Ameriška Domovina . /ttn/l' Ul— MO 3 ■■■ H gjg&aJjfliaa HHBHB «■ m l wBwli. AM€RICAN IN SPIRIT P0R6IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 122 SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, lly, Pueblo, EockSpring* Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING. AUGUST 24, 1978 LETOLXXX — vol. LXXX Šludenfovskš Ječaj na Koroškem uspešno , Cai?er p|hI p? SaSmon. , Jemo Kenyaila umrl laključen, udeleženci se veseli vrnili domov ^boi™6 — Predsednik Pretekli torek je umrl Jomo NEW YORK, N.Y. — Udeleženci in udeleženke slovenskega študijskega in počitniškega tečaja v Celovcu so se v ponedeljek, 21. avgusta, zvečer vrnili v New York in v Toronto. V New Yorku so skupino, ki jo je vodila gdč. Angela Bolha, pričakali na letališču g. Leo Klavž, koordinator tečaja, tajnik Lige Slovenskih Amerikancev, arh. ing. Simon Kregar ter drugi predstavniki Lige SA iz New Yorka. Lufthansa in United Airlines so oskrbele poseben avtobus za prevoz vseh udeležencev do prostorov United Airlines na letališču, od koder so nato udeleženci odpotovali y Cleveland in v Chicago. Mnogo je bilo pripovedovanja in poslavljanja med obema skupinama, predno so se novi prijatelji ločili. Očitno je tekom tečaja bila ustvarjena med njego- jev.” -------------------------------o---- vimi udeleženci in udeleženkami tesna povezava, verjetno so bile ustvarjene vezi, ki ne bodo pozabljene skoz vse življenje. ------- ^ I Carter je priletel sem zvečer v Počitniško-študijski tečaj ameriške in kanadske mladine ponedeljek in prenočil v Rode-pdd okriljem Lige slovenskih Amerikancev in Mo- way Inn, pa se zjutraj podal na horjeve družbe v Celovcu je bil uspešno zaključen in reko Salmon, kjer so~bili zanj vsi udeleženci so se zdravi in veseli vrnili v ponede- in za njegovo družino ter sprem-Ijek zvečer v New York in Toronto in od tam dalje stvo pripravljeni splavi, domov. Predsednik je zaplul po reki Salmon, ko vreme ni bilo ravno najboljše. Med dež se je mešala toča, v gorah pa je snežilo. Predsednik je na nekaj krajih obstal in lovil ribe, ko je bila vremenska vihra prehuda, se je s svojo družino — z njim so žena Rosalynn, hčerka Amy in sinova Chip in Jack — zatekel v kočo ob bregu. Včeraj se je vreme zvedrilo in je bila plovba po reki skozi soteske prijetnejša. Pri plovbi predsednikovega splava preko neke brzice se je zlomilo eno od krmilnih vesel. Popravilo tega pa je zahtevalo kratko prekinitev potovanja. TITO NOČE PRETESNIH VEZI Z LR KITAJSKO Kenyatta, predsednik Kenije, eden najstarejših in _______ najuspešnejših, vodnikov josjp Broz Tito je sprejel kitajskega vodnika prijatelj- : Iz Clevelanda I in okolice črne Afrike. I NAIROBI, Ken. •— Jomo Ken-yatta, eden od početnikov in vodnikov gibanja za osvoboditev Afrike, je umrl v torek v sko in toplo, se z njim objel in poljubil na obe lici, pa se pri tem previdno izmaknil pretesnim vezem, ki bi mogle škodovati njegovi in jugoslovanski neodvisnosti in neuvrščenosti. BEOGRAD, SFRJ. — V pone-; V Torontu so skupino, ki sta jo vodila g. John Bernik in gdč. Andreja Staj an, pričakovali organizator udeležencev tečaja iz Kanade g. Frank Osredkar, starši in prijatelji tečajnikov ter tečajnic. Tudi tam je bilo poslavljanje težko, ko so morali nekateri potovati dalje v Chicago, Koordinator tečaja Leon Klavž je izjavil; “Vsi so se vrnili zdravi in srečni. To je bila naša in njihovih staršev prva in največja skrb. S tem je prvi slovenski počitniško-študijski tečaj uspešno zaključen. Vse druge stvari bomo skrbno’ razčlenili, da se u-čimo za pripravljanje, organiziranje in vodenje bodočih teča- jen^^odločelf Wbo^u zTsvoj'e LR ^’^6 fnnačMn^Km11' pomembnem in kočliivem P™' cilje. Svet ga je najprej boljše nistične J -- - - - Storu m bl J0 prav to mogl° spoznal kot vodnika gibanja Mau-mau v letih 1954-1985. Angleži so ga tedaj zaprli, ker so videli v njem motilca miru in reda v Afriki, zagovornika r?, * • • Telsfonski klici na Zadnje vesti daljavo v ZDA cenejši partije LR Kitajske vesti do korakov, ki bi mogli Hua Kuo-feng v Jugoslavijo, so postati usodni za Tita in SFR ga na letališču pričakali Tito in Jugoslavijo, vsa njegova vodilna družba. Tako so razgovoru naslednji Tito je Kitajca po starem običa- (jan meci Titom in Huo potekali nasilja. Ko je končno prevlada- T w ^ V i<0Zračju odprtosti’ zauPan3a lo mišljenje, da Afrike ni več ^ h , W l t T 7°' ^ medsebo-lnega spoštovanja”, mogoče držati v kolonialnih ve- ^ n Tan]Ug ^ kot Poročal Tan-iuš’ in kar zeh,' so Angleži Kenyatto izpu- ^^t to pomeni, da so-bili hiadrtejši. kot stili in mož se je izkazal za spo- * . , P 50 ^dab - prvi dan. , sobnega in previdnega narodne-jP ^ 1 “Ekonomska politika” je pri- v,\ vodnika ^Ua ^uo~^en§ v Sovoru na pomnila, da “se razlike v pogle- “ Uspelo mu je pomirili spor ^ ^ * **** med črno vecmo in belci v Ke- Celotno plovbo po reki, dolgo ustvarj^ mef; njimi mirno v nekaterih mednarodnih vpra- sožitje in sodelovanje. To je pomagalo Keniji do uspešnega notranjega razvoja in napredka v taki meri, da je Kenija danes zgled vsej črni Afriki. po katerem da streme nekate- šanjih niso izkazale kot ovira v re sile. Pri tem je očitno meril njunem medsebojnem razume-na Sovjetsko zvezo. Tito je v vanju in sodelovanju”, svojem pozdravu kitajskega) Po poročilu Tanjuga sta Hua vodnika dejal, da se odnosi med jn Tito govorila o vrsti medna-itu vse umi iiu ivi Kitajsko in SFR Jugoslavi- rocjnih vprašanj, vse od detente ^ w .c Začasno je prevzet predsedni- j° bol-iša{° med drugim tudi za- in do položaja v Afriki in v juž- Novi grobovi ške P°sle podpredsednik Daniel kvarne ratil^tnašittališčih B1 ^7' Se p0Seb"° A YU'K/l g tekom ihodnjih 9Q sc\ arne razhke v naših stabscih zanimal za kitajsko politiko do Ana Meglich ! dni pa bodo izmolili novega ^ m V nasi P°lltlCm ^' Afriškega “roga’ in do Indoki- V Euclid General bolnišnici [jk’bkvtdmikom I-Cente ^ki^so Sovjetska zveza :ie pot kitaj'| Hua Kuo-feng je posvetil drugi je umrla včeraj 95 let stara "č .-1 " skega vodnika v Romunijo in v dan svojega bivanja v Jugosla- JERUZALEM, Izr. - Demo- WASHINGTON, D.C. - Ko ’ ana Meglich s 10_618 Lake Shore delali skupaj s polnim Ken- Jugoslavijo predstavila kot ne- Viji za Sd Beograda slupai kratsko gibanje za spretnem- “Ma Bell” pripoveduje Kanad- BIvd, v Bratenahlu, roj. Car- i ,- kak° zaroto proti Sovjetski zve- s Titom sta se vozila v odprtem bo, ena od vladnih strank, se čanom, da so klici na daljavo gran v vasi Biserjane pri Sv. x 1 -l c' ■■ zi in ostro zavrača Huove napa- črnem Mercedesu skozi mesto. de na Sovjetsko zvezo. Označil- kjer ju je pozdravljala zbrana kakih 80 milj, so razdelili na tri dni. Danes bo torej dosegla Carterjeva družba njen konec in se podala nato v Tenton narodni park v Wyoming. je razdelilo v tri skupine, ka- nekaj boljšega in vrednega ne . .v. j misli na one na jugu kanadske term najvecja z vodnikom Yi- „ A , , „_________ meje. V ZDA so telefonski klici galon Yadinom je ostala v na daljavo ponekod za skoraj vladi, ostali dve pa jo bosta polovico cenejši kot v Kanadi. sodeč zapustili in j y Kanadi so pretekle dni ob- opozicijo. Razbitje javili novo, sedmo povišanje te- .Tefonskih stroškov v sedmih le- po vsem Prešli v druge največje stranke v via dni koaliciji je vlado oslabilo tih. Triminutni razgovor od ‘ po-v času, ko se pripravlja njen staje do postaje iz Toronta v Predsednik Begin na sestanek'Vancouver stne $3.15, med tem s predsednikom Egipta Sada-j ko stane enak klic in razgovor tom in s predsednikom ZDA med New Yorkom in San Franciscom le $1.30. Razlike v ceni telefonskih razgovorov na kraj- Carterjem 5. septembra Camp Davidu v ZDA. Beograd, sfrj. — včeraj je Predsednik vlade LR Kitajske Hua Kuo-feng, ki je tu na Uradnem obisku, sprejel tuje Poslanike. Rokoval se je z zastopnikom ZDA, Sovjetske zveze in vsemi drugimi, pokazal pa pri tem posebno brezbrižnost za zastopnika Albanije, do nedavnega edine zaveznice LR Kitajske v Evropi. Hua je včeraj obiskal nekaj Pomebnih središč v Srbiji, danes pa je v Skopju v Makedoniji. 0l’TAWA, Can. — Med Air Canada in zvezo njenih pilotov prišlo do sporazuma o novi delovni pogodbi, s čimer je nevarnost štrajka prešla. Managua, Nik. — skupina °boroženih levičarskih gverif-Cev, ki je v torek zasedla Ka-Pitol, ko je tam zasedal parla-nient, drži še vedno v njem do 500 talcev in grozi da jih bo začela pobijati, če vlada ne bn izpustila okoli 150 politič-j ^’b jetnikov ter dala na raz-olago letala za prevoz teh in 'erilcev v Venezuelo, Panamo uli Mehiko. Gverilci zahtevajo Jndi lo milijonov dolarjev go-°vine. Vlada Antonia Somo-je zasražila vse okolje Ka-Pitola, prepovedala ves civilni etalski promet in zaprla meje, vai misli storiti z gverilci in, njihovimi talci, pa še ni pove-j še razdalje so manjše. ------o------ Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”! Juriju ob Ščavnici v Sloveniji, m^r *n rsck od koder je prišla v ZDA leta ° 1950, mati Rozke Jaklich, An- Zvezna vlada preskrbela tonije Rozman, Antona, Marije 2.2 milijona poletnih Balažič, Ludvika, Franca in služb Stanka, sec-ra Frančiške Kegel WASHINGTON, D.C. _ V o- je jih za “demagoške in hinavske”. Josip Broz Tito je vzpostavil lani tekom svojega obiska na Kitajskem prijateljske odnose s (Slov.). Pogreb bo iz Zakraj- kyjj-a programov, za katere je kitajskimi vodniki, toda sedaj skovega pogrebnega za\oda v daja sredstva zvezna vlada, je ni voljan iti v tem pogledu pre-sobeto ob 9.30, v cerkev sv. \ ida (joMio tekom poletja zaposlitev daleč, ker se ne mara zameriti ob 10., nato na pokopališče Ver- 2 2 milijona ljudi, je objavilo Sovjetski zvezi, katere moč sega nih duš. Ure kropljenja bodo Bejavsko tajništvo, nocoj pd 7. do 9., jutri pa od 2. ---—1 ; --rr? do 5. popoldne in od zvečer. 7. prav do jugoslovanskih meja. Kitajsko prijateljstvo ga pred neobičajno naglico. Inflacija je m0^.i0 ne more neposredoo 1 dosegla pretekli mesec letno ra- Varo^ti’ četudi ie na sPlošno za Draginja mori tudi Avstralijo CANBERRA, Avstral. — Ce-e rastejo tudi v Avstraliji z ven 7.9%. Vlada je odločena na- jugoslovansko varnost koristno. raščanje cen zavreti in je izde-' M1°skva bi m°gla v z LR Ki’ lala poseben program, ki bi naj tajsko povezani SFR Jugoslavi- množica. Ob cestah in na trgih naj bi ju čakalo in pozdravljalo preko 400,000 ljudi. Varnostni ukrepi so bili izredno strogi, vendar, kot trdijo poročila, ne toliko zaradi klimatskega gosta kot zaradi njegovega gostitelja. Med drugimi varnostnimi ukrepi je bila tudi zapoved, da morajo biti vsa okna stavb ob cestah, kjer sta se Hua in Hua vozila, zaprta. ------o------ Hrvata, napadalca na konzulat Zli Hemčije v " Ie,a infla' Ghicagu, pred sodnikom VIETNAM PONUJA ZDA VZP0STAV0 REDNIH DIPLOMATSKIH ODNOSOV Vietnam kaže v zadnjih tednih vedno prijaznejši obraz do ZDA. Ko se mudi te dni v Hanoiu skupina 8 kongresnikov pod vodstvom G.V. Mont-gomeryja, demokrata iz Mis-sissipija, ji izkazuje vse časti. Sprejel jo ni le zunanji minister, ampak tudi sam predsednik vlade Pham Van Dong. Oba sta povedala zastopnikom ZDA, da Vietnm ne zahteva več odškodnine za vojno škodo kot pogoj za vzpostavo rednih diplomatskih odnosov, kot je to zahteval še v začetku leta. Hanoi bi rad vzpostavil redne diplomatske odnose z Wa-shingtonom čim preje in brez vsakih pogojev, ker vidi v tem za sebe v sedanjem trenutku precejšnjo korist. Ko se je zapletel v odprt spor z LR Kitajsko, svojo mogočno sosedo, ki ga je ves čas indo-kitajske vojne vztrajno in bogato podpirala, Hanoi ni imel druge izbire, jkot se tesnejše nasloniti na Sovjetsko zvezo, kar je seveda napetost z LR Kitajsko le še povečalo. Vietnam je postal pretekli mesec član gospodarske skupnosti KITAJSKA ^ F V .A*-- KVAN <5 SI 2557 Mendelej BURMA 1^°^ Hanoj V 4 . L'jaWV .,SŠif°"S! dS^f^Prabang ČiangMajy ( lutaradit''« . ® .SulWY'r 'yi'lllnulok * »• TRA^SIC Kačaste :m\^xBangkok Al i'Pocmff^hC 17-\ y L. , L r~*SuratTani: 7 " _X t_______________ , * iSonqhla: rassrj 300 _ km = sovjetskega bloka, torej tudi del tega. Kljub taki povezavi sta zunanji minister in predsednik M vlade Vietnama zagotavljala kongresnike iz ZDA, da je Vietnam neodvisen in hoče to ostati. Ti so položaj kar stvarno presodili. Eden od njih je dejal: “Oni nam izkazujejo ljubeznivosti, toda oni nas hočejo imeti na svoji strani nasproti LR Kitajski. To je njihov temeljni cilj!” Ameriško kongresno zastopstvo, ki je prišlo v Vietnam iskat podatke o v vojni pogrešanih Amerikancih, bo obiskalo tudi Vientiene, glavno mesto Laosa, z istim ciljem. Laos je med tem odslovil francosko diplomatsko zastopstvo in tako prekinil diplomatske stike s Parizom. Položaj v Kambodži (Kampučiji) je še vedno težek, vlada izvaja hud pritisk na prebivalstvo, ki ga je označil sen. G. McGovern za rodomor in pozval ZDA, da naj nastopijo v okviru ZN z vojaško silo za končanje sedanjega nasilja v Kambodži. Zastopnik Državnega tajništva' je odgovoril, da ZDA nimajo nič takega v načrtih in da no vedo, da bi na kaj takega mislili v kaki drugi državi. Obljubil je vendar, da bodo ZDA storile “vse, kar morejo’ za zmanjšanje sedanjega nasilja v Kambodži. Uprava AD išče razn ašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za E. 61 St. Začel bi naj 28. avgusta. Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair avenue ali pa kličite tel. 431-0S28. Čas pogreba— Pogreb pretekli torek umrlega Ferdinanda Zupana, o katerega smrti smo poročali v torek, bo jutri, v petek, iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida s sv. mašo ob deseti uri, zatem na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja so danes od dveh do petih popoldne in od sedmih do devetih zvečer. Vlom— Pretekli torek okoli ene popoldne sta vdrla v dom isti dan zjutraj umrlega Ferdinanda Zupana dva črnca, napadla, zvezala in pretepla tamkaj na obisku se nahajajočo svakinjo pokojnega go. Ivanko Kodrič ter od nje zahtevala denar z grožnjo, da jo bosta sicer ubila in hišo zažgala. Imenovana je bila sama v hiši,- ker sta bila njen mož Lojze in sestra Mici odsotna za petnajst do dvajset minut. Napadalca sta pobegnila, ko sta' zaslišala, da ji k hiši pripeljal avto. — Napadi vseh vrst se v senklerski naselbini pojavljajo vedno znova. Potrebno je, da smo vsi zelo skrbni in pazljivi tako za lastno varnost kot tudi za varnost svojih sosedov! K molitvi— Članstvu Društva Presv. Srca Jezusovega si. 172 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7.45 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi ?a umrlega Ferdinanda Zupana. Ne bo pobirala asesmenta— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da ne bo pobirala ases-ment v petek, 25. avgusta. Pošta pojasnjuje— Pretekli teden del naročnikov na Richmond Heights in na zahodni strani mesta ni dobil Ameriške Domovine. Uprava je dobila vrsto pritožb in skušala na pošti dognati, kaj se je z listom zgodilo. Ta je bil kot običajno redno dostavljen na pošto, tam pa je obtičal. Po dolgem spraševanju in raziskavanju so s pošte sporočili, da je bil del pošiljke AD “pozabljen” na tleh odpravnega prostora. Nadzornik tega prostora je zvrnil odgovornost na “neposlušne” in “trdoglave” poštarje. — Kdor ima težave r poštno dostavo, naj zahteva od poštarja pritožno karto, je izpolni in pošlje poštni upravi. To je na nekaterih krajih pomagalo. Obisk iz San Francisca— Mary Sommers, roj. Rožance, s 1072 E. CHICAGO, 111. — Hrvaška nacionalista, ki sta pretekli teden vdrla v konzulat Zvezne republike Nemčije tu in 10 ur tam držala v prostorih zajete kot talce, sta zaprta vsak pod 1 milijonom dolarjev varščine, ker so prepričani, da bi pobegnila, če bi ju pustili pod manjšo varščino na svobodo. Zaprta sta 36 let stari Božo Kelava in 33 let stari Mile Kodzoman. Obtožena sta “napada in zapora diplomatskega o-sobje in uradnih gostov” ZDA. Danes bosta zaslišana pred preiskovalnim sodnikom.. Hrvata sta se predala po 10 urah, ko so jima dovolili razgovor z v ZR Nemčiji zaprtim Stjepanom Bilandzicem, katerega izpustitev sta zahtevala kot plačilo za izpustitev talcev, ki j sta jih držala v prostorih nem- škega konzulata in grozila, da ;kcerka .1V° er. jih bosta pometala skozi okno!^ j6 s svol° cer ° in° m dodo ' sinovoma Gregoryjem ter rre- derickom na obisku v Clevelan- desetega nadstropja, če ne izpolnili njune zahteve. Ta in njegov brat, ki se je tedaj mu- k Chi. dil v Chicagu, sta pozvala Kela- sl“re-)fe hcerke Loueie v u vo in Kodzmana. naj izpustita ca§u koncem preteklega tedna. talce in se predasta. _ ,r—z velikoduš_ ni m darom pomagalo Antonu Abolnarju, nekdanjemu sobor-Delno oblačno in soparno s cu, ki je že 15 let prikovan na 30% verjetnosti dežja popoldne posteljo. On in njegova žena in zvečer. Naj višja temperatura Angela se vsem prav toplo zah-okoli 88 F (31 C). valjujeta. Vremenski prerok Jl~p HMmšM POMOMWI fv ivi' t ■ e/t' i%i— m o ivi c «sraassw till? bi. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Oiiio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher yublisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 122 Thursday, Aug. 2’4, 1978 Etnisko-kultume in ideološke prvine v razvoju ameriških strank Zelo pogostokrat je bilo slišati in brati v naših dneh, J da je ameriška politična zgodovina produkt ekonomskin sil, to je spora mecl razredi, odsev geografskih činiteljev, ter kvečjemu še socialno-politično prerivanjem mc drugega. Zanikalo se je, da bi pri razvoju m akcijah strank imela kajkoli opraviti kulturna usmerjenost ali ideologija. Sedaj pa so zgodovinarji odkrili, da šo bile na delu pri razvoju političnih strank tudi druge prvine, kakor etniška identiteta, religija in različne oblike življenja (Way of life). Vse to pokaže ameriško preteklost v novi, izrazito drugačni luči, ideologija se razkrije v sveži perspektivi kot posledica starih trenj med različnimi skupinami ljudi. . . . u Ker je ta problem poučen m zanimiv, ga bomo na kratko predočili bralcem lista, kateri nosi v svojem naslovu “American in spirit..Povzemamo ga po razpravi profesorja zgodovine na University of Calilorma, Santa Barbara, Robertu Kelley-ju. Zgodovinarji so nedavno pokazali, da je ameriške revolucionarje v bivših kolonijah navduševala skupna ideologija: republikanstvo, ki naj zagotovi glavno besedo ljudstvu, loči cerkev od države in odpravi kralje.^ Prinesli so jo v Ameriko izseljenci iz Anglije kot specialno ideologijo etniških in verskih skupin, kot so bile Škoti, Irci in oporečniki anglikanske veroizpovedi v Angliji ('kongregacionisti, prezhiterijanci in baptisti). _ Scot-Irish pomeni potomce; starega galskega plemena in jezika. Z irskega otoka sp se v 6. stol. preselili v severno An-vdijo, ki so jo potem imenovali Scotland. Pri pregledovanju ameriškega kulturnega zemljepisa v poznejši dobi nam postane jasno, da je ideja re-publikanstva zadobila različne oblike in vsebino v posameznih pr-edelih nove zemlje. Tako zasledimo v zemljepisnem področju, ki se splošno imenuje New England, republikance moralistične (puritanske) smeri, ki so zahtevali na krščanskih, kalvinističnih temeljih slonečo močno in aktivno osrednjo vlado, ki naj vodi Združene države z neprestano intervencijo v moralno in gospodarsko zdrav razvoj. Ravno nasprotno stališče so zavzeli južnjaki s. svojim liberalnim svobodoljubnim (libertarian) republikan-stvom. Hoteli so državo belih ljudi, ki naj živijo, kakor se jim zdi prav. Če se jim zdi prav imeti črne sužnje, naj jih imajo, vlada se v to nima vtikati, njena oblast naj bo lokalna in omejena. Politiko srednje-atlantskih držav je vodila elita angleških nacionalstičnih republikancev s postojankama v mestih New York in Philadelphia. Vse so želeli poangle-žiti in odpreti obsežne zaklade nove zemlje investicijam trgovske plasti, pri 'čemer naj odločilno pomaga osrednja vlada, da bo cvetelo bogastvo, aristokracija in kapitali- S čeni zahtevati, da mora federalna vlada pospeševati pro-j izvodna podjetja z zaščitnimi tarifami in s podporo indu-[ strializirati deželo. V taki situaciji je prišel na površje Lincoln, jug se je odcepil, začela se je državljanska vojna, katero je sever dobil. Do oblasti se je povzpel Yankee-jevski moralistični republikanizem, podprl ga je podjetniški nacionalizem in bogati industrijalci ter so se s skupnimi močmi polastili Washingtona. Od časa do časa so bili na volitvah prisiljeni oblast odstopiti demokratski stranki, kjer so se zbirali manj premožni sloji, kulturni libertarianci in etniški egalitarianci. Ta razvoj kulturnega in ideološkega razlikovanja se je odvijal v naš čas. Republikanci so ostali stranka angleške Amerike, po 1. 1900 pomnožena s pro-testanskimi Nemci, Skandinavci in angleškimi Kanadčani, kar vse skupaj se imenuje WASP (White Anglo-Saxon Protestants). So ostro nacionalistični, kulturno moralistični in imajo sami sebe za kulturne gostitelje vseh drugih, ki jih imajo za odtujence. Ti “odtujenci” se po večini zbirajo v Demokratski stranki, kjer vidijo pravo zastopstvo za svoje interese. Vendar nekateri na volitvah večkrat potegnejo z WASP-i in jim pomagajo na oblast. L. P. ke seveda, slovenske in hrvaške sledno propagando pridobila ve-pokrajine pa so se priključile lik del svetovnega mnenja. Ve- BESEDA IZ NARODA zem. L. Vendar so se v te srednje države ob Atlantiku kmalu naselile ne-angleške etniške skupine ŠkotoV, Ircev, Nemcev in Nizozemcev, na katere so prvotni angleški priseljenci gledali zelo zviška, kar je pri teh vzbudilo občutek manjvrednosti. Ta zavest je snrožila sovraštvo do Yankee-jev in se sprevrgla v republikanski egalitarizem, zahtevajoč enakost z Angleži. Puritanski prebivalci New Englanda in nacionalistični Yankeeii so se pridružili A-leksandru Hamiltonu in ustanovili Federalistično stranko elitnih anglofilov, kapitalistov in meščanov. Na drugi strani so se južni libertarianci združili z etniškimi egalitarian sitimi manjšinami ter podprli Thomasa Jeffersona, čigar politična črta je sledila svobodnjaški ideologiji laissez faire (naj gre, kakor hoče); vsak bodi v sjvojem verovanju in stilu/življenja popolnoma prost, da dela po svoje, etniške manjšine se pustijo pri miru, puritanska čednostma načela, zlasti glede suženjstva, se zavržejo. Na takih ideoloških načelih zasnovano Jeffersonovo republikanstvo s svojo bazo na jugu so politično podprle etniške manjšine iz srednje-atlanskib držav in na ta način omogočile temu gibanju več ali manj kontrolo nad vlado v Washingtonu od 1800 do državljanske vojne. I Med tem se je v 1840-tih letih dogodilo nekaj izrednega. Strahotna lakota je pognala v Ameriko velike množice katoliških Ircev, kar je dotedanji politični položaj tu bistveno spremenilo. Borba med pristnimi prote-stanskimi Angleži in prav tako protestantskimi Scotch-Irish skupinami se je premaknila na polie verske pripadnosti v boj med protestanti in katoličani. Ker so se katoličani v trumah pridruževali demokratski stranki, so se protestantske skupine zatekle v tako imenovano Ameriško stranko. Za časa nemirov zaradi vprašanja suženjstva se je pojavilo na severu močno gibanje proti južnia-kom, posledica je bila ustanovitev nove Republikanske stranke, kamor so se zatekli ljudje, ki so bili proti katoličanom in proti južnjakom, zelo nacionalistični in odlo- l@d ista@!krMiiiosf! nitM CLEVELAND, O. — Ko volimo predsednika Združenih držav, vemo še isti večer, kdo izmed kandidatov bo naš novi predsednik. Pri odpoklicnih volitvah za našega župana, katerih se je udeležilo le nekaj nad 120,000 volivcev, pa je bilo treba čakati celih sedem dni, da so premaganci, ki so te volitve izsilili, morali priznati svoj poraz. Čisto razumljivo, niso mislili, da ne bodo z lahkoto prodrli, saj je bila proti županu dvotretjinska večina mestnih odbornikov, . skoraj vsi mestni u-službenci, poleg vseh javnih obveščevalnih sredstev z dvema vodilnima dnevnikoma in televizijo vred. Vse to volivcev ni prepričalo, da hi župdna morali odstraniti sredi njegove poslovne dobe. Predlog so odklonili v zavesti, da postopek ni v korist samemu metu in ne demokratičnemu redu, kot ga živimo. Verjetno ni zmagal župan Kucinich toliko samo še opraviti z “demokraci-osebno, saj je vkljub spretni jami”, ki jih uvajajo nasilni propagandi, kot je zapisal neki diktatorji in jih pozna komuni- županu. Od svojih volivcev so dobili primeren odgovor, volivci jim niso povsem sledili, ker so prestopili krog svojih poobla stil in prejetega zaupanja. Kakor je župan bil izvoljen od volivcev celega mesta, so oni prišli za svoje mestne dele. Če jemljejo županu pooblastilo, je prav tako malo vredno spoštovanje njihovega pripadništva mestnemu svetu! Vsaka demokratična stranka-je poklicana, da čuva demokratični red in če se tega ne drži, mora pač občutiti posledice, ko njeni lastni pristaši morajo podvomiti v resnično izvajanje strankinih načel in se je morda nekaterniki poslužujejo za iz polnitev svojih ozkih želja. Naj bi te odpoklicne volitve bile koristne za prebivalstvo Clevelanda, pa še bolj za odgovorne kroge, ki so na javnih mestih z nalogo, kot to sami trdijo, v službi javnega dobra. Vseh skrb bi morala biti, čuvati demokracijo in red v njej. Če ta način sebe uniči, moremo imeti naš časopis, bil skoraj v celoti osamljen, obdolžen nereda in vseh mestnih težkoč, ki se v mestnem gospodarstvu nabirajo že dolga leta, pač pa imajo meščani prebogate izkušnje, kako se z javnimi sredstvi gospodari. Prav zato je tudi pri zadnjih občinskih volitvah, kot neodvisen človek, dobil pooblastilo, da vodi dve leti občino in bo morda vsaj delno uspel, česar 'niso mogle ali upale reševati prejšnje mestne administracije. Prav je, če bi se ob teh volitvah kaj naučili. Pod hudim pritiskom javnega obveščabja se je veliko volivcev vzdržalo glasovanja, ker vsega načina javne propagande tej niso. mogli verjeti, na podlagi lastnih izkušenj in opazovanja. Sporna oseba je včasih zagrešila v premajhni resnosti in spoštovanju do vrednot, ki so lastna vsakemu pravnemu javnemu stanju. Zelo koristen nauk so dobili tisti, ki si domišljajo, da smejo svoje osebno nerazpoložen j e prenašati na javnost in jo obremenjevati kot razsodnika o njihovi dobri ali slabi volji. Demokracij a mi igrača za poravnavanj e prepirov, ki se javnosti ne tičejo. Ker, če je kdo javno mestno službo prevzel, je njegova skrb, da v korist mesta izpolni svojo dolžnost. Če kdo tega ne zmore, si pač drugo službo lahko poišče. Naša obveščevalna javna sredstva so ob tej priliki lahko ugotovila, da ljudje vse servirano kritično presojajo in so prav zato dolžna, da svoje razlage pri-kroje'resnici. Dolžna so.-da zadevo razčlenijo ter tako poma- stični besednjak. Janez Ovsenik Oil ta piwotowaujal BEACONSFIELD, Ang. — Da, prerokovanja! Nekateri kar mnogo dajo nanje, drugi pa zopet ne. Kateri imajo prav? Po mojem skromnem mnenju ne eni ne drugi. Najbrže bo tozadevno kakor tudi sicer tako če-sto, srednja pot najboljša. Moj prijatelj, ki se je za to zadevo živo zanimal, je. istega mnenja. Mnogo prerokovanj ali bolje rečeno napovedi, če hočete, ki jih je on doznal in si jih zapomnil, se je uresničilo, četudi so se zdele docela neverjetne,, da ne rečem naravnost nemogoče tedaj, ko so se začele širiti. Kar poglejmo! Ko se je še pred prvo svetovno vojno prišel potepat na Dunaj, kakor sam pravi, je takoj zašel v razne družbe, ki niso bile ravrio preveč naklonjene tedanjemu režimu. Vedno je bil zelo družaben, Avstrije pa kot zaveden slovenski štajerc ni preveč maral zaradi nemškega zatiranja Slovencev na Spodnjem štajerskem. V dunajskih krogih pa je tedaj krožila napoved, da bo cesar F rane Jožef zadnji avstrijski cesar, ker je preneumen, da bi se prilagodil razmeram, in je preveč pod vplivom nemških šovinistov, ter da' bo po njegovi smrti tudi konec Avstro-Ogrske monarhije. Kakor smo potem videli, se je ta napoved docela uresničila, četudi se je par let pred prvo svetovno vojno mnogim zdela nemogoča in naravnost smešna, gajo k pravemu razumevanju, j Iz dotlej dosti ugledne in v vene smejo pa javnosti begati s ,likem svetu upoštevane Avstro-stvarmi, ki temu ne služijo. ogrske države so ^nastale Polj-Težko je razumeti mestne od-, ska, Češkoslovaška in Ogrska bornike, da so se odločili proti kot'samostojne države, republi- Srbiji in stvorile novo državo Jugoslavijo. Od nekdaj mogočne države je ostala le še mala in nepomembna Avstrija, s skoraj izključno nemškim prebivalstvom, pa še ta je pregnala cesarja Karla, ki je nasledil Franca Jožefa in se tudi raje prelevila v republiko. Tako se je torej zadevna in še par mesecev pred začetkom prve svetovne vojne, lahko rečemo, naravnost smešna napoved, Jo pičice uresničila.. Pa še neka druga napoved bodočnosti je v tistih časih krožila v dunajskih, predvsem seveda slovanskih, vendar nič manj tudi v tistih nemških krogih, kjer je zdrav in trezen razum prevladal nemški šovinizem. Nekateri so sicer trdili, da se ta napoved širi iz ruskega poslaništva, vendar za gotovo tega nihče ni mogel trditi. Prerokovanje je bilo kratko in jedrnato, četudi brez vsake utemeljitve. Glasilo se je pa takole: Preteklost bila je romanska, sedanjost je germanska, bodočnost bo pa slovanska! Seveda je vsak radovedno vprašal: in potem? Pa tudi na to vprašanje je imela napoved odgovor: Potem pa je tudi bela rasa odigrala svojo vlogo, uničila se bo sama v sebi in zavladala bo rumena. Ta napoved se seveda še ni uresničila, toda moj prijatelj trdi, da se je že začela uresničevati. Le poglejmo, kako to utemeljuje! Romansko nadvlado so imeli Rimljani, germansko so imeli in jo zaenkrat še imajo Anglikanci, preje Angleži, sedaj Ameri-kanci, slovansko pa morejo imeti seveda le Rusi, ki v tej smeri dosledno in res uspešno napredujejo. Res mora biti močno s slepoto udarjen, kdor tega ne vidi. Zato ni čudno, da je baje prejšnji zvezni tajnik ZDA izjavil, da mora Amerika uvideti, da je že izgubila premoč in se skušati pomiriti z Rusijo. Pozneje je to zanikal, vendar pravijo, da beseda enkrat izgovorjena ne povrne se nobena. Rusija je zavrgla demokratično obliko vladavine, v njej je zavladal komunizem, ki si je postavil za cilj obvladanje sveta. Svet se danes neverjetno hitro vrti in so zato tudi potrebne in uspešne le nagle odločitve. Te so danes v Rusiji v rokah; glavnega' tajnika Komunistične stranke, ki ima vso oblast — dokler hodi uspešno po začrtani poti. Če krene s te poti ali ne dosega zamišljenih uspehov, ga vrhovni svet stranke, ki se sicer ne vmešava v njegovo delo, enostavno odžaga in postavi na njegovo mesto drugega, sposobnejšega. V Rusiji je stoodstotna diktatura, toda nobenega diktatorja. Iz,vojne je izšla Rusija kot zmagovalka in si mnogo pridobila: podvrgla si je Poljsko, Češkoslovaško, Ogrsko, Romunijo. Na zunaj so sicer ostale to samostojne države, toda so dejansko docela podvržene Rusiji. To smo videli najprej pri Madžarski, potem pa pri. Češkoslovaški. Tudi Amerika je izšla iz vojne kot zmagovalka, toda kaj je pridobila? Nič! Prav nič, le' razbito in do vratu zadolženo j zahodno. Evropo, kateri je z o-gromnimi denarnimi žrtvami pomagala zopet na noge. Za to ni dobila niti poštene zahvale. Rusija po vojni ni počivala. Tiho in mirno se je začela oboro-ževati in urejevati podvržene “samostojne” države, da delajo za njo in samo za njo. na vseh poljih. Kako kruto jih je takoj pokorila, ko so hotele postati vsaj deloma samostojne, smo videli najpreje pri Madžarski in potem pri Češkoslovaški. Amerika je s svobodno Evropo vse to mirno gledala in niti ni pošteno protestirala, kaj šele pomagala napadenim državam. A-merika se je tudi sama začela oboroževati, docela spregledala pa . je najbolj izdatno rusko o-žje propagando. Rusija je z izdatno, neprestano in do- čina črnskih držav v Afriki ter rumenih v Aziji, z izjemo Kitajske, trobi v ruski rog. Tudi v Evropi pridobiva Rusija vedno več prijateljev. Rusija podpira “prijateljske” države z vojaškimi in gospodarskimi svetovalci, po potrebi seveda tudi z orožjem in drugimi svojimi izdelki. Amerika nudi raznim državam izdatno finančno pomoč, ki potem cesto roma preko njih naravnost v Rusijo, kajti zastonj Rusija ne da nič. Ameriška moč je naglost, ki se sicer v vojnem času dobro obnese, v mirnem času pa navadno ne; ruska moč je v počasni preudarnosti, vztrajnosti, vsestranski premišljenosti in doslednosti. Tako je Rusija hitro uvidela, da sta ji na njeni poti do svetovne nadvlade ovira le dva nasprotnika: Amerika s svojo ogromno finančno in gospodarsko premočjo ter Kitajska z ogromno ljudsko premoč. pičile take zaloge dolarjev, da danes obvladajo z njimi denarni trg. Vsemogočni dolar je postal igrača finančnih špekulantov, Rusija pa je zabeležila eno naj več j ih zmag na svoji poti do svetovne nadvlade. Manjših zmag bi lahko omenil še več. Na Portugalskem jim je sicer vkljub izdatnemu naporu spodletelo spraviti svoje komunistične zaveznike na vlado, zato pa so posegli v razvoj dogodkov v Angoli bolj temeljito in pognali tja Kubance in z njimi res dosegli, kar so hoteli. Amerika je svoje privržence enostavno pustila na cedilu in še celo protestirala pri Južni Afriki, ki jiru je hotela pomagati. Včasih kar naravnost izgleda, da Amerika pomaga Rusiji spraviti njene ljudi do', oblasti. Tako vse izgleda, da se bo tudi napoved o slovanski nadvladi uresničila četudi še ne tako kmalu, kajti Rusija dela p°' časi in previdno, toda dosledno, ker ji je prav vseeno, če bo te- jo. Zavedla se je Rusija takoj daj gospodaril Brežnjev ali Mi' hajlov ali kdorkoli. Taka so bila izvajanja mojega prijatelja. Ponovno sem razmišljal o njih in čim bolj razmL' Ijam, tem bolj mu moram dati prav. Pri tem sem se spomnil; da sem nekoč čital v temle našem listu, da Ameriko vladajo časopisi in TV, Anglijo pa unij6' Če je res tako, potem ni čudno, če Rusija tako lahko uspeva oa celi črti! D. J- tudi, da ima Kitajska še dolgo pot, predno ji bo resno nevarna, toda Ameriko je treba spraviti na tla za vsako ceno čimprej, kajti vsemogočni ameriški dolar je obvladal po vojski ves svet in da je denar sveta vladar, vedo tudi Rusi. Našli so pot in način! Vedeli so, da vsa industrija, lahko bi rekli, vse gospodarstvo v Ameriki in Evropi temelji na nafti, olju, ki ga sami nimata dovolj in ga morata uvažati. Od kod? Iz arabskih držav. Kaj se je zgodilo potem, je znano, le da se vsak ne domisli, da so se Rusi spoprijateljili z a-rabskimi državami ter jih organizirali, da šo podržavile nahajališča olja ter pognale cene naenkrat tako neizmerno visoko, da so vse gospodarstvo v Ameriki in demokratičnih evropskih državah postavili takorekoč čez Op. u. — Kot vedno je tudi ob tem razmišljanju treba vedeti, da nobeno drevo ne zraste v no-bo. Rusija je res velikan, tod3 na ne preveč trdnih nogah, v komunističnem sistemu same#1 je vrsta bolezenskih klic, ki b°' do v nekem času opravile svoj6' Diktature, zlasti še “diktatu?6 proletariata”, morejo biti uspeS' ne le za kratko dobo, nato Pa postanejo ovira razvoju in u3' noč na glavo. Najbolj prizadeta j predku. Njihov temeljni cilj P0' je bila Amerika. Dotlej vsemo- , stane obdržati se na oblasti. U gočni dolar je dobil mrzlico, ki velja tako za Sovjetsko zveA ga ni več zapustila. Arabske dr- kot za Titovo Jugoslavijo zave, ki imajo olje, so si nako- ’Kubo. ---------o——------ nesramnost golote v Jugoslovanskih kopališči)1 Organizacija golih v Jugoslaviji V začetku junija letos se je v j čina poštenih državljanov izra nudističnem naselju Lanterna Solaris pri Poreču v Istri vršilo VIL mednarodno zborovanje ljubiteljev golote. Ob tej priliki so sklenili ustanoviti Združenje naturistov “Jugoslavija”, ki naj bi združevalo republiška združenja in predstavljalo državo v mednarodni zvezi. Predsednik tega združenja je neki Redžep Tofani iz Ljubljane. Časopisi v Jugoslaviji so tedaj napisali, da ima to gibanje golote že preko 10,000 privržencev. Od Umaga v Istri do Ulcinja ob albanski meji je sedaj že več kot 40 krajev in objektov namenjenih golemu kopanju ali golemu taborjenju, jadranska obala je lani nudila ugodnosti golega gibanja na zraku in v vodi okrog 700,000 tujim in 80,000 domačim gostom. Priča- žala svoje dvome in pomislek2 Toda Titova vlada je vse te P° misleke kmalu pregnala, ke? je bila pripravljena prodajati vS^ kar se da, za “turistične di^r je”. Goli turisti so se namreč iz kazali kot nov vir deviz, več pristašev golote imajo v ropi v Zahodni Nemčiji, P EV' raV tako pa jih je kar lepo štev> ^ tudi na Švedskem, Danski h1 . Angliji. Vsi ti v mrzlih seveP11^ krajih so si zaželeli toplega s6*1 ca na jadranski obali. Sramotni pečat Na ta način je jugoslova obala postala središče goleg3 dejstvovanja v naravi za Evropo in se Jugoslavija pos Ija na čelo tega gibanja za ^ svet. Niso pa v Jugoslaviji 111 nsk* it' yS° tav' pomislili, da sramotni pečat »° - tv6* kujejo, da bo v bodoče v Istri, lega kopanja in golega udejs ■ omeiUJ kjer imajo sedaj največ takih kopališč, večina gostov popolnoma gola. Veliko se jih namreč koplje golih tudi drugod, čeprav nimajo kakih ograjenih prostorov. V Sloveniji se je pojavilo prvo nudistično društvo leta 1972 v Ljubljani, sedaj pa imajo v celi Jugoslaviji že šest takih društev iii sicer v Ljubljani, v Kranju, v Celju,, v Kopru in v Zagrebu in Beogradu. Ljubljansko društvo ima že okrog 400 članov, vsa Slovenija pa preko tisoč. Sedaj iščejo tudi v Sloveniji primerne prostore za svoje u-dejstvovanje in sicer v Seči pri Portorožu, na Savi pri Tomačevem ali pod Gameljnami, v Mestnem logu ob Ljubljanici in v Ribnem pri Bledu. Začelo se je pri denarju Ko so se pred leti pojavili prvi goli turisti na obali, je ve’- yanja v naravi vsaj prihod poštenih turistov, ki za tako udejstvovanje že S° &e: deli. Gonja za “turistični di113^ .z uganjanjem nemorale se ^ izkazala kot dvorezen ^ ^ Prav zato je tujski proinM ^ zadnjih letih nazadoval sebno letos je število no61 ,v precej padlo v primeri s Prej njimi leti. ' Kljub vsemu želijo zagoV°ve niki golote to udejstvovanj6 ^ razširiti od morske obale ^ na bregove rek in jezer,. ^ pisje po vplivom in nad ^ stvom komunistične strank6 ,fl to udejstvovanje poveličuj6 ^ zagovarja. Ljudstvo pa iz vS tega lahko spoznava iz sado'', so jih prinesli, da so naši vini onstran oceana vtisnili -motni pečat, ob kateren? sram vsakega poštenega cJ-ka. E. A’ DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Izvolili smo v ta namen poseben izletniški odbor in mu postavili na čelo basista Avseca, njemu ob stran in v pomoč njegovega kolega Gemedla, ki je bil posebno navdušen in delaven član Zbora in z .Avsecem vred ddber pevec. Naročili smo, naj novi odbor takoj začne s pripravami tako, da bomo na Gorjancih začetkom poletja, ko še m prevelike vročine, a zemlja je že osušena in so noči tople.. Pri pripravljalnih ukrepih sem tudi jaz sodeloval. Prevzel nalogo preskrbeti prevoz vse potrebne hrane in nujnega orodja za piknik do tovarne v Gorjancih, do koder je z glavne ceste peljala vozna pot. Tudi sem se obvezal nositi skrb za dobro pijačo, ki sem jo kupil iz kleti grmske šole in je vsebovala nekaj steklenic prvovrstnega, lahkega vina, da Ihi nas v hladni noči grelo, pa tudi nekaj brezalkoholnega soka, ki ga je pridelal moj učiteljski tovariš Flego, tudi član zbora, in je bil nanj upravičeno ponosen. Hrano ,so imeli na skrbi drugi, kakor tudi obvezo, da bo ob določenem času na določenem prostoru. Tudi vse druge mnogoštevilne naloge so si razdelili, potem smo pa vsi skup šli na delo, ko je bil enkrat določen datum izleta na soboto in nedeljo v prvih dneh julija. Vendar je bil merodajen zelo strikten pogoj, namreč lepo vreme. Imeli smo srečo! Datum našega izleta je padel ravno v suho in stabilno vremensko periodo: tako da se ni bilo bati dežja in tudi kaka kratka nevihta ni bila verjetna. Tako smo na določene sciboto zjutraj nastavili odhod: pevci niso imeli druge prtljage kot čisto osebne potrebščine, vse drugo smo naložili na prostoren zapravljivček grmske šole z jedačo in pijačo vred, in hlapec je mene in vso kramo s parom konj odpeljal po gorjanskih klancih do Žage (tovarne). Ta ni daleč od vrha in smo vse brez napora znesli do zelene ravninice tik pod cerkvico, kjer je bilo najbolj pripravno mesto za naš piknik. Zagotovili smo tudi, da bo naslednji dan gotovo prišel maševat duhovnik, ki je večkrat imel službo božjo za turiste v mali cerkvici. Židane volje smo se na visokem 'hrbtu Gorjancev pozdrav-Ijali s pevci, ki so bili premerili kar dolgo pot iz mesta do vrha. Nekateri so bili pošteno trudni, posebno ženski svet. Kar hitro so razgrnili svoje plahte in odele, ki smo jih prinesli z voza od Žage in se zadvooljho zlekniti Po suhih in toplih tleh, da bi se Pred slovesno večerjo na ražnju pečenega prašička odpočili. Moški smo se pa razkropili po gošči ^a vse strani, da bi nabrali drač- gola tla, ki so bila radi sušne dobe popolnoma suha in topla od sončnega prigrevanja čez dan. Gozdna jasa, izbrana za naš piknik je bila nagnjena proti poldnevu, da so jo sončni žarki čez dan dolgo lahko ogrevali. Medtem ko smo družno skrbeli, da je bilo na ogenj naloženega vedno dovolj dračja, pripravljenega iz na kratke kose zlomljenih suhih vej, je gazda strokovnjaško pripravljal potrebne naprave za pečenje prašička na ražnju. Ta reč ni tako preprosta, kot bi človek mislil. Na dveh straneh ognja je treba v zemljo zakoličiti po eno zdravo in močno* rogovilo, na obe se potem položi dolga in gladka palica ali drog, na katerega je nataknjen mali pujsek, ki ga je bil mesar lepo očistil in odstranil ščetine, da se kar sveti, posebno še potem, ko ga je gazda pošteno namazal z maščobo, da bi se ne prismodil. Mnoge med nami je pečenje na ražnju živo zanimalo, tako da se nismo ganili od ognja in zvesto zasledovali vsak ukrep in vsak gib pekarja. ; On je pa izkušeno urejal pravilen obseg in moč ognja, si dal pripraviti skrbno izbrane suhe polenčke, s katerimi bo med peko reguliral ogenj in ni prej namestil droga s prašičkom na rogovili, dokler se ni nabralo zadosti žerjavice, ki jamči za neprekinjeno vročino. Nič ga ni motila naša nestrpnost in morda tudi lakota, nič ni poraj tal, če so se nam cedile sline ob pričakovanju slastne pečenkice. Šele ko je bila žerjavica z ognjem vred v pravi formi, je dal prinesti drog s pujskom in ga položil na obe rogovili. Povem vam, da je bil v reči pravi mojster, saj je bilo znano, da je že spekel prenekaterega pujska ali purmana na ražnju. Če ne bi imeli njega, ki je ibil hkrati tudi član zbora, bi se te stvari sploh ne bili lotili. Ves zbor je sedel okrog ognja in,vneto opazoval celotno proceduro, vmes so pa padale vse mogoče resne, še več pa šaljive pripombe in opazke na račun pujska, peka in gledalstva. Kako je zanimivo, da se v takem vzdušju pri človeku razvežejo vezi onih priučenih navad vsakdanjega občevanja in postane v božji naravi sam sestavni del te narave, da se je tembolj lahko veseli in jo uživa! Večer se je pogreznil v temno noč, preden je bila peka gotova. Pujsek na drogu, ki ga je gazda izkušeno vrtil, je postajal bolj in bolj rumenkast in potem rjavkast in se je videlo, kako je tanka kožica lepo zapečena. Zdaj je posebno važno, da je vročina pravilna, sicer se koža pripali in ni več okusna. Da bi se to ne zgodilo, je gazda pometal vstran vse goreče polenčke, zgrabil žer- Naznanilo in zahvala Z veliko srčno bolečino sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, prastari oče in bratranec. ieei 1978 ja in EUhega vejevja za ogenj. To k j „„ k in idn0 3e poseben, nezapisan obred pik- J ... . , ^ Mkovanja, ki ima v sebi nekaj Magično privlačnega, skoraj tako kot nabiranje jurčkov. Na-heski smo skupaj te robe dovolj, gazda celotne prireditve, ki bo na ražnju pekel in je ibil v teh r®čeh treniran, je kritično pregledoval naneseno dračje in izločil, kar se mu je zdelo preveč IVeperelo,' češ da tak les nima hc-bene moči v sebi in ne da potrebne toplote. Čas je hitro potekal,' začelo je kmalu rnračiti in napočil je trenutek, ko je bilo treba zažgati ogenj. Gazda se je zgubil v goščo in kmalu privlekel poln ^oški predpasnik kot poper su-kega listja, strokovnjaško zložil v hribec, in ga obložil z zelo su-k*mi drobnimi vejicami in zapa-kl. Veselo je švignil rdeči plamen v čisti gorski zrak in živahno Razsvetlil okolico, že potapijajo-č° se v mračno tišino. Po okolici razkropljeni ljudje so /se začeli ak odejo, ki. so jo prinesli seboj 2a noč, ki je vrh Gorjancev tudi največji poletni pripeki dokaj tedna; drugi so sedli kar na JOBI ©EH Svoje blage oči je zatisnil 8. junija 1978. Dragi pokojnik se je rodii 30. maja 1897 v vasi Smerje pri Ilirski Bistrici. V Združene države je prišel leta 1921. Pokojni je živel čez 50 let na Shawnee Ave. Skozi 2S let je bil zaposlen pri Parker Hanifin Co. Bil je dolgo let odbornik pri društvu št. G S.B.Z., direktor SDD na Recher Ave. član društva št. 53 SNPJ, ter dolgo let član in podpredsednik Kluba slov. upokojencev v Euclidu, Ohio. Na zadnjo pot smo ga pospremenili 12. junija iz Zeletovega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Kd., nato pa na pokopališče Vernih duš v Cbardonu. Nosilci krste so bili vnuki ter drugi sorodniki. Lepa zahvala duhovščini pri fari sv. Pavla, posebno rev. Francis M. Valentinu za opravilo pogrebnih obredov in v srce segajoč nagovor. Zahvalimo se uradnikom društev, Mrs. Cecelic od SDZ, Mrs. Meglich od SNPJ ter Mr. Trohu od Kluba slov. upokojencev za poslovilne nagovere ob odprti krsti. Vsem prijateljem, ki so ga obiskali v bolezni, ga prišli kropit, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala sestri Paulini Boštjančič, ki ga je tako verno obiskovala. Prav lepa hvala za krasne vence, darovalcem za Dom ostarelih, za maše ter druge dobrodelne namene. Ravno tako hvala sosedom za pomoč in tolažbo v žalostnih urah. Zahvalimo se tudi Mary Ster ter Juliji Novak za urejen prigrizek po pogrebu. Zahvaljujemo se prav vsem, kateri ste na kakršenkoli način pripomogli, da smo se dostojno poslovili od rajnega. Razposlali smo zahvalne kartice. Upam, da nismo nikogar izpustili. Lepa hvala Zeletovemu zavodu za skrbno urejen pogreb. Sorodnikom, ki so prišli na pogreb iz Kanade ter iz Pittsburgha, Pa., srčna hvala! Dragi, naj Ti bo rahla ameriška zemlja! Žalujoči ostali: žena Jennie roj. Pecman, sin John H. in žena Betty, hčerka Ema Kodanovac in mož Thomas, sestra Pauline v domovini, brat Anton, sestre Francka in Angela, 2 vnuka, 2 vnukinji, pravnuki ter drugi sorodniki tukaj in v domovini. Cleveland, Ohio, Slovenija, Jugoslavija. m ONE FAIRLANE DRIVE G§odety' ofCTToM \US& Since 1914 ... ijr JOUET, IL 60434 ... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For haK-a-century your Society has offered the finest in Tsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Actioh Programs are: L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. Bowling, basketball and little league baseball. Social activities. Sponsor of St. Clare House of Prayer jpo njegovih besedah — "plebej- ski teater”. Družba sv. Družine — V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SESTRE IN SVAKINJE vrtil naprej. Trdil je, da od pravilnega ravnanja v tej fazi. pečenja zavisi okusnost pečenke. Zdelo se nam je, da je pri tem vse preveč počasen, a ni se dal prav nič prepričati, če mu je kdo namignil, da bo morda skorja na 'koži pretrda. Še hud je bil da se mu vtikamo v njegov posel, ko vendar o teh stvareh nimamo nobene skušnje. Ker je bil zaradi pravilnega pečenja ogenj na ražnju ugasnil, a noč je bila že pokrila hrib in dol, so pevci v bližini zanetili 'nov ogenj, velik skoraj kakor kres, in ga z novim nalaganjem polen vzdrževali pozno v noč, dokler nismo okrog njega na svojih keoih sladko pospali. Nekaj se jih je umaknilo v cerkvico, da bi se zavarovati pred hladnim pišem gorskega zraka. A do tega je prišlo kasno ponoči, ko je bil obred piknika že zdavnaj končan. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Dohodninsko posestvo Na E. 53. cesti, vse podkleteno. 2 in pol garaži. Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba. ❖ Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (x) Officers President ............. First Vice-President ..... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. ™ Joseph J. Konrad .... Ronald Zefran ... Anna Jerisha .... Robert M. Kochever ... Anton J. Smrekar Recording Secretary 1..........Nancy Osborne First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee _______________- Frances Kimak Third Trustee ................. Anthony Tomazin First Judicial ................ Mary Riola Second .Judicial ............— John Kovas Third Judicial..............— Frank Toplak Social Director............... Nancy Osborne Spiritual Director ____——...... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor................ Joseph A. Zalar, M.D. ess s I ¥1111 Premalo obiska živel tudi Gledališki list, ki naj Turistični in rekreativni cen-. bo postal nekaka gledališka re-ter na Golteh pri Celju bo ostal vij a, ki jo dosedaj Slovenija po-zaprt do zimske sezone, tudi žič- greša. niča ne bo obratovala. Spomla- MALI OGLAS! REPAIRS OF ALL KIND Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (120-139); Open House Sat. 2—5 2 bedroom bungalow. Expansion up. Divided basement, aluminum sided, V/2 car garage with patio. Close to schools and churches. 424 E. 323 St. Willo-wick off Vine St. Owner 261-1292. (122-123); V NAJEM Oddajo 3 neopremljene sobe in kopalnico odraslim na E. 71 St. od St. Clair. Kličite 361-0989. (122-127); Stanovanje oddajo Stanovanje s kuhinjo, spalno sobo, kopalnico, verando in kletjo ter s privatnim vhodom oddajo na E. 67 St. Kličite tel. 881-6792. (122-123) 4 Family Brick $18,900 Liberty Blvd. Park area. High income. Handyman special Owner out of state. Beautiful location. COPELAND REALTY 531-5190 (121-123) By Owner E. 140 St. & Lakeshore area. Fully insulated frame with basement and attic. 2 bedrooms, eat-in kitchen, dining room with cabinets, living room with gas fireplace and cabinets. Call 683-6355 evenings. $32,000. (120-124) di so ga zaprli zaradi obnove, sedaj pa zaradi — nerentabilno-sti. Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! Anna Smrke, roj. KLANČAR, je umrla 24. avgusta 1879 Osem let je že minilo, odkar Te; Več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči. Hladna, zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije. Spomin na tebe še ži vi in bo do''konca naših dni. Žalujoči: sestra. ROSE FAJDIGA brata FRANK in. LOUIS KLANČAR JAKOB ’ FAJDIGA zet ^svakinji. CECILIA in EVELYN KLANČAR, vnuki in nečakinje Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. One tubeless 4-ply H-78-14, $5 (good spare). Can be seen at American Home Publishing, 6117 St. Clair Ave. '(x) By Owner ' Open house Sat. & Sun. from 2-8 p.m., 18il6 Nottingham Rd. 7 room brick bungalow, 4 bedrooms, 3' baths, 2 fireplaces, 1 gas and 1 wood burning. Divided basement with wet bar, wood burning fireplace, utility side,Primer3aluo with- kitchen, shower, 2J/L> gar- Promet skozi Šentilj Prek mejnega prehoda v tem kraju je v prvih šestih mesecih prestopilo mejo 3,825,000 potnikov v 837,000 vozilih, kar je za 17 % več kakor lani v istem razdobju. Med potniki je bilo 1,100,000 tujcev. Po uradnih podatkih je lani preko meja v Sloveniji šlo 63,483,000 potnikov. Izlet PEN kluba Slovenski center PEN-kluba četrt milijona ljudi v Ljubljani Slovenija je dežela majhnih in zato prijetnih mest. Ljubljana, ki je največje med njimi, je lani po statističnih podatkih imela 249,793 prebivalcev; Maribor je s 126,706 kar za polovico manjši. Celje in Kranj imata po 30,000 prebivalcev, ostala mesta pa štejejo manj kot po 20,000 ljudi. Ljubljanska obvoznica Pretekli mesec so po daljših razpravah objavili podrobne načrte za obvoznico okoli glav- BY OWNER Beautiful brick single, 3 bedrooms, plus sunroom and finished basement. Modem kitchen and bath, 2 car garage. E. 250 St. area; $44,000. Call 481-2433 (day), 531-8041 (eve.). (118-122) BY OWNER ■2 doubles — 4-4 Income $350 per mo. 3-3 Income $300 per mo. Copper plumbing and new electric wiring, modern. E. 163 St. and Grovewood area. $54,000 for both or could be sold separately. Call 431-2433 (day), 531-8041 (eve.). (11,8-122) Help Wanted je organiziral za svoje člane in nega mesta Slovenije Ljubljane, goste družaben umetnostno-zgo- ki. bi naj odtegnila del prometa devinski izlet. Pod vodstvom dr. Emilijana Cevca, ki je prevzel to tradicijo po pokojnem prof. Steletu, so si udeleženci pogledali stare cerkvene in posvetne spomenike v Mošnjah in Radovljici. Nov vodja Drame v Ljubljani Ljubljanska Drama je dobila novega umetniškega vodjo, nekaj tednov pred mariborsko Dramo. Umetniški vodja je postal Lado Kralj; do imenovanja je bil nekaj let asistent na filozofski fakulteti pri katedri za in svetovno književnost, Ob nastopu je seveda age with Cleveland. Ohio, 24. avgusta 1978. Hiii§s§S5Ss* Genie”. 481-2513. (dal kako si zamišlja delo (121-125)'Drame---------------------------- J Po njegovem mora Drama po- For Sale stati “dober teater”, to pa je Air Conditioners, kitchen g0ij stVar uprizoritvenega stila washer and dryer, small kot pa uprizorjenega dramske-ladies teksta. Poudarek naj bi bil skozi mesto, v kolikor vozniki nimajo namena in potrebe ostati v mestu. Obvoznico bodo gradili v šestih fazah in bo predvidoma v celoti gotova leta 2000. Ker je obvoznica del preko jugoslovanske ceste, financira njeno gradnjo delno Mednarodna banka. Obvoznica bo imela obliko črke U in njen prvi, zahodni del bodo začeli graditi letošnjo jesen, dogradili pa ga predvidoma leta' 1980. Zahodnemu delu bo sledila gradnja južnega dela, ki predstavlja “koleno” črke U, nato pa povezava obvoznice z gorenjsko avtocesto. I- 2 ! set, I household items and 1 clothing. Call 881-6724. ga teksta. Poudarek naj na “gledaliških razsežnostih gle- (121-122) dališča”. Reorganizacijo bo dp- “Drama” v Mariboru Mariborska Drama je tik pred koncem sezone dobila novega ravnatelja, ki je'obenem tudi u-metniški vodja. HELP WANTED Cook “2” | Cook trainees Kitchen personnel, waiter, waitresses. New restaurant needs mature hardworkers, permanent positions, full and part time. Excellent wages and fringe benefits. Apply: Barnhills 5 Berea Commons Berea, Ohio Phone: 234-390-3 (120-123) Help Wante d Growing company needs Brown and Sharpe automatic set-up man; experienced . Good hourly rate, overtime, iringe benefits. 1st shift. 946-9471) (121-123) Manager wanted! for the Collin wood Slovenian Home, 15810 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio 41110, preferrablf! elderly couple, Slovenian s[peaking. Good pay with fringe benefits. Please mail the application to the attention of the secretary, Frank Koncilja. I (121-127) Slovenski dom ,‘na 15310 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio 44110, išče upravnike). Prednost ima starejši, zakonski par, ki .govori i slovensko. Dobcra plača in robne Bojan Štih je že četrtič v Ma- j ugodnosti. Prošnje pošljite na riboru; ob nastopu je orisal že , tajnika Franka Koncilja na gor-štiriietni načrt, po katerem naj njem naslovu.: bi mariborska Drama postala —' | (121-127), AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 24, 1978 BREZ DOMA Hektor Malot Preden smo spet zagledali sonce in zaslišali šumenje vetra v drevju, smo morali preživeti v ujetništvu pod zemljo še mnogo dolgih in strašnih dni. Morali smo še grozno trpeti. Naše trpljenje je bilo tako strašno, da smo se vpraševali, če bomo sploh še kdaj videli beli dan. Ako hočem pripovedovati o tej nesreči, moram najprej pojasniti, kako je nastala in na kak način so nas inženirji skušali rešiti. Ko smo v ponedeljek zjutraj odšil v rudnik, je Ibilo nebo pokrito s temnimi oblaki, ki so oznanjali bližnjo nevihto. Okrog sedmih je nevihta izbruhnila. Oblaki so viseli prav nizko nad dolino reke Divonne in se niso mogli več dvigniti nad grič", ki so dolinico obkrožali. Ulila se je taka ploha, da se je zdelo, kakor da bi se odprle vse zatvor-nice na nebu. Divonna in njeni pritoki so naraščali z bliskovito naglico, kar je bilo popolnoma razumljivo, kajti skalnata tla niso mogla vpiti niti majhnega dela te vode. 'Ni trajalo dolgo, ko je reka prestopila bregove in poplavila ravnino, kjer je bil rudnik. Ta povodenj je nastala skoraj nepričakovano, vendar pa so se delavci, ki so zunaj izpirali rudo, pravočasno umaknili na vamo. Ni bilo prvič, da je reka prestopila bregove; ker pa so jaški, ki so iz rudnika vodili na prosto, bili zelo visoko, tako da voda ni mogla do njih, se zaradi tega nihče ni vznemirjal. Vso skrb so delavci posvetili veliki skladovnici lesa, ki naj bi služila za podporo v rudnikih in ki je bila v nevarnosti, da jo voda odnese. Glavni inženir je pravkar nadzoroval spravljanje tega lesa, ko je nenadoma opazil, da si je voda utrla pot v rudnik in drla vanj. Brezno, ki ga je naredilo vodovje, je bilo na kraju, kjer je žila premoga segala skoraj do vrha. ,Ni bilo treba dolgo ugibati, kaj se je zgodilo. Voda je skozi brez-nO' prodrla prav na dno rudnika. Zunaj pa je upadla. Rudnik bo kmalu poln in vsi rudarji bodo utonili. Inženir je stekel k jašku sv. Julijana in ukazal, naj ga spustijo vanj. Ko je že hotel vstopiti v voziček, je za hip obstal. Iz rova. je prihajal peklenski trušč “j likar ne hodite,” so mu dejali delavci, ga obkolili in hoteli s silo- zadržati. On pa se je oprostil iz njihovih rok, vzel iz žepa uro, jo podal enemu izmed delavcev in dejal: \ : “Vzeohi. Če se ne vrnem, jo poneseš moji hčerki.” Nato je velel tistim, ki so spuščali, vozičke v rov: “Na delo!” Voziček se je začel spuščati v globino. Inženir je dvignil glavo in zaklical tistemu, ki mu je izročil uro: “Reci j i, da jo oče pozdravlja. Voziček: je zginil. Ko je dospel do prvega nadstropja, je inženir začel klienti. Pet rudarjev se je odzvalo. Spravil jih je v voziček in dal znamenje, da jih dvignejo na vrh. Medtem ko se je voziček dvigal, je inženir znova začel kli cati, a zaman. Njegov glas se je zgubil v peklenskem trušču, ki ga je povzročalo vodovje. Kmalu je voda dosegla tudi rov, kjer je bil inženir. V tem trenutku pa je od daleč zagledal več svetilk. Tekel jim je naproti, čeprav mu je voda segala že do kolen. Posrečilo se mu je privesti še tri rudarje. Rudniški voziček je že čakal. Inženir je velel rudarjem, naj vstopijo, sam pa se je hotel vrniti v ono smer, kjer je videl še nekaj svetilk. Rudarji, ki jih je rešil, pa so ga s silo potegnili v voziček in dali znak za dvig. Skrajni čas je že bil. Voda je že popolnoma napolnila rov. Na ta način je bilo nemogoče nadaljevati z reševanjem. Kaj torej storiti? Okrog inženirja je Neretuširana fotografija vode, vzete iz reke Cuyahoga Dejansko je voda, ki jo mi vrnemo v reko, čistejša od one, ki smo jo od tam vzeli. Ne morete narediti jekla brez vode. Je bistveni vir, rabljeli za hlajenje opreme pri izdelavi jekla. Ko mi končamo, je voda čistejša, kot je bila. Nekaj vode uporabimo ponovno, ostanek je vrnjen v reko Cuyahoga čistejši, kot je bil. Dejansko je voda. ki jo vrnemo dovolj čista za kopel. Vrteča se valjalnica stiska šibike jekla v plošče, palice ali pločevino pri temperturah okoli 2100°F. Ta valjalnica na primer jemlje vroče jeklene šibike in jih potiska naprej in nazaj, dokler niso zvaljane v plošče. Ta postopek potrebuje veliko vročine in veliko energije, pa tudi veliko vode, ki ohranja valjalnico hladno. Cuyahoga reka je za nas zelo važna Samo v tej napravi porabi Republic Steel dnevno 38 milijonov galonov vode iz reke Cuyahoga. Voda rabljena v valjalnici, se zbira tu za obdelavo Ko je bila voda rabljena, je odvedena v napravo za obdelavo, kjer je odstranjena skoro vsa nesnaga (ostružki, pesek, olje). Najprej potisnejo vodo v čistilni tank, kjer se vsedujo na dno trdne snovi ter so olje in mazila posneta z vrha. Potem je voda spuščena skozi debele plasti peska.. Mastno in gosto blato, ki ostane, odpeljajo za polnjenje jam. Tega je vsak dan preko 40 ton. Čistejša voda, prav predno je vrnjena v reko Cuyahoga ' : : r . Naprava za čiščenje vode Republic, ki je stala 8.5 milijona dolarjev, je le ena od šestih na našem clevelandskem področju. Skupno je bilo izdano za celotni sistem čiščenja vode 71.5 milijonov dolarjev. To je toliko, kot znašajo predvideni stroški za predloženo Sohio poslopje v sredi mesta Cleveland. Mi delamo, da bi bil Cleveland boljši prostor za življenje. RcpubKesteel bilo le malo ljudi. Sto petdeset rudarjev je zjutraj odšlo v rudnik, kajti zjutraj je bilo razdeljenih sto petdeset svetilk. Vrnilo se jih je samo trideset. V rudniku je torej ostalo sto dvajset ljudi. Ali so vsi utonili? Ali še živijo? Ali so mogli najti kako zatočišče? Tako so se z grozo spraševali delavci. V trenutku, ko je inženir ugotovil, da je v rudniku ostalo sto dvajset ljudi, so se na raznih krajih začule močne detonacije. Zemlja in kamenje je letelo visoko v zrak. Hiše so se tresle kakor ob potresu. Inženir je pojasnil prestrašenim delavcem ta pojav. Voda je stisnila pline in zrak v stranske rove in, kjer so to rovi segali skoraj do vrha zemlje in je bila plast zemlje pretanka, je zračni pritisk dvignil zemeljsko skorjo. Kmalu je bil rudnik poln. Vest o nesreči se je takoj raznesla po mestu. Velika množica ljudi je drla od vseh strani proti rudniku. Prihajali so rudarji, radovedneži ter žene in otroci pogrešanih rudarjev. Ti so klicali, iskali, povpraševali. Ker pa jim nihče ni mogel povedati ničesar določnega, se je začela njihovi boli pridruževati nejevolja. Nalašč prikrivajo resnico. Inženir je vsega kriv! Smrt inženirju! Množica je hotela navaliti na pisarno, kjer se je inženir sklanjal nad načrt rudnika in proučeval, kam so se lahko zatekli rudarji in kako bi bilo mogoče priti do njih. Bil je tako zatopljen v delo, da ni slišal hrupa, ki še je približeval. K sreči pa so v tem trenutku prihiteli inženirji ostalih rudnikov s svojimi rudarji in z delavci iz mesta. Zadržali so množico in ji začeli prigovarjati. A kako naj jo pomirijo? Sto dvajset ljudi pogrešajo. Kje neki so? “Kje je moj oče?” “Kje je moj mož?” “Vrnite mi sina!” Kriki so pretrgani, vprašanja prekinja ihtenje. Kaj naj odgovorijo tem otrokom, tem ženam in materam? Inženirji so se posvetovali in izjavili: “Iskali bomo in storili vse, kar se le da storiti.” Reševalno delo se je začelo. Ali bo do teh sto dvajsetih po-prešancev ostal še kdo živ? Bojazen je vedno večja, upanje vedno bolj upada. Kljub temu je treba na delo. Naprej! Reševalna dela so se razvijala tako, kakor je predvideval magister. Črpalni vozički so začeli delovati pri vseh treh jaških in 1 ne bodo nehali s svojim delom 'prej, dokler ne bo zadnja kaplja vode odtekla v reko. Obenem pa so na raznih krajih začeli kopati rove. V katero smer? Tega niti dobro ne vedo. Precej kar na slepo. Vendar je treba nekaj storiti. Drugi inženirji so temu delu ugovarjali, ker ni bilo mogoče določiti prave smeri, kjer bi bilo kaj upanja na uspeh. Inženir poplavljenega rudnika pa je vztrajal pri tem in hotel, da se začnejo kopati rovi v smeri proti staremu rudniku, kjer je največ verjetnosti, da so rudarji našli zavetišče. Ta rov mora biti kolikor mogoče ozek, da more čimbolj napredovati v globino. En sam rudar koplje v njem. Ostali so se | postavili v vrsto in si podajajo iz roke v roko košaro s premogom, ki ga rudar izkoplje v rovu. Ko je ta utrujen, stopi takoj drugi na njegovo mesto. (Dalje prihodnjič) k v NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: / ■ Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432