PKOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC mlltcm •! Ckte«*«. ML. Um Act o« CMirn« ol M«i»h 1. »TI CHICAGO 23, ILL., 3. JANUARJA (Januarv 3), 1945. **ublifth«d vV'eekly at 2301 8. Uwndal« Ave. ••• LETO—VOL. XL. KOLABORATORJEM V FRANCIJI gre pod dr Gaulleom jako slabo. Mnogo jih je že bilo obsojenih v smrt. Gornja slika predstavlja enega ismed njih ravno v momentu, ko so bili oddani vanj usodni streli. Sloga združenih dežel zidana na peščenih tleh ANGLIJA SVOJO STARO IMPERIALISTIČNO POLITIKO ZELO NEVARNO IGRA. — STRELI V ATENAH. — USILJEVANJE MONARHIZMA NI DEMOKRACIJI NIKAKRŠNA USLUGA Vojna, ki je bila z zavezniške strani predstavljena za borbo prati fašizmu, prehaja v zelo dvoumne toke1 Ko stopamo v leto 1945, vidimo: Vsi preroki so se motili. In se motno znova sedaj, ko nam prerokujejo, da bodo"vojno skončali v poletju, oli morda šele v jeseni, ali mogoče komaj naslednje leto. • Ampak vojna bo nekega dne prav gotovo skon-čana kot je bila še vsaka doslej. A kaj potem? Ali si bomo ustvarili kakšno mednarodno organizacijo, ki bo kaj boljšega kot je bila liga naro-dovp Ah nam besedilo, ki ga je objavila konferenca v Dumberton Oaksu, ako se je še kdo spominja, obeta kaj boljšega, kot pa smo dobili po versaillski konferenci Ko gledamo v Grčijo in vidimo, da se tam demokratična Anglija pretepa s tistimi Qrki, ki so se prej borili z Nemčijo, nam m dobro Čemu naj vnanja država, ki Grčiji m mogla pomagati v njeni najhujši stiski, sedaj n i narekuje, da če že kralja nikakor ne mora, pa naj regentstvo prizna Govor i se o sferah vpliva Na svetu so take stvari m bodo, dokler bomo imeli imperializem V Pro-letarcu na tem mestu je bilo takrat, ko je Moskva sporočila, da je kommtenve konec, rečeno, da lahko uradniki komunistično mternacionalo stokrat prekličejo — vzroki za revolucije s tem ne bodo odpravljeni Kajti vzroki se ne ozirajo na kak "Teheran \ ki ie bil — očividno, velik polom Morda je Cnurchill to ugotovil na svojem obisku v Atenah Ce m, je to slabo zanj A še'veliko slabše Za Anglijo Ko smo šli v vojno, prisiljeno ali neprisiljeno — to m vprašanje v tem članku — smo rekli, dobro, plammo v^njo, toda pogojno, da je to zares vojna proti fašizmu, ne pa spet stara igra starih kapitalistov za stan sv« stavke in vlada jih je tleh so si zapisal, svoje zaveze ^stavkali in nato jih je prevze-; »P«t prevzela v svoje podro- la vlada, kot se jc to dogodilo v cJe slučaju stavke premogarjev in Ta incident je značilen le z v par drugih slučajih, skoro v enega stališča: kaj šele bo, ko in pogodbe. (Nadaljevanje na 4. strani ) bo vojne konec in vojnega delavskega urada nič več no bo" Takrat ne bo samo eden Sewel Avery. ampak cela armada in-dustrialnih magnatov, ki bode udarjali po uniji še vse bolj arogantno kakor sedaj on. Senat "preiskuje", a brez koristi za ljudstvo Kuj je narobe z ameriško tobačno industrijo? Čemu iznena-da pomanjkanje cigaret in cigar? Zakaj stane paket ameriških cigare* v Franciji $2, namesto toliko, kot jim je od vlade določena "dostropna" cena? Nekaj jc v tem nekje narobe in kot jc običaj, jc kongres uvedel preiskavo, kakor jo je proti alkoholni industriji, ko jc kar tako, kakor sedaj tobačna industrija, bila mahoma brez žganja, a se ga jc na črnem trgu i n pod roko vendarle dobilo ko-in pod roko vendarle dobilo koda jc plačal zahtevane cene. V preiskavah likernih obratov se ie dognalo, da je pomanjkanje žgane pijače bilo umetno ustvarjeno in da so si s tem ra- ketlrstvom velike družbe in pa razpcčcvalci. pa tudi manjši trgovci z žganjem, "zaslužili" ogromne dobičke. Ko je to ra-ketirstvo postalo že od muh, in je vlada dovolila, da smejo di-stilerije spet kuhati žganje za domačo porabo, namesto v vojne svrhe, je bilo žganje na trgu spet kar preko noči kolikor ga jc kdo hotel. Nato se je pojavilo umetno pomanjkanje tobaka. V zaslisa-vanju pred senatom so si pred-stavniki velikih tobačnih družb umili roke, čel, da oni niso kri-vi, če jc nastalo pomanjkanje tobaka in ako se odira nafte vojake v F, v ropi. ki morajo plačevati sedaj za en pakat cigaret več kot prej za cel karton. Se- natna komisija je ob enem dognala. da se sedaj producira več tobaku ko kdaj prej, a tudi zahteve zan) so večje. Tobačni magnati se vrh tega izgovarjala, da jim manjka delavcev in pa da ie v zadnji kriti vsled vladnih subvencij bilo Vdelanega manj tobaka, kot pa bi bilo potrebno m zadostitev sedanjemu 'ohačnemu trgu. Pridelovalci tobaka pa tvra-čajo krivdo na tobačne družbe, če*, da odviinega pridelka niso hotele kupiti in tako so se v vojnem času znašle brez zaloge tobaka, ki bi ga lahko imele. Ker v tej deželi sedaj vse kadi — moški, ženske in otroci (saj tako )c bilo zatrjevano v zasipavanjih pred senatno komisijo), jc nastalo tu in tam pomanjkanje tobačnih izdelkov, raketirji sc se tega poslužili in nastala jr "tobačna kriza". Nekega dne pr bo izginila preko noči, ko? je "likerna krita". Senat preiskiii«? tudi druge stvari, n. pr. ladjedelnice, ki vlado odirajo, da kaj! Preiskuje tudi korporaeiic. ki kotitro'ira-jo radio postaje in ustvtrjajc monopol nad 'o zu sedanjo dobo najvažnejšo komunikacijsko u-stanovo. V vsakem slučaju komisija doftene, da se vrfte nepo-stavnosti in lo je prav taprav edin rezultat. Mina korist od teh preiskav je, ker nekaj od njih le pride v javnost in so ljudje poučeni, kaj se godi. Ampak to bi menda vedeli tudi če ne Hi bilo preiskav. Proletarec" v štiridesetem letu bojev za pravice ljudi S to številko stopa "Proletarec" v štirdeseto leto. Ko so ga ustanovili, so mu določili smotre in cilje. Bil je borbeni list od vsega začetka proti izkoriščanju in za socializem. To ni popularno, kajti zavedeni ljudje so v ogromni večini in sovražijo najbolj tiste, ki jim najboljše žele. V letošnjem "Majskem glasu", ki bo posvečen temu jubileju, bo veliko gradiva iz zgodovine "Proletarca". V teh štirih desetletjih je pomenil med našim ljudstvom in v delavskem gibanju med nami veliko več, kot pa mu priznavajo celo tisti, ki so delali, ali pa še delajo, da izhaja. Ko je bil "Proletarec" ustanovljen, je prevladovala med našim ljudstvom ignoranca, kakršno si je prineslo iz starega kraja. Bila je na videz nepro-dirna kot najtemnejša noč. In tu pa so jo gojili naprej taki, ki so mogli udobno živeti edino na njen račun. Ljudje pri "Proletarcu" pa se niso strašili ničesar. Posebno ne tisti, ki so po naselbinah ogitirali zanj in za njegove ideje. Kdo bi mogel statistično preračunati, koliko hudega so prestali v vseh teh letih tisti naši ljudje, ki niso mislili samo na svoj vsakdanji kruh, ampak se tepli za ideje in za pravice, zato, da bi nevednim priborili več kruha in pogoje za dostojno življenje? Veliko, zelo veliko jih je bilo, ki so omagali v teh bojih! Bili izgnani iz naselbin, pa iz hiš, v katerih so stonevoli in imeh proti določenemu plačilu tudi pravico sesti k mizi in jesti! Pa se je marskomu primerilo, da četudi je še tako dobro in točno plačeval, da je moral od mize in iz Lise. V štiridesetih letih se je dogodilo po svetu, in v Zed. državah, in v naših naselbinah ogromnih sprememb. Toda borba med krivico in pravico je še prav takšna kakor nekoč. In "Proletarec" bo služil v po* bijanju socialnega zla, kakor je vsa leta doslej. V svoje štirideseto leto stopa z zavestjo, da je svojemu namenu pošteno služil in pa da svojih nalog še ni dokončal. Torej vztrajno naprej! Proletarec, Jatami > J, lH4a. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Ji«MUv«Mb D«Uv»ka TUk^u Dmib«, Čhlcago. ID. , GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih dr*a*an sa eelo leto «8.00; sa pol leto $1.T»; aa četrt leta $1.00. Inoiamatvo: aa celo leto $8.(0; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglaai morajo biti t našem urada najposneje do poadeljk* popoldne sa priobčite* v številki tekočega ted%s- PROLETAREC tubliahed every Wednesday by the Jugoalav Workmen'a Publishing Co., In«. Eatabliahed 1906. Ed Bua itor_ aineaa Manager. ........Frank Zaits Charlee Pogorele« 8UBSGEIPTION RATES: ntted States: One Year $8.00; 8ix Months $1.76; Three Months $1.00. For«ign Countriea, One Year $8.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenu«- CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Obnavljanje socialstične internacionale Ko so se nedavno zbrali v Londonu zastopniki mednarodnih delavskih unij, so si določili nekaj časa tudi za vprašanje socialistične internacionale. Zdelo se jim je celo bolj važno kaVor pa vprašanje unij, zato so govorili, to se pravi, razpravljali o predlogih za obnovitev mednarodnega socialističnega gibanja kar cele tri dni. Tisti, ki so imeli na tem sestanku kaj govoriti, so vsi predstavniki takih političnih gibanj, ki v njihnih deželah res kaj pomenijo. Nedvomno so govorili tudi o zmotah delavskega političnega gibanja v prejšnji vojni, pa o Sovjetski uniji, ki je sedaj, kar se delavskega gibanja tiče, glavna točkah preko katere nihče ne more. Eni udrihajo po nji, drugi jo brezpogojno hvalijo. Mnoga znamenja pričajo, da se Moskva za enkrat ne misli spustiti v taktiko bratomorne borbe, kakršna je divjala v prej-šnji vojni. In pa dve desetletji po nji. Vendar pa niše nikjer razvidno, da bodo socialisti in komunisti mogli v enoto, ker Rusija še vedno zastopa zgolj svojo državno, ne pa mednarodno delavsko politiko. Dosedaj so se komunistične edinice v vsaki deželi lahko hipoma prilagodile nasvetu iz Kremlina, pa če je bil dober ali slab. V zjjbdovini bo najbrž tisto poglavje, ko stojita skupaj sovjetski komisar vnanjih zadev Molotov in pa Hitlerjev minister za vna-nje zadeve von Ribbentrop najbolj neprijetno za obe vladi. Kajti ona je nastala, da izvede svetovno revolucijo, druga pa, da jo zavre in obvaruje sistem privatnega izkoriščanja s pomočjo "planiranega" (kapitalističnega) gospodarstva. Obljubila sta si dvajsetletni mir med sabo, a že po dveh letih sta si bila toliko ▼ spopadu, da je postala baš vzhodna fronta ne le odločilna, ampak tudi najbolj krvava v vsej zgodovini vseh vojsk. Ko je Sovjetska unija že toliko krvavela, da je izgledalo vse nji v pogin, je nastala zahteva po "drugi fronti". Sedaj ameriški izolacionisti, klerikalci in slični ljudje, ki se boje, da bo Nemčija poražena, kličejo reakciji, da jo čaka boljševizem, ako mu ne stopimo pravočasno na prste. Vsa propaganda svetovne reakcije se vrši torej v znamenju borbe proti komunizmu. To se pravi, proti Rusiji, zato, ker je odpravila načelo privatne svojine in pa proti tistemu "komunizmu", proti kateremu se je borila še ko v Rusiji ni nihče mislil, da bo kdaj v nji Lenin ukazoval. Zastopniki mednarodnega delavskega gibanja so na sestanku v Londonu upoštevali, da se v bodočem mednarodnem delav-kcm gibanju Rusije ne more ignorirati, niti jim ni za to, da bi le nji prepustili vse vodstvo. Zanje je vprašanje, ali se bo Rusija odločila iti v boj proti rvakciji, ki jo zastopata saj indirektno Churchill in Roosevelt, pa >apež Pij XII., ali pa se bo sprijaznila s stališčem tistega mednarodnega socialističnega gibanja, ki je za strmoglavljenje kapi-lalizma, za poraz klerikalizma in za zgraditev demokratičnega socialističnega reda. Zdi se, da se toriji jako boje. Namreč, boje se, da se sovjetski proletariat nagiba v smeri, v kakršne so konferenčniki socialne demokracije na zboru v Londonu zidali največje upe. Ameriška vlada še zmerom kakor je bila Ko je Roosevelt svoj državni department po resignaciji Cor-delU Hulla preongavil, se je mnogim liberalcem zdel še bolj reakcionaren kot je bil. Mnogi liberalni komentatorji menijo, da se je vlada iz New Yorka spet preselila v Washington. Namesto Bela hiša, odločuje v naši vnanji politiki znova Morganova bančna hiša. Tako trdijo kritiki. In tisti, ki to politiko grajajo, menijo, da je temu res tako. Veleindustrija, ki se je v predsedniški volilni kampanji držala stran, in la nauradno prispevala v prid agitacije za Roosevelta, in pa za Deweyja, v nadi, da se njemu priljubi, se sedaj izgovarja, da je bila nevtralna. To njeno tolmačenje je pravilno. Kajti obe stranki sta njeni. Naj bi zmagala ena ali druga, zmaga bi bila njena v vsakem slučaju. • Se spominjate, koliko vpitja je bilo v kampanji, češ, glasujte za Roosevelta, ker on je proti "ekonomskim rojalistom"? A resnica je, da so ga ekonomski magnati poprli. Vrh tega pa še CIO, ki je potrošil v agitaciji za njegovo izvolitev precej stotisočakov. Sedaj, ko se snuje nova administracija, dasi pod starim krmarjem, vidimo, da so v zadnjih volitvah spet zmagali ekonomski rojalisti, kakor še vselej doslej. Le tisti, ki verujejo, da je lahko tudi predstavnik sistema kakršen je, sistema, ki je nam navrgel strašno krizo in pa ki neguje vzroke za vojne, se lahko "radujejo"; n. pr. našega novega državnega oddelka, v katerega je naš vrhovni poglavar imenoval ame "ekonomske rojattste". Kje so tisti proletarci. ki so v kampanji tekali od kljuke do kljuke, v veri, da delajo za igvolitev človeka, ki čeprav ni socialist, pa je saj blizu socializma? JOŠKO OVEN: RAZGOVORI Minuli Božič ni bil ravno razveseljiv. Vojne v Evropi Še ni konec — nasprotno, boj se je šele poostril. Razni vojni poročevalci, in tudi državniki, so v precejšnji meri krivi razočaranja, ki prevladuje v tej deželi. Politični položaj tudi ni dosti boljši Na Grškem It vedno divja civilna vojna, v kateri pridno sodeluje angleška vojska in angleško letalstvo. V Belgiji so politični položaj začasno rešili Nemci s ponovno invazijo. Poljsko vprašanje je dalj od rešitve ko kdaj prej. V Italiji je prevladala angleška beseda. Samo v Franciji je danes še priliČno red in harmonija. Na bojnem polju sta samo dve svetli točki — na Filipinih ter na vzhodnem bojišču, kjer prodirajo Rusi proti Dunaju. PRAZNIKI NISO BILI V8EM LE RADOST Mnogo ljudi je bilo na cestah, ali pa v drugih ponesreč bah ubitih, se vet pa poškodovanih. Na gornji sliki je deček is Omahe v Nebraski. ko se je s svojimi aan kani — njegovo bosično darilo — prijel sa tovorni avto in odletel pod njega. Njegovo mlado ftivljenje je na mah utihnilo. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Viktor Emanuel Zime se koledarskih predpisov točno ne drže. Tudi letošnja jih je grdo kršila. Kdaj je Še od tega, ko je vse na akrivaj slekla drevje in nagnala vse mehkužce spat, ali pa kar ven iz dežele. Nato je nekaj tednov tiho pomivala in glasno pometala ceste, da je nazadnje vse pregrnila z debelo belo prepro- herno leto umirala od žeje. Njim se žeja nikoli ni poznala. Kako tudi? Saj so ti pijanci po-srkali vso podtalno močo in se nato prevrtali še do vode v odvodnih ceveh. Zato so marali pasti. Moj tovariš življenski in hiše gospodar se je skoro sesedel, ko je tisti dan vrnivši se z dela ugledal namesto mogočnega "Ne bom pozabil! Časi se bodo spremenili in bo za delo okrog hiše zopet težko dobiti koga. Ali dokler bom jaz bival v tej okolici, se vi ne boste mučili s snegom. To vam obljubljam." Za tega so se razmere z boljšale in dela zopet sin in snaha in od časa do časa tudi on. In Viktor Emanuel je zopet na konju. Svojo obljubo je že davno snedel. Pozabil je pa ni, kajti pozimi ga nosijo koraki vedno le po sosednjih ulicah, medtem ko maha med letom tod mimo go in jo pričvrstila z ledom. Vse drevJ* t*>rih, mršavih poslednje dni si je že kar po Ja- brestovih prekelj. Oberoč se je nuarsko vlivala debele ledene Priiel M «Uvo in vidihni! ter sveče, dasi ni imela za tako početje še nobene pravice. Toda kaj se ve? Nemara je imela zveze z našimi mestnimi očeti... Kajti oblastni so ti možje in se radi igrajo s časovnim kolesjem. Kar na lepem se zmi-slijo in za povedo: "Uro pomaknite za eno uro naprej! Tako bomo prihranili na umetni razsvetljavi .. Mi nesrečne kreature seveda protestiramo in jih zavrnemo prvič z gromovitim "Ne!!!", drugič z "ne", tretjič pa stisnemo čeljusti in poženemo uro za uro naprej. Luč namreč, ki jo požgemo zjutraj ne šteje, šteje pa večerna, ki jo mestni veljaki vidijo z odprtimi očmi. In tako smo že trudni in skoro tudi že siti dneva, ko nam zimsko jutranje solnce pome-žikne iznad streh, želeč nam "Dobro jutro!r Ni čudno, da razočarano krene na levo in se skrije čimprej mu je mogoče. Poleti pa je večera baš dovolj, da utegnemo kihniti dvakrat. Ko kihnemo tretjič, je že polnoč. Ali naslov je še vedno izven okvirja. Pa saj človek, ki ga imam v mislih, ni pravi Viktor Emanuel, ni kraljevske, ampak je samo navadne laške krvi in zategadelj lahko počaka. Tudi ni Viktor Emanuel njegovo pravo ime. Pridobil si je ta vzdevek le radi svoje vnanje slično-sti s Savojcem, Čeprav je od njega morda nekaj let mlajši. In kakor onega, bi tudi tega s čevlji vred lahko vtaknili v rokavico. Seznanili smo se z njim takrat, ko so delavci od WPA podirali naše topole pred hišo. Enajst jih je bilo! Lepih, visokih, košatih enajst topolov! Trava pod njimi je vsako sle- zatarnal: "Joj, naša hiša je zdaj kakor na golo obrita buča ..." Dalo bi se,bilo povedati kaj več o nezmernosti v pijači in kam to vodi, pa ni bilo časa. Kajti vzdolž ob hiši in pred njo je ležalo lesa strah božji. Bila pa je takrat še zmerom vsestranska stiska in je bil les nekaterim sosedom dar božji. Kakor mravlje so ga raznašali na vse strani. Najmarljivejši med njimi je bil Viktor Emanuel. Čudila sem se njegovi moči, ko je dvigal debela debla, jih nosil, vlekel in vozil domov od ranih juter in še ponoči. Povedal je. da mu sin ne dela, snaha takisto ne, in dva vnučiča ima. 2ena da mu je hvala Bogu umrla, sicer bi bila ena usta več. Pa smo mu še midva pomagala nalagati,.. No in ko je nedolgo potem za-oadel sneg, je prišel. On da bo odmetal sneg, kajti je tako delo zame tako in tako pretežko, gospodar pa da ne utegne. Kar je res. Našo lopato je odklonil in si skočil po svojo, ki je bila vsaj trikrat manjša, pa betkal z njo ves dopoldne. Prinesel si je še ostanek nekdanje metle, tako je imel dela še popoldne. "Celih pet, skoro šest ur sem delal! Ne, ni igrača imeti hišo na vogalu! Skoro šest ur!" In me zvito pogleda val. Da je treba pravega orodja, sem ga opozorila. Nov no, saj mi časa ne namerava računati in koliko da zahtevajo z« tako delo drugi, je vprašal "Samo toliko?" Neznansko zdaljšani obraz se mu je zopet skrajšal, ko *m precej doložila. Tako je par zim zaporedoma imel v oskrbi naš sneg le on. Dobro vedoč, da so si priložnostnega zaslužka potrebni ljudje takorekoČ stopali na pete, mi je svečano ponavljal: 2e v kampanji jim je znova poudaril, da je proti "izmom", razen amerikanizmu, karkoli to je. Vseeno, s tem je določno naglasi 1, da je za sistem, kakršen je. Kapitalizem še ni imel boljšega zaščitnika, kakor ga ima v predsedniku Rooseveltu, kajti noben Hoover in noben Coolidge \e bi mogel vršiti rešilne vloge zanj boljše kakor jo je on. Ko bo vojne konec in bodo delavci dobili dopust, pa se bodo morda domislili, da bi bilo vredno nekaj časa posvetiti tudi takim razglabljanjem. Delodajalci imajo v tak namen najete veščake A DELOJEMALCI pa so sedaj v svoje šihte tako poglobljeni, ds se jim ne ljubi misliti. Poljsko vprašanje Ko čitam naše napredno časopisje, se čudim, *da nekateri uredniki tolmačijo poljsko vprašanje tako kot ga razlagajo poljski nacionalisti, ali pa pri čikaški Tribuni. Razumeti je treba ne samo Curzonovo linijo, katero zahteva danes Rusija, ampak tudi zakaj se Uko imenuje. Lord Curzon, kateri je posredoval v časti sklepanja ver-saljskega miru za določitev meja novi poljski državi, je zarisal to mejo ne kot prijatelj boljše-viške Rusije, kar lah^co vsak razume, ampak kot najugodnejšo mejo za Poljake, katera je tvorila eno novih držav v takozva-nem "zdravstvenem pasu" (cor-don sanitarne) okrog, Rusije. Poljskim nacionalistom s Pil-sudskim na čelu to ni ugajalo, zato so leta 1920, ko je bila Rusija z vseh strani napadana in imela še civilno vojno povrhu— udarili v Rusijo, prodrli do Kijeva, ali so bili pozneje tepeni ter porinjeni nazaj do Varšave, kjer jih je francosko poveljstvo in francosko orožje rešilo te< j ni kriv Roosevelt, so krivi Rusi ali pa Angleži. Zraven pa slišiš bahanje, češ, "jaz lahko kupim kar hočem, samo prave stike moraš poznati". Kadar govorimo o "črnem trgu" (black market), je tudi nekaj naših fantov na oni strani oceana Šlo v biznis Eni so prodajali cigarete, drugi gasolin in eden se je pa odločil za nekaj boljšega Kupil je v Parizu "zloglasno hišo" (bordel) in kšeft je bil tako dober, da se je odločil za nabavo še ene take hiše. Je pač verjel v verižno trgovino. Ali kot je že navada pri takih ambicijoznih ljudeh, je šel malo predaleč, pa so ga zaprli. Kot izgleda, so ameriške vojaške oblasti zelo stroge. Nekaj izmed teh vojakov — dosedaj jih je v zaporu že okrog sto osemdeset, časnikov in vojakov, je bilo obsojenih na dvanajst let ječe. Kajti prodajali so gasolin v vojnem Času, ko visi stotine živ* ljenj na niti, je v resnici velik zločin. dan na dan, vedno pripravljen obesiti se na naš vogal in pričeti I deloma premagalo slabo oboro-prijateljski pogovor. Njegove žene ruske čete. Sledil je mir, nekdanje obljube se tičejo nam- v katerem je morala tedanja so-reč le snega in snega poleti ni. vjetska vlada prepustiti kraje« "Pojdi se solit Viktor Emanuel! Uteha mi je le, da nisi Slovenec, marveč Lah in je tudi tvoja obljuba laška!" Tako mu katere danes zahteva londonski poljski odbor Prebivalci v teh deželah so bili v večini Ukrajinci, Židi in Belorusi. Ali na- pravim na tihem in se ne me- tančnejše, po štetju leta 1938 nim zanj. I ETNA SEJA PODRUŽNICE ST. 1, SANS Detroit, Mich. — V soboto 6 je bilo Um 3.000,000 Belorusov, 17,000.000 Ukrajincev, 1,500,000 Židov ter 2,000,000 Poljakov, kateri so se v večini naselili v te kraje šele zadnja leta Torej !na smrt* samo ^ more kljubo- Kot smo čitali v listih, je bilo vprašanje takozvanega "St. Lavvrence Seaway", v senatu zopet poraženo. Kombinirani interesi privatnega velekapitala, kateri uključuje Melonov truet, Du Ponts, Duke, General Electric, kombinacija združenih ameriških železnic ter Mor ga novi interesi—ao ponovno zmagali. Glasovanje v senatu je bilo 56 proti in 25 glasov za projekt. Ta velekapital, kateri razpolaga z milijoni, ima v Wash-ingtonu "lobi", kateri s svojim denarjem vedno pridobi dovolj glasov, da zbije vsak predlog, kateri bi bil v prid ljudstva. In še posebno, kadar se gre za kakšno municipalno napravo, katera bi škodovala privatnemu monopolu. Kadar se gre za kaj takega, takrat nastane vpitje o socializaciji, socializmu in komunizmu. Vlada je ponovno zasegla Montgomery NVardovo kombi-no. Izmed vseh kapitalističnih korporacij je ta skupina najaro-gantnejša, ne samo napram organiziranemu delavstvu, ampak tudi napram vladi. Duša vsemu je seveda predsednik njenega direktorija Sewell L. Avery. Kaj njega briga vojna in domača disciplina, katera je absolutno potrebna v vsaki demokratični državi, katera se danes bori trditi o petih milijonih Polja- SANSa v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois Članstvo vseh društev je vabljeno, da se udeleži te važne se-»e. Izvolili bomo nov odbor za leto 1945 in poleg tega imamo ie tudi mnogo drugih zelo važnih zadev na dnevnem redu. Vsa društva, ustanove in klubi se prosijo, da javijo imena SANSovih zastopnikov za leto 1945 tajništvu podružnice. Prispevki za SANS od 1. januarja do 30. junija so znašali: društva $164.48, posamezniki $412.05. skupno $576.53. Od 1. julija do 31. decembra: društva $68, posamezniki $465.75, skupno $533.75. Celoletno $1,110.-28. (Imena so bila objavljena v Prosveti.) Decemberska priredba 1943 za SANS na čast Louisu Adamiču je prinesla čistih $595.39. Glavnemu uradu SANSa v Chicago se je v letu 1944 poslalo $1,650. Podružnični upravni stroški so bili malenkostni, ker sta oba slovenska doma, Narodni in Delavski, prepustila prostore za seje brezplačno, za kar se podružnica najlepše zahvaljuje. Naš relifni odsek za hitro pomoč Jugoslaviji je pričel z nabiranjem v oktobru. Nabrale so pestre: Mary Rant $312, Mary J ure a $300.80. Mary Knez $232, Ua Menton $150, Kath. Junko $57 in drugi posamezniki $450. (Imena darovalcev objavljena | belušnihlantov^kaUri so kri- donski odbor trdi, da ti kraji zgodovinsko spadajo k Poljski. Ali isto trdi Rusija. Res je, da je bil nekoč tudi Kijev in vsa Ukrajina doli do Črnega morja pod poljskim kraljestvom — za nekaj časa. Pa saj je bil tudi Norik in Panonija, Galija ter kos Britanije pod rimskim cesarstvom, toda ali naj to pomeni, da ima Italija, katera se naziva naslednica in podedovalka starega Rima. pravico anektira-ti Slovenijo? Po takem tolmačenju bi jo imela. Rusija je strašno pretrpela v tej vojni in ima vso pravico za zdrobljenje tistega zdravstvenega pasu, katerega so ji ustvarile zapadne države ob času, ko je bila onemogla. Lahko je govoriti — in tudi kritika je lahka, in res, da ni vse dobro, kar pride iz Rusije. Ali priznati moramo eno — da dozdaj je bila ruska diplomacija in ruska oblast v zasedenih krajih ter v svetovnem položaju v splošnem še ena najboljših. Tu ni vprašanje socializma, tu je vprašanje krvave borbe za obstanek; v svetu, kateri ni komunističen, ter v katerem se bore sile, ki jim je beseda demokracija samo beseda. Kdor mi ne verjame, naj se ozre okrog sebe, ter na dogodke v zadnjem letu. Pri nas Zadnjič v restavraciji sem slišal razgovor par precej de- v Prosveti.) Vsega skupno se je poslalo v SANSov urad v Chicago za WRFASSD $1,501.80. V obleki in drugih potrebščinah so Slovenci iz Detroita in okolice darovali do sedaj 7000 funtov, odposlano po podružnici ZOJSA v newyorško skladi- (Konec na 8. strani.) tizirali nove državne odloke glede razdelitve mesa in raznih konzervnih jestvin. Seve, po njih nazoru je vsega kriv Roosevelt in pa "those g. damn De mocrats". Tudi ukinitev konjskih dirk jim ni bila po volji. Takih ljudi je ogromno število. In najdeš jih v vseh krogih. Ce vati vsaki naredbi, katera služi delavstvu. Prav bi bilo, da se temu arogantnežu dopove enkrat za vselej, da je doba indu* strialnih baronov minila. Novoletne resolucije Nimam nič posebnih, da bi jih bilo potrebno omenjati. Skušal bom delati kakor sem dosedaj. In isto velja menda za nas vse. Dolžnost je nas vseh, da stojimo na straži, kajti naše delo še dolgo, dolgo ne bo dokončano. Pred vsem, ne pozabimo našega Proletarca, kateri stopa letos v štirideseto leto. Le na delo, sodrugi! Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da če zmagujemo, si vsi poveljniki laste prvi delež zaslug, a če izgubljamo, pa se krivdo razmetava na vse strani? Tisti, ki pa so najbolj odgo-vomi, se na druge najbolj Izgovarjajo. Bilo je 10, januarja 1776, ko je Thomas Paine priobčil tako za- (Nadaljevanje z 2. strani.) šče. Detroitski Jugoslovani smo odposlali dosedaj 10 ton blaga. FRANCE BEVK: BEG PKED SENCO (Nadaljevanje.) spravljalo v obup. Ljubosumje Prišel sem. Že me je čakala na dogovorjenem mestu, dasi nisem prišel prepozno. Bila je oblečena v najlepšo obleko, njeni skrbno urejeni lasje so pri- sebi, kakor da ga neprestano iz-podkopava tiha voda. Pasivnost Lizinih sorodnikov, ki so gledali na njeno poroko s kritičnim očesom, me ni zanimala, ne šepet va$i, ki se je posmihala, kakor da nesem laž pred oltar. Imel sem tisoč neumnih škega otoka do Indije, kot pa JAKOB TANCEK za pot iz Francije v Berlin PREMINUL , Minule tedna Je bil veliko ri^el/nd O Tu ie umrl hUvo V 8VoJem lUtU bolj interesiran z našim ~ ^ | Sense" v Philadelphiji. Zahte-| V nedelJo 14. januarja ob 3. žjem ukrotiti uporno ljudstvo v L^ancekBU je precej let Val J^ ^^ P""** Grčiji, kot pa po vseh kluba 4t. 27 j^Z * isioU- LJv Žene V *°mOČ bednUn o Jug°" njih sodeč z*, vojno proti Hit- ko tu(Ji nj a soproKa Pred niJ« je. Richard Henry Lee v slaviji 8kupni koncert v Rumurt- ko tudi njegova soproga. Pred lerju. 1 par ieti pa sta klub pustila, a Kar se v Grčiji dogaja, ni le L naših prire^ah pa ^ zme. civilna vojna, ampak revoluci- rom 8odeiOVala.pokojnik je bil star 73 let. Zapušča soprogo, čali o bedi ženske, ugajati moškemu. Bog ve, ob kateri uri je vstala po prejokani noči in stala pred zrcalom, da nadomesti lepoto, ki sta jo vzela žalost in obup, ko bo stala pred menoj. Opazil sem njeno izpremem-bo in sem se bridko nasmehnil. Ubožica? Žalost je legla name in ni hotela strani. Njenim besedam sem odgovarjal enozlo-žno. "Ne stori tega, nesrečen boš!" me je rotila. Nesreče pa sem se bal in glava mi je klonila globoko. "Kako morem povedati z eno besedo. Saj moram premisliti." "Premisli!" je dejala iskra upanja je zasijala v njenih očeh. "Piši mi!" "Pisal bom." Bil sem mehak. Vedel sem, da ne morem premisliti, nisem se upal povedati tega. Poljubila sva se in segla v roko. Prsti se niso hoteli raz-družiti. Daleč na ulici sem se ozrl in sem videl njeno črno vitko postavo, ki je zrla za tke-noj. # "Zbogom!" je zajokalo meni . . . drugih me je bičalo, bal sem se ženske, če sem jo srečal, če sem pomislil nanjo. Tisto večerno< —v , , . ..... , iskanje ženske, ki požre člove- opravkov, ki so se kopičili od kovo energijo in obilico časa, je ure do ure ter mi kratili mir in muka, ki ne pozna primere. (spanje. Bil sem hud na vse, „ . . . . . . .... zdelo se mi je neumno vse, ko- Zdaj sem se hotel osvobodi i: sem ^JJ da ^ styar kofV tega iskanja in tavanja, ne,nl"'^ana ra, ki se me je polaščal, in najti|ca"a t . . __>f mir. Otresti sem se hotel sence' P« sem m,sel sa™ * neznanega, ki me je Pranja-:« n, j a proti staremu redu, katero Anglija v imenu "legalnosti" skuša zatreti. A na zapadni fronti pa so nemške horde sredi decembra podvzele ofenzivo, da nacifašizem prevlada v Evropi. Ali saj da Hitler doseže zmeše-tarjen mir, ki bi pomenil kompromis, in ob enem pa zmago za Nemčijo. Ko na eni strani proglašamo za svoje najsvetejše načelo de- Magdaleno, dve hčeri in sina, ki služi v ameriški armadi. Pogreb je bil civilen. Naj mu bo ohranjen blag spomin. J. Krebel. - - ~ slaviji skupni koncert v Rumurt- imenu virginijske delegacije na gkem domUf Rusi^n in Farns- kontinentalnem kongresu pred- WQrlh Ave Sodelovali bodo ra- lagal, da združene kolonije so, zni jug0Si0vanski umetniki, in morajo 'biti svobodne in ne- med njimi naš giasbeni umet- odvisne države. Zapomnite si nik Jože Topolak, ki bo igral to! Zapomnite si tudi, da je ~ri- laatno komp0zicijo "Jugoslo- nerjevo grenko vino z vitamini vanski odmevi" na cftre. Sestri Iz ameriške zgodovine: PRVA ZAHTEVA PO NEODVISNOSTI Ali veste, kedaj je želja po B-l zanesljivo želodčno zdravi lo in lahko odvajalno sredstvo, ako se ga rabi po navodilih, ki so na steklenici. Vaš lekarnar ga ima v zalogi. Ako ne, pišite ponj naravnost na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111. Volk pa boste zapeli par naših lepih narodnih pesmi. Vstopnina je 75c. Lia Menton, tajnica. la, spomina na Tončko in Lojzo. dasi me je vest zapekla, kadar sem pomislil nanji. drugega tega. življenja več razen 7 L « ... • i4li vesie, aeaaj je zeija i ^iPo^ne "-dvisnoSti prvič 'v plam elJ Nisem hotel ljubosumnosti ^ ena velika in težka^aloga ne očitkov . Liza ni poznala, ^ čakala moral sem urediti mojega življenja, ne ljubosum-• J ^^ z ^ Moral ^ mh nastopov niti očitkov . . . i k ^^ In nisem hotei izvr- Pač. Enkrat sem se zgrozil, i šiti gole dolžnosti samo radi po-ko mi je dejala: "Kaj so tista; roke ampak radi svoje notra-pisma v predalu?" i njosti, iz srčne potrebe. Moja "Kakšna pisma?" ] trdna volja je bila, narediti črto Pisma sem bil že vrnil in fo-, čez preteklost in začeti novo tografije tudi. Liza je zardela J življenje, in žal ji je bilo. Brala je moja dem usiljujemo reakcionarne] F*I Tudi če izgubiš v*e drugo, izku f j . 'J J „ -i««. ™ur c resoluciji ameriških kolonij? Snje ti ostanejo, vlade in kronane glave, mar se| , 4 ' vam ne zdi, da postaja ta vojna konfuzna? V slučaju, da Je vaš naalov ali ime na Proletarcu napačen, ali če se je primerila kaka drufa pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici. V minulem letu se je Churchill zelo prizadeval organizirati v zapadni Evropi zapadnoev-ropski blok Proti komu? Zase sem u ver jen, da ne proti evropskim kraljem Veliko bližje resnici je, da bi bil naperjen proti vzhodu; ne sicer proti "vzhajajočemu solncu" v Tokiu, am- pisma, ki jih nisem zaklepal. Toda to sem drugi dan že pozabil Moje čuvstveno razmerje do P«k proti tistemu vzhodu, ki ga vere se ni bilo izpremenilo j Moskva predstavlja kljub vsemu ne. Bil sem versko Ko bo vojne v Evrop. konec, je vidno, da bo Churchill s svojimi torij i postopal mnogo bolj demokratično napram Nemčiji, Bila je sladka z njo in nad vse zapovedi in tako, kakršno bi mn >/\ {a n/\ci Io ----* - Liii nntn .A1M CA IvnniKlll Že naslednji dan sem ji pisa pismo. Isto, kar bi ji bil lahko ustno povedal, a r.isem imel poguma. Tudi v besede ni šlo z lahkoto. Napisal sem dolgo pismo, v katerem sem na štirih straneh opravičeval svoje dejanje. Besede so bile mehke, nelogične, nevredne. Raztrgal sem pismo in ji napisal kratko: "Premislil sem do dna in pretrpel zadnjo odločitev. Ne more biti drugače: ne vidiva se več. Moram po poti, po kateri sem storil prve korake. Oprosti. Zadnji pozdrav!" Mislil sem, da ne prejmem od nje nobene besede več. Prejel prijazna, na rokah jo je nosila, njena beseda se je laskala. Ko sva se ločila, sta se poljubili. Nato je gospa Fani stopila k meni in je dejala. "Pogum." Preden sem se zavedel, kaj se moralo biti, zato sem se izogibal božjega obličja, tako kot se iz-ogiblje dolžnik upnika. Pogovarjal sem se z Njim le v mislih, ko se v najtežjih urah nisem imel kam zateči. Kot člo- Obrnil sem glavo zadnji hip, poljub je padel na lice. Jaz sem zledenel. Pogledal sem svojo nevesto, ki se je za-smejala. toda smeh je bil jok. "Ali ste zblaznela? Kaj delate?" "Ah, kaj ona ve, revica!" je gospa cinično zamahnila z roko. Toda—nikari ne mislite . sem hotel reči. Gospa pa je brala iz neizgo-vorjenih besed in dejala: "Ali ji boste zvesti?" "Da." Stresla je s telesom: "Vi? Ne vem." ^ ______________ _______^ Zoprni občutek njenega zad- pa sem pismo, ki se ga nisem j njega poljuba ni hotel iz mene. upal odpreti. Bilo je kratko.[Tudi Liza je bila zamišljena. Vsa vsebina je bila stisnjena v par besed: godi z menoj, me je poljubila. jvek, ki se ni učil ocenaša, sem vzgojen, po svoji naravi religi-Drugič je zadrhtelo po meni.jjozen. Vsa čudežna, nerazreše-ko sem pripeljal Lizo v mesto. | na vprašanja so našla svoj od-Gospa Fani naju je dobila na! govor v Bogu. Zavedal sem se kot pa je proti belgijskemu, gr- cesti. morala sva stopiti k nji. I globoko, da moje življenje ni po i škemu in laškemu ljudstvu. -...... « • • I " • • • * - Kdo sicer ve, kaj vse se la- hko primeri? Mogoče bodo tori-ji nekega dne nemške frice še zelo potrebovali, da jim rešijo "demokracijo" — tako namreč, kakršno angleški lordi hočejo. Churchill je lahko sijajni vojni voditelj za poraz Hitlerja, a ob enem ni nič gotovega, če ni on že sedaj glavni pospeševa-telj za netenje vzrokov, ki svet lahko vržejo v tretjo svetovno vojno. Lahko bi se on zavedal, da smo v dobi robotnih bomb, in vsled te morilne iznajdbe je bila Anglija v minulem letu najbolj prizadeta. Ti avtomatični strelci lahko lete po 300 milj na uro. Kaj šele bo! Vojna iznajdljivost ne pozna odmora. Civilizacija v področju zavez- ga prosil z besedami, ki sem jih sestavil sam Ta razkosanost v mojem verskem čuvstvovanju me je delala nesrečnega. Z radostjo sem stopil pod kostanje in na stop-njice, ki so me peljale v senco dušnega pokoja. V jutranji mrak cerkvene ladje so padali solnčni žarki in zlatili predmete, skozi pisana stekla je sijala mavrična luč in se razlivala po stenah in po oltarju. Premisli še emerat! Dam ti časa, a ne misli, da se igram z besedo. Sicer te bom preklela." Beseda je vonjala po romantiki, vendar me je neprijetno zbodla. Kot oKamenel sem stal nad pismom, roka se je tresla in ni vedela, kaj naj stori s papirjem. Ta prelom je odločil popolnoma. Z veliko naglico sem*se bližal dnevu, ko sc navežem na žensko do smrti enega izmed naju, njene ali moje. Bil sem od življenja utrujen, naveličan. Strašno suženjstvo, ki sem ga občutil do gospe, ki je vzela mojo nedolžnost in ki se je nadaljevalo pod jarmom razplamtelega nagona, me je * Ne tedaj ... pozneje sem občutil iz njenih besed težo misli, ki so se snovale v nji. To dejanje me je prepričalo docela in dokazalo nujnost koraka, ki sem ga nameraval storiti ... Proč od nje, proč od tega življenja! Kljub temu se nisem mogel otresti neugodnega občutka, ki je ležal na meni. Ta občutek je prešel v kri in koval v mojih možganih. Radost, kolikor je je bilo na tem, je bila hipna. Nad menoj je ležala črna zavesa in nisem se mogel smejati, občutil sem fizično bolečino srca. Kakor da sem storil strašno krivico nad samim seboj.. Tako sem se bavil tiste dni samo s svojo duševnostjo in njenim naglim preobratom, ki sem ga stokrat utemeljeval sam v so jedva motili dušo, ki se je pripravljala, da se razbremeni preteklosti ln zadiha. Na plašču mašujočega duhovnika je bila vezeno solnce in ne vem, zakaj se moj pogled ni mogel ločiti od zlatih črt, spetih na svili. (Konec prihodnjič.) IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Šepet molitev in tihi koraki! ">k<>v torei ,'ma & P°f°je M Nekaj drobiža Chicago, 111. — Škandalozno je, da prizadet9 demokratične države še zmerom podpirajo take "nevtralne" države, kot sta Španija in Argentina, dasi sta ves čas bile za Hitlerja. V svoji fašistični trmoglavosti vztrajati najbolj po zaslugi VVinstona Churchilla, medtem, ko angleška armada strelja v tiste hrabre Grke — člane narodno osvobodilne vojske — ki so se od začetka tega drugega svetovnega konflikta borili proti Musso-liniju in potem zoper Hitlerja. Proti nemškim mesarjem so se tepli za svobodo svojega naroda dokler niso Hitlerjeve čete odšle, a sedaj pa so deležni angleškega "reda in mira". Ali si naj boj za svetovno demokracijo tako razlagamo, kakor se razvija v Atenah? * Demokracija s svojimi principi je ena stvar, imperializem pa povsem nekaj drugega Mogoče pa se Churchill zaveda, da postaja demokracija nevarna angleški kraljevini? Nemreč, da če demokracija drugod zavlada, t>o konec cesarstva Velike Britanije Med sedanjo vojno, ki še z daleč ni končana, je Churchill pokazal, da je tudi on kandidat za "firerja", če ne nad Angleži, pa nad drugimi narodi. Že v mnogokaterem slučaju je pokazal svoje roge in ambicije, ki se ne skladajo z demokracijo. Pa se je zmotil. Vse, kar je dosegel, je, da je diskreditiral v svetovni javnosti zavezniške, predvsem pa an- stalni mir, ako se taki državniki, kot je Churchill, hočejo zavzeti zanj. Ako ne, no, potem vemo kaj pride. it V preteklem letu smo imeli v Chicagu ne vem koliko vojnih predstav, v katerih so razkazovali najnovejše iznajdbe za čimuspešnejše uničevanje življenj hi za rušenje mest in vasi. Jaz se nisem niti ene take razstave udeležil, ker me morilne iznajdbe ne zanimajo. Vse, kar o teh razstavah vem, je kolikor sem čital o njih v časopisih. Po presojanju teh poročil o vojnih iznajdbah sklepam, da bo današnja civilizacija z njimi samo sebe uničila, ako je ne bodo prej rešili partizani, ki se upirajo ne samo fašizmu, ampak vsemu staremu redu. Oziroma tako-zvani "banditi" in "gangsterji". Da so bile te predstave enostranske. se razume. Ako so imeli namen z njimi narod zainteresirati vanje, in ako ga hočejo ob enem tudi izobraziti, zakaj pa mu niso pokazali tudi kaj ti stroji producirajo in pa posledice? Čemu ne pokazati raztrganih obrazov in telesa brez rok in nog, ali vojake s praznimi luknjami v obrazu, s katerih so se prej smejale ma-| teri, ali ljubici, vesele, dobrohotne oči? Zanimalo bi morda poleg teh strojev videti tudi vojake, nad katerimi so noč in dan žvižgale granate in bombe, pa ognjeni plameni bruhali vanje in so sedaj mentalno uničeni? In pa matere, ki plakajo za svojimi sinovi, in Žene, ki tugu-jejo s svojimi otroemi zt možmi in očeti? Le taka zares realistična vojna predstava bi lahko koristila. Nt zadostuje, da smo le za poraz Hitlerja. Potrebno je, da smo tudi za poraz vojne, pa ne tako, kakor v prejšnji vojni, ampak zares. Če se hoče ljudstvo iz sedanjih in prejšnjih skušenj izobraziti, morda pa bo res kaj storilo za odpravo vojne in potem bodo take razstave ameriški=^= DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1945 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst raznih opisov, nekateri iz zgodovine ameriških Slovencev, tri članke in razprave, razne koledarske in druge podatke ter nad štirideset slik. Svoje spise imajo v njemu Louis Beniger, Frank Česen, Joseph Chesarek, Anton Garden, Erazem Gorshe, Mirko G. Kuhel, dr. F. J. Kern, Joško Oven, Anton Shular, Anton Slabe, Joseph Snoy, F. S. Tauchar, Fred A. Vider, Janko Zega, Katka Zupančič, Fr. Zaitz in pa starokrajski pisatelji. VSEBINA KOLEDARJA (Navedena je po abecednem redu> PRIPOVEDNI DEL Blaznost in genijalnost Judovski dovtipi Kako so nastali gozdovi (Ivan Vuk) Londonsko pismo Mehka hrbtenica (Anton Shular) Moja pot med upornike (S. S.) Mornar Johnny (Frank Česen) Naša borbena pesem (Rado Simoniti) Neme prošnje Okenca (Katka Zupančič) Odšel je (Anton Slabe) Osvoboditev Beograda (llija Ehrenburg) Pogrešan (Janko Zega) Rusija ni utegnila misliti na mir (llija Ehrenburg) Suienj med narodi (Ivan Cankar) Ustvaritev žensk (Ivan Vuk) PESMI Božična pesem (Igo Gruden) Cesta hrepenenj (Mile Klopčič) Dekle (N. N.) Izdajalcem (Katka Zupančič) Na poti (Katka Zupančič) Oporoka (Stenjka) Pesem puntarjev (Tone Seliškar) Primorci (August Sajn) Samo milijon nas je (Kajuhov Tonč) Slovenske gorice (Dr. Stachel) Talcem (Kajuhov Tonč) Uspavanka (Smiljan Samec) Vesna (Tone Maček) Vojaki (M. K. po E. Tollerju) Zadnja pot (A. Gradnik) Žive naj vsi narodi (France Prešeren) ZGODOVINSKI SPISI IN PODATKI Bridgeport, O. (Joseph Snoy) Bogati trgovec (Joseph Chesarek) Dve znameniti stoletnici (Louis Beniger) Koliko je Slovencev? Iz Alojzijevišča v St. Paul (dr. F. J. Kern) Izgledi za bodočnost Amerike (Leo Zakrajšek) Naša XIV. štajerska divizija (Cene Logar) Pregled slovenske literature (Josip Vidmar) Poljanska četa gre v napad (Klusov Joža) Ponovno predlagam (F. S. Tauchar) Roosevelt. predsednik mnogih rekordov Slovenski narodni muzej v Ameriki (Erazem Gorshe) Slovenski naseljenci v Mehiki (Joško Oven) . . « . v SANS in JPO-SS (Frank Zaitz) Slovensko časopisje v Ameriki (r. la Stiridesetletnica "Proletarca" Uvod k članku Josipa Vidmarja (Mirko G. Kuhel) ' ČLANKI IN RAZPRAVE Ko gnojimo zemljo s trupli (F. Zaitz) Socialno zavarovanje (Fred A. Vider) Tragedija Evrope (Anton Garden) KOLEDARSKI IN DRUGI PODATKI Dnevi in godovi Naslovi jugoslovanskih podpornih organizacij Podatki o prvi svetovni vojni Slovenski koledarji v Ameriki Slovenske tiskarne v Ameriki Slovenske župnije in Šole v Ameriki SLIKE IN PORTRETI Ameriška gotika (Grant Wood) Aškerc Anton Adamič Louis Breze in družba (Božidar Jakac) Cankar Ivan Cvetje Collegiuni Aloysianum Jurčič Josip Kern F. J. Kopača (Millet) K cilju "Kdor jc med vami brez greha' (Benjamin West) Simon Gregorčič Miren dan (Snow Wengenroth) Mesečna noč (K. Z.) Prešeren France Pozdrav iz Amerike (Joseph Bogdanich) Pet lisjakov Seliškar Tone "Siesta" (Paul Cezanne) Slike slovenskih partizanov Slovenski kras Slike k Snoyevcmu članku Upornik (Helen Sohler) Trpljenje (Maksim Sedej) Tavčar Ivan Trubar Primož V delavnici ženskih klobukov (Edgar Dagas) Vas (Drago Vidmar) Vidmar Josip (portret) V zasneženju (J. H. Thuac htman) Vsak na svojem mestu Zeostali begunci (Hilda B. Kayn) Žena (K. Z.) Župančič Oton Zimski večer (Ernest Fiene) Zadnja karavana Živinjski semenj (Milbos Aba-Novak) Prvo slovenska knjiga v Ameriki, v kateri so spisi z bojišč osvobodilne fronte v Sloveniji. Koledar stane $1.25 gleške obljubU Njemu je veliko več za zava-1 le še za v muzeje, ki kažejo zgorevanje pomorsko poti z anglc- Idovino — John Chamasar. Naročila sprejema: PROLETAREC 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILL. t'rui«ii|r«c^ Jjftiiu*ry ^ 1M&, * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE komiviaiiji ................................M se mi borimo za "free enterprise". Mona Lisa slovi za eno najbolj slovitih oljnatih slik na [ je "tipično" slovensko-ameri-škai, si kar nekam težko predstavljajo, da je Iz nje prišel deček, ki je sedaj governer ene izmed najvažnejših držav ameriške unije. Napravil je tri velike korake naprej, ki niso bili lahki. Ako bo v svoji novi službi imel pred očmi tiste, ki so ga izvolili — to je — ljudstvo — svetu. Original tega umotvora upodobljajoče umetnosti je v Pa 60 slovel tudi če ostane le Parizu. Sedaj je vsled vojne ne- v governertki službi. Francija in Rusija si bosta po tej vojni zaveznici ne samo na papirju, ampak tudi ekonomsko, politično in obrambno. De Njibna glavna hiba je, da o kakšni ustavi niti 4'slišati nočejo", češ, da jim takozvano ustavo in pa kralja usiljujejo tisti, ki so jira v vojni zoper Mussolinija in Hitlerja prav malo, ali pa celo nič pomagali. Čikaški Grki so imeli shod in z njega na naš državni depart-ment apelirali, da se naj Churchill rajše briga za London namesto za Atene, in pa, da naj se Grkom dovoli priboriti si tak vladni sistem, kakršnega si ma-gari s tepežem odločijo. Churchill je bil v Atenah in če se je tam od Grkov kaj naučil, bo dobro zanj, za Anglijo in za ves svet. A iz njegovih di-plomatlčno zavitih izjav ni razvidno, da je bil tam zaradi stare grške kulture, pač pa vsled zasledovanja povsem posvetnih j kje skrit, globoko pod zemljo, interesov Velike Britanije. Grki toda reprodukcij pa je nič ko nad njim menda niso razočara- liko po svetu, ni. Ako bi bili, se ne bi tepli z V Izrazu Mone Lise je v seda Angleži. Ampak vendar, kako nji dobi največkrat slikan Jo-1 Gaulle je svojo misijo v Moskvi čudno se razvija vse to sef Stalin. Ciničen smehljaj, na- dobro izvršil. Pierre Laval, ki "Legalna vlada" je iznajdba menjen sedaj Churchillu in 1 J? I svojo bodočnost na Hit-današnje britanske demokraci-1 Rooseveltu, ki naj bi pomenil, Mussolinija, Franca v je. Saj bi si ne streljali z Grki, da ju je ukanil. Ali pa. ako gle- $P»«iji in na Vatikan, pa je do-če bi bili oni zreli "za demokra- j damo sliko 2 druge strani, da cijo" in s tem za ustavno vlado, ga ona dva nista mogla ukaniti. Kajti vsa mednarodna diplomacija je taka, da v nji zmerom skušajo, drug drugega ukaniti. Atlantski čarter je dobil minule tedne veliko pozornosti, ker ga je Churchill zavrgel, Roosevelt pa dejal, da ga na pa- j Jiirju sploh ni. So bile to le besede med njima, mimogrede napisane, ki jih jfe svet vzel za resne, a v resnici niso obvezne in niso noben dokument. "Ameriška domovina" v Clevelandu se zelo zgraža radi tega, ne ker ji ; praznikih. Na naši strani pa si je kaj za zatajeni atlantski čar-! generali, žumalisti in propagan-Kaj je večina"* Republikan- ter> ampak ker se na ta način i dlsti izprašujejo vest, češ, le ska večina v Italiji trdi, da ji! lahko znaša nad Rusijo v pridigoJ|e kriv, da se je to moglo Anglija s pomočjo Amerike, iz-< poljske zamejne vlade. Sicer je | dogoditi podbija tla, zato da bi v letu ali' nerodno, ker se državniki o Propaganda je stvar, ki je ni-dveh, ko bo vojne konec, posta- Curzonovi črti ne morejo spora- j ti naš kolonar Chamazar ni mola monarhistična svojat spet | 2Umeti, ampak ameriški kolum- gel točno zadeti. N. pr., propa-utrjena, kakor se je scementi- *>°vi vit«» j* tudi ne bodo mo-,ganda (naša namreč) pripove-rala pod Mussolinijem. Cimdalj i spremeniti. Saj ne v korist, duje, da je Hitler zblaznil, da je se odlaša z volitvami, laglje jt poljske "šlahte". • j ubit, da ga nadomestuje dvoj- privilegijem usoglasitl svoje in- J Poljaki so upravičeni do vse- i nik, da je rx>vi diktator Himm- igral. Francija ga je kaznovala z zaplembo njegove imovine, ki sega v milijone, ampak to je malo v primeri s kaznijo, ki jo je Francija dobila pod Lavalom zato, ker ni bila močna dovolj, da bi ob pravem času zavrgla prvega kvizlinga. Hitler je baje še živ, če so tisti v pravem, ki trdijo, da je on zasnoval protiofenzivo na zapadni fronti. Ampak tudi če ni, se lahko iz raja ali pa iz pekla veseli uspehov njegove armade, ki jih je dosegla v božičnih HUCHIN V NEMČIJI je bil prijazno mesto. A ko so se pričele ob nJemu bitke med Nemci in yanklji, Je od nJega prav malo ostalo. terese pod okriljem novih ob- j ga ozemlja, ki je njihovo. Am-lastnikov. Italijanski proletari-I pak v sedanji igri se ne gre za ler, da je Goering ob vse medalje, da Goebbels več toliko ne at pa bo ostal še bolj proleta-[ zemljo poljskih kajžarjev, tem- tali, da se po Berlinu pojavlja- napredek, ker ta je v nosti. Zed. države so izgubile v svetovni politiki vso prejšnjo vlogo, nekaj ker smo bili skozi poletje zaverovani v volilno kampanjo, nekaj pa vsled nesposobnosti vlade za razumevanje mednarodnih problemov, in pa ker zvezni senat rajše kritizira in razdira, kot pa da bi pomagal Upokojitev kraljev v sedanji uredbi ni slaba stvar. Rumun-ski živi razkošno da kaj, jugoslovanskemu Petru tudi ni nobene sile, ekskralju Zogu še bodoč-1 zmerom strežejo bolj kot pa so mu v Tirani in grški kralj, ki menda ne bo smel več v Grčijo, če bo ljudstvo imelo kaj besede pri tem, je tudi založen z zlatom. Njegova plača v izgnanstvu znaša nad $200,000 na leto, kar ni malo. Grkom, ki ga ne marajo, se z^li to preveč. Sploh se jim zamalo zdi, ker jim usiljujemo kralja, in vrh tega še takega, ki ni bil nikoli nič prida. A v Londonu so prisegli na "ustavnost" in "legalnost" in tako bo grški kralj lahko po kraljevsko živ£l tudi če ne bo smel več na grški prestol. riat, kot pa je bil, ko smo začeli' več za veleposestva poljskega z osvobojevanjem Italije. j plemstva na eni strani, ln pa za La Popjilaire, ki je glavno j ambicije Kremlina, ki želi, da glasilo francoske socialistične I se bi meje po tej vojni potegnilo bolj stran od nje. Finska je v stranke, vprašuje zaveznike, oziroma "združene narode", ali so zares proti fašizmu, ali le zo-* per Hitlerja? Kajti če so zavezniške vlade proti fašizmu, morajo kaj storiti že sedaj, da se vzroke, ki so ga povzročili, iztrebi. Dober argument. Ampak se zdi, da so zavezniki bolj in-teresirani obvarovati sistem, v katerem je bil fašizem spočet,) kot pa ga izrezati iz telesa človečke družbe. Kongresnik Day (republikanec iz Illinoisa) skuša svojo poslansko službo uveljaviti z zahtevo, da se Rusijo primora v "da" ali "ne". Namreč, če je, ali če ni za "free enterprise". S tem skuša poriniti v akcijo tudi tiste kapitaliste v Ameriki, ki so sicer proti "komunizmu", toda si od trgovine s Sovjetsko unijo obetajo velikih dobičkov. Poslanec Day pravi, da po njegovem mnenju ustvarja Stalin "komunističen svet". Naša naloga torej je, da ga poučimo, da jo lepaki proti Hitlerju (ki sicer ni več živ) in da manjka tam olja, krompirja, premoga in vsega. A kar iznenada pa ofenziva .;. Naša vlada ima v izbiranju propagandistov zelo slabo Ali pa so morda v pravem taki' Slovencev, ki se z vsemi fjndjf. M pravtjb, da 'htkrtMur^1*1™ T,ra*°. ^^nati dejstvo, r,;* L t(n-iomniA" da so nekdanji politični vodite- nič ^verjamejo Sloveniji izgubili igro, ka- J+St^JSL v^ir itera bl iim pridobila vo- ne da bi bila tepena.V tako spra- Mna mesta in priliko M ^^ to že pristala in poljska vlada v Lublinu ji bo sledila. Tista v i srečo. Ali pa ima Hitler srečo... | Londonu pa je svojo vlogo za-paš!a ln to popolnoma po svoji krivdi. Namesto, da bi se sklicevala, kako demokratična da je, bi storila bolje, če bi v naprej napovedala agrarno reformo in poljski šlahti v Angliji in drugje pa naročila, naj si v bodoče sama služi kruh. Ker je to priliko zamudila, jo podpirajo samo še ameriški klerikalci (vseh vrst). V Wyomingu so se nekoč ponašali, da imajo tudi Slovenca za državnega poslanca. In potem so ga imeli tudi v Wiscon-sinu in morda še kje. V tem letu pa postane governer države Ohio Frank Lausche. Listi v Clevelandu ga hvalijo, da je župansko službo častno vršil, znižal mestni dolg in pa da je poulična železnica postala mestna svojina. Tisti, ki se še spominjajo Lovšetove gostilne (bila lIVSl MINISTER FRANC SNOJ IN EDEN VODU S. L S. POSVARIL SVOJE KOLEGE, KOT PRED NJIM LOJZE KUHAR MIRKO G. KUHEL. tajnik SANSa Ker je v Ameriki še nekaj vo z njo deluje veliko ekonomskih in kronanih rojalistov, bodisi v Zed. državah, v Angliji, Franciji in posebno v Italiji. Predvsem Vatikan. Pij XII. je ekonomsko in dvorno plemstvo ob priliki božičnih praznikov posebno svaril, da preti civilizaciji največja nevarnost od "komunizma", češ, komunizem je smrtni sovražnik Boga, in pa reda ter mira. Kar se Boga tiče, svetovno javnost in vzlic njiho-ki Je vsegampgočen, se mu ko- vi ponesrečeni igri še nadalje munizma ni bati. Boji pa se barvajo nekatere nezavedne lju- no izkoriščevanje slovenskega naroda—status quo ante bel-lum—ter se norčujejo ne samo iz uspehov, ki jih je za tako velike žrtve izvojevalo osvobodilno gibanje, temveč tudi iz vseh onih, ki so na kateri koli način zemlja pove, da je njihova bitka izgubljena. Gospod Snoj je podal sledečo prvo izjavo in poziv: "Dne 21. avgusta t. 1., ko sem bil še v Londonu, sem se odločil, da se pridružim osvobodilnemu gibanju, ki ga vodi narod v domovini, ker sem se prepričal, da samo tako lahko prav in resnično pomagam in sodelujem pri končni in popolni osvoboditvi domovine. Spoznal sem, .vida je Osvobodilna fronta tista pobijali ogromno propagando ^ ki je znala or^anizirati Vse neresnice, s katero so protina- rodni elementi na terenu a|i v inozemstvu nad dve leti slepili i PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DES£T ČLANOVI IG) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 NaroJniaa sa Zilralene trlmvm (Ima Cklcsgs) ki Kanado $«.00 Sa letfti $3.00 sa pol letat $1 SO m <«trt lata t sa CMea«o I« Clear« $7.50 sa c*lo leto; $3.75 sa pal letat sa inaaerotlva $0.00. Naslov za list in tajništvo je: Lawiidale Aienne Illinois ljudstva Vatikan, čeprav mu napolnjuje cerkev sv. Petra na migljaj, da se papež prikaže v nji. In boje se ljudi vsi tisti mogotci, ki žive od ljudi. Chas. Chaplin je bil včasi oglašan za komunista. Ker pa je ob enem tudi veseljak, je ob obogatitvi zalezel v take afere, da se mu v njih denar kar topi. To, kar se Je pred poroto o njemu pripovedovalo, velja za veliko večino HoIlywooda. Razlika je le. da je velika večina veliko bolj previdna, kot pa je bil Charly Chaplin. Dunaj je po dolgi dobi v nevarnosti pred rdečo (rusko) armado. To katoliško mesto ni bilo po zavezniških načrtih noben-krat določeno za rusko področje, pač pa, da ga okupirajo ameriške Čete. Ampak se zdi, da bo rdeča armada tja prva prišla. "Teheran" torej tudi glede Avstrije ne bo več držal. Cerkvam v Ameriki ne gre slabo, če je statistika, ki jo je objavil biro za raziskavanja, v področju denverske univerze, zanesljiva in točna. 65 odstotkov ljudi hodi v cerkev, ampak povprečno le po nekajkrat v letu. Takih, ki ne hodijo noben-krat v cerkev, pa je 16 odstotkov. Večina Slovencev je bržkone v prvi skupini. Kralj George II. je po Chur-chillovem mnenju edina legalnost, kar se Grčije tiče. In ako ga Grki na noben način nočejo, naj si določijo saj regenta. In regent naj bo patriarha, stara okamenina, ki ima oči uprte samo v prošlost, nikdar pa ne v di, bomo še nadalje objavljali protidokaze o njihovih trditvah. Pred kratkim smo objavili radio govore dr j a. Lojzeta Kuharja, enega izmed voditeljev Slovenske ljudske stranke, ki je v imenu te stranke in osebno kot katoliški duhovnik in Slovenec obsodil izdajalsko početje bivših kolegov in Članov v Ljubljani. Priznal je, da so voditelji stranke zapeljali narod v civilno vojno, v bratomorno borbo ob strani zločinskih okupatorjev ter je ugotovil, da je skrajni čas krivico popraviti in rešiti, kar se Še da rešiti. Mi ne bomo debatirali, ali je bil bivši minister Franc Snoj poslan v Slovenijo, da izvede to nalogo — iz "ljubezni" do osvobodilne fronto ali ker je stranki pričela voda teči v grlo. Na to vprašanje bodo odgovorili odgovorni faktorji v stari domvoini. Zanima pa nas, kakšne razloge za svoj povratek v Slovenijo je podal g. Snoj in vsled tega objavljamo v celoti tozadevni članek, ki je bil priobčen v "Slovenskem poročevalcu" št. 29 dne 3. oktobra: Prva izjava Ministra in poziv gospoda Franca Snoja Kot je naši javnosti že znano, je izvrševalni odsek osvobodilne fronte (IOOFi pristal na ponudbo, da pride gospod Snoj na osvobojeno slovensko ozemlje. Izvrševalni odbor je na to ponudbo pristal zato, da lahko bivši minister Snoj švabobran-cem ln sredinskim špekulantom z osvobojenega slovenskega o- pozitivne narodne moči in jih združiti v odporu, ki mu na svetu ni enakega. Uvidel sem, da so se vse prejšnje jugoslovanske vlade v ubežništvu oddaljile od hotenj in stremljenj narodov v domovini, da niso razumele ali hotele razumeti splošnega odpora jugoslovanskih narodov proti okupatorju in njih borbe za osvoboditev in demokratično ureditev nove Jugoslavije. Res je, da si v inozemstvu, daleč od domovine, ob pomanjkanju poročil ali ob poročilih, ki so si diamentralno nasprotovala, dolgo nisem mogel ustvariti prave in resnične slike o položaju doma. Toda končno so nastopila dejstva, ki niso več propaganda, več prikrivanje ali zavijanje resnice, ampak dejstva, ki vsakemu Slovencu narekujejo, da se odloči ali za borbo, ali za sodelovanje z okupatorjem, ko ni več čakanja, ne neke sredine, ampak samo eno — ali si z narodom, ali pa z okupatorjem proti narodu. Ta dejstva so — na eni strani Osvobodilna fronta z vso svojo borbo, s svojim slovenskim in federalnim jugoslovanskim programom, s svojimi jasnimi in odločnimi zahtevami glede naših meja na Primorskem in Koroškem, z demokratično izved-i bo narodne oblasti, ki se na osvobojenem ozemlju tudi dejansko izvaja in s polno in odkrito podporo zaveznikov, ki so to borbo Osvobodilne fronte priznali in Narodno osvobodilno vojsko priznavajo kot svojo zavezniško vojsko. Na drugi strani pak — krog ljudi, ki so pod krinko borbe proti komunizmu šli tako daleč, da so radi te borbe zapostavili osnovne in bistvene narodne interese, sprejeli od okupatorja orožje in pri- segli, da se bodo skupaj z okupatorskimi silami borili proti Narodni osvobodilni vojski. To so dejstva, ki dovolj jasno govore in zahtevajo odločitev od vsakogar, ki še stoji ne: odločen in tudi od onih, ki so zavedeni ali so morda celo proti svoji volji danes še v vrstah Rupnlkovih domobrancev. Odkrito priznavam, da je na mene, poleg vseh ostalih dejstev, baš prisega, da so bodo domobranci borili skupno z okupatorskimi nemškimi silami proti svojim lastnim ljudem, proti Narodni osvobodilni vojski, bistveno vplivala na mojo odločitev. Ne kot Slovenec ln tudi ne kot katoličan, nisem mogel ln smel več stati pasivno ob strani, ko se del slovenskih ljudi s prisego zaveže, da se bo boril ramo ob rami z okupatorjem, ki je imel In ima smrt našega naroda v svojem načrtu in programu. S to in tako svojo odločitvijo sem storil samo to, kar sta mi narekovali moja vest in pa dolžnost do naroda, ki mu pripadam. Odšel sem iz Londona na teren, na osvobojeno ozemlje predvsem za to, da bi s' svojo navzočnostjo pomagal, da bi Čim več ljudi, ki se Še niso odločili, ali pa so v vrstah domobrancev, prešlo in se priključilo narodni osvobodilni borbi. Vplivati in pomagati sem hotel, da se reši čim več slovenskih življenj in da se reši še večje nesreče vse one, ki so nepoučeni ali zavedeni še vedno v vrstah domobrancev v borbi proti interesom lastnega naroda. Med mojim potovanjem pa je prišlo do znanga poziva maršala Tita, ki je določil 15. september kot skrajni rok za vključitev v osvobodilno gibanje in ki vsem, ki se bodo po tem roku še borili v vrstah domobrancev, jasno pove, da bodo postavljeni pred vojaško sodišče in najstrožje kaznovani. Po tem pozivu maršala Tita ni več časa za razmišljanja in razgovore. Osvobodilna fronta je močna dovolj, da kakih razgovorov in kompromisov tudi ne potrebuje. Se vedno pa je čas, da vsak posameznik v vrstah domobrancev premisli in uvidi svojo zmoto, da preide na stran narodne osvobodilnega gibanja in se preda Narodni osvobodilni vojski in tako zmanjša svojo osebno odgovornost in kazen, v gotovih slučajih pa celo reši kazni, kakor je to v pozivu maršala Tita tudi predvidena Oni pa, ki so še vedno neodločeni, pa se naj tudi odločijo in z izpolnitvijo svoje državljanske dolžnosti pripomorejo k čim prejšnji osvoboditvi in da tako zmanjšajo svojo odgovornost, ker so s svojo neodločnostjo in nepredelje-nostjo hote ali nehote dajali podporo in moralno oporo vsem onim, ki se v vrstah domobrancev bore proti Narodni osvobodilni vojski. Treba pa Je hitre in temeljite odločitve. Položaj se hitro razvija in dogodki gredo neizprosno in logično svojo pot. Na osvobojenem jugoslovanskem o-zemlju Je vzpostavljena narod-nal oblast. Ta oblast, ki je izšla iz naroda samega in je njena utrditev v narodu samem, je danes priznana ne samo od kralja in vlade drja. Subašiča v Londonu, ampak je priznana tudi mednarodno od zaveznikov in je zaman vsako upanje onih, ki so računali ali še računajo na okupacijo Jugoslavije po zavetnikih in so v tem videli izhod iz zagate, v katero so prišli zaradi svoje neodločnosti ali pa zaradi svojega sodelovanja z okupatorjem. Okupacije Jugoslavije ne bo, s tem naj nihče več ne računa, Jugoslavija se os vo bo ju je in se bo osvobodila sama. Vsak dan se osvobojeno ozemlje širi in veča. Edinice Narodne osvobodilne vojske stoje danes (ob času tega govora. Op. ur.) pred Belgradom in Zagrebom, veliki deli Slovenije so svobodni, Primorska in štajerska sta enodušno na strani narodne osvobodilne borbe in Osvobodilne fronte in blazno je misliti, da bo nekaj tisoč ljudi v Ljubljani in njeni neposredni okolici moglo vplivati na tek dogodkov in spremeniti njih smer. , Priznajte napake in krivdo vsaj v tem poslednjem trenutku, zapustite okupatorja in izvajajte posl3dlce, ne ovirajte Narodne osvobodilne vojske, ki prav v tem času bije odločilen boj za nase meje na Primorskem in Koroškem, in prijavite se najbližnji edinici Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije. Franc Snoj, I. r.'' SLOGA ZDRUŽENIH DEŽEL ZIDANA NA PEŠČENIH TLEH (Nadaljevanje s 1. strani.) Boj v dveh smereh V Grčiji, in sploh povsod po svetu, sta v borbi dve struji. Ena, ki jo predstavljajo privilegiji; in druga, ki hoče v socialni preobrat. Churchill je s prvo, to je že sam čestokrat poudaril; Stalin je tiho, a ljudje pa le govore in nosijo njegovo sliko v paradah; Roosevelt je v sredi, a sam pravi, da nekoliko na levi od sredine. Torej bi to pomenilo, da Je Churchill v reševanju reakcije nekako osamljen. Pa ni. Zanaša se lahko z vso gotovostjo na pomoč ameriških mul-timilijonarjev, ki so glavni krmarji ameriške vlade. To uporni Grki prav dobro vedo, zato se ne zanašajo na nikogar razen nase, in ako bi jih demokratične dežele pustile pri miru. bi bili njeni notranji problemi načelno že vsi rešeni in grški kralj bi lahko šel v neza-služeni pokoj. A Churchill in Eden vztrajata, da morajo Grki za enkrat priznati tako vlado, kakršno sta jim onadva določila, kdaj pozneje pa si jo bodo lahko izbrali po svoji volji. Čeprav je grško ljudstvo v anglosaških in v nemških deželah smatrano za "manjvreden narod", toliko nevedno pa le ni, da ne bi spoznalo igre angleške diplomacije. Ne več v stare razmere Neglede na politiko Kremlina, Grki so se Angležem, ki jih skušajo s silo poriniti v stare razmere, uprli. Ampak se še nič ne ve, dali je Kremlin Churchillu zares privolil pometati z Grki, ali pa mu je dejal, pojdi tja in poskusi, boš videl, ako bo šlo! Nesreča za Anglijo ^e, da svojo bodočnost zida še vedno na starih imperialističnih, proti-ljudskih principih. V Grčiji je igro izgubila tudi če ji usili svojo voljo. Narodi drugje to njeno početje opazujejo z zgražanjem in Roosevelt ter Stalin gotovo ničesar ne pridobita, če odobravata tako početje. A ga bržkone ne. Saj Stalin nima prav nobenega razloga, da bi pomagal reakciji potisniti narode spet v take razmere, v kakršne so jih pahnili konferenčniki v Versail-lesu v prejšnji svetovni vojni. Ljudstva hočejo demokracijo, ampak takšno, ki bo njim. ne pa kakim monarhom v korist. In le zato se gre ne samo v Grčiji, nego tudi v Italiji in vsepovsod. Ako socializem nima bodočnosti, čemu se ca plutokracija tako boji? Mir je moftol le, ako ca hočejo vsi narodi, vse dežele, ves svet. . ................................. : ZA LtA NE TISKOVINE VSEH VRST j PO ZMERNIH CEftAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i Tal. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicogo 23, ILL. Adamič »e zahvaljuje SANSov častni predsednik Louis Adamič se prisrčno zahvaljuje slovenskim Amerikan-cem. ki so mu za božične praz-nlke in novo leto poslali več sto voičilnih kart in pisem. Večina teh je prišla od prijateljev in članov SANSa in ker mu njegovo delo ne dopušča, da bi se vsakemu pismeno zahvalil, je pismeno zaprosil tajnika Sanaa, da v njegovem imenu izreče prisrčno zahvalo za vsa voSčila ter da tudi on želi vam vsem vse najboljše v letu 1945. V januarski številki magazi-na "Woman's Day" je priobčen Adamičev članek o ameriških Jugoslovanih pod naslovom "Americans from Yugoslavia Zanimal bo marsikaterega Slovenca. Revija se lahko kupi v vsaki A & P prodajalni. Kaj pi&e Drevv Pearson Drew Pearson, znani člankar in radio komentator je dne 18 decembra objavil sledeče vrstice o političnem sporu med Anglijo in Italijo: *'Washington — Italijanski premier Bonomi je pisal pred sedniku Rooseveltu dolgo pismo, obsegajoče sto strani, v ka terem je podrobno obrazloži italijanske pritožbe proti Angli ji. Kadar bo to objavljeno, se bodo zdele grike potezkot v Anglijo malenkostne. Neti pritožbami, ki jih je Bonomi predložil Beli hiši, so tud predaj ni pogoji, katere so An gleži Italiji vsilili — seveda J ameriškim privoljenjem. Ti pogoji niso bili nikoli objavljeni in eden glavnih vzrokov za to je, kako bo javnost reagirala glede Churchillovih naravnos imperialističnih zahtev. Premirje zahteva od Italije odpoved v korist Anglije otoka Pantelleria, ki leži ne daleč južno od Sicilije. Ta mali otoček ki meri komaj 58 štirjaških milj,-bi vedno ogrožal Italijo — iz vojaškega vidika. Toda Chur chill ga zahteva, da obvaruje "krvno žilo*' britanskega imperija — morsko zvezo do Sueza po Sredozemskem morju. Neka teri ameriški voditelji smatrajo, da ima prav, upoštevajoč velike težave v prevažanju blaga okrog Afrike, na katere so na leteli Angleži ob začetku vojne Jadranska luka Trst bo odvzeta Italiji in postala prosta mednarodna luka; in pogoji premirja tudi določajo, da mora Italija prepustiti Franciji de svoje "žitnice" — Piedmont. Italijanom je bilo obljubljeno, da bodo ti pogoji nekoliko olajšani, sorazmerno s pomočjo ki jo bo Italija nudila zavezni kom v vojni proti Hitlerju: Toda, se pritožuje Bonomi, Angleži so omejili italijansko vojsko na borih 11,000 mož in odločno zahtevajo, da se razoroži vsak gerilec in vsak partizan v vseh okrajih, ki so jih zavzeli zavezniki. Angleška oblast je tako popolna, da je bil Badoglio obveščen, ko je zadnjo pomlad Rusija priznala njegovo vlado, da nima nobene pravice občevati s kako drugo vlado, č* je zaveznic« ali ne. Pisec tega obvestila 4 bil generel-lajtnant Frank Voel Mason MacFarlane, tedanji načelnik zavezniške oblastne komisije za Italijo. Posledica tega je bila, da Moskva ni poslala svojega poslanika v Rim niti ne Italija svoje zastopnika Moskvo, dasiravno je Rusija priznala Badoglijevo vlado v taliji." Ta članek smo objavili iz raz-oga, da naši člani lažje razumevajo mednarodne homatije v Sredozemlju in angleške načrte glede Trsta, kateri bi po vsej pravici moral pripadati Jugoslaviji. Relifna akcija Božični prazniki in zima so .astavili nekoliko našo pomožno NAPADI LETALCEV NA TOKIO so eno najdrsnejilli podvietij v sedanji vojni. Gornje se ameriški vojaki na vzletaliičih, ki so odpre-mili ameriške bombnike sa napad na mikadovo ceaaratvo. ga Matthevv Woll in William Green najbolj boj ita. Zato bi angleški unijski vo- lkcijo, toda vzlic temu je naš ditelji radi oba prepričali, da irad prejel $1,860.36 za Vojni; s svojo taktiko delavski stvari .^elifni fond Amerikancev jugoslovanskega porekla in to od 15. do 28. decembra. Skupna sa v Parizu, ni več; oziroma je po nacijskem okupiranju Evrope nehala funkcionirati. Tudi to je delikatno vprašanje. O njemu se je vršila v minulem decembru v Londonu konference tri dni. Delavstvo je torej sedaj brez politične internacionale, ker je bila tudi ko- veliko več škodita, kakor koristita, in da nima smisla zatajevati dežele, ki ima v unijah več ✓šota, ki je bila preko SANSa delavcev kot katerakoli druga ' ra*pui*«u. Eden naj- joBlana v newyorški urad za na svetu, mj no pomoč trpečemu narodu 1 v Jugoslaviji, znaša $60,522.39 I Delavstvo potrebuje oprede Poročilo o nabiranju obleke | litve tudi politično jo objavljeno drugi teden. Mirko G. Kuhel, tajnik ?RVI MEDNARODNI DELAVSKI ZBOR / VOJNEM ČASU Zaeno s tem kongresom se bodo vršile v Londonu konfe- važnejših problemov je, ali naj se novo intemacionalo snuje skupno s komunističnimi strankami, ali le s socialističnimi. Pri tem lahko reče odločilno besedo Rusija. Kajti če naj bodo renče za obnovitev delavske pO- j njene unije v skupni interna-litične internacionale, kajti ti- cionali s socialističnimi unija-sta, ki je imela do te vojne svoj mi, čemu ne biti skupaj tudi v sedež v Bruslju, nato nekaj ča- politični internacionali? (Nadaljevanje a 1. strani.) Povabilo je odklonila tudi mija premogarjev UMW, to se pravi, njen predsednik John L. ^ewis, dočim so se neodvisne >ratovščine železničarjev odlo-Hle poslati svojega delegata. Zastopane bodo torej iz Zed. držav le unije CIO in pa železničarji. Predsednik angleških unij ^alter Citrine si je veliko prizadeval, da bi sodelovala tudi \FL, ampak ker mu ni uspelo, iQ v Trade Union koncilu v Angliji sklenili, da mora biti a pisanja nazadnjakom v AFL ko-lec in bo treba novo mednarodno strokovno gibanje graditi orez njih. Sovraštvo, ki ne more imeti dobrih posledic Za vzrok odklonitve, kakor je bilo na tem mestu v Proletarcu Že navedeno, poudarja AFL to, da unije v Sovjetski zvezi niso svobodne, ampak prav tako orodje vlade, kot so n. pr. v Nemčiji ali kot so bile do te vojne v Italiji. In pa sedaj v Španiji. Vsled velikega katoliškega vpliva v AFL se unij v Španiji ne omenja, glavne pšice pa so na-merjene le na Sovjetsko Rusijo. Ker pa je AFL močna, stara in bogata organizacija, z dobrim propagandnim štabom, je njeno stališče z ozirom na odnošaje do Sovjetske Rusije jako nevarno; prvič, ker to ne pospešuje vzajemnosti med to dežslo in USSR in drugič, ker se s tem daje materijal komunistom za "vrtanje od znotraj", ki se Nova tekma Anglije za vodilno vlogo na svetu Veliko Britanija bila 130 let vodilna svetovna sila — do I. 1914. — Katera bo prva v bodoče? Pite DONALD BELL . .Wok«H«TRTO POROČILO SZtMU^^ * RlUFNEGA ODBORA ST. 25, SANS Ako bi prišlo do ttftmnovitve tega zahodnega bloka, Hi bile poirtedice ffcfo velike fti bi segale daleč preko priznanega namena — varnosti britanskega carstva. Taka bistveno nova Popravek: V zadnjem poro-čilu se je urinila pomota v tme-nu; tam, kjer je tiskano, Sta-cher in žena, se bi moralo glasiti, da sta prispevala $10 Mike federacija evropskih držav bi Skočir in žena. namreč združila pod britanskim $15 je prispeval Frank Mar-vodstvom in nadvlado skoro vse, tinjak in soproga, La Salle. IU. industrijske sile Evrope, večino i Nadalje po $10: Frank Bo-njenih ljudstev in njenega bo* S!ch, izročil Frank Bizjak, John gastva, obenem pa bi spravila Senica in žena in John in Agnes >od eno kapo vsa kolonijalna Potokar. Po $5: Angela Perme, carstva na zemlji — britansko, namesto rože za pokojno Anno francosko, nizozemsko, belgij- Mladič .in Tončka Erdek Va-iko in ono, ki je bilo pred vojno l*itin Bergles $3, izročil Paul italijansko.^Obsegalo bi torej Rerger Po $2: John Martinjak, vso Afriko, ves Bližnji vzhod, vso južno Azijo in ogromne ko-Daljnega vzhoda. To pa je vse Barbara Jagonie in mrs. J. Ta tis. Na polo Frances Vrechek so prispevale slovenske slamni oistvo vse te zadeve — tu se karjce pri Lepman Bros.: Rose začenja nezadovoljnost Ameri-; Gradišek $5. Po $2: France« ke in Rusije s to politiko tako- Hribar Frances Roman. Anna '.vane britanske sigurnosti.. Mason Mary Colnar in Franc^ Britanija se ni posvetovala z Vrechek. Mary Kurent 50c. Na-Ameriko in Rusijo glede svojih brala Mary Thaler med drugo-lačrtov za zapadni blok. To je* rodci $4.50. Nabral Donald Lo-mnogo bolj resno in važno kot i trich $22. Imena je že sam db-dejstvo, da jih ni vpra&ala gle- javil. Povrnjeno od postojanke de svojega naziranja v pogledu iz North Side . Vodi jo George Marchan ................. 99 PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI i ; PODPORNI JEDNOTI \ NAROČITE 81 DNEVNIK J "PROSVE11AI Stane ta colo loto $6.00, pol lota $3-00 Ustanavljajte nova družtva. Deset članov (ic) je treba sa novo druitvo. Naslov za list In ta tajništvo jt: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Crawford 2212 OmOR ROURfl: 1130 to 4 P. M. (Exeept Wed. and »un.) 1 6:30 fto 8:30 P. M. (Eteept Wed., Sat. and San.) Re«. 2210 So. Rtd*eway Ave. Tol. Crawford 8440 II no iiifir — Cal Anstin 8700 MMIMIHIHIHIMMMf ! BARETINCIC & 30N POGREBNI ZAVOD TH. t0-38l 414 Broed Street JOHNSTOWN, PA. 0 A Yugoslav Weekly Devoted to the k i EDUCATION Interest of the Workers T|T| / iT g/ r | i A Tl f7 / ORGANIZATION • L/ III 1 /\ IV M I CO-OPERATIVE OFFICIAL ORGAN OF ■ rv % j § j r^^ i aa rv i w > COMMONWEALTH j J. S. F. and Its Educational Bureau JL JLVV/JUJU JL X 1.JL VJL> V/ NO. 1947. Publith«d We«kly mt 2301 S«. L«w»d.U Aw. CHICAGO 23, ILL., January 3, 1945. VOL. IL. ATLANTIC CHARTER THE MARCH OF LA VVe have never regarded the Atlantic Charter as a precise and lcgally inflexible instrument of diplomaey. We have always regarded >t as a general statement of certain broad and fundamental United Na* tions aims—aims whose realization vvould require the framing of other. more specific statements of intent on various subjects. and which also vvould require the undertaking of clear and legally binding international comitments. Therefore vve were not disturbed by President Roosevelt'« revela-t»on the other day that no official copy of the charter exists and that, consequently, no one ever "signed" the charter in the technical sense. A declaration of adherence to it has been signed by representatives of ali the United Nations. The charter, in the Presidenfs words, has tn?en "signed in substance." In our book, and certainly in his, it is as morally binding as if the signatures vvere affixed to the original pieco of paper upon vvhich Mr. Roosevelt, Mr. Churchill and their aids, including Sumner Welles, drew up that famous "joint declaration" of the American President and British Prime Minister at sea on August 14, 1941 A valid criticism of the charter is that the sentence expressing "desire to see no territorial changes that do not accord vvith the freely cxpressed vvishes of the peoples concerned" should have been amended to permit sueh a change, in the general interest of aH peoples, as can best solve the problem of East Prussia. The Germans of East Prussia obviously aren't going to like losing that land. Except vvhere clearly overridden by the general interest of the vvorld, hovvever, the vvishes of the majority of those people vvho are deeply rooted in any contested locality ought to prevail. Having just reread the charter as a vvhole, vve stili believe that its principles are excellent; that despite aH present manitestations of "povver polities" they are stili very much ali ve in the vvorld; that their triumph vvill require a long fight but can. in the essentials. be vvon; and that the United States government today, aided by public opinion in most lands, is striving to serve them vvell.—The Chicago Sun. Bvft f«t*ASo«Q iHPUSTRlAt ACCtpIMTS ««Ct fiAAl WA«%©*. HAV| TAKIM *0«f AMHIlCA* irVfS TKANIMI OONS Of INI IHiMV . ACCI0WT* MAVI Ktuio S7,400 -SOOOtOAff TNAM-Mf toSSU OtTHAMMkV roftcts - AMD OtSAftUO 4,7»0,000 cmtf«, to tiHfs -041 Mi^MetR ______. 1UI U*MM kAftlL iS A V*AfeN0t 0«AMtZ£p lAk* Ml Its 4 VVELL, 'LIBERALS/' VVHAT NOVV? We pity the millions of vvorkers vvho have had so much to say in the past about Roosevelfs "liberalism." It vvas they vvho spoke long and loudly about the Atlantic Charter. It vvas they vvho were permitted to base their hopes for a better vvorld upon the promise of four freedoms everywhere in the vvorld—vvithout l>eing set right by their President. although Prime Minijter Churchill did take early opportunity to let it be knovvn that he vvas stili com-mitted to the slavery upon vvhich empire is based. But the trusting "liberals" stili had their Roosevelt—until third vveek in December. Novv they knovv that the Atlantic Charter—about vvhich they said and vvrote so many vvords and upon vvhose promises of a free future they rationalized the slaughter of vvar—doesnt mean any more on this side of the Atlantic than it does three thousand miles to the east. The Atlantie Charter is — Just another serap of paper. So says the President—novv. It doesn't mean anything. American liberals knovv it novv. So do the embattled Greeks and the frustrated and troubled Poles and, probably, the exploited millions of the Orient. Well, "liberals," vvhat ARE vve fighting for novv, if not for a vvorld crder of justice and freedom and peace and security? You don't knovv. op you? You'll have to wait until the President speaks in more positive lerms, won't you, before you knovv anything? We suspect that some of those "liberals" vvho have insisted upon going along vvith Roosevelt—no matter vvhat!—are disillusioned. And the cnly comfort vve can offer them is the reminder thftt disappoint- [ ment always has been the lot of a generation that expected a leader to free them from the bondage of ancient vvrongs Don t blame Roosevelt if your hopes are shattered in the end. Even the President of the United States must conform to facts. And the outstanding fact is that the private-profit economy can't exist vvhen nien are free. We Socialists told you that vvhen the Chartet vvas first handed to you as an immortal document... before it vvas recognized as a serap of paper. Novv we teli you to be prepared for other seraps of paper. There's is only one way in vvhich people can be safe and free. They must free themselves — by ending the immoral private-profit system and replacing it vvith the cooperative commonvvealth vvhich American "liberals" rejeeted last November — Reading Labor Advocate. -04iS (S 1M| tMMOAJ »MT UMI. UfSitT it/ IN THE VVIND From THE NATION LIBERAL UNCLE SAM A ghost-vvriting firm in Nevv York advertised in the December 9 Saturduv Revievv of Literature that it doaft sermons. We asked about rates and got this reply by return mail: "The cost for the pre-paration of an original sermon vvhich vvould take from fifteen to twenty ininutes to deliver vvould be $6." Folders inclosed vvith the letter offered (1) a set of four ready-made sermons, $1.75; (2) several original prayers" for private devotions, guaranteed to have a 'distinet psychological appeal," $1; (3) a $25 personal horoseope, $5 Goldsinith Brothers, the Big Stationery Store" at 77 Nassau St., Nevv York, vvill give you $8 for any friend you recommend vvho vvorks there for thirty days; if the friend does part-time vvork. you get $4 There is no limit to the number of friends you may plače. The Reoder's Digest Not Importial From a statement by Tom Lin-• der, Georgia Commissioner of ! Agriculture. before a subeommit-tee of the House Agriculture Committee in VVashington. December 5: "In the union of these forty-eight states there is strength. The farm belt of the United States and the industrial bclt of the United States are married. The tvvo form one complete vvhole. When either of these contracting parties under-take to carr.v on intercoufse vvith the outside vvorld, the effect is the same as the unfaithfulness of one party to a marriage contract." The latest report« of the Securities and Exchange Commission shovv that there is no lid on profit«. Even after the renegotiation of the vvar contract« and the payment of taxes on "exce«« profit«," the profits of 267 corporations producing vvar material« increa«ed by 10 percent in 1943 over the fabulous figure« chalked up for 1942. If anybody think« they vvill be any less for 1944, he ha« another think coming from the indication« of some of the quarterly report« of corporation« in 1944 already made. Profit«, after payment of taxes, for the 2«7 corporation« were $600,000,000 in 1943—a gain of $60,000,000 over profit« of 1942. Hovv liberally contracts vvith the government have been drawn i« shovv n by the fact that these corporations returned $500,000,000 to the U. S. Treasury this year. Thi« huge «um vvas actually deducted before they even figured out the profit« and taxes noted above, and, in many cases, the money vvas paid before the formal renegotiation of the contracts, aw the corporations themselves realized that the original prices the government had agreed to were exce«sive in view of aetual produetion costs. Time is everything in vvar. Prices can only be guessed because there is no previous experience to guide either the government or the contractor in figuring the probable cost of a nevv thing like a B-29 or a Sherman tank. As a rule, costs are reduced rapidly after produetion gets under way. But the return of half a billion dollars from tvvo years' profits shovvs that your Uncle Sam is no tight wad vvhen dealing with Big Business.—United Mine VVorkers Journal 60 MILLION JOBS Is the Reader'« Digest a mirror of current American opinion? raising the question the magazine and nevvspaper committee of the National Council of Teachers of English has performed a useful service And the hy«terical effort* of Dr Angela Broening, president of the National Council, to have i U report suppressed seem completely un justified even by normai academic standards The report contained no conclusions and no recommendations but it brought into the open the fact that the Reader'« Di$e«t i« in the main not a "digest' at ali but a stnff-planned publication vvhose editorial policy influences not only its ovvn seleetion of articles but those of other magazine« as vvell The com Vulkyries vvas designated on thc mittee « analy«is shovved that approximately 45 per cent of the maga , printed program as Anonymous." zine*« contents vvas not reprint but original material. fully a third o'! Froni ^ acts c.U for help and msna«V " , ^ retpond whlle he«rtedly in Janu-' AMoetat.on of C redit Men. ary. 1945, vvhen the campaign for Black market operations reached sueh proportions that a breakdovvn in the "business ethics of thr nation" is threatened, according to Hcnry H. Heimann, ex- other VVestern Progressives backed tiieir produce at fair prices only if after the la^t vvar and agitated trough the 20's. Vetoed by Presidents Harding, Coolidge and Hoover—vvho there-by destroyed the Republican party • to calamity for ali." in the VVest—the McNary-Haugen industrial vvorkers have full cm-ployment at good vvages. "If there are not jobs for aH, at good vvages," he declared. "it vvill He 3aid that bankers report that urusnea ana .mpov^nr« ,Buu, .... • F,lfrlv dopoSlt boxcs are bulging movementj cannot fight for decent the Free Tra^ Union Fund vvill ■■ ^ much of black mar. living standards for their ovvn | be conducted vvorkers: the flood of cheap Com- -- scheme after ali these years is to iij^iva/ flVTZ MITU/ Din be presented to Congress at the ^M™ ■ * NtW blU next session tO REJOlN FEDERATION VVickard'« statement that a nevv approach i« to be made to the VVashington, D. C.—The United problem i« of the utmo«t import- Workcrs Union announced ance, as he undoubtedly speaks for receipt of a letter from AFL Presi the administration. VVilliam Green transmitting It vvas an implicit aeknovvledg the AFL convention appeal for re ment that methods of helping »■conference« seeking reaf-farmer« pursued during the last fdlatlon of thc union. 12 ycars, vvhile effective, vvere in UMW »^presen ta ti ves told nevvs-the nature of makeshifts and vvill, P«Permen that the letter vvould have to be superseded by some- j recoivc consideration " thing more fundamentally sound Thc convention urged the min- The McNary-Haugen plan guar ors to rcnew ^eir application for anteed to farmers a profitable priče for that portion of their crop needed for dornestic consumption. The rest of tho crop was to be dls-poaed of for vvhat it would bring in the foreign market. Thi« plan wa« to be «elf-flnanc-ing, vvithout subsidies from th* Federal Trea«ury. There vvere to ,bc no restrietion« on plantinf, b»rt farmer« wnuld i affiliation In the hope that jur-isdictional questiona vvhich forced rejeetion of the first UMVV offer may be ironed out. God never built a Chriatian strong enough to carry today's duties and tomorrow'« anxietics. Sufflcient to each day are the duties to be done and the trials to he endured.—T. L. Cuyler. modities produced by impoverished labor vvill be a thrcat to American industry and therefore a threat to the high living standards of American vvorker«. These are some of thc reasons why the Labor League for Human Rights. relief arm of the American Federation of Labor. has sqt up a Free Trade Union Commltee, for the purpose of cxtending vitally needed practical assistance to Eu ropean and Central and South American trade union movements. To help rebulld these trade union movements. speedily and democ-ratlcally, the Free Trade Union Committee vvill conduct a campaign to raisc a minimum of $1,-000,000 from AFL members dur ing January, 1945. The American Federation of Labor has alway« recognized that organized vvorker« anywherc have a moral right and obligation to as-si«t their fellovv vvorkers every-wherc. Through thc Free Trade Union Committe, the AFL can make a human and unigue con-tribution to the establishment of peace. democracy. and a higher standard of living at home and abroad, by helping the vvorkers of other lands lo btilld s*rr»ng, free ket currcncy. "Something should be done about it," said Heimann. He suggested that the Trcasury and Con-In the countries vvhere people Kr0RS investigate vvith a vievv to In packing the important State Department'— vvhich is the most important government agency in lhe establishment and maintenance The big mistakc has been made of international economic rela-| by the millions of Amcricans vvho tions—vvith the agents of the big-j stubbornly closed their eycs to the gest of big business, Mr. Roosevelt j simple meaning of thj oft-repcat- is merely follovving the line. cd Roosevelt declaration that "I He's stili out to save the private-stand for the private-profit eco- profit system. «. v ^ave 1 nomy." Keep that objeetive in * mind and ali else become« clear. The mistake vvas not Roosevclfs. It vvas to preserve the private- It waj the vast number of smaller profit systcm that Roosevelt de- people vvho erred—vvhen they re-clared a bank holiday back in I jected the Socialist program of 1933. The s.vstem vvas failing apart produetion for use and permitted and desporate measures vvere need- themselves to be shaped and fash-cd to prevent collapse. ioned to fit the pattern of an eco- It vvas not liberalism at ali. but j nom* that can no ,on«er funetion an understanding of vvhat vvas ne- in a free and Pcaceful vvorld. to preserve the private- ———————__. FOR FREEDOM ? are slaves they are today asking qucstionj. VVhen vve vvent a round the vvorld, people in some coun-trie« said, "The United States of America i« bound by the Atlantic Charter " VVe cautioned them that that vvas a noblc declaration but not the lavv of either thc United States or Great Britain. They said, "Oh, but you are bound; vve have a right to be free. and you are going to help make us free," VVhen vve asked them "freedom from whom?" they vvould say freedom from one of the Allies. If vve are to say in the future i to these people that thi« vvas a vvar betvveen Fascists in imperial-Ist povver«, and that aH tha slaves have to look forvvard to is a return to «lavery and their old mas-ter«, vve have not done a thing but disillusion hundred.« of million« of people throughout the vvorld. Ameiican boy« are again fighting and dylng on a thousand front« for democracy, the second time In a generation. and if aH they are to accompliah i« th« aecuring of po« srssions nI I ov*»r the vvorld for fm- heavily taxing these hoards. Rociol Choracteristics The German teoeher asked, "VVhat are the racial characteri«-tics of the Nordic master race?" Thc Polish boy ansvvered: "Blondc, like Hitler; slender, like Goering: and tali, like Goebbels." cessary prom «y.tem th.t caused Presi-j A RROPHET, BUT dent Roosevelt to establish sueh rnsr iii rrar apeneies as CCC. VVPA. PVVA and]V-AN I LUKE ULCERS perialist povvers, and returning the people in those countries to slav-ery vvhen the vvar Is over, vve vvill not have accomplished anything There is already a dispateh or tvvo from London stating that the British consider the finrt utter-anccs of Secretar.v of State Stet-tinius in.uiltlng to them. 1 am not pleading for any unrealistic attitude. I do not consider it necessary to Insult others. but vve have to teli the truth, even if that may be ln«ulting. I do not advocate being insult- AAA vvhen the Stettiniuses and Grevvs and Rockefcllcrs and Clay-tons found it impossible to use and control millions of rcsentful , and desperate pooplc. That, too, vva.i why the President inaugurat* ed his policy of planned scarcity; a prof.t system needs a scarcity; it can't funetion under a condi-tien of abundance without first beeoming a dietatorship. And under the latt^r condition the "private" charactcr of profit 13 serious1y endangered. Nor vvas it because he sought to free the vvorkers of his nation from the burden of paying tribute to ovvners that he encouraged the organization of labor. Labor had to be organized to bc controlled. And labor had to be controlled if thc private-profit systcm vvas not going to shake Itself apart. That'« hovv It came Ibout that under Roosevelt there same Into being sueh things as prlce fixing and wagc freezing; public vvorks and job control; maintenance of ing to friends or allies, but I do advocate being realistic vvith them. membershlp clause« In union con and telling the truth. -Senator Chandler. tract« and a Labor Board to an-nul those elanae* unless unions Do^ou vvish to knovv vvhen thc vvar vvill end in Europe? VVell, stick a pin in this date—August 17, 1945. Wc didn t pick It; it wa« figured out by Basil Shackleton, a London photographer. According to the scientists vvho have been experimenting vvith him, Shackleton i« quite a fellovv. They think hc can look into the future and deseribe an event before It happens. Shackleton admits he ia an "ex-traordinary character," but he says possession of a "unique mind" may get one into serious difficultie«. "Sometime«," he told thc report-er«, "I sit in a bar having a drlnk and for no apparent reason a complete stranger vvill grab me by the neck and puneh me in the Jaw." He explains that these parties have «vveaker mind«" and that they rei«ent the "thought vvaves" which emanate from his eranium. The acientiaU vvill publish a book about Shackleton. In the meantime, he is going to a san i ta-rium Hc can predlct the end of the vvar, but he doesn t knovv hovv to mre stnmarh ulcers.—Labor.