bila razkrita. Mlada tatica je prvotno dolžila druge tovarišice, nazadnje pa je le sama obsedela. Pri sodišču je deklica tatvino skesano iu jokaje priznala. Obsojena jc bila z ozirom na mladost na on teden ječe. Našla se je srebrna verižica brez obeska. Naslov pove uprava lista. Meteorologtčno poročilo. LjebEi&Ba 306 m a. m. vis. Normalna baromaterska višina 73G nias. (Jas eptao- naiw m«««, v mm larmo-ittettr » C f.itiruui diferenca » O i s, ! S* JL f»U»VU13 ▼ mea 2B./2. 21 h 720-9 9-8 0-7 jasno SE \ 26./S. 7 h '727-6 0-0 0-8 megla - 6./2. 14 h 727-0 3-2 OS jasno i Sarvns trakove, ogljenl-, povoščeni-, kopirni papir, hekfograficm zvitki m druge potrebščine pri luti. Haragft, ŠeSenburgova ulica 6/i Vsake drobna -vrstic« eli vsaka SO ipasr,, Naj- »anj^l S ŽMtn. Ogfes! aed deret vrstic s* ra&ntejo vise. Ta odgočer znamka! j ODDA SE V NAJEM zdravniški kabinet z domačo i lekarno in staa^anjem, v relo prometnem lirajja blistt kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji, od 1. MARCA naprej. — Ponudbe do 1. marca 1925 pod r ZDRAVNIK« po£tno?e2e£e, CELJE. Dobro kuharico snažno, pošteno, srednjih let, ki bi opravljala tudi druga lažja hišna dela, — •prejme večja trgovina na deželi. Ponudbe, na upravo pod šifro: r.Pndna« 1206. PEKARNO 7. inventarjem event. s pohištvom. odsiopim. Skupna cen;;. !X).000 K. — Najemnina prosta. Zelo ugodni pogoji. Kupec sc lahko takoj vseli. Naslov prt opravi -■Slovcncac pod Stev. 1214. Sprcfme se moč&c, pošten {nnf kateri ima veselje Idili; do kovaške obrti pri KRISTJAN BABIC, ko-vaSki mojster, KRANJ. Razpisuje se služba OROTISTA »i cerkvecika v Toniižljn. Prednost imajo reflekiantš, 3sS so obrlnik« in oženjeni. iijpvl urad TOMIŠEL.I, pt>-iSta IG pri Ljubliaai- liGOVSKrLOKALir i skladiščem ln kletmi, na zelo prometo. industrijskem J:r;iju, nlizu kolodvora, na tiobrem prostoru, se oddajo takoj v najem. Prostori so Trriraerni za -. Lako drugo obrt, kleti t-jdi /a vinOtoč. Stacovanir. event. na tbz-polatio. Por- ' L- na upravo »istu pod .< Lokslt < St. USP. nproda^^ESTVO" v brcži&k&m Stroja, ? vsem gospodarskim por.topjem in orcajem, čsir". ure. od tr^a »n kolodvora. Redi se lshko 3 jjLave ?i>.,------ .., H . . ^i, »vui^jijtf i 'je.j. ŽALUJOČI ostali. denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar st zavržen, z«'.o ker Ima reklama sa Vao veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojas* nila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s teas prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspeli! »»♦♦♦•»♦♦♦♦»»»♦•♦»»♦»♦»»»»♦»♦♦♦»♦♦♦^»»»♦♦♦♦MtMMMt«! 4 B lB«»BHB«»e®H»aWBWWWaSBHBMMB!BB>!'>H!KBIBH8l B a B 8 B S favna zahvala. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Viktor Cenčic v Ljubljani, Gospod prirnarij dr. Fr. Minar nam je dokazal ves čas bolezni našega prerano umrlega pokojnika, s svojo neumorno požrtvovalnostjo in pripravljenostjo ob vsakem Času, toliko prizadevanja in truda preprečiti katastrofo, da čutimo prijetno dolžnost izreči mu tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo in priznanje. V Ljubljani. 25. februarja 1925. Obitelj Bolaffio. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.