Poštnina plačana v gotovini
Leto Vlllp št. 291
Ljubljana, sobota 10. decembra 1927
» lih«)« ob 4. «j«twi.
Stane mesečno Din *£*—-; xa Ote
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova uHca itev. 5/L Telefon it «07« in <804, ponoči todi It «034.
Rokopisi so no miaja.
Dnevnik za. gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena Din
Upravatttvo: Uobliana, fre»ernowa
uHca it. 44, — Telefon it S03&
iDsenuni ud a« lak; Ljubljana, Preier« nora uHca it 4. — Telefon it >49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana it 11.&41 - Praha čiak) 78.180» Wten, Nr. 105341-
Ljubljana, 9. decembra.
Navzlic francoskemu uradnemu zatrdilu, da za sedaj ni govora o kakem bližnjem sestanku med Brjandom in Mussolinijem, nekateri listi še vedno vzdržujejo to senzacijonalno napoved. Te novine so očividno inspirirane iz Rima, ker si od sestanka obeta koristi predvsem Italija kot zahtevajoča stranka.
Morda ni neresnična vest ženevskega dopisnika «Chicago Trfbune», da je zastopnik Italije pri Društvu narodov Scialoja v. Mussolinijevem imenu oficijelno povabil Brianda na sestanek. Tako povabilo ne bi bilo nič čudno. Manj verjetno pa je, da bi se mu Briand kar na slepo odzval, preden pride do prepričanja, da bo mogel doseči v razgovoru z Mussolinijem kaj koristnega za evropski mir. Francija je vedno kazala dobro voljo napram Italiji, čeprav jo ta neprestano izziva. Tudi v zadnjem času je storila s svoje strani vse, kar je mogla, da se odnošaji z Italijo zboljšajo. Briand je tudi izjavil, da je načelno pripravljen sestati se z Mussolinijem, vendar more do snidenja priti šele po daljših pogajanjih. «Temps», ki črpa svoje informacije na Quai d'0r-sayu, zatrjuje: <Lahko rečemo, ne da bi se bali zmote, da v tem trenutku še ni določen in sploh še ne pripravljen nikak program za redna pogajanja in ni odvisno samo od Francije, da-li se bo ta pogoj izpolnil kaj kmalu.» Gotovo je, da bi izjalovljenje razgovora z Mussolinijem samo poslabšalo sedanje nelagodno stanje. Zato se previdni francoski zunanji minister taki nevarnosti ne bo brez pogrebe izpostavljal. Briand mora najprej vedeti ne samo, kaj Italija želi in zahteva, marveč tudi, kaj bi bila pripravljena sama dati. če bi se tej ali oni izmed njenih številnih pretenzij ugodilo. In prepričati se mora tudi, da so eventualne italijanske protidajatve vsaj približno enakovredne zahtevanim koncesijam.
Za sedaj ni znano, ali hoče Italija nuditi sploh kaj omembe vrednega. Tisto kar so proponirali neki angleški listi, da bi namreč Mussolini opustil imperi-jalistično politiko na Balkanu in nehal strašiti z vojno, ne more priti v poštev. Nemoralno bi bilo in nepotrebno, da bi se fašistična Italija še celo nagradila za to, če bi začela spoštovati mirovne pogodbe in pakt Društva narodov ter ustavila zločinsko hujskanje na vojno. Taka nemoralna kupčija pa bi bila tudi silno zanič, ker bi dobila Italija pozitivne vrednote za svoje privoljenje, da se poženejo v zapeček strahovi, ki jih ni nihče drugi umetno priklical kot Italija sama in ki se jih niti ni tako bati, kot bi to želel Rim.
Če doslej ne vemo, kaj tehtnega in pozitivnega bi bila Italija pripravljena položiti na oltar francosko-italijanskega sporazuma, je nam tem bolj znano, kaj Italija zahteva od Francije in s kakšnimi nameni se ji zadnje čase poskuša prilizovati.
Urednik «Matina» Jules Sauenvein, ki te dni potuje po Italiji, ugotavlja te-le uradne italijanske zahteve: udeležba Italije pri upravi Tangerja, udobnosti za italijanske naseljence v francoskem Tunisu in mejno korekturo južno od Tunisa, ki bi odprla Tripolisu pot do Cadskega jezera. Sauerwein pa navaja poieg teh oficijelnih še druge dejanske pretenzije Italije, in sicer: določi naj se ob Sredozemskem morju cona, kjer bi imela Italija vsaj pretežen vpliv, če je že ne bi smela anektirati. Z drugimi besedami: Francija naj se odreče Tunisu! Ker se niso izpolnile laške želje po kosu Male Azije, zahteva Italija absolutno oblast na Jadranu, kjer se ne sme trpeti nobena druga vojaška ali pomorska sila. Jasneje glasi ta zahteva: Francija naj žrtvuje Jugoslavijo, odpove naj se prijateljskemu paktu z dne 11. novembra!
Te Sauerweinove ugotovitve, ki je postal sumljivo sentimentalen napram »latinskim bratom», odkar se je lotil svoje ankete na apeninskem polotoku, kažejo, da laški apetit ni ravno majhen.
Na t&ki podlagi se seveda ni mogoče pogajati. Saj nasprotujejo italijanske Pretenzije ne samo obveznostim mirovnih pogodb, paktu Društva narodov in francosko-jugostovenski prijateljski pogodbi. marveč tudi življenskim interesom Francije.
Francija ne more izpustiti Tunisa, nikdar ne more dopustiti, da bi se Italija zasidrala v Bizerti. Italija v Blzer-ti bi pomenila največjo nevarnost za ostalo francosko Afriko in Francija bi padla v Sredozemskem morju na nižino tretjevrstne sile. In vendar tiči v vsem italijanskem vsiljevanju v severnoafriške probleme ta glavni omamlji-vj sen: Tunis! Brez zmagovite vojne pa se te laške sanje nikoli ne bodo izpolnile.
Prav tako malo more Francija zapustiti Jugoslavijo, ki je edina zanesljiva prlrodna zaveznica proti laSkemo im-
?erijalizmu na Sredozemskem morju. ■e bi se Jugoslavija žrtvovala Italiji, bi se ta znatno ojačfla. Francija pa bi imela končno vendarle opraviti s nJa
Neprijeten dan za vlado
Žgoča kritika pod. Radiča o delu in politiki sedanje vlade. — Sumljivo postopanje vladne večine v vprašanju davčne reforme. Poraz ministra pravde in cele vlade v sodniškem odseku. — Davidovičeva avdijenca odložena #
Beograd, 9. dec. p. Tekom današnjega dne je finančni odbor nadaljeval načelno razpravo o državnem proračunu. Potek razprave je bil zelo mučen za vlado, proti kateri je opozicija zelo ostro nastopila. Drastična in žgoča kritika posl. Radiča je vzbujala vsestransko pozornost in je znova ožigosala današnjo nesposobno državno upravo in vladno potttlko.
Z malimi izjemami je bila danes tudi dovršena razprava o sodniškem zakonu v sekciji zakonodajnega odbora, kjer je doživel minister pravde neprijetno presenečenje, vrh tega pa moral v mnogih važnih točkah popustiti vte-meljenim argumentom opozicije.
Tekom prihodnjega tedna bo bržkone zaključena razprava o zakonu za izenačenje neposrednih davkov. Zadržanje vlade vedno bolj utemeljuje sum, da hoče vlada izigrati uveljavljenje tega zakona. Opravičuje se s tem, da ie treba pred njegovim uveljavljenjem rešiti še proračun. Opozicija pa zahteva, naj se o davčnem zakonu razpravlja samostojno. Dokler se nahaja državni proračun še v finančnem odboru, bi
mogla paralelno delati tudi Narodna skupščina, da bi sprejela zakon o neposrednih davkih, ki ga narod tako željno pričakuje.
Živahno se nocoj v političnih krogih razpravlja o blamaži, ki jo je vlada doživela v sekciji zakonodajnega odbora, kjer so se vsi člani sekcije, tudi pristaši vladne večine izrekli proti vladnemu predlogu o izločtvi ureditve sodniških plač iz sodniškega zakona, tako da se je moral minister pravde umakniti. V normalnih razmerah bi minister izvajal posledice in podal ostav ko. do tega pa seveda ne bo prišlo, ker je znano, da sedanji člani za take fine-se nimajo razumevanja.
Beograd, 9. decembra, i. Za danes napovedana druga avdijenca g. Ljube Davidoviča je bila odložena na prihodnji teden, ker želi g. Davidovič še pred to avdijenco završiti svoja posvetovanja s svojimi zaupniki v Demokratski zajednici, a se tudi o vseh podrobnostih dogovoriti z voditelji drugih demokratičnih skupin. V predsedstvu Demokratske zajednice so se vršile zato danes ves dan živahne konference.
V bodočo bomo imeli 13 ministrov
Ministrski svet je snoči definitivno odobril načrt zakona o centralni upravi. — Vlado bodo tvorili ministrski predsednik in dvanajst resornih ministrov
Beograd, 9. dec. p. Nocoj od 6 .do pol 10. se je vršila seja ministrskega sveta. Kakor so zatrjevali novinarjem, je bil na seji definitivno odobren predlog zakona o centralni upravi. Po tem načrtu bo poleg ministrskega predsedstva še 12 resornih ministrstev. Popolnoma se ukine ministrstvo za izenačenje zakonov. Ministrstvo za agrarno reformo se spremeni v generalno direkcijo in dodeli ministrstvu za kmetijstvo. Ministrstvo za vere se združi z ministrstvom pravde. Ministrstvo za šume in rudnike se razdeli na dva dela; šumarske zadeve" se pridele ministrstvu za kmetijstvo, rudarske pa ministrstvu trgovine in industrije. Ministrstvo trgovine bo radi tega imelo administrativen, trgovski, industrijski.
obrtni in rudarski oddelek. Ministrstvo za socialno politiko se spoji z ministrstvom za narodno zdravje.
Novinarji so vprašali ministrskega predsednika tudi, kako se je rešila na seji zadeva o sodnijskih plačah; gosp. Vukičevič pa ni hotel dati preciznega odgovora.
General Hadžič je naprosil novinarje, naj demantirajo nocojšnjo vest «No-vosti», da namerava stopiti na čelo radikalne stranke, češ da te^com 50 let, odkar nosi vojaško uniformo, ni imel drugih ambicij razen vojaških in da ni pripadal nikoli nobeni stranki, tudi radikalni ne. Zato so vse kombinacije o njem, objavljene v «Novostih», fantastična izmišljotina.
Badlčev obračun s finančnim ml-
Dolg govor Stepana Radiča na seji finančnega odbora. — Minister dr. Markovič je razočaral politike in javnost, — Univerzitetni profesorji in generali. — Prvo glasovanje o proračunu
bo v torek
Beograd, 9. decembra p. Danes popoldne je imel sejo finančni odbor, ki je pričel načelno razpravo o državnem proračunu za leto 1928-29. Razprava je trajala do 7. zvečer. Edini govornik je bil Stj. Radič, ki je takoj v Dočetku ostro napadel finančnega ministra dr. Markoviča, o katerem se sploh ne ve, zakaj je odšel v inozemstvo. St. Radič je trdil, da se dr. Bogdan Markovič ne bo več vrnil na svoje mesto v finančnem ministrstvu. V javnosti so bile razširiene vesti, da je odšel v Pariz zaradi zaključitve posojila. Toda >Journal de Debats« deman-tira te vesti. Vedeti pa moramo jasno, kai je na tej stvari in to nam mora povedati njegov namestnik dr. Spaho. St. Radič je odločno grajal, da ni navzoč finančni minister, ko ie treba razpravljati o proračunu- Dr. Markovič bi moral podati demisijo. da bi prišel na njegovo mesto drug finančni minister, ki H mogel zagovarjati proračun. Čudno je, da se mor« dovoliti tako postopanje, ki bi bilo povsod drugod nemogoče.
Radič je dalje naglašal da bi nam bil potreben pametno obrazložen proračun, ki ga pa nimamo. Kar ie da! od sebe dr. Boža Markovič so same fraze. Javnost je pričakovala, da bo od dr. Markoviča prišlo kaj boljšega. Mnogo upov je polagala na proračun tera ministra strokovnjaka, ki je napovedal, da bo ozdravil naše finance. Vsi Id so kaj takega pričakovali, pa so doživeli strahovito razočaranje. Razen tega strašne da bi mogla računati na izdatno podporo svojega zaveznika, dočfm bi se Italija lahko zvezala z osvete željno Nemčijo. Prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo je torej ne samo izraz dobro prevdarjenih živijen-skih interesov Jugoslavije, marveč tudi Francije.
Da Mussolini navzlic temu neizvedljivemu programu forsira sestanek z Briandom. je to tolmačiti tako. da upa izsiliti od sedanje francoske vlade vendarle kaj več. nego bi dosegel od njene naslednice. Spomladi bodo v Franciji vofttve. In Mussolini se boji, da zmaga na njfh levičarski kartel, ki daje sporazumu z Nemčijo prednost pred spo-lOTamom s fa$»tJSoo Italijo.
nega proračuna imamo še poldrugo milijardo visečih 'dolgov. Izvedene niso nobene reforme. Finančni minister je imel naravnost diktatorska pooblastila, da stori nekaj dobrega, kljub teinu pa ni ničesar storil. Splošno ie razočaral vse, ki so verovali v njegovo sposobnost ln polagali nanj kake upe.
Glede samouprav ie iziavil Radič, da se ni zanje ničesar storilo, kar oa se ie storilo malo in slabo Ostro je kritiziral način prenosa državnih poslov na samouprave, U Je nepravično izveden.
Dalje ie govoril g. Radič o potrebi zboljšanja gmotnega položaja univerzitetnih pro fesorjev, ki bi morali imeti vsaj take plače kakor generali, katerih imamo mnogo preveč. Radič je obširno govoril o vprašanjn redukcije univerz ln zahteval, da se mora vprašanje temeljito proučiti, ne Pa reševati kar na brzo roko, kakor hoče to storiti sedanja vlada.
V svojih nadaljnih izvajanjih je g. Radič podvrgel ostri kritiki našo diplomacijo in našo državno upravo. V diplomatski službi se trp? ljudje, ki so se izkazali kot docela nesposobni uradniki, a imajo »dobre zveze». Naša državna administracija ni samo mrtva in neproduktivna, temveč je tudi škodljiva in razsipna.
Radič je zaključil z n»povwljo, da bo opozicija zavzela v proračunski debati skrajno ostro stališče in da bo spravila v javnost nertdnosti, ki jih tepi sedania vlada Po Radičevem govoru je ss>oro2il predsednik, da so se člani odbora sporazumeli, d« se načelna debata o proračunu nadaljuje v pondsljek in konča v torek, ko se bo vršilo prvo glasovanje. Prihodnja ssk finančnega odbora je napovedana za ponedeljek ob 5. popoldne.
Slava kraljeve rodbine
Beoffad, 9. dec. i. One 13. t. m. bo kralj Aleksander slavi! slavo Andrije Prvorvane« ga. Ob 9. dopoldne se bo vršila v dvorni kapelici svečana služba božja, ki ji bodo prisostvovali vsi Sani kraljeve rodbine. Sekanj« kolača bo izvršil kralj kot doma« čin s prestolonaslednikom Petrom. N»k> bo v dvoru zakuska. V dvornem maršalatu bo ves dan razpoložena knjiga za vpiso« vanje čestitk.
Važni razgovori v Ženevi
Posvetovanja med Briandom, Chamberlainom, maršalom Pilsud-skim in Zaleskim. — Voldemaras pri Briandu. — Chamberlain posredoval med Briandom in Mussolinijem
Ženeva, 9. dec. g. Poljski zunanji minister Zaleski je povabil Brianda in Chamberiaina k skupnemu kosilu pri Pilsudskemu, Jci je dospel danes opoldne. Chamberlain pa je že preje imel izgovor z dr. Stresemannom, pri katerem je zajutrkoval. Po kratkem sestanku med temi štirimi državniki je imel Chamberlain s Pilsudskim razgovor, ki je trajal poldrugo uro. Zvečer je imel poljski ministrski predsednik daljši razgovor z dr. Stresemannom.
Litovski ministrski predsednik Wol-
demaras je popoldne posetil francoskega zunanjega ministra Brianda. Govori se, da pride poljsko-litovski konflikt že na jutrišnji javni seji na dnevni red.
Ženeva. 9. dec. g. O potovanju angleškega poslanika v Rimu sir Graha-ma v Ženevo poročajo, da bo informiral poslanik Chamberiaina o položaju na Balkanu. Ker ima tudi italijansko-francoska napetost svoj vzrok v gotovih balkanskih problemih, menijo, da je tudi potovanje sira Grahama s tem v zvezi.
Napetost med Francijo in Italijo
pojenjuje
Dasiravno so ponovne vesti o Briandovem sestanku z Mussolinijem še kombinacije vendarle se zdi, da je Briandu uspelo olajšati napetost med Parizom in Rimom. — Na obeh straneh se pojavlja želja po sporazumu
Pariz, 9. dec. d. Agence Havas je sicer demantirala vesti, da bo prišlo do sestanka med Briandom in Mussolinijem, kljub temu se pa te vesti ponavljajo. Ženevski poročevalec «Chicago Tribune* trdi, da je Briand dobil od italijanskega delegata Scialojo v Mussoli-nijevem imenu oficijelno povabilo za sestanek, do katerega pa ni prišlo samo zato. ker se Briand udeležuje posvetovanj sveta Društva narodov.
Pariz, 9. dec. (ri.) Francoska mednarodna republikanska federacija je odobrila dnevni red, ki zagovarja potrebo prijateljskih odnošajev med Francijo in Italijo. Listi še nadalje poročajo o bližnjem sestanku med Briandom in Mussolinijem, ter splošno povdarjajo. da se ta sestanek ne more kar na lepem improvizirati. ampak da morajo preje vlade obeh držav pripraviti konkreten program za rešitev vseh vprašanj med Francijo in Italijo. «Echo de Paris» poroča iz Ženeve, da so se preliminarni razgovori med Italijo in Francijo že pričeli, vendar pred prihodom novega francoskega poslanika De Beaumar-chaisa v Rim ni pričakovati, da bi posetil Briand Italijo.
Rim, 9. dec. g. Bivši francoski poslanik Besnard je od francosko-italijanske meje poslal Mussoliniju nastopno br-
zojavko: V trenotku, ko zapuščam Italijo, smatram za svojo dolžnost, da še enkrat izrazim veliko prijateljstvo, ki ga gojim za Italijo in veliko hvaležnost za simpatije, ki me obdajajo v tej državi. Mussolini je odgovoril: Prijateljska in simpatijska čustva, ki jife vaša Ekscelenca izraža ob odhodu iz Italije, so mi posebno zaželjena. Ko tudi jaz izražam ista prisrčna čustva Vas prosim. da sprejmete moje najprisrčnejše pozdrave z zagotovilom najlepšega spomina, ki ga bom vedno imel na Vas.
Rim, 9. dec. (ri.) Ob odhodu francoskega poslanika Besnarda je prKlo do velikih manifestacij za Francijo.
Rim, 9. dec. o. Listi objavljajo pariške vesti, po katerih se je na Briando-vo prizadevanje sestavila ožja komisija strokovnjakov francoskega zunanjega ministrstva, ki rma nalogo sestaviti seznam vseh med Italijo in Francijo še nerešenih vprašanj. Nadalje je komisija dobila nalog obenem formulirati predloge za ureditev teh vprašanj ter ves materija! čimprej izročiti Briandu. ki hoče dobiti jasno slfko o tem. kako bi se najprej in najboljše dosegel sporazum med Rimom in Parizom. Tej komisiji predseduje novi francoski poslanik v Rimu De Beaumarchais.
Politične posledice protižfdovskih izgredov v Rumuniji
Interpelacije v romunskem parlamentu. — Odmev v madžarski magnatski zbornici — Rumunski protest v Budimpešti. — Podrobnosti o izgredih
Bukarešta, 9. decembra, s. Na današnji seji senata je senator Perkowit», ki je bil izvoljen na vladni listi, pričel govoriti o dijaških izgredih v Velikem Varadinn. Izjavil je, da je nemogoče razumeti, kako so mogli rumunski dijaki zagrešiti take nesramnosti. Dijaki niso samo ogrožali življenje in lastnino židovskih državljanov, ople-nili so celo trgovine ter se niso ustavili niti pred sinagogo, ki so jo popolnoma demoli-rali. Dijaki so ukradli duhovniške obleke ter jih vzeli seboj v Bukarešto Tako zaničevanje židovske vere je nezaslišano in ga mora vlada kaznovati. Ako vlada ne bo odredila vse potrebno, da se preprečijo take surovosti in da se krivci kaznujejo, se bomo. je dejal Perkovritz, obrnili na Društvo narodov. Izgredi niso bili naperjeni proti Madžarom ter so bili izzvani samo zato, da so se mocrle opleniti židovske trgovine. V islem smislu je govoril buksreiki nadrsbi-oer. ki je pozval vlado, naj poroča parlamentu o preiskavi. Tudi poslanec kmečke stranke Boila je stavil na vlado interpelacijo
Bnkarešta. 9. decembra, g. V svoji interpelaciji o dogodkih v Velikem Varadinu izjavlja poslanec Boila, da je bil sam navzož pri izgredih in da je z lastnimi očmi videl, da ie bilo demoliranih šest sinagog. Notra-nji minister Duca je izjavil, da vlada preiskuje dogodke, ki jih ostro obsoja. Vlada bo poklicala na odgovornost ne samo krive dijake, temveč tudi oblasti, ki proti izgredom niso nastopile z dovoljno energijo. Minister za vere Lapedatu je izjavil, da bo vlada storila vse, da dobi židovsko prebivalstvo moralično zadoščenje.
Budimpešta, 9. decembra, s. Na današnji seji magmatske zbornice je poslanec Karel Tot pred prehodom na dnevni red rasprav-ljal o zadnjih nemirih v Transilvaniji. Namestnik ministrskega predsednika dr. Vsss je izjavil, da še nima o dogodkih nobenih avteatičnih podatkov. Eno dejstvo se more pa že sedaj ugotoviti, namreč da so nekega znanega budimpeštanskeera profesorja brzojavno pozvali v Veliki Varadin k bolniški postelji ranjenega Madžara. S trpkostjo in egorienjem se more ugotoviti, da je bilo v Velikem Varadinu v nevarnosti življenje in lastnina Madžarov. To se je ugodilo na tak način, ki je mogoč le v revolucijskih časih. Kot zastopnik madžarske vlade — je Izjavil nadalje dr. Vass — povdarjam, da se nikakor nočemo vmešavati v notranje aadev« sosedne države. Vzdržati se moramo celo kritike. Je pa še drugo stališče. Mirovne porod V so njamčile m—jB— njibeve pcavlee.
Imamo brezdvomno pravico povzdigniti svoj glas, da ga čujejo oni, ki imajo dolžnost skrbeti za izpolnjevanje mirovnih pogodb. V tej smeri je vlada že storila potrebne korake. To je sveta zadeva in zgodovina je pokazala, da je nedolžno prelita kri prešla na one, ki so jo prellli.
Bukarešta, 9. decembra, g. Vlada bo jutri odposlala v Budimpešto noto, v kateri bo protestirala proti govoru namestnika ministrskega predsednika dr. Vassa.
Bukarešta, 9. decembra, s. Listi, ki so smeli dosedaj prinašati samo uradna poročila o dijaških nemirih, objavljajo sedaj obširna poročila o izgredih v Velikem Varadinu in v Koloiu. Iz teh poročil je razvidno, da so bili izgredi v Kološu še hujši ket v Velikem Varadinu. Škoda v Kološu se ceni na 100 milijonov lejev. Trgovinska zbornica v Kološu je sklenila, da bodo v znak protesta proti nastopu dijaštva in proti pasivnosti oblasti ostale trgovine do pondeljka zaprte. Udeleženci dijaškega kongresa so po kongresu nemoteno odpotovali v Bukarešto. V Krnnstadtu je bil kolodvor tako močno zastražen po vojaštvu, da dijaki niti poskusili niso priti v mesto. Tudi v Bukarešti so močni oddelki vojaštva bili na kolodvoru y pripravljenosti Glavni voditelji izgredov so internirani v vojainici Malmaison. Iz procesa proti Manoilescu znani vojaški državni pravdnik Campanca je že začel z zasliševanjem dijakov.
Bukarešta, 9. decembra, d. Po zadnjih izgredih v Velikem Varadinu se je del demonstrantov povrnil v Bukarešto, in sicer s posebnim vlakom. Ko so dospeli na kolodvor, jih je obkolil oddelek vojaštva ter jih odpeljal v vojašnico Malmaison. Proti njim je uvedena vojaška sodna preiskava. Ministrski predsednik Bratianu, notranji minister Duca, prosvetni minister Angelescu, pravosodni minister Popescu, policijski pre-fekt in poveljnik četrte divizije so imeli vče raj sestanek, na katerem se razpravljali o dogodkih v Velikem Varadinu in v Kološu. 0 tem sestanku je bil izdan nastopni komunike: V Velikem Varadinu je mir popolnoma vzpostavljen. Ko so se dijaki vračali, so demonstrirali tudi v Kološu ter razbili mnogo šip. 24 dijakov je bilo aretiranih, 16 jih pride pred vojaško sodišče.
Titulescova pot v Rim
Bukanšta, 9. doc. i. Kakor poroia cAde» verul», bo rosan}i a Meter Titulescu Se pred božičem odpotoval v Rim, kjer bo ostal dva tedna, iz Rima potico v Pada fa Bedfcv
Poraz ¥lade v s©dn!llain odseku
Vlada bi rada odgodila ureditev sodniških plač. — Soglasen odpor vseh strank. — Vlada je morala popustiti v načinu sodniških imenovanj. — Sodniki sene smejo politično eksponirati
Beograd, 9. decembra p. Danes je nadaljevala delo sekcija zakonodajnega odbora za pretres zakona o sodnikih. Takoj v po-četku seje ie minister pravde dr. Subotič pred prehodom na dnevni red izjavil, da je vlada na svoji včerajšnji seji sklenila, naj se 9. poglavje, ki eovori o sodniških plačah. izloči iz teza zakona in se vprašanje, sodniških plač reeulira s posebnim zako-konom. Zato prosi, nai se opusti razprava o čl 61. do 65. ki tvorijo 9. poglavje.
Ministrova nepričakovana Iziava ie napravila naravnost porazen utis na vse člane sekdle, ki so pričeli živahno protestirati proti takemu postopanju. Poslanec dr. Srdian Bndis a vil evl č ie izrazil svoje začudenje, da ista vlada, ki Je predložila zakonski predlo z o sodnikih, sedaj sama umika svoie lastne predloge in jih proglaša za neizvedljive. Zakon o sodnikih le brez vrednosti, ako se istočasno ne uredi tudi vprašanje sodniških plač. Demokrat Božidar VI a jI č le izrazil mnenie. da brez določb o plačah ne more biti govora o sodniškem zakonu in da po njegovem mnenju sekcija sploh ne more nadaljevati dela, ako vztraja minister pravde na svojem stališču. Izjavi poslanca Vlajiča se ie pridružil sam predsednik sekcije demokrat Du-kanac, ki je povdarfl, da bodo demokrati v svojem klubu izjavili, da nočejo sodelovati v sodniški sekciii. ako vlada svojega stališče ne izpremenl. ZemlioTadnik Vola Lazi6 se ie pridružil naziraniu predgo-vornikov. ravno tako tudi beograjski radikalski poslanec Semajo D e m a i o. Poslanec dr. Maček ie ostro kritiziral postopanje vlade in naglašal. da bi se že samo s sodnimi taksami mogla izvesti reforma sodniških plač. Tudi klerikalni poslanec dr. Hodžar se le strinjal z izvajanji predgo-vornikov. Poslanec dr. Kramer je predlagal, naj sekcija prekine svoie delo. dokler vlada ne bo spremenila svojega sklepa.
Minister pravde dr. Subotič ie bil naravnost konsterniran zaradi tega soglasnega odpora, in je skušal zagovarjati stališče vlade, češ da ie bil zakonski predlog o sodnikih predložen, predno ie bil predložen državni proračun za leto 1928.29. Opozicija je ugovarjala, da zakon o sodnikih nima nobene zveze s proračunom, ker ima stopiti v veliavo šele s proračunskim letom 1929-30. Minister pravde ie izjavil, da ie vsa vlada solidarna v tem vprašanju in da smatra, da se sodniške olače pn predloženem načrtu ne moreio uvesti. Obvestil pa bo ministrski svet o razpoloženju v sekciji, med tem pa prosil, naj sekcija nadaljuje razpravo o ostalih določbah zakonskega predloga.
Sskciia Je na ta predlog pristala in v nadaljni razpravi sprejela 10. poglavje, ki govori o dopustih.in.il. poglavje, ki govori o činih sodnikov. Obe poglavji sta bili spreietl skoro brez debate. V 12. poglavju, ki obsega prehodne in zaključne odredbe, se ie črtal čl. 68. na čigar mesto pride oddelek 3. iz poglavja 3.. ki govori o računanju službenih let. čl. 69 ie bil sprejet brez sprememb. člen 70. pa .rezerviran. CI. 71 Je bil spremenjen v tem smislu, da
bo minister pravde ustanovil za polaganje sodniških izpitov posebne izpitne komisije za vsako pravno področje. Ci. 72 Je bil sprejet brez sprememb, čl. 73 pa črtam. V čl. 74 se je črtala določba, da bo do ustanovitve enotnega kasacijskega sodišča imel plačo 96.000 Din samo predsednik dosedanjega kasacijskega sodišča v Beogradu. Brez sprememb so bili sprejeti tudi členi 75, 76. 77 in zaključni člen 78.
Sekcija je zatem pričela
razpravo o rezerviranih členih.
Najprej je razpravljala o predlogu posl. dr. Kramer]a pri čl. 3, da morejo biti za sodnike sreskih sodišč postavljali le oni, ki so po položitvi sodniškega spita bili najmanj tri leta v sodniški službi, za sodnike okrožnih sodišč pa oni ki so po položitvi sodniškega izpita bili najmanj 6 let v sodniški službi. Ta predlog je bil sprejet s spremomibo. zahtevamo od ministra pravde, naj bosta roka eno in dve leti.
Obširna razprava se je razvila tudi pri rezerviranem čl. 13., glede katerega Je predlagal posl. dr. Kramer, da naj se glasi »Za vsako izpraznjeno mesto STeskega in okrožnega sodnika razpiše apelacijsko sodi šče natečaj v »Službenih novinah«. Iz števila prijavljenih sodnikov izbere apelacij sko sodišče trojico, ki io predlaga skupno z vsemi akti kasaciiskemu sodišču. Perso nalnl svet kasacijskega sodišča pošlje ta predlog v roku 15 dni s svojim mnenjem ministru pravde, ki izbere iz predlagane trojice enega sodnika in ga predlaga kralju v imenovanje.« Minister pravde je odklonil sistem konkurza in je pristal le na sistem volitev za one sreske in okrožne sodnike, ki se prvič nastavljajo, za druga mesta sreskih in okrožnih sodnikov pa zahteva, da izvršuje imenovanja minister pravde brez konkurza m teruopredlogov. Po daljši razpravi ta medsebojnem pojasnjevanju je minister pravde pristal na naslednjo stilizaciio predloga, ki Je bila nato niško mesto sreskih, trgovskih in okrož-tudi spreieta: »Za vsako Izpraznjeno sodnih sodišč se postavljalo sodniki s kraljevim ukazom na prediaz ministra pravde. Minister pravde predlaga te sodnike pa podJsg! volitve pristojnega apelacilskega sodišča v splošni seji in sveta kasacijskega sodišča, sestavljenega iz predsednika kasacijskega sodišča in predsednikov vseh senatov Istega sodišča po njihovem dvojnem predlogu.«
Pri čl. 20 je minister pravde izjavil, da vlada pristaia na to. da sodniki ne smejo kandidirati za narodne, sreske ta oblastne poslance ter ie bil prvi odstavek tega člena v tem smislu spremenjen. Glasi se sedal: »Sodniki ne moreio kandidirati za narodne poslance n;tl ne smejo vobče sodelovati na političnih zborovanjih aH v agitaciji v politične svrhe katerekoli stranke.« Drugi odstavek tega člena ie bil črtan. Spreieta sta bila ?. malimi spremembami člena 41 in 58. Prihodnia seja bo v torek ob 4. popoldne, ko prideio na vrsto še ostp.li rezervirani členi, nato Pa zakon o advokatih.
-ŽSS-
Sklicanje Narodne
1 vv»
skupscme
Beograd, 9. decembra p. Nocoj je bila v Narodni skupščini nabita objava, da se seja Narodne skupščine sklicuje za sredo, dne 14. t. m., ob 10. dopoldne.
Sporazum med premogovniki in železnico
Beograd, 9. dec. p .Kakor vaš dopisnik doznava, je bil danes dosežen defi-nitivni sporazum med zastopniki premogovnikov in prometnim ministrstvom glede dobave premoga za državne železnice. Sporazum se je dosegel glede cen premoga, kakor tudi glede količine dobav in sicer za čas do 1. aprila. Do tega termina bo posebna anketna komisija, ki bo sestavljena iz zastopnikov premogovnikov, prometnega ministrstva in enega univ. profesorja, uredila vprašanje dobav po 1. aprilu. Kakor se poroča, se je v premogovnikih danes pričelo že delati v polnem obsegu za dobavo premoga državnim železnicam na podlagi naročil oblastnih železniškihh direkcij.
Zakaj so bila prekinjena pogajanja z Avstrijo
Beograd, 9. decembra, p. Član naše delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo je podal novinarjem naslednjo izjavo: Pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo niso bila prekinjena, temveč samo odgodena za gotov čas. Obema vladama je na tem, da pride v najkrajšem času med njunimi predstavniki do najboljših stikov. Pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo so dovedla v mnogih točkah do popolnega sporazuma. Na zahtevo avstrijske delegacije za znižanje nekaterih carin na industrijske proizvode smo zahtevali olajšave za izvoz naših kmetijskih proizvodov, v prvi vrsti za živino, meso in žito. Ker avstrijski delegaciji ni bilo mogoče takoj odgovoriti na tozadevno našo zahtevo, je zaprosila od svoje vlade nova navodila. Ker odgovor avstrijske vlade ni bil tak, da bi ustrezal našim zahtevam, je avstrijska delegacija odpotovala na Dunaj po nova navodila. Stališče naše delegacije je našlo potrdilo tudi v izjavi avstrijskega trgovinskega ministra Schtirfa, ki je navedel zgodovino in uspehe pogajanj ter izrazil upanje, da se bodo pogajanja to pot z uspehom nadaljevala.
Uspeh slovenskega zdravnika y Beogradu
Beograd, 9. dec. i. Slovenski kirurg v Beo gradu dr. Vladimir Brezovnik je cjofeil od ministrstva za narodno zdravje dovoljenje, da sme otvoriti na Topčideru sanatorij za operativno tuberkulozo. Dr. Brezovnik si je v kratkem času svojega bivanja v pre« stolici kot špecijalist pridobil že jako ugled no ime ter pomeni njegov sanatorij važno pridobitev za Beograd
Radie proti zlorabi dijaških manifestacij
Beograd, 9. dec. n. »Narodni Val» objav« lja članek o dogodkih na zagrebški univer« zi, oziroma o odpovedi velikega mitinga, naperjenega proti redukciji fakultet V tem članku zastopa »Narodni Val» isto nazira* nje, ki ga zastopa tudi udruženje samo« stojno»demokratskih dijakov »Jugoslavija®, katero ni hotelo, da bi ta miting izrabili federalisti in frankovci za svojo manife« stacijo. »Narodni Val» pravi, da je sklep »Jugoslavije® popolnoma v redu, ker se ne sme dovoliti, da bi mitingom, ki bi mo« rali imeti splošno narodni značaj vsiljevali blokaški ali frankovski značaj. To velja tako za Zagr»b, kakor tudi za povsod dru« god. Velik del univerzitetne omladine no« če dovoliti, da bi se ji vsiljeval federalist dr. B.izala in frankovec Major, ki bi imela biti glavna govornika na tem mitingu.
Zakon o zrakoplovst vu
Beograd, 9. decembra, p. Nocoj je bila seja odbora za pretres zakonskega predloga o zrakoplovstvu. Razprava o tem predlogu je končana. Debate in seje so se udeleževali samo člani opozicije, ker se vladna večina za take stvari sploh ne interesira.
Obletnica Pašrceve smrti
Beograd, 9. decembra p. Jutri se praznuje obletnica smrti NikolajPašiča. Ob 10.30 dopoldne priredita v saborni cerkvi spominsko svečanost Pašičeva rodbina ta glavni odbor radikalne stranke.
Silen požar v romunskem Banatu
Beograd, 9. decembra p. Iz Temešvara poročajo, da je včeraj v mestu Oravici, ki se nahaja mod Temešvarom in Rožico ta ki je znano po svojih železnih rudnikih, izbruhnil silen požar, ki se je vsled močnega vetra naglo razširil in polagoma objel vse mesto. Požara niso mogli lokalizirati ter je do danes zjutraj pogorelo veliko števiM hiš ta tudi židovska sinagoga, ki se nahaja v središču mesta. Pri požaru so se štiri osebe smrtno ponesrečile, ranjenih pa Je nad 360. Nocoj so dospeli ognjeigasci iz Temešvara ta veliki oddelki vojske, ki skušajo omejiti požar. Med prebivalstvom le zavladala velika panika. Požar ie nastal v hlevu nekega seliaka na periferiji mesta tetr se na*to razširil na sosedne hiše.
Zagonetna eksplozija v Južni Srbiji
Beograd, 9. decembra p. Iz Štipa poročajo, da se je davi cb 4. začul a strahovita eksplozija v smeri planine Plačkalice Oblasti 90 alarmirale vse orožniške postaje in odposlale orožniške patrulje v smeri proti Plačkalicl. Mislifo Se je, da je došlo ponovno do spopada s kakšno bolgarsko trojko. Iskali so vzrcfce eksplozije do poldneva, dokler ni neka orožniška petrulia ugotovila, da Izvira eksplozija od granate težkega kalibra.
General Hadžič vodja radikalov?
Beograd, 9. dec. p. Nocojšnje «No-vosti» objavljajo z ozirom na političen položaj prav zanhnivo kombinacijo. Trde namreč, da bi po informacijah iz radikalnih krogov imel postati Pašičev naslednik v radikalni stranki vojni minister Stevan Hadžič, ki naj bi stopil v pokoj in ob enem stopil v aktivno politično življenje. Postavil bi se na čelo radikalnega kluba, sestavil novo vlado, ki naj bi delala s parlamentom, dokler se ne rešijo najvažnejši in najnujnejši zakoni, nato pa bi razpisal nove volitve. General Hadžič bi bil obenem predsednik vlade in vojni minister. Njegova naloga bi bila rešiti vse spore v radikalni stranki. Smatra se kot najprimernejša oseba za šefa vlade.
Gledališki igralci v avdijenci
Beograd, 9. dec. p Jutri popoldne bo sprejel kralj v avdijenci zastopnike udru« ženja gledaliških igralcev iz vseh krajev naše države. Deputacija bo ob tej priliki obvestila kralja o položaju gledaliških igralcev v naši državi in ga zaprosila za posredovanje, da bi se njihova stanovska vprašanja ugodno rešila. Po avdijenci bo« do zastopniki udruženja gledaliških igral« cev sprejeti od prosvetnega ministra dr. Ku» manudija. Danes je bil sprejet od kralja v avdijenci minister pošte in brzojava Ko« čič, ki je predložil vladarju večje število ukazov v podpis.
Prepovedana fašistična lista
Beograd, 9. dec. i. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje listov »Lavoro d" Italia« in »Popolo <FItalda», ker pišeta proti naši državi.
Imenovanje v poštni službi
Beograd, 9. dec. i. Z ukazom ministrstva pošte ki brzojava so imenovani v območju ljubljanske direkcije: za inženjerja Matevž KolariS, za šefa splošnega oddelka dr. Bog« dan Kurbus, za tajnika Karel Ceč, za in« apektorja Mijo Sedlar.
Delavske uredbe uveljavljene
Beograd, 9. dec. i. Danes so stopile v ve« Ijavo uredbe o organizaciji posredovanja dela, o podeljevanju podpore brezposelnim delavcem in o podeljevanju cenenih poso« jil za zgradbo delavskih stanovanj.
Pravilnik o razdelitvi fonda za brezposelne
Po dolgem zavlačevanju je minister za socijalno politiko končno predložil finančnemu odboru pravilnik, po kate rem se ima razdeliti fond, ki se je nabral iz vplačil za zavarovanje proti brezposelnosti. Ta pravilnik se ni mogel donesti leta 1922, ko je bil fond od tedanjega ministra za socijalno politiko dr. Žerjava osnovan, kajti takrat se ni niti približno moglo primerjati dohodek fonda s potrebo in je bilo treba vsaj eno leto počakati, da se nabere nekaj zaloge in da se med tem prouči prihajajoče statistične podatke bolniškega zavarovanja, ki se je tisto leto od iste ga ministra šele sprovedlo na podlagi njegovega zakona.
Pravilnik, ki ga je predložil sedanji minister za socijalno politiko, ima več kardimalnih napak, ki se bodo težko osvetile nad našim delavstvom in bodo izročile samovolji različne nameščence. Vso kompetenco si je prav za wav zadržal minister za socijalno poli-tiko sam. Jutri bo to kak radikalski šef odelenja enega izmed onih ministrstev, ki jim bodo pripadli komadi raztrganega ministrstva za socijalno politiko. Šefi borz za delo bodo zaviseli od vladajočih strank in moremo si misliti, kako pohlepno bodo segli zlasti radikali po teh mestih, kjer se bode lahko mnogo delalo brez kontrole in delavstvo presojalo po političnih vidikih. Ze da bodo morali delavci vložiti kolkovano Prijavo (prošnjo) in ji pridati več uradnih potrdil, ustvarja možnost, da bo nameščenstvu lahko zlorabljati bedo brezposelnih. Enemu se bodo potrdila priznala, drugemu pa pobijala, mesto da se je brezposelnim kratkomalo osi-guralo pravo na podporo, ako pokažejo delavsko knjižico in dokažejo, da je potom borz dela brezuspešno iskalo zaposlitve.
Pravilnik niti ne določa zneska, do katerega bi delavec imel pravico. On pravi, da se mu da lahko 1—10 dinarjev dnevno. Koliko torej? Od čigave presoje bo to zaviselo?
Minister za socijalno politiko dr. Gosar se ni niti toliko potrudil, da bi bil finančnemu odboru predložil vsaj nekaj proračuna v zvezi s statistiko brezposelnih, da bi se moglo videti, koliko najmanj treba rezervirati denarja za brezposelno pomoč. Tako se bode zgodilo, da bo že v prvih mesecih zmanjkalo denarja. Po površnih številkah v ministrovem ekspozeju se računa samo na 600 delavcev dnevno v celi državi, ki bo dobilo po 10 dinarjev dnevne podpore in nekaj za rodbino.
Mora se obžalovati, da se je tako važna ln dalekosežna stvar reševala s toliko površnostjo in nestrokovnostjo. Poslanci večine se za pravilnik sploh niso zanimali in niso imeli pravega pojma. za kaj glasujejo. G. Gosar pa se je zadovoljil omalovaževati popolnoma strokovno kritiko opozicije, ki se je predmeta lotila z nesebično voljo, da se pravilnik napravi in usposobi za prakso v danih naših razmerah. Posledice za to nemarno postopanje se bodo kmalu pokazale, kajti nov pravilnik bodo izbor velikanskih zloupotreb, dokler ne bode vse skupaj ukinjeno. Vidi se, da se je dr. Gosar pri radikalskih zaveznikih že naučil umevanja socijalnih vprašanj.
Sraka SLS in pavovo perje
Kako uganja SLS demagogijo za občinske volitve v Mariboru.
Maribor, 9. decembra
SLS le imela v »Slovencu* že ponovno velike članke z ogromnimi napisi hi celo s slikami o avtobusnem prometu v Mariboru, o občinskih stanovanjskih hišah itd. Na široko se Je v teh člankih poročalo o občinskem programu, ki ga je bale SLS izvedla ta kaj vse le storila za Maribor. V drugi, deloma še bolj demagoški ta neokusni obliki gloda isto stvar tudi najnovejši klerikalni revolver »Mariborčan«.
Tem stvarem se dames seveda smeje že skoro ves Maribor, saj ljudje niso slepi, da ne bi znali razločevati resnice od dema-goškega zavtjaarja. Resnica na ljubo pa Je treba povedati:
Glede avtobusnega prometa Je bila rav no SLS, kl se ie njegovi uvedbi tako v mestu kakor tudi na deželi opirala na vse kriplje ta ki Je šele po dolgem prigovarjanju končno pristala na to, da se napravi poskus. Znani pa so todi še sklepi lz občinskega sveta, kl so bili sprejeti baš na zahtevo SLS, da naj nima občina avtobusnega prometa sama v svoji režiji, ampak na] ga odda v zasebno eksploataciio. Po težkem boju je takrat uspelo, da so se zasebnemu interesentu stavili takšni pogoji, ki jih ni mogel sprejeti. Danes, ko se avtobusni promet v režiji mestne cbčtae d-obro obnaša ta ko ljudje to vidijo, se hoče SLS dičiti s pavovim perjem in se mogočno trka na prša, češ, to smo napravili mi, SLS. Resnica pa je ta ostane, da je bil avtobusni promet uveden vzlic odporu SLS.
Podobno je z zidanjem hiš: SLS ni imela nikoli prave volje, da bi občina sama zidala stanovanjske hiše ter je bila po drugih odločujočih činiteljih v občinskem svetu k temu prisiljena. Za to trditev bomo tekom teh dmi doprinesli tudi še konkreten dokaz, ki gospodom od SLS ne bo prav nič prijetem.
Mirne duše laMoo trdimo: če bi SLS sama gospodarila v mariborski občim, bi ne imeli niti novih hiš niti avtobusnega prometa, ne v mestu, še mamj pa na deželi.
Končno pribil emo še kot kurijozum na bahartjo SLS, kako se je pod njenim županom mesto olepšalo, da niti v mestnem niti v magdalenskem Olepševalnem društvu, ki skrbita za olepšavo mesta, do da-nes kljub pomovmm vabilom ne sodeluje noben član SLS.
Sestanek ministrov Male antante
Beograd, 9. dec. p. Rumunski list »Tuventul* javlja, da se med vladami držav Male antante že nekoliko dni vrše razgovori o sklicanju sestanka zunanjih ministrov Male antante, ki naj bi se vršil koncem januarja v Bu-kareištL Na sestanek bo baje pozvana tudi Poljska.
Registracija pariškega v Ženevi
pakta
Ženeva, 9. dec. s. Po nalogu Francije ta Jugoslavijo je bila danes izročena glavne« mu tajništvu Društva narodov v registra« cijo dne 11. novembra med Francijo in kraljevino SHS podpisana prijateljska po« godba in arbitražna konvencija.
Grčija dobi posojilo
Ženeva, 9. dec. s. Svet Društva narodov je odobril poročilo o grškem stabilizacij« skem posojilu v znesku šest in pol milijo« na funtov šterltagov.
Formalna odgoditev mednarodnega posojila Bolgariji
Ženeva, 9. dec. s. Pogajanja bolgarske vlade s finančnim odborom Društva naro® dov za posojilo v znesku 4 milijonov fun« tov, niso imela uspeha, ker se je Bolgarija uprla zahtevi finančnega odbora, naj pre« osnuje Narodno banko v privatno akcijsko družbo.
Italijansko-nemška trgovinska pogajanja prekinjena
Berlin, 9. dec. s. Trgovinska pogajanja z Italijo so bik 6. t. m. prekaljena brez uspeha. Italija je odklonila željo Nemčije po spremembi zakona, ki daje prednost domači industriji in naj se ustavi propa« ganda proti uvozu inozemskega blaga.
Letalska liga Male antante
Bukarešta, 9. decembra, g. Tu se je vršila konferenca med češkoslovaškim, jugosloven skim in poljskim poslanikom ter zastopnikom romunskega letalskega udruženja Ta-tareseom. Na konferenci se je razpravljalo o ustanovitvi letalske lige Male antante. Za prihodnje leto je sklican v Bukarešto ustanovni občni zbor društva. Liga bo imela nalogo ustanoviti letalske proge ifaed glavnimi mesti Male antante.
Italijanski glas o nemških zahtevah
Rim, 9. dec. g. »Popolo d* Italia* piše, da ima Nemči.H s pravnega stališča pravico, da se izpolnijo gotove njene ute* meljene zahteve, ki jih ima na podlagi klav zul mirovne pogodbe. Ne bo pa dosegla iz» popolnitev sledečih svojih zahtev: 1. NW majo njene bivše nasprotnice nikakor na« mena, da bi revidirale paragrafe versaille« ske mirovne pogodbe, čeprav se Nemčija v Društvu narodov respektira in spoštuje; 2. ker bo Nemčija ostala razorožena, ostale velesile pa se ne bodo razorožile; 3. Pore« nje se pred določenim datumom, to je v decembru 1935. ne bo izpraznilo, ker »e francoski generalni štab pod nobenim po« gojem ooče odreči temu zelo važnemu jam« stvu.
Belgijski kralj v Parizu
Pariz, 9. dec. g. Predsednik republike Doumergue je danes sprejei belgijskega kralja.
Ludendorffova izpoved
Berlin, 9. dec. d. Ludendorff je imel v društvu Tannenberg govor, v katerem j« obrazložil vzroke, zakaj je izstopil iz cer« love. Izjavil je, da je glavni vzrok za ta nje« gov korak nestrpnost na katoliški ta pro« testantski strani. Študiral je sveto pismo pa je videl, da vera, katero so ea učili, ni več ona vera, ki vpliva na njegova, duha ta na njegovo vest Ker ni polovičar, je iz« vaj al posledice. Ta sklep mu je bil tem lažji, ker je protestantsko duhevništvo kljub njegovim svarilom pristalo na kon« kordat ter s tem dopustilo, da se je bavar« ska kultura izročila jezuitom. Naddržavne sile, jezuiti, Židi in svobodomiselci so tirali Nemčijo v vojno in v propast. On je ho« tel s svojim delom v generalnem štabu ohraniti mir. Naddržavne sile pa so hotele drugače. Prostozidarji imajo v vseh zade« vah javnega življenja svojo besedo. Konč« no je Ludendorff izjavil, da pri prihod« njih volitvah ne bo več kandidiral.
Aljehin svetovni šahovski mojster
Buenos Aires, 9. dec. s. Aljehin je prcw glasen za svetovnega šahovskega mojstra. Od razpisana nagrade je dobil 5400 dolar« jev in zlato kolajno. Capablanca je dobil 4600 dolarjev.
Iz angleške diplomacije
London, 9. dec. (Io.) Kralj je podpisal ukaz, s katerim je bil imenovan veleposla« nik v Parizu sir Eric Phipps za poslanika na Dunaju.
Odnošaji med ČSR in Vatikanom
Rim, 9. dec. g. Med Vatikanom in češko« slovaško vlado bodo v najkrajšem času ure jeni diplomatski odnošaji. Sporazum bo najbrže razen malenkostnih izprememb sli« čen onemu, ki ga je Poljska sklenila z Va« tikanom.
Papež sam bo posvetil slovaškega renegata
Rim, 9. dec. d. Kakor ss izve iz vatikan« skih krogov, bo papež osebno posvetil no* vega madžarskega primasa Seredyja za škofa. Ceremonija se bo vršila v sikstinski kapeli.
Zastopstvo Društva narodov tudi v Berlinu
Berlin, 9. dec. s. Kakor poroča »B. Z. am Mattag», bo glavno tajništvo Društva na« todov, ki je ao sedaj imelo svoje podruž« niče v Parizu, Londonu ta Rimu, ustanovi« lo svojo podružnico tudi v Berlinu.
Anglija proti poljskim zahtevam v Gdansku
Ženeva, 9. dec. (že.) Včeraj je razprav« Ijal Svet Društva narodov o poročilu anglc* skega jurista Cecila Hursta in italijanske« ga jurista Pilottija glede vprašanja admi« nistracije v Gdansku. Poljski zastopnik je izrazil željo, naj bi o tem sklepalo medna« rodno razsodišče v Haagu. Angleški zuna« nji minister Chamberlain se je želji polj« skega delegata uprl in je zahteval, da se izrek teh dveh juristov spoštuje, kajti dru« gaoe bi vsi znameniti juristi odklonili po« dajanje juridičnih mnenj. Končno je polj« ski delegat pristal na mnenje juristov.
Zopetno zbližanje med Anglijo in Rusijo
London, 9. dec. g. V političnih krogih menijo, da se bodo diplomatski odnošaji med Anglijo ta Rusijo vzpostavitiH približ« no v enem mesecu.
Fašisti znajo
Rim, 9. decembra, g. <Tribuna» objavlja naredbo, po kateri se vzamejo generalu Bencivengi, ki je bil obsojen v internacijo, vsi vojaški Sni. Isti list poroča, da se je na včerajšnji zbornični seji sklenilo, staviti zakladni upravi na razpolago en milijon lir za fašistične mladinske organizacije.
Širjenje sovjetskega vohunstva
Stockholm, 9. dec. s. Kakor poročajo li« sti, so sovjetski agenti poskušali podkupiti strb alt črne uradnike zunanjega mtaistr«*— in organizirati vohunsko službo.
Francija in Italija
Švicarski list ugotavlja inferfjornost italijanske bojne sile napram francoskL
n, Curih, 7. decembra. Ugledna »Neue Zurcher Zeitung« razpravlja v uvodniku o napetosti med Francijo in Italijo. Zanimivo je, kako cenijo severni sosedje fašistične države bojno silo Italije. Švicarski list piše v omenjenem članku:
«0 kaki vojni nevarnosti (med Francijo in Italijo) vsaj za dogleden čas niti govora. Vojaški položaj Francije je za to pač premočan. Italijani niso niti pod novim režimom ukrenili nobenih korakov, da bi se spustili v zanje pač skoro brezupno oboroževalno tekmo. Njihova vojna mornarica je vsaj številčno znatno slabša od francoske, njihova zračna flotilja pa daleč zaostaja za francosko. Primerjava med obema kopnima armadama pa bi šele prav posebno neugodno izpadla za Italijo. To ve v Rimu seveda ne samo generalni štab, temveč prav tako dobro tudi mož. ki dejansko odločuje. Čim dalj vlada, tem opreznejše postajajo njegove besede, ki so v začetku donele včasih kot fanfare. Napravil je sicer marsikaj, kar more tudi direktno zvišati vojaško udarno silo njegove države. Toda edina ustvaritev fašizma, ki se da smatrati kot pojačanje prejšnje oborožitve, je milica. 0 njeni resni vojaški porabnosti pa celo v Italiji močno dvomijo. Na mednarodnem terenu ni doslej vsekakor dosegla nič drugega kot nekaj mučnih incidentov, ki jih je izzvala slepa gorečnost ali patrijo-tična prenapetost čustev, ki pa so prizadjali sitnosti samim povzročiteljem in pripravili hude neprilike italijanski diplomaciji. Ce je smatrati osnovanje milice cot simptom militarlstičnera duha fašizma, velja to le z omejitvijo, da gro zgolj za kreacijo za domačo porabo, ki Pa ni primerna za izvoza
Naši kraji in ljudje
Sestanek jugoslovenskih dermatologov v Beogradu
Dermatološka sekcija srbskega lekarske-ga društva v Beogradu, v kateri so zbrani vsi dermato-venorologi v Beogradu in ki šteje preko 40 članov, se le odločila, da za 17. in 18. december skliče v Beogradu sestanek vseh dermato-venorologov iz vse naše države. Vse priprave so že gotove. Sestanek je sklican v svrho organiziranja skupnega strokovno-dermatološkega društva, kakršna obstojajo pri vseh ostalih narodih. Pri nas ie tako društvo potrebno tem bolj, ker so nas pozvali Cehi ta Poljaki, da z njimi skupino osnujemo veliko skupno vse-slovamsfco dermatološko društvo. Za to svrho je že določen sestanek, ki se bo vršil v aprilu 1. 1928 v Pragi.
Novo jugoslovensko dermatološko društvo bo imelo svrho in dolžnost, da forsira skupino strokovno delo v raznih oblikah, na sestankih, predavanjih, v brošurah itd., imelo pa bo tudi nalogo, da sklicuje večje strokovne sestanke in kongrese za napredek dela na tem specijalnem področju.
Sestanek bo svečano otvorjen 17. decembra ob 9. dopoldne v splošni državni bolnici v novem amfiteatru kirurške klinike prof dr Kostiča. Po otvoritvi in pozdravnih nagovorih se bodo pretresali statuti za novo društvo, nakar bo sledilo konstituiranje. V nedeljo, 18. t. m. ob 9. pa pričnejo predavanja, kj so prijavljena v velikem številu. Zvečer bo beograjska občina priredila udeležencem svečan banket v hotelu Palače. Podroben program bo zdravnikom razposlan v najkrajšem času.
Pozivi za ta sestanek so že razposlani vsem specijalis-tom za kožne in venerične bolezni v vsej državi, ako pa ga kdo ni prejel, naj velja ta objava za poziv ta naj svojo udeležbo čim prej javi: »Odboru za osni vanje Jugoslavenskog dermatološkog društva«, Vidaiska ulica 12, Klinika za kožne i venerične bolesti. To zaradi evidence in potrebnih informacij Vnovič pozivamo in prosimo vse zdravnike špecijaliste k sestanku .vabimo pa tudi vse ostale tovariše, da kot gostje z nami skupno sodelujejo na tem sestanku. Ministrstvo za narodno zdravje in vojno ministrstvo sta podprla akcijo s tem, da sta dovolila vsem špeci-jalistom dopust za 17. in 18. december v svrho udeležbe na sestanku. — Za pripravljalni odbor: predsednik prof. dr. Gjorgje Gjorgjevič.
Podrobnosti o rodbinski drami v Z g. Kaliju
Ljubljana, 9. decembra
Usoda mlade matere iz Zg. Kašlja ter njenega nedolžnega otročička še ni pojasnjena. Asi!no orožništvo Staniče Vevče ter obveščeni orožniki, prideljeni stanicam niz-dol Save ie uvedlo še intenzivnejše izsle-dovanje, ki pa je zaradi narastle vode zaenkrat ostalo brezuspešno. Razburjenje prebivalstva Kašlja ter okčliških vasi narašča čim dalje bolj. Pojavljajo se vse mogoče vesti in dogodek se komentira z vsemogočimi zaključki. V splošnem pa prevladuje povsod gotovost, da počivata mati im sinček v hladnem naročju Ljubljanice ali Save, kamor ju je morda odtirala s seboj deroča podvodna struja.
Kakor je točno ugotovljeno, ni Ane Lu-stikove (tako se pravilno piše) ter sinčka Peterčka od trenotka, ko ju je srečal tik kfšeljskega mostu krojač g. Cerne, nikdo več videl. S svojo nesrečo, ki jo je grizla in morila, ter s svojo srečo malim Peterč-kom, ki mu ni privoščila razočaranj v živ-
ljenju, je raje tako mlada, stara komaj 29 let, odšla na oni svet.
Po pripovedovanju domačinov ie tragična usoda žene ter otroka najbolj potrla, popolnoma uničila moža Petra Lustika, ki je zaradi posledic zastrupljenja z lizolom še vedno skrajno šibak. Orožniško poročilo veli, da je Lustik izredno dobrosrčen človek in da se je sam z ženo prav dobro razumel. Prepiri so bili po pripovedovanju domačinov največkrat zaneti od druge strani. Nekaj časa sta zakonca stanovala celo v Dolskem, kjer nista stala neposredno pod vplivom najbližje okolice. Pozneje sta se zopet preselila v Zg. Kašelj, kjer so se spletke nadaljevale. Lustik ni bil vdan pi-
jači ter je z vsemi možnostmi skrbel za svojo dnižfoico. V splošnem je mehka duša, ki ga je žiVtjenski boj utrujal ter ga večkrat tlačil v obup. Zato si je že prej dvakrat skušal vzeti življenje s prerezanjem žil, a so ga vedno rešili.
Ana Lustikova je bila rojena 1. 1898. v Podgori pri Gorici. V Zg. Kašlju se je rodbina Gradova naselila že pred vojno.
Cb svojem odhodu z doma je bila Ana oblečena v sivo jopico, črno volneno krilo, črne nogavice ter črne čevlje na zadrgo. Peterček je imel na sebi rdečo pleteno jopico in enake hlačke. Lustikova je velike postave, ima črne lase, okrogel, suhljat obraz in lepe bele zobe.
Eskortiranje dveh roparskih morilcem v novomeške zapore
Včeraj sta bila izročena okrožnemu sodišču v Novem mestu tržiški morilec Skomina in zloglasni dolenjski hajduk Možina
simfonija velemesta
Novo mesto, 9 decembra
Danes so privedli v zapore okrožnega sodišča morilca Antona Skomino, ki je skupno s svojim tovarišem Josipom Slap-šakom umoril v Škovcu v neposredni bližini Tržišča zakonca Pucelj, ju oropa! in nato s Slapšakom pobegnil na Hrvatsko. Ko so Skomino v spremstvu močne orož-niške. eskorte vodili vklenjenega skozi mesto, se je zbralo povsod, kjer je šel sprevod, veliko število radovednega občinstva.
O aretaciji morilca Skomine smo zvedeli naslednje podrobnosti: Ko se zaradi nezadostnih sledov ni obnesel policijski pes iz Ljubljane so pričeli marljivi orožniki iz Mokronoga pod vodstvom komandanta ta-mošn i e orožniške postaje g Goloba s podrobnimi poizvedovanji Vsi znaki so kazali, da sta morala izvršiti dvojni roparski umor morilca, ki so jima bile domače razmere dobro znane. Orožniki so nadaljevali preiskavo v tej smeri in kmalu dognali, da morata biti morilca edinole Anton Skomina, nečak pokojne Terezije Pucljeve, rudar v Krmelju in njegovi prijatelj Josip Slap-šak, hlapec v Dolini. Oba sta namreč takoi drugi dan po umoru brez sledu izginila iz Tržišča
Orožniki so dognali, da sta cba morilca naslednjo noč po zločinu prenočila pri posestniku Jermanu v Tržišču, zgodaj zjutraj, okoli 4. ure, pa vstala in izginila.
Ker ima Skomina teto v Petrinji na Hrvatskem so orožniki takoj domnevali, da bo Skomina najprvo obiskal svojo teto ta skušal najti pri njej varno skrivališče O Skominovem begu so bile obveščene vse orožniške postaje, a predvsem seveda orožniška postaja v Petrinji. Skomina se je res pojavil nič hudega sluteč pri svoji teti. Toda komaj je stopil v hišo, je bil že aretiran. Morilec je bil tako presenečen, da je brez nadaljnega priznal, da je umoril zakonca Pucelj Priznal je, da je zločin zasnoval on sam in ga razodel svojemu tovarišu Josipu Slapšaku, ki ga je prosil, naj mu pomaga pri zločinu. Ker je Skomina obljubil deliti plen s Slapšakom, se je ta udal njegovemu prigovarjanju ta je sodeloval pri krvavem dogodku.
Po daljšem zaslišanju v hiši Skominove tete v Petrinji so morilca odvedli v tamoš-nje zapore, odkoder so ga danes prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Jetnik je videti zelo pobit Skoraj gotovo si ni niti najmanj predstavljal, da bo tako kratek čas trajala njegova prostost. Skomina je bil namreč aretiran že tretji dan po izvršenem zločinu.
Skomiuov pajdaš Josip Slapšak se ta čas nahaja še v prostosti. Toda ker ga vneto zasledujejo posebno še Vse obmejne orožniške postaje, je pričakovati, da bo aretiran že v bližnjih dneh. Tudi o njem se domneva, da se potepa po Hrvatskem ta da išče skrivališča pri svojih znancih.
Včeraj so privedli v zapore okrožnega sodišča istotako v spremstvu močne orožniške eskorte zloglasnega dolenjskega zločinca Vinka Možino. Aretiran je bil koncem preteklega meseca v okolici Zagreba in odveden v policijske zapore v Zagrebu. Tu se je izkazalo, da ga iščejo že dalj časa vse orožniške postaje zaradi treh bestijal-nih umorov.
Možina ie dne 21. marca 1. 1923 skupno s svojima tovarišema Antonom Ratajcem, rojenim I. 1900 v Zagrebu, in Karlotn Lich-tenegrom, rojenim 1. 1874. v Gradcu, umoril v Šmarjeti pri Novem mestu ob priliki nekega vloma 131etnega dečka Josipa Pe-ternela.
Po tem umoru je izvršil Možina celo vrsto tatvin in vlomov v novomeškem okraju in je dne 7. aprila 1. 1925 umoril v Gr-čevju, občina Št. Peter, 751etnega posestnika Antona Moharja in njegovo 65letno ženo Ano Moharjevo ter ju nato oropal.
Možtao so do včeraj imeli zaprtega v Zagrebu, kjer so ga ves čas zapora skoraj dnevno zasliševali. Prišel bo najbrže že spomladi pred poroto. Ko se je zvedelo v Novem mestu za njegov prihod, je ves drlo na ulice, da vidi zverinskega morilca, 'ki ga čaka smrt na vešalih.
DANES ob 9Vi zvečer GALA-PREMIJERA
prvega velikega senzacionalnega filma:
„med divjini i zvermi v Aljaski"
Veliki senzacijonatai, kriminalni roman, v glavni vlogi kralj pustolovcev, cowboy TOM MIX, ki k hitrejši od strele, naj-hrabrejši junak, najpopularnejši igralec
sveta! Danes premijera ob 91/* uri. Telefon 2730.	Kino »DVOR«.
Ponedeljek 12. dec. 1927.
THIERRY - MEDVEDOVA - BETETTO - PROF. RAVNIK Pod pokroviteljstvom divizijskega generala g. Kalafatoviea v korist olimpijskega fonda. PREDPRODAJA PPI J. GOREČ, DUNAJSKA CESTA.
Kdo je najbolj £Hani pisatelj na svetu f
? ? ?
Zane Grey
ki je sptsal novi roman .Jutra"
JT ŽELEZNA CESTA
Njegova dela so razširjena v več ko 10,000.000 izvodov. Začetek »Železne ceste" v nedeljo 11. decembra.
V peklu sovraštva ln hudobije
Mariborska porota obravnava včeraj in danes nov bestijalen umor moža-rodbinskega očeta
Priprave za umor s poleni
Skupino sovraštvo, ki je vezalo obe žen« ski, mater in nezakonsko hči, je bilo ved« no bolj očitno pokojnemu Klemenčiču. Po* novno je pravil sosedom svojo slutnjo, da mu pripravljajo doma nasilno smrt. V svo» ji sobi, v kateri je bival sam, ločeno od žene in otrok, se je zabarikadiral krog in krog s poleni. Tudi žena je spala vedno zaklenjena v svoji sobi.
In tako je zorel zločinski načrt, da s« konča skupnost 371etnega sovražnega živ« ljenja v Klemenčičervi rodbini Dne 18. av« gusta 1927. je v bližini Klemenčičevih zju« traj kosil Josip Gornik. Tedaj je naenkrat prišla iz hiše nezakonska hči, obtoženka Ivana Reišpova in klicala na pomoč. Nekaj časa pozneje je prišla iz hiše tudi obtože« na žena in šla tudi ona k sosedom «po po« moč».
Klemenčiča so našli potem v hiši s po« polnoma zdrobljeno glavo. Mrtev pa še ni bil in žena ga je potem odpeljala v bol« nico, kjer je Klemenčič umrl, ne da bi se še zavedel. Obtoženka Reišpova pa je po groznem dogodku, kakor da se doma nd nič posebnega dogodilo, peljala mleko v me« sto, medtem, ko je mati doma zažgala usodni poleni, ki sta razbili Kletnenčičevo glavo. Sele po tem opravljenem p<wlu, ki bi naj zabrisal vsak sum kakršnekoli nju« ne krivde sta obtoženki zadevo po svoje javili sodišču.
Maribot, 9. decembra.
V torek so mariborski porotniki obsodili staro, poročeno ženo, Terezijo Solarjevo, ki je umorila svojega moža. Soobtožena je bi« la tega umora tudi njena hčerka, toda opro« ščena, ker je za krivdorek glasovalo samo pet porotnikov. Prekmurska obsojenka je prav po svinjsko zaklala svojega moža z ve» liko sekiro, s katero mu je zadala 14 smrto« nosnih udarcev.
Danes so obravnavali porotniki popolno« ma slično zverinstvo. Umora svojega mo« ža je obtožena posestnica Ivana Klemenih čeva in njena nezakonska hčerka Ivana Reis špova iz Grušove pri Mariboru.
Pokojni kmet Jurij Klemenčič je živel s svojo ženo Ivano Klemenčičevo 37 let v pravem peklu zakonskega življenja, pol« nem sovraštva, medsebojnega zalezovanja, sumničenja, pretepanja, kmečkega tožbare« nja in neizprosnega medsebojnega bojeva« nja. Komaj prvih 6 tednov sta se baje za« konca medseboj razumela. Potem pa je med njima izbruhnilo sovraštvo, ki ju je končno tudi dovedlo do propasti Vkovana v neločljivost zakonske skupnosti, življenja in posestva, nista mogla drug drugemu uiti in tako se je pač tekom dolgih let sr« ditega boja na življenje in smrt porodila med njima končno črna misel, hudodelstvo umora.
Pokojni Jurij Klemenčič je bil v mladih letih nekoliko robat človek in je bil trikrat kaznovan radi pretepa in končno na 4 le« ta ječe radi uboja, ki ga je zvršil že pred 27 leti, I. 1901 Potem je bil zadnjikrat ka« znovan radi pretepa I. 1910., torej pred 17 leti.
Nezakonski otrok v zakonu
Štiriletni zapor Jurija Klemenčiča radi uboja je ustvaril novo nesrečo. Medtem, ko je mož sedel v kaznilnici za zamreže« nimi okni v Mariboru, mu je žena na skup« ni domačiji porodila nezakonskega otroka, današnjo soobtoženko Ivano Reišpovo. Na« ravno, da je postal ta nezakonski otrok stalen kamen spotike v družini Klemenči* cevih. Nezakonska Ivana Reišpova je pa« vrhu tega, ko je dorasla, nastopala v dru« črnskih prepirih kot zaveznica ob njeni strani.
Kmečka «možača» s puško
Obtoženka Ivana Klemenčičeva je bila vse drugo kakor nežno bitje. Prava amoža« ča». V vsej njeni naravi so prevladovale nasilne, neženske lastnosti Bila je celo ka« znovana radi prestopka nošenja in posesti orožja, ker so jo zasačili pri streljanju s puško. Tudi radi prestopka lahke telesne poškodbe na pokojnem svojem možu je bila Klemenčičeva L 1913. kaznovana.
Stari Jurij Klemenčič pa se je z leti vkljub svoji prejšnji bojevitosti ugnal in si končno želje samo mirnega kotička na stare dni. Vsled tega nastajajo z ženo novi pre« piri v katerih pa mož že podlega, on je sam, obdolženka pa si je znala pridobiti na svojo stran tudi otroke, posebno pa Ivano Reišpovo. Leta so tekla, staremu Kle menčiču pa so postala tla v lastni hiši ved« no bolj pekoča. Niti k delu ga niso pustili, niso mu dajali jesti, ampak ga zmerjali, da zapravlja in nič ne dela. Stari je čutil in zaslutil nevarnost, da mu strežejo po življenju. Obtožena žena se je skušala zne« biti moža tudi potom sodišča s tem, da je predlagala, naj mu postavijo kuratorja. Sodišče pa ji ni ugodilo. Nad nesrečno fa« milijo je ležala kakor črna megla misel na umor. Nezakonska Ivana Reišpova je to Mariji Slaničevi pripovedovala kakor po sebi umljivo dejstvo. Stari Klemenčič je postal še bolj pozoren; kakor vojak na stra ži se je čuval pred ženo in otroki Končno je vložil tožbo na ločitev zakona.
Ločitve pa se je žena najbolj ustrašila. Če bi se zakon ločil zaradi njene krivde, bi izgubila vse pravice iz ženitne pogodbe. Ta nevarnost pa je bila prav blizu, saj je obdolženka imela nezakonskega otroka v zakonu in še kazen radi telesne poškodbe. Misel na umor moža je torej začela še bolj rasti in glodati v glavah obeh žensk. 2ena je to celo izblebetala napram svoji drugi hčerki.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Sobota, 10.: «Boljši gospod«. Premijera.
Premijerski abonma. Nedelja, 11.: ob 15.: «Snegulčica». Mladin« ska predstava. Izv Ob 20.: «Hamlet». Ljudska predstava pri nižanih cenah. Izv. Pondeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: »Medeja«. A. Sreda, 14.: «BoIjši gospod®. D.
Ljubljanska opera
Sobota, 10.: «Tosca». D. Nedelja, 11.: ob 15.: «Faust». Gostovanje komornega pevca Nikole Zeca. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 12.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 10.: ob 20.: «Madame Butterfly». C Nedelja. 11.: ob 20.: «Logarjeva Krista». Prvič. Navadne operne cene.
Celjsko gledališče
Nedelja, 11.: ob 16.: «Magda». Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 11.: «Igra v gradu®. (Gostovanje na Viču.)
Dramska premijera. Danes, v soboto 10. t. m. se vrši v ljubljanski drami premijera Hasencleverjeve komedije v 8 slikah <Boli-ši gospod». Ta komedija se odlikuje prav posebno po svoji apartnosti sloga in celotnega zamisleka. Glavno ulogo igra gosp. Rogoz. Poleg njega nastopijo gg. Mira Danilova, Vida, Medvedova in Juvanova, poleg njih pa gg.: Lipah, Sancin, Gregorin in Jerman. Predstava se poslužuje tudi radiona-prave. Načrte za popolnoma novo inscena-cijo je izvršil profesor gosp. Vavpotič, delo samo pa mojster gosp. Skrušny. Režija te nove komedije, ki si je osvojila vse odre, je v rokah prof. gosp. šesta.
Gostovanje dveh odličnih pevcev pri nedeljski popoldanski predstavi cFausta*. Ga. Kata Staller-Stotterjeva, ki si je pri poslednjem gostovanju v ulogi Margarete (Faust) pridobila vse simpatije naše gledališke publike, je sprejela ponudbo gledališke uprave, da svoje gostovanje ponovi. Nastopila bo v drugič v nedeljo 11. t. m. Ž njo vred nastopi basist, član dunajske državne opere g. Nikola Zec, ki je gostoval v ulogi Fausta pri četrtkovi večerni predstavi. Gledališka uprava hoče združiti obe gostovanji, ' da nudi priliko svojim rednim nedeljskim obiskovalcem, slišati to znamenifo delo v taki zasedbi. Predstava je ljudska po nekoliko
znižanih cenah brez oblastnega davka.
Mladinska predstava v ljubljanski operi. V nedeljo popoldne ob 3. se uprizori po daljšem presledku zopet znana in priljubljena mladinska igra <Snegul5ica in škratje* v režiji prof. gosp. Šesta. To bo zopet dan za naše malčke. Starši, ne zamudite prilike in nudite jim par trenutkov pravega veselja.
Druga repriza izborne komedije tigra v gradu». ki je dosegla pri obeh dosedanjih predstavah izreden uspeh, se vrši danes na šentjakobskem gledališkem odru. — Občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi prilike ogledati si duhovito komedijo. S to komedijo gostujejo v nedeljo 11. t. m. šentjakob-čani v Sokolskem domu na Viču.
Gospa Fanetta Hermsdorf - Bilinora je
pela ulogo Santuze v cCavalleriji rustica-ni» že v gledališču Baden - Baden. Tamo-šnji kritiki pišejo o njenem nastopu sledeče: Gospa je prav dobra zastopnica lirsko-dramatske stroke, ki si prav lahko in uspešno dovoljuje tudi posamezna visokodra-matska mesta Njen glas je močan in polno zveneč, posebno v srednji legi, visoke tone jemlje brez vsakih težkoč in sigurno. Poleg tega jo odlikuje ludi dobra tehnika in čista vokalizacija. V igri je izredno temperamentna. Gospa gostuje na našem odru v torek v cCavalleriji rusticani>, v četrtek pa poje naslovno ulogo v <Carmen«.
»Logarjeva Krista» r nariborskem gledališču. Ta lepa in priljubljena opereta se uprizori letos prvič v nedeljo, 11. decem-
bra zvečer. Veljajo navadne operne cene. Že prihodnji teden pa bo premijera operete <Takrat v starih časih», ki obeta biti letošnji šlager.
Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske izvaja na svojem simfoničnem koncertu v petek, dne 16. decembra kot drugo točko sporeda Beethovnovo simfonijo v C-duru. Simfonija je polna moči in radosti, lahkotne šale, živega humorja, da celo nekoliko sentimentalnosti in sladkih sanj je v njej. Tu pa tam se pokaže kakor blisk velikanski genij Beethovna, genij bodočnosti To delo, čeprav ga je nazval Beethoven saifi simfonijo v C-duru, začenja s septakor-dom v F-duru, nato preide v A-mol, iz tega v G-dur harmonijo in nato šele v C-dui1. To bilo za tedanje čase. ko je Beethoven kot SOletnik to delo napisal, taka drznost, da so s« teoretski pikolovci silno razburjali in ljuto napadali Beethovna. — Predigro Eg-mont in simfonijo v C-duru dirigira skladatelj Emil Adamič. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni.
10% popusta
do 31. decembra
pri moški in damski konfekciji
Gričar & Mejač
SELENBURGOVA ULICA STEV. 3.
Ženski zagovor
Pred sodiščem sta pripovedovali ženski o umoru naslednjo povest: Pokojni Kle« menčič je usodno jutro ob 5. naenkrat sto« pil v spalnico obdolženk in zahteval glav« nik. Reišpova je tedaj že molila krave. Žena je hotela iti v sami srajci v spalnico moža po glavnik, mož pa jo je pri tem ustavil s srpom in ji zagrozil:
a Seda j se bova rrAdva šajdala!»
Žena je poklicala na pomoč, nakar je res pritekla obtoženka Reišpova s polenom v roki in z njim izbila očeta srp. 2ena je pri tem ušla iz sobe in zunaj poklicala na pomoč. Klemenčič pa je srp pobral in šel z njim nad Reišpovo, ki ni zbežala, ker se je baje bala, da bi jo 611etni očim dohiteli Zato mu je zopet izbila s polenom sip iz roke, nakaT se je očim zakadil v njo z golimi rokami Zato ga je Reišpova udarila večkrat po glavi, kajpak v — silobranu...
Javni obtožitelj pravi, da je ta izgovor izmišljen in neverjeten, že radi tega, ker je videl priča Gornik, da je prišla tedaj zjutraj prva iz hiše Reišpova in ne žena in da je spričo besnega sovraštva med za« konci še manj vorjetno, da bi se bila rav« no usodnega dne toliko sprijaznila, da bi šla drug k drugemu iskat glavnik. Tudi je rekla žena, da je takoj ušla, ko je prišla v sami srajci v moževo sobo, a k sosedu je prišla oblečena. Ravno tako ni verjetno, da bi pokojni Klemenčič napadel ženo s srpom, najmanj pripravnim orodjem, če bi bil že res imel namen napada. Tudi bi bila lahko mlada Reišpova brez vsega ušla, če bi le hotela. Z rokama pa je Klemenčič ni mogel napasti, ker je imel eno roko zlom« ljeno od njenega udarca. Zvedenci so konč no ugotovili, da poškodbe na lobanji niso bile prizadejane v silobranu.
Prvi dan razprave
Za današnjo porotno razpravo je vladalo zlasti med domačini veliko zanimanje. Že zgodaj je bil hodnik pred porotno dvorano čisto poln občinstva, ki niti do polovice ni imelo prostora v porotni dvorani. Obe obtoženki sta odgovarjali odločno in neprestano vpadali z opazkami med zasliševanjem Prič. Razpravo vodi predsednik senata sodn; svetnik dr. Vidovič, votanta sta dr. Senjor in dr. Travner, javni obtožitelj jc prvi državni pravdnik dr. Jančič, zagovornik pa je dr. Novak
Klemenčičeva vztraja pri zagovoru, da je nedolžna, Raišpova pa pravi, da je ubila očeta samo v silobranu. Razprava je vnovič razkrila vso grozo družinskih prepirov, v katerih sta živela zakonca dolgih 37 let. Otroci, ki sta jih imela, so razdeljeni v dva tabora. Eni so proti materi, drugi pa izpovedujejo ptoU umorjenemu očetu. Oba sta imela v zakonu še tudi druga ljubavna razmerja. Klemenčičeva je moža ponovno pretepala in mu nekoč grozila med pretepom, da bo Prišel nekdo, ki io bo tako ločil i:i njega tako razsekal, da sa bo z motiko po-basal.
Zaslišani zdravnik dr. Zorjan je ugotovil na lobanji umorjenega, ki je ležala na mizi poleg križa, da je dobil pokojni Klemenčič poleg smrtonosnih udarcev s topim predmetom nedvomno še en smrtni udarec s sekiro po glav'. Odvetnik dr. Slokar je izpovedal, da je bil rajnki Klemenčič ravno dan pred umorom pri njemu in mu s strahom pravil, da ga doma gotovo čaka nasilna smrt.
Zasliševanje prič je trajalo do 18. zvečer, ko je predsednik razpravo prekinil ta io preložil na jutri dopoldne. Veliko prič sploh ni bilo zaslišanih. Današnje priče pa so poklicane še za jutri v svrho konfrontacije. Razpirava je bila ves čas zelo živahna, ker so tudi že zaslišane priče bile ponovno zaslišane ta se začele prepirati z novimi pričami. Večinoma so bili to otroci obtoženke in pokojnega Klemenčiča, ki so si očitali med seboj razne grdobije. Tudi zagovornik je prišel ponovno v konflikt s predsednikom senata.
Domače vesti
*	Pakt s Francijo. »Službene Novinec z dne 8. t. m. Objavljajo v posebni prilogi ugovor o prijateljskem sporazumu med kraljevino SHS in Francosko, ki je bil podpisan v Parizu dne 11. novembra t. L ter konvencijo o arbitraži med obema državama, ki je b' podpisana istega dne v Parizu.
*	Sprememba državljanstva. Na predlog
notranjega ministrstva je bil sprejet v naše državljanstvo Vasilije V. Nikltln, s svojo ženo Vero, profesor na univerzi v Ljubljani, rodom iz Petrograda.
*	Postavljeni so za kontrakt učitelje (-ice): Ana Frankovlč v Sv. Florijanu pri Rogatcu; Miroslav Podgornik v Jairenino, srez Maribor levi breg; Fran Venturlni, dodeljen v pisamo pri prosv. odd. v Ljubljani; Elizabeta Šuman v Gor. Sušice, srez Novo mesto; Anton Skubin v Lepo Njivo srez Gornjlgrad; Ciril Kafoi v Vučjo vas, srez Ljutomer; Ljudmila Kaioi - Mlekož v iVučjo vas, srez Ljutomer; Franc Kramar v Skalske Cirkovce, srez Slovenlgradec; Katarina Sušelj v Centibo, srez Dol. Lendava; Ljudimila Tovstovršnik v Sv. Andraž nad Polzelo; Marija Vidmar v Bakovce, srez Murska Sobota; Ivan Matelič pri Sv. Barbari, srez Maribor levi brag; Marija Mabnič pri Sv. Jurju, srez Murska Sobota; Ludovlk Jazbec v Strojni, srez Dravograd; Sabina Trobec v Muto, srez Dravograd; Anica Blaželj-Kordež v Prevali e; Anton Golja v Ostrijco, srez Dravograd; Karo-liina Pahor pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Marija Ažman v Sfcrukovce, srez Murska Sobota; Silvester Cerut v Zalog pri Ljubljani, Alojzij Žorž v Golem, srez Ljubljanska okol. — Premeščena sta z ukazom po čl. 71.: Zdravko Kovač na moško okoliško osovno šolo v Celje; Ida Rajšp na osnovno šolo v Lajtersberg - Krčevino. — Na osnovni šoli v Mokronogu se otvori vzporednica. — Vaclav Vinkier, učit. abit. je postavljen za učitelja pri Sv. Marjeti, srez Ptuj; Hinterlehner Vida je premeščena na meščansko šolo v Ptuj (po čl. 71.); Grosman Marija je premeščena v Kastav (po čl. 71.).
*	Kongres Jugoslovenske pevske zveze v Zagrebu je bil včeraj ob 10. dopoldne slavnostno otvorjen v telovadnici Sokola I, v Bogovičevi ulici. Prispelo je 33 delegatov, ki zastopajo 20 v Zvezi včlanjenih pev skih društev. Otvoritvi kongresa so prisostvovale nekatere odlične osebnosti, med njimi divizijski general Uzun-Mirkovlč in
bivši predsednik hrvatskega Sabora dr. Bogdan Medakovič, ki Je pozdravil kongres z navdušujočim govorom. Za predsednika kongresa je bil izvoljen dr. Stevan Milčič, odvetnik iz Tuzle, za podpredsednika pa delegat ljubljanske župe g. Grčar. Kralju je bil poslan brzojavni pozdrav. Po poročilih glavnega tajnika in blagajnika sta bila izvoljena za revizorja gg. Stevan Minčič in Zvonimir Šipuš. Opoldne so se delegati podali na Mirogoj k grobu dr. Levina Pol-ca, ki je predsedoval I. kongresu Zveze Popoldne je kongres nadaljeval delo, zvečer pa se je v dvorani Glasbenega zavoda vršil svečani koncert Srbskega pevskega društva, ki slavi svojo 50 letnico.
*	70 letnica Uroša Prediča. V najožjem krogu svojih intimnih prijateljev je velik umetnik, akad slikar Uroš Predič predvčerajšnjim proslavil 70 letnico rojstva in 50 letnico umetniškega delovanja.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrla v visoki starosti 72 let ga. Marija Pišlarjeva, rojena Škrabec. Pokojnica je bila vzgledna slovenska mati in žena. Pogreb se bo vršil jutri v nedeljo ob 15. popoldne iz hiše žalosti na Celovški cesti 42 Bodi ohranjen pokojnici blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje!
*	Ocfščipa vanje. Upokojenci nam pišejo: S 1. oziroma 2. decembrom smo zopet bili priščipnjeni na svojih ne' preobilnih dohodkih ali penzijah. To pot je baje zadelo le penzijoniste. Sicer ni veliko, a kar ie, je preveč pri sedanjih draginjskih razmerah. Tudi ni vsem enako odtegnjeno, enemu več drugemu manj. Cuie se, da je ta odtegljaj kot nekak davek na stanarino. Sicer pa ni na kuponih zadaj nič omenjeno, četudi ima kupon zadaj posebne razpredelke v take namene. No, ako je res odtegljaj na stanarini, tedaj je to velika krivica, kajti nihče ne dobi za ta denar stanovanja, niti na deželi, ka! še Ie v mestu. Počasi se odščipa-
Mladini neprimerno!
Danes ob: 4„ pol 6„ pol 8.. 9. uri
Najnovejši Ufa-velefilm, ki je bil posnet v Afriki.
Tajnosti grešne hiše v Alžiru
Elitni Kino Matica. Tel. 2124.
va, pa dosledno. Prej za poplavljence, a teb odtegljajev niso bili ti nabrže prav nič deležni, ker če bi se bili vsi enoletni odtegljaji res uporabili v poplavljene namene, bi ae bili imeil poplavljene! povrnjene le vse škode, ampak bi bili kar utonili v denarju. Tako s« odžčlpava zdaj tu, zdaj tam in to tako dolgo, dokler bo še mogoče kaj odščipniti.
* Pištola. Profesor romanskega jezikoslovja na jVlasarykovem vseučilišču dr. K. Titz, dokazuje v knjigi »Odmevi husitskega vojevanja v Evropi« na temelju kronik arhivskega gradiva in čeških, nemških, francoskih, italijanskih, rumunskih, poljskih in drugih zgodovinskih virov, da je izraz pištola češkega izvora. Husitska piščal (pištala, cev) je prodrla v dobi slavnih borb husitov kot novo izpopolnjeno strelno orožje vse tedanje evropske države, na češkem so pa v naslednih stoletjih izraz pozabili in ga uvedli nanovo v francoski obliki. Poleg husitske »hakovnice« (nem. Haekebusse, fr. arquebuse, Ita!. ar-chibugio) ln »houfnice«, iz katere je nastala nem »Haubitze« je tudi pištola dokaz o temeljiti preobrazbi orožja, ki so ga dali svetu češki husiti — P
ZOBOZDRAVNIK Med, univ. dr. Ciril Cirman
se je preselil na
Miklošičevo cesto št, 18,1., des.
in ordinira od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne.
*	Občni državljanski zakonik v slovenski izdaji. Za božič Izda knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani slovenski prevod Občnega državljanskega zakonika, ki že od 1. 1811 urejuje skoro vsa civilnopravna razmerja na našem ozemlju. Pred 75 leti ie bil prvikrat preveden v slovenščino, toda ta prevod Je že davno zastarel in tudi razprodan. Nov prevod sta oskrbela dvorna svetnika F. Regally ln B. Bežek. Preveden je v lahko umljivi slovenščini z že (ldomačeinmi pravniškimi izrazi. V zakonik $0 vnešene seveda tudi tridelne novele k O■ D. Z., ki SO izšle pred voino. vendar tako, da je raziika med novelarnim in prejšnjim besedilom takoj vidna. Po posameznih paragrafih so navedene tudi nekatere starei še. še veljavne In novejše določbe že naše zakonodaje, ki so dejanski izpremenile občni državljanski zakonik. Zakoniku bo pridelano obširno stvarno kazalo, Ker za najmanj deset let ni še pričakovati izenačenja našega civilnega prava, bo ta izdaja gotovo za dolgo vrsto let prepotrebna za naše pravnike in upravnike, pa tudi za mladi pravniški naraščal naše univerze. Ne ie slovenski pravniki, marveč tudi vsi naši župni, občinski ln drugi uradi, denarni 2avodl, večja trgovska In industrijska podjetja te izdaje ne bodo mogli pogrešati. Občni državljanski zakonik bo izšel v lepi priročni izdaji (ala Manz), vezan v platno. Veljal bo Din 150. Kdor ga naroči do 15. decembra ga dobi za Din 130, s poštnino vred za Din 135. Naročila sprejema Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani in njena podružniea v Mariboru.
Oblačila tvrdke J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
♦	Za Božič 1927. Jugoslovenska Matica je izdala za letošnji Božič l) Oospodinjski koledar, ki je vdomačen že v vseh slovenskih hišah in ki ie za redno in dobro gospodinjstvo zelo koristen; cena Din 20. 2.) Ipavčevo božično pesem za mladino »Sveta noče, ki io ie za klavir in petie priredil v najlažjem slogu Jos. Pavčlč. Po napevu in besedilu je pesemca zelo prisrčna in namenjena intimnim domačim krogom za praznovanje svete božične noči. Cena 7 Din. 3.) Dve originalni slovenski božični razglednici v štiribarvnem tisku in sicer Gasparijeve Slovenske Jaslice in Kopačev Poprtnik, ki predstavlja slovenski božični narodni običaj iz Poljanske doline. Cena 1.50 Din. Vse to Je naprodaj pri podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Šeletrburgo-va ulica št. 7-II.
od Din 8, pletenine, rokavice, kravate, bluze itd nudi P. in M. ROZMAN, Židovska uL 7, « po reklam« nih eenah.
NOGAVICE
*	V počaščenje spomina blagopokojne ge. Milene Žerjavove so zbrali njeni ožji rojaki znesek 610 Din, ter ga poslali Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Iskrena hvala!
*	Namesto cveta na grob Franceta Rav-hekarja v Boh. Bistrici je daroval g. Jože Zelene, Vrhnika, 100 Din Društvu slepih \ Ljubljani.
ČE NAMERAVATE
za praznike kupiti si dobro, ele* gantno suknjo, jo morate izbrati v največji in najcenejši zalogi FRAN kUKIČ, Stritarjeva ulica.
* Pri razdraženih živcih, glavobolu, pomanjkanja spanja, slabem želodcu, utrujenosti, potrtosti, tesnobi imamo s prirodno grenčico »Franz-Josef« v rokah domače zdravilo, ki skoraj nikoli ne odpove, da takoi za tremo vsako vznemirjenje, naj že Izhaja iz kateregakoli dela prebavilnib poti Sloviti zdravniki pripoznavajo, da voda »FTanz-Josef« zanesljivo učinkuje tudi pri ljudeh višje starosti. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in speeerijskih trgovinah.
SAMO ŠE DANES ob HS„ Vi7. in ob '/«8. Oskar Strauss
»Zadnji valček«
(De* letzte Walzer) Liane Haid, Suzy Vernon, Willy Fritsch. Ob 9*/« zvečer gala-premljera
»TOM MIX MED DIVJIMI ZVERMI V ALJASKI«.
Telefon 273«.	Kino »DVOR«.
*	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke A, Lampret.	227
*	Gojencem Christofovega zavoda Ljubljana je dovoljena znižana vožnja z dijaškimi mesečnimi kartami.
*	Glede na nekatere neresnične vesti, da namerava družba General Motors opustiti nadaljno izdelovanje avtov in traktorjev znamke »Chevrolet« objavljamo, da so te vesti popolnoma neosnovane ln vzbuJžV začudenje spričo vedno večjega svetovnega povpraševanja po Chevrolet avtomobilih. — S spoštovanjem: Louis de Ia Garde, glavni direktor General Motors Near East S. A. Aleksandrlja,	1933
*	Obleke kemično čisti, barva in plisira, Tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Obrtniški prijateljski večer. Obrtniško društvo v Ljubljani si je nadelo hvalevredno nalogo, da bo od časa do časa priredilo prijateljski večer, kjer se stanovski tovariši v prijetni družbi pogovorijo o svojih stanovskih zadevah in izluščijo tudi kako veselo. Tak prijateljski večer bo priredilo društvo danes, v soboto, dne 10. t. m. ob 8, uri zvečer v salonu gostilne »Pri Mraku« na Rimski cesti, Sodeloval bo tudi društveni pevski zbor. Tovariše obrtnike društvo najvljudneje vabi, da se tega prijateljskega večera v čim večjem številu udeleže.
tt— Tenorist Mirko Jelačin je po uspešnem gostovanju kot Alfred v operi »Tra-viata« angažiran kot prvi lirični tenor na združenem gledališču Blel-Solothurn-Lau-saime v Švici,
GOJZARJI
iz specijalne delavnice športnih in turističnih čevljev J, BRA» JER, Breg št. 1 so na vrhuncu finega izdelka. Noben turist ne bodi brez njih.
u— Dr. Josip Ciril Oblak — petdesetletnic. Danes obhaja dr. Josip Ciril Oblak 50 letnico svojega rojstva. Dr. Ciril Oblak je eden naših najbolj vnetih turistov. Udej-stvuje se že dolgo vrsto let tudi literarno. Znani so njegovi članki v »Planinskem Vestniku«, pri katerem marljivo sodeluje že 27 let. Dr. Oblakova polemika, ki jo ie vodil pred leti zaradi pokojnega Ivana Cankarja je menda še vjem izobražencem v spominu. G. dr. Oblaku želimo, da bi učakal še mnogo let v drugem polstoletju Svojega življenja ln delovanja prav tako zdrav in čil kakor v prvem!
u— Viljem Teli. Danes ob 14.30 predvaja ZKD v kinu Matica zgodovinski film, ki nam v pretresljivih prizorih slika življenje in trpljenje zatiranega švicarskega naroda in propovednika svobode Viljema Telia. O življenju tega moža bo predaval g. prof. R Pavlič, ki bo prisotnim poslušalcem orisal vse muke, ki jih je moral prestati preganjani narod, preden je dosegel svobodo in prostost. Film sam ie monumentalno delo, v čigar glavnih vlogah nastopajo najznamenitejši igralci. Spored se ponavlja še Jutri ob 11. in v pondeljek 12. t. m. ob 14.30 uri. Zaradi poučnosti Jn zanimivega zgodovinskega ozadja vabimo občinstvo, diiaštvo in šolsko mladino k najobilnejšemu posetu.
Portugalko,
prvovrsten turškovrhčan, jeruzalemec kakor tudi druga izbrana vina pripo* roča gostilna in kavarna CENTRAL, poleg Zmajevega mostu-
u— Seja upravnega odbora Zveze demokratske mladine se vrši danes ob 16. v društveni sobi ljubljanske »Edinosti«. Pozivam brate odbornike, da se seje polnoštevilno in zanesljivo udeleže. — Predsednik.
u— KolizejskI oder vabi vse članice in člane na sestanek, ki se bo vršil danes 10. t m. ob 30. uri v Gajevi ulici št, 2. (»Domovina*).
u— Čajanka slušateljev ljubljanske univerze danes 10. t. m. ob 30. uri v Kazini — Ples z balončki, kepanje, baletne skupine; klavirske in violinske točke priznanih mojstrov! Ker ne bomo razpošiljali posebnih vabil, vabimo vse one, ki so dobili sve-ječasna vabila za plesne vaje.	1913
u^- Preporodaši! Danes se bo vršilo ob 17.30 uri v areni Narodnega dema predavanje prof. Pavliča »O strahovih«. Udeležite se ga v čim večjem številu! — Načelnik.
u— Čajanka «Preporoda.» Danes ob 20. se vrši v Naprednem dijaškem domu (arena Nar. doma) čajarika. ki io priredi Sta-rejšinska organizacija »Preporoda«. Na sporedu so zanimive zabavne točke.
u— V mestni zastavljalnici se bo vršila dražba v aprilu 1927. zastavljenih predmetov v četrtek 15. t. m. ob 15. uri
u_ V akademskem kolegin se bo vršilo danes 10. t. m. predavanje Mestnega središča Saveza treene mladine, in sicer za nlžješolce ob 16.30, za višješolce pa ob 17.15 url. Po tem predavanju se bo vršila seja širšega odbora. Mestno središče opozarja vsa ljubljanska kola T. M., da zanesljivo pošljejo svoje delegate.
Snežne čevlje, galoše temeljito popravlja čevljarna MAHER In drog., na Mirjn 2, po konkurenčnih cenah.
u— Popadljiv pes. Ključavničarski vajenec Anton Stare, stanujoč pa Celovški cesti 94 je v sredo zutrej popravila! pri trafiki na Jurčičevem trgu neko ključavnico. Nenadoma pa se je od nekod zagnal v njega velik pes ovčjak ter ga močno obgrizel Stare je mora! iskati zdravniško pomoč, proti lastniku psa pa je uvedena preiskava.
u— Drobna policiiska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 pasji ugriz ter 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena samo 1 fn sicer zaradi vlačugarstva.
u_ Najdeni predmeti. Policiji so bili od
16. do 30. novembra izročeni naslednji najdeni predmeti: 1 denarnica s 35 Din gotovine, 1 usnjena pompadura z žepnim robcem, 1 usnjena rjava listnica z malo vsoto denarja ter še usnjata denarnica z malim ogle dalcem ter malo svoto denarja, 5 dežnikov več bankovcev od 100 do 1000 Din, več kosov obleke, 6 knjig družbe sv. Mohorja, 1 pura, 1 ženska srebrna zapestna ura, več toaletnih predmetov ter nekai aktovk.
Berlin
simfonija velemesta
u— Vlom v barako. Zidarski delavec Lojze Belcijan je prijavil, da je v njegovi odsotnosti nekdo udri v zaklenjeno zidarsko barako za artiljerijsko vojašnico ter mu ukradel par 150 Din vrednih čevljev. Vlomi v barake in tatvine obleke ter obutve postajajo nekaj dni sem zopet pogostejši Storilci postajajo že naravnost drzoviti in skrajni čas ie, da policija posveča raznim postopačem še več svoje pažnje kakor, je to delala že doslej.
Iz Maribora
a— V kroniko občinskih volitev. SLS je v
sredo razposlala zastonj vsem volilcem prvo številko svojega novega lista »Mariborčan«, ki ga pišejo urednik duhovnik Januš Goleč, kanonik in bivši profesor veronauka g. Jerovšek ter zlati Zebot. List tudi temu primerno izgleda, je pa skoro za spoznanje dostojnejši kakor je bila rajnka »Straža«, ki je umrla ob porodu novega tiskovnega zakona. Istočasno so razposlali iz Cirilove tiskarne na tisoče volilnih lepakov po hišah. Denarja morajo imeti na kupe v Ciri-Iovi tiskarni, ki jo še vedno obiskujejo nekateri naprednjaki. »Mariborčana« bodo do volitev zastonj razpošiljali. Odkod denar?
a— Ljudska univerza. Spored koncerta, ki ga priredi 12. t. m. operni bariton Fran Neralič v veliki kazinski dvorani: 1. a) Parma: »Urh, grof celjski«. Podoknica. b) Zaje: »Zrinjski«. Romanca. 2. Verdi »Rigo-letto«. Velika arija iz 3. dejanja. 3. a) Oou-nod: »Faust«. Molitev Valentina, b) Pucci-ni: »Tosca«, arija Scarpija. 4. a) Wagner: »Tannhauser«, nastop WoIframa, b) Zvezda večernica. 5 a) Čajkovski: »Evgen Onje-gin«, arija Onjegina. b) Verdi: »Ples mask« aria Renata. 6. Rossini: »Seviljski brivec« nastopna arija Figara. Vstopnina običajna.
a— Kolo jahačev v Mariboru naznanja da se je po naklonjenosti gg. oficirjev omogočilo otvoriti jahalno šolo in bo prva vaja v nedeljo ob 9. v jahalnici 32. art. polka Vabljeni so vsi člani, ki se nameravajo udeleževati pouka v jahanju, da se v nedeljo tam zglasijo. Kolo jahačev namerava tudi članicam nuditi priliko za izvežbanje v jahanju in otvoriti za nje posebno šolo, če se jih prijavi dovoljno število. Tozadevna pismena prijava naj se naslovi na Kolo jahačev v Mariboru, art. kasarna.
a— Iz avtobusnega prometa. V zadnji tajni seji občinskega sveta je bila priznana vodji avtobusnega prometa, ravnatelju pline me, g. inž. Tomšiču za posle pri mestnem avtoprometu posebna mesečna nagrada po 1500 Din. Ker avtobusi v okolico ne vozijo točno po voznem redu, ie občinstvo umevno silno nevoljno nad mučnim čakanjem pri državnem mostu, ker v sedanjem mokrem in mrzlem vremenu huje piha mrzel veter iz Drave, občina pa ne postavi že obljubljene čakalnice za avtobuse na trgu. Te bi bile mnogo bolj potrebne, kakor pa novi kandelabri za električne obločnice.
a— Propaganda za tuje iezike. Nedavno je imel angleški krožek prav lep večer s predavanjem prof. dr. Kotnika o Londonu v »Vesni«. To soboto predava v Francoskem krožku (kazinska dvorana ob 20. uri) prof. Martel o franc. revoluciji. Istočasno ima esperantski krožek svoj večer pri Gam brinusu. Češki tečaj JČ lige ima še vedno dober obisk, ravno tako francoski ln drugi.
Iz Celja
e— Plenarna seja celjskega občinskega sveta, ki bi se morala vršiti včeraj 9. t. m. je bila v zadnjem hipu preložena na pondeljek 12. t. m.
e— Predavanje zobozdravnika dr. Bren-člča, ki ga je priredilo Sokolsko društvo v Celju v mestnem kinu je privabilo v dvorano toliko občinstva in posebno mladine, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Predavatelj je vso obširno snov o negi zob predelal poljudno in vendar temeljito in so bila njegova izvajanja vsakomur razumljiva. Predavanje ie spremljalo mnogo izbor-no uspelih slik. Želimo, da nam Sokolsko društvo prav kmalu priredi zopet tako zanimivo in podučno predavanje.
e— Splošni obrtniški sestanek. V četrtek 8 t, m. se je vršil v restavraciji Narodnega doma splošni obrtniški sestanek, Ki ie ti! razmeroma dobro oSs/can. Prič:ik">vati \£ bilo sicer večje udeležbe že g'^ds na važnost programnih točk. Po daljši m živahni debati je bilo sklenjeno, da priredi »Slovensko obrtno društvo v Celju« o priliki svoje 35 letnice za binkoštne praznike '928 večjo vajeniško razstavo. Za proslavitev 35 letnice in vajeniško razstavo se je Imenoval širši odbor, ki bo vodil vse priprtve. Ta odbor tvorijo odbornfld »Slovenskega
Vsako množino kož divjačine
kupi po
najviSji
cepi.
•lieum-
Ti*Wor«st
obrtnega društva v Celiu«, vsi naceiniki obrtnih zadrug v Celju in zastopniki oblastev. Razpravljalo se ie tudi o ustanovitvi lastnega »Obrtnega doma«, ki naj bi služil kot zavetišče vseh obrtniških organizacij. Vsi navzoči gg. obrtniki in zastopniki obrt-no-nadalievalne šole v Celju so z odobravanjem pozdravili inicijativo odbora Slovenskega obrtnega društva, ki je res le stanovska obrtniška organizacija.
e— Smrtna kosa. V Celju je umrla v četrtek dopoldne ga. Marija Lapornikova, rojena Vodišek, mati ge. Kristine Kussove, gostilničarke na Glavnem trgu. Stara ja bila 80 let. N. v m. p.!
e— Celjski šahovski klub priredi v sredo 14. t. m. zvečer v klubovi sobi hotela »Evropa« problemski reševalni turnir »Al-fila«. Za zmagovalce so pripravljene lepe nagrade.
e_ Božičnico priredi deška okoliška šo|a( 18. t. m. ob 15. uri v šolski telovadnici. Na sporedu so deklamacije, petje in gledališka predstava. Nato obdarovanje revnih šolskih otrok pod božičnim drevesom. Reveži romajo potrebne obleke in morajo trpeti irraz ko drugi praznujejo najlepši praznik, d?n včlovečenja in rojstvo Njega, ki je bi! to-lažnik vseh bednih. Zato prosimo že danes občinstvo, naj podpre našo ČJoveko^ubno prireditev in se v obilnem št?\i'u udeleži naše božičnice. Vsa druga društva pa pro-simb, naj 18. t. m. ne prirejajo konkurenčnih prireditev. Nedelja 18. t. m. naj bo posvečena izključno naši ubogi šolski ded!
Potepuška Micka in presenečen vlomilec
Dve kratki zgodbi lz policijske kronike.
Ljubljana, 9. decembra
Pred dnevi se je zglasila pri Ivani Jere-tmarjevi v Hrenovi ulici št. 8. mlada, okrog 19 let stara ženska po imenu Mici, ki jo je Jeretmova poznala že od poletja, ko Je bila zaposlena še kot služkinja v Trnovem. Mici Jo je prosila, da se sme za par dni naseliti pri njed, češ, da Je prišla s Hrvatskega. Pripovedovala ie očividno zlagano zgodbo, da služi segaj v Zagrebu, kjer se Ji izborno godi. Njena gospoda se Je odpeljala za več dni na Dunaj na oddih. Pripovedovala Je tudi, da pričakuje večje dedščine, da pa se bo kljub temu pozneje vrnila na Hrvatsko, kjer da ji življenje neizmerno bolj ugaja kakor v tej pusti Sloveniji.
Jeretinova jI je dovolila, da se naseli pri njej, a se je že v sredo bridko pokesala, kajti navihana »Mioi« je nenadoma izginila, z njo vred več obleke ter par nizkih ženskih čevljev v vrednosti 450 Din.
Kakor je bilo pozneje ugotovljeno, je Mici nevarna pustolovka, ki ima že več slič-nih grehov na vesti. Policija jo za enkrat brezuspešno zasleduje. Ptička ima lepa bela lička, črne lase, pristrižene na »bubi«, imena si sproti izmišlja, govori pa štajersko narečje. Postave je srednje ter hodi navadno oblečena v suknjen, rjav plašč ter nosi siv klobuček.
*
Ko sita prišla hlapca Ivan Cankar ter Ivan Bučar, uslužbeoa v graščini na Ko-deljevem, v sredo popoldne domov, sta uvidela, da je bil v njuno sobo izvršen vlom. Neznani tat Jima Je pokradel več različne obleke v vrednosti okrog 500 Din. Vprašala sta otroke, dali so videli koga hoditi okrog posestva in ti so jima povedali, da so opazili malo prej odhajati lz njune sobe mladega človeka, nosečega pod pazduho večji zavoj. Ker so povedali, da je neznanec odšel proti mestu, jo je Bučar takoj udri za nJim. Mimogrede je v Streli-ški ulici skočil v Ljudsko kuhinjo ter povprašal, ako je tamkaj kdo prodajal obleko. Ved njegovim povpraševanjem se je neki imdividij splazil do vrat in odhitel- na cesto Bučar ie to zapazil ter se pognal za niiim. Dohitel ga je na Krekovem trgu, ga ustavil ter mu, vsemu preesenečenemu, potegnil zavoj izpod pazduhe.
Neznanec, ki ie bil star okrog 22 let hi oblečen v razcapano obleko, je nato jadrno zbežal. Odnesel ie samo Cankarjeve čevlje, ki jih je imel obute, dočim je vso diru-go ukradeno obleko Bučar našel v zavoju. Drznemu tatu je sedaj na sledu tudi policija.
Iz Kranja
r— Redni občni zbor Društva hišnih po> sestnlkov v Kranju se vrši danes, dno 10. t. m. ob 8. uri zvečer v spodnjih pro. štorih Narodnega doma v Kranju. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvez. ni predsednik g. fv. Frelih iz Ljubljane o novem stanovanjskem zakonu in davčni reformi, ki se sedaj razpravlja v Narodni skupščini in ki hoče zlasti posestnike v manjših mestih za lastna stanovanja ne« primerno visoko obremeniti. Treba, da se proti tej nameri odločno nastopi, zato naj se tega shoda udeležijo vsi posestniki vz Kranja in okolice.
r— Meškova *Mati» na kranjskem odru. Domači gledališki oder je vpriaoril pretek« lo sredo v Narodnem domu znano Meško« vo dramatsko sliko — trodejanko «Mati». v Reševi režiji. Nastopajočemu ansamblu je bila stavljena izredno težka naloga, ker je značaj igre simboličen, alegoričen in ker manjka globlje orisanih, realnejših znača« jev. Vendar jiin je priznati, da so dosegli kot diletanti lep uspeh. Dramatski zaključ« ni prizori vseh treh dejanj so bili nadvse efektni, v ostalem poteku drame pa je bila igra radi prevladujočih, premalo odrsko učinkovitih dialogov neživahna Simboli« čen znača i so podčrtali gdč. Engelmanova (vdova), Strgarjeva (najdenka Silva), Kla« vora (sin Ivan), Lulcovšek (cigan) in Rdi (slikar MJUa). Slednji	" -
glasu. Ostali so postavili realnejše osebe, kakor Metod Mayr (Križnik), Pešl, čigar župnik bi moral biti fizično modem pred« stavitelj navdušenega narodnega idealizma. Kabinetno figuro trščanke je ustvarila Blaz nikova. Prvi nastop Brložnikove v momen* tih še ugoden. Pohvaliti je scenerijo, ki ooituje okus. Po obisku je sklepati, da ta» ke drame ne vlečejo tukajšnje publike. KL r— Nov zdravnik v Kranju. Z 12. decem« brom bo pričel ordinirati v Kranju zdrav« nik g. dr. Josip Bežek, ki bo nadomestovil dir. De Glerio, loi se nahaja že dalj časa v študijskih svrhah v Pragi. Dasi ima mesto z obsežno okoiioo tri zdravnike, je bil če« trti potreben.
r— O Mlklavževanjth. Letos je proslavil Miklavž svoj prihod in obdaritev v našem mestu zelo živahno in na raznih krajih. Najprisrčnejši je bil Miklavžev obisk pri sokolski mladini v nabiti dvorani Narod« nega doma pretečem pondeljek Pri obda« rovjunju je bil slehernemu povsem enako naklonjen. Odlično je bil obiskan Miklav« žev večer na praznik v Narodnem domu pod okriljem gledališkega odra, enako tudi pri stražiškem Sokolu ob istem času. Snoči pa si je nadal Miklavž po znanem mari« borskem vzorcu strankarsko politični plašč in obdaril tukajšnje kleroradikale v hotelu •rNova pošta®. Sicer pa ni beležila kronika to pot nič hujšega.
Berlin
simfonija velemesta
Iz Tržiča
č— Lep napredek smemo imenovati dej« stvo, da si je podmladek tukajšnje deške in dekliške meščanske šole nabavil svoj lastni kino«aparat in začne to soboto z red« nrmi kino«predstavami za mladino. Pred« stave bodo vsakih 14 dni v šolski telovad« rrici in sicer ob sobotah ob 5. do 7. zvečer ter ob nedeljah ob 4. popoldne. Danes vrti veliki film »Ekspedicija na Mont Everst leta 1924.» Predstava bo združena s po« ljudnim predavanjem, ki ga oskrbi g. Peč« jok, strokovni učitelj na šoli. Pred božičem pride na vrsto še »Francoska rivijeraa. Predstave so namenjene zgolj izobrazbi in zato je tudi vstopnina taka, da jo zmore vsakdo. Sedeži bodo po 5, 3 in 2 Din, sto« Jišča pa celo po 1 Din. Kolikor vemo, je to prva šola v Sloveniji, ki bo imela svoje lastne kino»predstave z namenom, da od* vrne mladino od škodljivega vpliva splos« nih filmov ter da naTavna njihov pogled na znanstvene pridobitve, katere nudi lah« ko dober film. Da podjetje uspe, je iskre« na želja vseh prijateljev šole.
č— Smrtna kosa. Na praznik zjutraj je umrl po težki bolezni upokojeni finančni svetnik g. J. Pire. Pokojnik je užival svoj pokoj v lastni hiši v Tržiču, kjer mu je go« spodinjila sestra. Bil je cerkveni ključar jn splošno spoštovana osebnost, ki ni štel so« vražnifca temveč same prijatelje. Dosegel Je lepo starost 69 let. Služboval je sirom cele Slovenije, kjer je užival radi svojega umerjenega obnašanja in priljudnosti splo« šno spoštovanje. V pokoju je deloval na zadružnem polju. Vodil je Hranilnico in posojilnico v Tržiču. Poizkušal se je celo na leposlovnem in dramatičnem oplju. Nje govi spisi so vzbujali radi lokalne barvito« sti precejšno pozornost medtem ko nje« govo dramsko delo »Francozi v Tržiču® gledalcev in poslušalcev dosti ne prime. Pokojni finančni svetnik Pire je bil zank miva prikazen in mu Tržič in njegovo pre« bivalstvo gotovo ohrani trajen spomin Po« Etično je bil sicer v drugem taboru, toda kavalir skozi in skozi. Lahka mu žemljica!
„Stenograf" redivivus -slovenskim stenografom
Hrvatsko stenografsko društvo v Zagre« bu je po 13Ietnem prestanku zopet pričelo izdajati svoje glasilo, ki je namenjeno tu« di Slovencem in Srbom. Z oživljenjem toli« kanj pogrešanega strokovnega lista je dru« štvo omogočilo, da se tekom zadnjih let dokaj zrahljane a nekdaj jako trdne vezi med jugoslovenskimi stenografi obnove in utrde. Slovenski stenografi iskreno po« zdravi jamo novi pokret, ki bo nedvomno v doglednem času dovedel do bratskega ustvarjanja skupnega delovanja vse steno« grafske kroge v naši državi. Prva številka edinega stenografskeg-a lista v Jugoslaviji, ki je izšla pred par dnevi, bo gotovo vzra« dostila zlasti slovenske stenografe, saj so bili baš slednji prvi buditelji, stvaritelji in širitelji stenografske ideje med hrvat« skim narodom.
Uredništvo sicer skromnega glasila (25. letnik je obdržal prvotno obliko in obseg) je v veščih rokah stenografskega zgodovi« narja in kritika prof. Mijo Vambergerja — rojenega Slovenca. Iz srca hvaležni smo zaslužnemu možu, ki je v visoki starosti kot nestor jugoslovenskih stenografov z mladeniško navdušenostjo razvil stenograf« ski prapor, pod katerim naj se v medse« bojnem tekmovanju zbirajo vsi naši ste« nografi od Triglava do Vardarja. »Steno« graf® bo izhajal desetkrat na leto ter pri« našal hrvatske, srbske in slovenske članke, objavljal temeljite strokovne razprave in ocenjeval izišle stenografske publikacije, priobčeval zanimivosti iz stenografskega sveta, negoval slovansko vzajemnost med stenografi v tu in inozemstvu ter propagi« ral stenografsko vedo med našo mladino. V prilogi bodo nanizani slovenski, hrvatski in srbski stenogrami v korespondenčnem in debatnem pismu.
Stenografskemu glasilu je poverjena tudi vz£ojev'alna naloga mladih stenografov. Prepričan sem, da listu ne bo primanjko« valo slovenskih sotrudmikov, ki bodo list redno podpirali s svojimi duševnimi pro« dukti. Obstoj in razvoj lista je odvisen od našega razumništva in dijaštva. Zato je neobhodno potrebno, da z mnogobrojnim naročanjem listu tudi gmotno zasšguramo obstanek. Trdno sem uverjen, da se bodo slovenski stenografi s požrtvovalnostjo pri družili idealno zasnovani akciji za širjenje naše stenografije ter ji pomagali do razni«* ha in procvita. Zgledujmo se nad Čeha,, ki posvečajo koristni stenografski vedi naj« večjo pažnjo in vztrajno negovanje! Ma« lenkostno naročnino letnih 30 Din slehem zaveden slovenski stenograf lahko zmore. Zavedajmo se svojih dolžnosti napram edinemu stenografskemu glasilu Jugoslavi« je! Naročnino sprejem? društveni blagaj« nik prof. Ivo Dutkovič v Zagrebu, Primer« ■ka uKca 11. — Rud, Binter.
Šport
ASK Primorje : Vojaški team
Jutri se odigra na igrišču Primorja pri« jateljska tekma med moštvom Primorja in vojaškim teamom. Ta prireditev bo tem zanimivejša, ker je vojaški team pokazal v tekmi proti Iliriji, da je kos našim prvo« razrednim klubom. Moremo pričakovati napeto in zanimivo igro, ker nastopi Pri« morje v trenotno najmočnejši postavi, od igralcev vojaškega moštva, ki je sestavlje« no po večini iz igralcev naših prvorazred« nih klubov, pa je pričakovati, da bodo za« igrali z vso ambicijoznostjo.
Službeno iz LLAP. Redna glavna skup« ščina JLAS se vrši dne 10. t. m. v Zagrebu. Vabimo vse člane«kluba, da se iste udele« že po svojem zastopniku, ker bodo klubi volili novo upravo saveza, v slučaju, da sprejme skupščina spremembo pravil, gla« scnm katere se ukinejo podsavezi, a klubi postanejo direktni Sani saveza. — Prihod« nja seja uipravneg-a odbora LLAP. se vrši prihodnji petek, dne 16. t. m. ob 20. v po« seibni sobi kavarne Evropa, pa prosimo yse novo izvoljene gg. odbornike, da se iste za« nesljrvo udeleže. Gg. odbornike, ki pover« jene jim funkcije poj nobenim pogojem ne ba mogli sprejeti, vljudno naprošamo, da nam to pismeno sporooe najkasneje do če« trtka 15. t m. na naslov podsaveza, kavar« na Evropa. — Tajnik.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 15. uri reden trening vseh nogometašev. Zbirališče pri Kačiču. — Trener.
SK Ilirija Seja predsedstva se vrši v pondeljek, 12 decembra t. 1. ob 20. v klub« ski sobi kavarne Evropa. Vsi in točno. —
SK Ilirija. Sledeči gg. se naprošajo, da se danes, dne lO. t. m. zglase ob pol 19. uri v posebni sobi kavarne Evropa: Haf« ner, PoschI, Bloudek, Betetto, Jerala, Kra* maršič I. in II., Skodlar, Jerman, Seunig, Baltesar in Dekleva. Važno, zato prosim sigurno in točno. — Predsednik.
M\ onstran sranic
Balilla
Leta 1746. je bila genovska republika zaveznica Franciie Španije, napoljskega in sicilijainskega kraljestva proti Avstriji. Prejšnje leto je bila vojna sreča Genovi še nekoliko naklonjena, leta 1746. pa ie maršal Motta Adorno zasedel Genovo in H naložil velika plačila. Avstrijci so hoteli odpeljati topove, ki so bili postavljeni po raznih mestnih delih. Ko so vlekli neki top po ljudskem predmestju Portoria. le avstrijski konporal zahteval od domačinov, da morajo pomagati pri prevozu. Ker se niso hoteli zganiti, Jih ie pričel pretepati s palico. Med množico je bilo polno otrok 14-letni Gian-battisita P Balilla Je stopil v ospredje, zakričal, pograbil kamen im ga vrgel proti korporahi. Takoj so mu sledili drugi Ln gosto kamenje ie prisililo vojake, da so zbežali. Potem so se vrnili in pričel se ie krvav boj. ki se ie še stopnjeval prihodnje dni. Razvila se je bitka in Genovi so prisijali zopet lepši dnevi Proslavljen le bil 14-letini Balilla, ki je dal pogum za odločen nastop proti Avstrijcem.
Goffredo Mamelli je pel ob stoletnici omenjenih genovskih bojev: »Otroci Italije naj se imenujejo Balilla.« Fašizem hoče uresničiti njegovo željo,
5. decembra ie bila obletnica. Fašistični listi se ie spominjajo s proslavo Balille. V bodoče bodo na dan 5. decembra najbrže velike slovesnosti
p— Smrtna kosa. V Kanalu je umrl g. Karel Angeli, bivši tamošnji župan in trgovec, znača-ien moi in poštenjak, katerega so Italijani kruto preganjali. Star le bil 54 let. V Oorici so pokopali 75-letnega gosp. Josipa Sardoča, v Stan-drežu pri Oorici posestnika g. Karla Lutmana, ki ie dosegel starost 56 let, v Kobjeglavi na Krasu so položili v grobnico zemske ostanke 74-letne dobre žene Jožefe Abramove.
p— 2aljenje kralja ia ministrskega predsednika sta podtaknila Italijana Butolo in Crapis iz videmske province Slovencu Josipu Žagarju na Žagi in ga spremila pred goriško sodišče. Italijana sta pridrla ponoči pijana v bratovo hišo in se tam obnašala skrajno surovo in nadlegovala sta tudi njegovo ženo. 2agar Je prihitel na pomoč bratu. Orožnikov ni bilo nikjer. Prišlo le tudi do spopada. Žagar ie govoril pred sodniki odločno, tako da so morali dobiti prepričanje, da videmska Italijana grdo lažeta in sta si izmislila žaljenie s hudobnim namenom, da spravita Slovenca v oster dolgotrajen zapor. Žagar ie služil zvesto v italijanski vojski. Šel je bratu na pomoč proti nasilnežema. Predsednik sodišča je rekel Italijanoma: »Kakor divja živali Seveda sta vaju lahko nabila, če le eden izmed vaju silil k Žagarje vi ženi!« Žagar j« bil oproščen. Dobri njegov brat je odpustil Italijanoma vlom v njegovo hišo in divjanje v njej ter je tako odpadla obtožba proti njima.
p— Roparskega napada sta bila obdoUena 17-letni Ferdinand Marinčič in 19-ietni Josip Ca-dež iz Kojskega v Brdih. Pri razpravi sta oba odločno tajila napad. 81-letni Mohor Vuga ie pripovedoval, kako sta vdrla ponoči v njegovo stanovanie dva mlada človeka, eden ga ie prijel za vrat in ga opraskal po obrazu. Odnesla sta mu samo poročni prstan. Vuga je bil nekaj dni poprej dvignil na goriškem Montu posojilo in tako so v vasi vedeli, da ima denar. Oba sta tajila tudi tatvino pri Rudolfu Starcu, radi katere sta bila tndi obtožena. Sodišče je verjelo največ priči Karlu Jakončiču, katerega Je Cadež baje silil, da naj gre ž nJim in Marinčičem k staremu Vugi. Obtoženca sta se upirala in zatrjevala, da Jakončič ne govori resnice. Marinčič le iz znane stare ugledne in premožne rodbine v Kojskem. Obsojena sta Čadež na dve leti, sedem mesecev in tri dni zapora, Marinčič pa na eno leto, šest mesecev in 20 dni zapora.
so najboljše, najtrajnejše in uto najcenejše.
Gospodarstvo
= Rekordne stanje hranilnih vlog pri Poštni hranilnici. Koncem novembra je glede stanja hranilnih vlog pri Poštni hranilnici zabeležiti nov rekord, kajti hranilne vloge so dosegle 462.7 milijona Din (novembra 1928 345.7), napram 410.9 v oktobru (oktobra 1&26 835.8) in 333.1 v septembru (septembra 1926 845.7). Hranilne vloge so se dvignile pri vseh podružnicah Poštne hra nilnice, najbolj pa pri centrali v Beogradu, kjer so narasle na 158.9 milijona Din napram 129.5 v oktobru in 90.6 v septembru. Promet je bil nekoliko manjši kakor v oktobru in je znašal 4441 milijonov Din napram 4506 v oktobru in 4155 v septembru. Skupno število čekovnih računov je bilo 15.021 (4702 v Ljubljani, 4663 v Zagrebu, 2705 v Beogradu, 2665 v Sarajevu in 286 v Skoplju). Lani v novembru je število čekovnih računov znašalo le 13.562.
= Izjava avstrijskega trgovinskega ministra glede trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo. Avstrijski trgovinski minister dr. Schiirf je v četrtek podal glede trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo zanimivo izjavo, iz katere posnemamo, da je med obema delegacijama prišlo do sporazuma v vprašanju avstrijske carine na moko, cement, žvepleno kislino, aluminijev sulfat in na nekatere druge proizvode kemične industrije. Na kakšni bazi je bil dosežen sporazum v vprašanju avstrijske carine na moko, ki je življenjskega pomena za vso našo mlinsko industrijo, ni znano, čudimo se, da naš zunanji minister v svojem komunikeju o tem vprašanju ni omenil niti besedice. Dalje je minister Schiirf izjavil, da bi bil v primeru, če ne pride do sporazuma glede ostalih avstrijskih agrarnih carin in glede vprašanja povišanja nekaterih jugoslovenskih industrijskih carin, prizadet jugoslovenski izvoz v višini 395 milijonov Din, avstrijski izvoz v višini 311 milijonov Din. Minister Schiirf upa, da bo v nadaljnih pogajanjih, ki se bodo vršila na Dunaju, prišlo do sporazuma.
= Veliko inozemsko posojilo in gradba zveze Slovenije z morjem. Iz Bemrrada poročajo v zvezi z nameravanim zui.ljučenjem velikega inozemskega posojila, da je vlada prejela že več resnih ponudb. Kakor se zatrjuje, naj bi se po načrtu posamezne tran-še novega posojila emitirale, odnosno izplačevale, čim se pričnejo posamezna dela. Iz posojila naj bi se gradile železnice, popravila in zgradila pristanišča in postavile nekatere državne zgradbe. Največji del posojila bi se porabil za gradbo jadranske železnice preko Banjaluke (najbrž skupno z vsoto, ki nam je v ta namen na razpolago iz druge polovice letošnje tranše Blairovega posojila), za gradbo železniške zveze Slovenije z morjem ter za investicije v naših lu-kah, ki v proračunu niso predvidene.
= Vprašanje predvojnih srbskih posojil bo v kratkem predloženo mednarodnemu razsodišču v Haagu. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet v svoji zadnji seji sklenil, predložiti vprašanje valorizacije srbskih predvojnih posojil mednarodnemu razsodišču v Haagu. Kakor znano, so francoski in švicarski lastniki teh obligacij letos razvili živahno propagando ter zahtevajo valorizacijo teh posojil v zlatu. Ker se naša vlada temu odločno brani, so se poslužili represalij, ter so potom svojih organizacij preprečili kotacijo obligacij nove tranše Blairovega posojila na newyorški borzi. Vlada je, kakor znano, pred meseri predložila to vprašanje posebni komisiji, v kateri so bili zastopani naši najboljši strokovnjaki. Komisija je vladi stavila predlog, da se zadeva predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. Ta predlog je vlada upoštevala ter bo v kratkem poslala v Haag vse tozadevne akte. Ker bi valorizacija teh posojil povzročila veliko obremenitev za naš proračun, je za vso državo velike važnosti, kako se bo to vprašanje končno rešilo.
= Državni dohodki od neposrednih davkov. V septembru so dohodki neposrednih davkov nekoliko nazadovali. Znašali so 119.4 milijona Din, napram 164.5 v avgustu, 122.8 juliju, 84.3 v juniju, 123.8 in 81.9 v aprilu. V prvi polovici tekočega finančnega leta so dohodki od neposrednih davkov znašali 696.7 milijona Din napram 724.1 milijona Din v istem razdobju finančnega leta 1926./27., tako da znaša primanjkljaj 27.4 milijona Din ali 3.8 %, Napram proračunu (853.1 milijona Din) znaša primanjkljaj 156.4 milijona Din ali 18,3 %, kar pa je pripisati dejstvu, da se v naši državi plačuje davek največ v mesecih oktober, november in december. Tudi v prvem polletju finančnega leta 1926./27. je znašal primanjkljaj napram proračunu eelo 21 vendar pa so končno skupni dohodki za celo finančno leto za malenkost prekoračili proračun.
= Pričetck gradbe bakarske proge. Kakor poročajo iz Bakra, bodo te dni pričela dela na gradbi proge od železniške postaje Bakar do bakarske luke. Inženjerji so že prispeli; tudi orodje in materijal se že nekaj dni dovažajo. Bakarska luka bo z iz-gradbo te proge mnogo pridobila. Posebno važnost pa bo pridobila ta proga, ko ge bo podaljšala do Kraljeviče (do tamošnje ladjedelnice) in Senja, odnosno ko bo zvezana z Dalmacijo.
= Glavna skupščina Hmeljarskega društva ia Slovenijo. 2e napovedma izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo se bo vršila v nedeljo, 18. t. m. ob pol 9. dopoldne v Roblekovj dvorani v Žalcu. Društvenikom se bodo tozadevna vabila še posebej razpošiljala.
= Odpiranje in zapiranje trgovin v Beogradu. Glede odpiranja in zapiranja trgovin vlada, kakor znano, v Beogradu velik kaos. Mnoge trgovine so odprte do 8., odnosno do 9. zvečer. Da se ta nered odpravi, je minister za socijalno politiko sklenil, da prenese pravico za reguliranje odpiranja in zapiranja, katero mu daje zakon o zaščiti delavcev, na beograjsko občino, ki ima to vprašanje začasno urediti, dokler ne bo potom uredbe urejeno za vso državo.
— Vprašanje delovnega časa. Po doseženem sporazumu med ministrstvom socijalne politike in ministrstvom za 'rgovino in industrijo se bo v kratkem sklicala intermi-nisterijalna konferenea, ki bo definitivno redigirala uredbo o ureditvi delovnega časa in ostalih vprašanj, katerih ureditev je pred videna v zakonu o zaščiti delavcev. Uredr ba bo regulirala ta vprašanja za vgo državo. V kratkem bo tudi sklicana širša konferenca predstavnikov vseh interesiranih delavskih in delodajalskih organizacij, ki bodo predložile svoja mišljenja.
= Projekt zakona o ribolovu ter zakona o izkoriščanju vodnih sil. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je definitivno redigiralo projekt zakona o ribolovu, ki bo v kratkem
predložen Narodni gkupifini, Generalna di-
rekcija vod pa je predložila ministrstvu svoj načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki bo prav tako, po definitivni redakciji predložen Narodni skupščini.
= Vprašanje produkcije sladkorna pese. V ministrstvu za kmetijstvo in voda se je te dni vršila konferenca strokovnjakov pod predsedstvom načelnika dr, Stojkovipa, ki je razpravljala o vprašanju produkcije slad-korne pese. Ugotovljeno je bilo, de je odkupna cena za peso, ki jo plačujejo tvornice producentom, izredno nizka, tako da grozi nevarnost nazadovanja te važne panoge kmetijske produkcije. Na konferenci se je razpravljalo o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se ta nevarnost prepreči.
= «Problem veštačke nafto. Pod gornjim naslovom je v Prjvrndno - tehniški biblioteki v Beogradu izšla zanimiva knjiga, ki jo je napisal naš rojak inž. Fran Pod-brežnik s sodelovanjem inž. Slavka Schmi" deka. Delo obravnava problem umetnega sintetičnega petroleja in drugih sintetičnih pogonskih sredstev, ki naj nadomestijo bencin, ter je posebno zanimivo, ker pri razmo-trivanju veleaktualnega vprašanja pridobivanja sintetičnih pogonskih sredstev (umetni bencin iz premoga, špirit iz lesa, bencol itd.) upošteva tudi možnost eventualnih instalacij v naši državi. To velja predvsem za pridobivanje sintetičnega bencina iz, premoga, kar je važno za Slovenijo, kjer bi se iz premoga z malo kalorično vrednostjo lahko pridobival bencin in kot postranski proizvod umetni antracit. Aktualen je tudi problem pridobivanja špirita za pogon iz lesnih odpadkov pri naših žagah in pridobivanje bencola pri suhi destilaciji premoga. Knjiga je pisana v latinici.
= Nemške reparacije v novembru. V novembru so preko reparacijskega agenta pro-jele na račun reparacij: Francija 58 milijonov mark, Anglija 26.1 milijona mark, Italija 8.8 milijona mark, Belgija 9.8 milijona mark, Zedinjene države 5.8 milijona mark in Jugoslavija 3.83 milijona mark (52.p milijona Din), od tega v obliki reparacijsltih dobav 3.81 milijona mark. Skupaj je bilo preko reparacijskega agenta transferiranih 123.1 milijona mark.
— Razvoj ruske avtomobilske industrijo. Sovjetska vlada je nedavno sklenila, da bo k obstoječim trem avtomobilskim tvornicam ustanovila četrto tvornico, ki bo po obsegu in kapaciteti mnogo večja, kakor obstoječe. Tudi v sedanjih tvornicah se bo povečala ka-paciteta, in sicer v tvornici <Anios od 590 na 1500 tovornih avtomobilov letno, v tvornici <Spartakus» na 380 avtomobilov in v tvorniei pri Jaroslavu od 120 na 250 avtomobilov letno. Največ se bo v bodoče produ-dralo tritonskih tovornih vozil.
9, decembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes promet prilično živahen. Zaradi nezadostne privatne ponudbe je morala Narodna banka intervenirati v devizah na Curih, London, Dunaj in Berlin. V vseh devizah, izvzemši devize na Curih, so tečaji popustili. London je nazadoval na 277 (v sredo 277.2), Newyork na 56.68 (56.73), Dunaj na 8.01 (8.0125) in Trst na 307.75 — 307 (308.5). Nazadovanje tečajev je v zvezi z okrepitvijo dinarja, ki se je v Curihu dvignil od 9.13 na 9.14.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi čvrsta. Povpraševanje je bilo predvsem sa promptno, ki se je trgovala po 405.5 — 406.5 (v sredo je notirala 404 — 405), dočim je bila za december zaključena po 406. Zabeleženi so bili tudi zaključi« v investicijskem posojilu po 85.75 in v agrarnih obveznicah po 53. Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo znatnejših sprememb. Narodna banka je trgovala po 5600, Jugobanka 94.75 in Praštediona po 880. V industrijskih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize in valnte.
Ljubljana. Berlin 13.545 - 13.575 (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5). Dunaj 7.995 do 8.025 (8.01), London 276.6 - 277.4 (277), Newyork 56.58 — 56.78 (56.68), Praga 168.30 do 168.40 (—), Trst 306.375—308.375 (307.75, 307).
Zagreb. Amsterdam 22.47 - 23.03, Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 13.543 — 13.573, London 276.6 — 277.4, Newyork 56.59 — 56.79, Praga 168 — 168.8, Trst 303.5 — 308.5, Curih 1094 - 1097.
Dunaj. Beograd 12.47375 — 12.51375, Berlin 169.04 — 169.54, London 34.58 — 34.68, Milan 38.40 - 38.50, Newyork 708 — 710.50, Praga 20.9775 — 21.0575, Curih 136.75 do 137.25: dinarji 12-37 — 12.43.
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.575, Ne\v-york 517.625. London 25.2775, Pariz 20.385, Milan 28.075, Praga 15.35. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.21, Dunai 73.05.
Trst. Beograd 82.35 — 32.65, Dunaj 257 de 263. Praga 54.55 — 54.85, Pariz 72.40 do 72.70. London 89.95 — 90.15, Newyork 18.41 do 18.47, Curih 355.25 — 357.25; dinarji 32,25 - 32.75.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.195, v Berlinu 7.378.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 _ 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133, Ruše 275 — 290. Stavbna 56—0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 406.5 — 407, kasa 406.5 — 407, za december 407.75 — 408, investicijsko 85.5 do 85175, agrarne 52.75 — 53; bančne: Eskomptna 91 — 93, Poljo 17.5 — 18.5, Kreditna 90 — 93, Hipo 57 — 58, Jugo 94.75 do
95, Ljubljanska kreditna 132 — 135, Narod-l»a 5600 — 5700, Praštediona 880 — 885, Ze-jnaljska Sarajevo 128 — 140; industrijske: Gutmftpn 305 — 212, Slaveks 105 - 110, Slavonija 13 — 14, Daniea 165 — 175, Drava 560 — 570, Šečerana Osijek 577.5—582.5, Narodna mlinska 17 — 0, Tvornica vagonov 0 — 25, Unioa Osijek 240 — 250, Vevče 130.5 — 136, Isis 47 — 47.5, Dubrovačka 410 — 415. Trbovlje 475.5 — 478.
Blagovna tržišča
Položaj na oiirnberSkem hmeljskem tržišču V prvih treh dneh tekočega tedna je bilo na nurnberškem hmeljskem tržišču prodanih 90 bal, dovoz pa je znašal 50 bal. Pri zelo mirni tendenci so cene ostale nespremenjene. Med drugim je bila prodana neka partija zaearinjenega savinjskega hmelja po 190 mark za 50 kg (52.10 Dip za kg).
Z lesnega trga. Na jugoslovenskem lesnem trgu je tendenca nespremenjena, deloma je opažati malenkostno oslabljenje zaradi nastopajoče mrtve sezije. Podjetja so trenotno interesirana predvsem na tem, da si zasigurajo okrogli les za novo kampanjo. V Zagrebu je bila nedavno ustanovljena Ju-goslovenska delniška družba za trgovino z lesom (začasna delniška glavnica 750.000 Din), na kateri je z večino delniške glavnice udeležen dunajski lesni koncem «Kor-ner». tudi na inozemskih lesnih tržiščih je tendenca mirna, posebno glede na zaključeno gradbeno sezijo V Nemčiji, ki je danes najvažnejša uvozna država lesa na kontinentu, je položaj zelo nejasen. Poleg težkoč, ki so se pojavile na denarnem trgu, so na vidiku veliki mezdni konflikti (predvsem v železarski industriji); v lesni stroki so se od 1. oktobra dvignile tarifne mezde za 3 do 9 %, kar povzroča občutno povečanje produkcijskih stroškov.
Zagrebško tržišče usnja. Na zagrebškem tržišču usnja so v tekočem tednu veljale naslednje cene v trgovini na debelo (vse
težki 34—36, okrajine lahke 31—36, težke 30—32, sutane (Brandsohlen) lahke 63 do 85, težke 46—64, kravine črne 88—94, pit. lingi (2—3 kg) črni 102—114 Din; krom-usnje po kvadratu: kravji boks 15.50 do 20.95, telečji boks 17.60-25 Din.
Ljubljanska blagovna borza (9. t. m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon tramov, merkantilnih. 4/4, 4/5, 5/6, od 4—8 m, fco vagon meja po 290 in 1 vagon tramov, merkantilnih, 6/7, 6/8, 7/9, od 5—9 m, fco vagon meja po 280. Deželni pridel-k i: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 4 vagoni pšenice in 1 vagon moke. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 % slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 347.5 — 352, sremska po ■345 _ 347.5. slavonska po 342.5 — 345; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 din): baška stara po 272.5, baška nova, umetno sušena po 267.5, baška nova, času' primerno suha po 252.5 (po mlevski tarifi so cene pa 4.5—5 Din nižje); moka: baška <0gj>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500.
Svinjski sejem v Mariboru (9. t. m.) Dogon je znašal 107 komadov, prodanih pa je bilo 65 komadov. Kupčija je bila slaba. Cene 7—9 tednov stari prasci 180—200 Dip, 3—4 mesece 350—400 Din, 5—7 mesecev 450 _ 480 Din, 8—10 mesecev 550 650 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din komad; za kg žive teže 10—11.50 Din, mrtve teže pa 15—17 Din.
Poslano
g. Angelu Cerkvenlku, pisatelju v Ljubljani.
Na pamflet, ki ste ga priobčili v «Na» rodnem Dnevniku« 7. t. m. Vam sporočam, da sem jaz avtor kritike v «Jutru» o krst« ni predstavi Vaše «Roke pravice® v Celju. Moja stalna šifra je v »Jutru® izostala, ker je pomotoma odpadel zadnji odstavek.
Pozivam Vas, da v «Jutru» v roku treh dni objavite, ali vzdržujete svoje trditve, ki se tičejo mene.
RADO PEČNIK, novinar, CELJE.
»BLAUPUNKT« RADIO
Dobiva se povsod ter pri: IDEAL - VVERKE, SUBOTICA, Vukovičeva ulica 32/c-
Vremensko poročilo
Meteorološki i»vod * Ljubljani, 9. decembra 1927.	Višina barometra 308.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
8.
Barom.	Temper.	CS OI ■5* M > U,	Smer vetra in brzina v metrih	01—0 0U2«|qo	Patjavine	
					Vrsta	v mm do 7. nre
7b'2 5	06	82	S 2	10	sneg	0.4
7r3 4	o-i	95	mirno		megla, dež	2.0
763.4	01	79	SSE 12	8		
7nl fi	o-o	8i	mirno	10		
7SI-7	2-0	99	mirno	10	dež	2.0
756 8	13-0	73	mirno	10	dež	2.0
756 5	90	b8	NE 6	10		
7612	Q(;	-	SE 4	10		
Ljubljana . Maribor . . Zagreb . . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . . ' Dubrovnik .
i Split ----
Praha----
Solnce vzhaja ob 7.26, zanaja ob 16.19, hin» vzhaja ob 16,45, zahaja ob 8.24. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 1.6 C, najnižja 0.1 C.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Nejasno, od časa do časa bo malo snežilo:
temperatura nekaj pod ničlo. Tržaška vremenska napoved za soboto: Mirni io lahni vetrovi z vzhoda, severovzhoda, nebo spremenljivo; temperatura od 5 do 8 stopinji morje nekoliko razburkano.
Iz življenja in sveta
Čengloh,
kitajski poslanik v Parizu in predsednik decentberekega zasedanja Društva narodov
Organiziranje matchev za šahovsko prvenstvo
Dosedanje boje za šahovsko prvenstvo je omogočila izključno privatna inicijativa: vse matche je namr fi-nansiral kak bogati šahovski k ub ali pa kak imovit mecen. Ce torej rhr.er-jamo šahovske matche z drugimi športnimi panogami kakor n. pr. z boksar-stvom. opažamo pri slednjih velik Dlus v organizaciji. Sedaj pa se bo stvar, kakor čitamo. temeljito izpremtniia. Inicijativo je namreč vzela v roko najvišja šahovska instanca F. I. D. (Fč-deration Internationale Des Echecs).
Predsednik F. I. D. E. A. Rueh Haag' je po končanem matehu Ahehin-Ca pablanca poslal vsem 23 državnin. ša hovskim zvezam, ki so včlanjcnt v F
čih matehib za svetovne prvenstvo, predvsem v tem smislu, da se naj število igranih partij poslej omeji Dalje predlaga, naj se bodoči matehi enotno organizirajo, med kandidati, ki se potegujejo za čast svetovnega prvaka, pa saj vsakokratnemu prvaku izbere kvalificiranega tekmeca vodstvo F. I. D. E., ki je po Ruebovi sodbi za to najbolj poklicano. H koncu omenja pisec, da smatra za najvrednejša protivnika sedanjega svetovnega prvaka v prvi vrsti Capablanco in dr. Emanuela La-skerja.
Zanimivo je. kako hoče Rueb rešiti finančno plat vprašanja Predlaga namreč vsem 23 v F. I. D. E. včlanjenim narodom, naj osnujejo fond za prirejanje matchev, v katerega bi omenjene države vsako leto prispevale določeno vsoto. To vprašanje pa se bo definitivno reševalo na zasedanju F. I. D. E.. ki se bo vršilo spomladi.
Od slsžkmje do milijonarke
V Brucku .. na Leithi je pred dnevi umrla angleška iady ki ie zapustila revežem v imenovani občini dve volili: prvo za otroke siromašnih staršev, drugo za stare in onemog'e ljudi Iz obeh glavnic se bo porabi' denar za postavitev dveh azilov ki nai olajšajo bedo najrevnejših, ki nimajo sredstev, da bi se mogli ob lastnih stroških preživljati in vzgajati.
Preteklost lady Lingingove kakor .ie bilo umrli dami ime ie zelo romantična in spominja boli na zgodbo kakor na resnico V Partersdorfu pri Brucku se je pred davnimi desetletji revnim staršem rodil otrok ženskega spola. Roditelja sta kmalu umrla. Dete je ostalo samo na svetu in je ostalo živo le po zasluženiu usmiljenih ljudi. Ko ie dekletce dovoli odraslo so io poslali služit na Dunai. Služila je ori neki družini. ki je imela ang'eško guvernanto. Od nje se ie deklica kmalu naučila angleščine. Ko se ie neko Dopoldne sprehajala po dunajskem Dratru. ie srečala srospoda. ki ie govoril samo ans'eški in
Dr. Aleksander Aljehin
Najnovejša slika novega svetovnega šahovskega prv aka.
I. D. E., pisma, v katerih jim najpre sporoča, da je postal novi šalu. si prvak sveta dr. A. Aljehin. Nadalje obravnava Rueb v teh pismih vprašamc bodočih matchev za svetovno šahovsko prvenstvo. Ugotavlja, da je bila borba v Buenos Airesu eden izmed najpomembnejših matchev vseh časov, predvsem zato. ker so bili remiji izključeni pri taksiranju točk. Rueb i-čakuje. da bo novi svetovni prvak pristal na izpremembo pogojev pri b •'
LOVCE, TURTSTE,
gozdarje in druge prijatelje na» rave opozarjamo na usnjene suknjiče, ki jih prav poceni izgo. tavlja tvrdka Drago SCH\VAB. Ljubljana.
se ni mogel sporazumeti z ljudmi Služkinja Ana mu je takoj priskočila na pomoč. Bila mu je za tolmača in je gospodove žeije raztolmačila tako lepo in mirno, da so se vsi čudili njeni inteligenci
Gospod, kateremu je pomagala iz zadrege je bil znani angleški inžen.ier Linging. ki je baš tedaj vodil dela pri zidavi poslopja dunajske plinarne. Na moža je napravila služkinja tak vtis, da se je dalje zanimal zanjo. Neskončno se je začudil, ko ie doznal. da je Ana hči preprostih kmečkih staršev in vrhu tega še sirote. Njen nastop, razumnost in ves njen pojav je bil tako ljubek, da ni mogel Linging pozabiti na srečanje v Pratru. Sestal se ie s služkinjo še večkrat in ji je razodel da io ljubi. Naposled jo je vzel iz službe. Poslal jo je za tri leta v neko angleško vzgojeva'nico. od koder se je Ana vrnila kot naobražena in izpiljena dama. Kmalu nato se ie poročil ž nio in io ie peljal s sebnj v London kier ie dobil Linging naslov lorda, njegova žena pa je postala Iady.
Na Angleškem sta mlada poročenca živela ie malo časa. Potem sta šla naprej po svetu. Linging je imel velika naročila in je dobro služil. Ana Lingin-gova je postala aristokratka od nog do glave. Nikoli pa ni pozabila svojega preprostega pokolenia. V družbi e je vedla kakor bi bila rojena na blazinah. Rada pa je pripovedova a. kako je kot dekletce hodila okrog bosa in v raztrganem krilu.
Pred nekaj leti je lord Linging umrl. Ker je živel v srečnem zakonu, je postavil svojo ženo za glavno dedinjo velikega imetja, ki je znašalo samo v gotovini nad 400 milijonov dinarjev naše valute. Lady Ana se je po njegovi smrti preselila v svoj rojstni kraj. kjer je sedai sklenila življenje. Še v svojih starih letih je rada pripovedovala, kako ie za mlada nagovarjala svojo gospodinjo z <milostivo* in kako je po srečnem naključju postala več nego •milostiva* — lady Lingingova.
Litvinov v Ženevi
Namestnik čičerina, sovjetskega komisarja zunanji zadev, ki vodi, kakor smo že roročaii, ? menu sovjetov razgovore z zastopniki zapadnih velesiL — Naša slika prikazuje Litvinova, ki ga operater snema za film.
Novi roman »Jutra"
Zane Grey,
elezna cesta"
99
»V tem izredno močnem Zaneu Greyu čitamo z nezaslišanim občutkom sedanjosti zgodbo človeškega veledela — gradnje union-paciiiške železnice v osmem desetletju prošlega veka. Sodobna junaška bajka na ozadju mogočne prirode, spesnjene pod milim nebom z neutesnjenim obzorjem. Sila jezika in opisovanja, tesno spojena s snovjo, ne vzbuja v čitatelju samo minljive senzacije, ampak tisto trajno občudovanje, ki prevzame človeka ob pogledu na vse, kar je prvobitnega. Ta knjiga — mikavna tudi v zgodovinskem Tjogledu — je pravo štivo za aktivnega človeka naših dni!«
Tako sodi inozemska kritika!
Začetek iutri, dne decembra.

Ocijalna politika
gvrhi primerno opredele, ker bo to ugodno vplivalo na interesente: Zavarovanec, ki mora sam prispevati, mora videti uspeh in biti overjen, da bo mogoča [»odpora v primeru bolezni, invalidnosti in smrti. Zgodovina socijalne pomoči na Francoskem bi se dala kratko obelefiti: V začetku je bil posameznik prepuščen sebi in gledati je moral da si kaj prihrani Ce tega ni storil je zapadel bedi. ako se ga ni usmilila javna ali zasebna dobrodelnost Pozneje so začeli smatrati podpiranje revežev za njihovo pravico, ki pa ne nalaga nikomur osebnih dolžnosti, ker gredo sredstva navadno iz davčne blagajne. Končno pa so prišli do pojma socijalnega zavarovanja, ki se obrača v obliki prispevkov iz vrst delavstva v obvezno štedenje in v obliki prispevkov delodajalcev v socijalno solidarnost.
Drugo vprašanje je sedaj, kako bo ta zakon. ko se bo izvajal učinkovaL Za zavarovane bo brez dvoma dobro. Kaj pa francoska industrija? Kakšna bo obremenitev?.-Začetniki zakona so mnenja, da se bodo troSki proizvodnje radi prispevkov delodajalcev zvišali za 2 in pol do 5%, nikakor pa ne nad 7%, kar bi bilo res že veliko. Sicer pa kaže ravno Nemčija, kjer imajo že več desetletij socijalno zavarovanje, da industrijski proizvodi tam niso dražji kakor v Franciji
Pa bilo kakorkoli Francozi se Nemcem ne dajo. Značilna je izjava trgovinske zbornice v Marseille, ki jo je podala v tem oziru: »Breme, ki ne zmanjšuje blagostanja nemški trgovini in nemški industriji tudi francoske trgovine in francoske industrije ne bo oviralo.« Socijalna zavarovalna bremena konkurenčne sposobnosti ne zmanjšujejo.
Socijalno zavarovanje v Franciji
Največje zakonodajno delo. ki ga je francoska republika dovršila na področju socijalne politike, je bilo končano letos dne 7. januarja Tega dne je francoski senat odobril in sprejel zakon o socijalnem zavarovanju. Ta zakon spopolnjuje in nekako na-tomestuje zakon o pokojninah delavcem in kmetovalcem in ki stremi za tem. da bodi vsak. kdor dela. zavarovan, bodisi obvezno, kakor na primer skoro vse kategorije onih, ki prejemajo redno mesto, ali bodisi fakultativno v slučaju, da gre za dninarje na kmetijah, kmetovalce same. njih najemnike, ali pa rokodel<-e in duševne delavce. Vendar pa med obema kategorijama ni risikane vzajemnosti.
Za tako socijalno zavarovanje so se berili na Francoskem od leta 1919 dalje. Kako zamotana je stvar in kolik problem je ta zakon, dokazuje dejstvo, da so že prvotno smatrali da gre za zavarovanje ljudi ki zaslužijo na leto 30 milijard frankov mezde Račun pa je bil prenizek, kajti pokazalo se je. da znaša mezda 45 milijard. Zakon določa 10% enotnih dajatev, ki se dele med nameščencem in delodajalcem. Na leto bi torej znašali ti dohodki 4 in pol milijarde: ta sredstva bi uživalo 13 milijonov korist-nikov. od katerih bi bilo 8 milijonov obvezno zavarovanih. Francija preje ni poznala obveznesa zavarovanja, zato prvotno ta ideja ni bila popularna. Zlasti del delavstva jej ni bil prijazen, ker nikdo ne bi rad prispeval. Vendar pa so se začeli bolj pametni in uvidevni delavci skoro zavzemati za načrt. V njih je zmagalo zdravo čustvovanje in jaka želja za oskrbo v slučaju nezmožnosti za delo. Danes smatra vsakdo to zavarovanje za svojo pravico in dolžnost Kajti mezda zadostuje komaj vsakdanjim potrebam. A kaj. če pride bolezen ali nesreča? In novi zakon skrbi za človeka v slučaju rizika. kakor je bolezen, materinstvo, invalidnost starost in smrt še prilično dobro.
Zanimivo je. da je stalo prvotno v enotnem načrtu zakona tudi poglavje o nezaposlenosti. Vendar pa je komisija opustila ta riziko. ker se je večina delavskih organizacij izrekla proti temu. da bi prišla tndi taka določba v ta zakon. Riziko brezposelnosti je namreč zelo nesieuren, je čest in vobče nepreračunljiv. vsled česar bi se moglo v času gospodarske krize zgoditi, da bi stanje v blaeajni občutno padlo ali da bi gotovina sploh skopnela. In to bi ogrožalo finančno ravnovesje zakona in zlasti dajatve ob bolezni in starosti.
Zanimivo je dejstvo — in to tudi za nas —, da se bodo raztezala določila zakona i na inozemske delavce, ako bo njih domovina imela s Francijo vzajemne pogodbe. Dalje bi trebalo omeniti da je delavstvo zahtevalo. da se istočasno pritekajoče vsote takoj
Večina nalezljivih bolezni nastane vsled prihoda bacilov skozi ustno duplino. Zato otroke, ki zahajajo v šolo, najboljše varu« jejo pred prehladom, nahodom in influenco
ANACOTPAIT
Predstojnik: «rVedno in vedno opažam, dz ste. kadar me ni v uradu, največja le» noba med vsem osobjeml* (eSondagsnisse*)
LOTHAR RINO:
Imaginaren tekmec
»Nečesa b: te prosil.* je dejal Oska-prijareiju Ervinu. »Upam, da ne porečeš ne.*
•Sam« izveli povedati! Ce le bo v meji moči ti n strežem.*
<Vidiš, stvar j« ta-le: Prosim te. da nekoliko podvotiš moji sestri Adl*
•Tvoji sesal Adi?»
«Nh. aH ti mar ne ugaja ?»
•Gospodična Ada ... saj je vendar krasotica. Vsi govorijo o njej m jo občudujejo. Zato se čtjdim, da prihajaš s ro protnjo baš k meni. Kaj bi z menoj ona. ko ima tolike oboi« vatel »e v? A ustrefem ti Same prosim te. da mi od govoriš na majhno vprašanje: ali se ne pe+e nekai med gospodično Ado in milijonarjem Strohmeyerjetn?»
< Vidiš, to je tiste . . . Odkar se Svrohmey»r zanima za Ado. se drugi SRnbci izginili. Seveda — kdo bi mogel tekmovati z večkratnim milijonarjem.' A Strobmejerju moramo nastaviti vabo: res je sicer, da stopica za Ado a ljubezni jI le še ni odkril !n roditelji se boje. da jo ne bi pusta na cedilu. Mama pa pravi, da je treba tnfcoj naj« sred stvo da pride Ada do primerne partije.*
•In to sredstvo nai bom jaz?»
•Ti. dragi Ervin! Ce naj bom odkritosrčen. moram priznati da se mi vidi? ti najbolj vreden našega zaupanja. Tudi
>d_ia ir mama ti zaupata — da o sebi -iti ne govorim. Krasen dečko si! Te-laj: stori vse. da postane Strohmeyer na Ade črrr preje ljubosumen. Potem si igro dob: . . .»
•	Izvrstna misel! Dvomim le, da bi ni! iaz orav tekmec, ki bo iahko razvnel ljubosumnost milijonarja Stroh-neverta . .»
•	Prijatelj ne govori o tem! Ti si lep. iražesten m;adec in S:rohmeyerju boš jotovo kma u izpodnesel račune . . . D si ^dini tekmec, ki mu lahko postale opasen .»
•Hvala za 'askavost. Ampak —*
•Prosim nikakih »ampak*. Ada je nasproti teb' ravnodušna. Strohrreyer še bolj Narr ca lahko storiš velikansko uslugo In za to nam gre. Naj ti še razodenem da je očetovo denarno sta--jie v zadniem času vse prej nego za-iovoliivo Ada pa ne more in ne sme »btičati. Ona ni določena za večno de-vištvo.*
«Ce ni drugače — naj bo!»
Prijatelj? sta si segla v roko.
Prvin * odšel. Jel je. razmišljati o stvari in ie prišel do zaključka, kako neumen ie človek. Niti sanjalo se mu ni la so denarne prilike Waldbergovih ^ako klavrne in da mora postati Ada ?rtev tega položaja. Lepa. toliko oboževana Ada! Obžaloval '"e njeno usodo čenrav mu ie bfo dekle ze'o tuje. Čeprav ie kot Oskarjev prrateli redno zahval v VValdbergovo hišo. sta si ven-
dar ostala z Ado tujca. Neka hladna daljava ju je ločila. Ervin se ji ni upal približati: od Ade pa. se mu je zdelo, je izhajal strog mraz. katerega ni mogel premagati Sedaj pa se ž njo dogaja nečuvena stvar: Adina lepota je naprodaj in Strohmeyer jo bo kupil. Stroh-meyer — ta debeli, stari samec, grd ko
krastača? Satir, ki preži na nimfo! »
Ervin je jel dvoriti kakor mu je bilo naročeno.
Ada je sedela v fotelju in je gledala na morje. Njene oči so imele čuden sijaj. ki ga Ervin dotlej še ni opazil Ali ie bila to barva moria ali obzorja nad njim?
•Kako lep dan imamo, gospod doktor!* je dejala, začenjale razgovor.
•Da. prekrasno vreme!* je odvrnil Ervin. Pristavil je še nekai plehkih fraz o družabnem življenju v kopališču. Iz vsake njegove besede je zvenela negotovost. Njen pogled ga je bil zbegal in zmede!. Kaj. kaj je v njenih očeh? je razmišljal. Ali je toga? Torej se je lepota združila s togo?
Mehka, prosojna obleka se je tako tesno oprijemala Adinega telesa, da so se odraža'« njene oblike z nepremagljivo privlačnostjo. To je p'emenita linija izza klasične dobe! je mislil Ervin. In na obleko so padali gosti lasje, mehki. nežni kakor v krono spTeteni.
•Kako ste lepi!* je izpregovoril nehote.
<Nikar se mi ne laskajte!* ga ie pre-stregla Ada.
Evin je poškrlatel kakor rak. Preden je utegnil odgovoriti, ie opazil poleg sebe Strohmeyerja. Bil je tolst kakor sod in še zopernejši kakor običajno.
•Oprostite, če motim!*
Strohmeyer ie obstal pred Ervinom. Bil je nesramno siguren svojega početja. Sedel je poleg Ade. Ervinu je zavrela kri. Najrajši bi bil skočil na ne-sramneža. a takt mu je velel, da mora ostati v mejah dostojnosti Sklenil je, da se bo rajši boril z ljubeznivostjo in tako iztisnil tekmeca s fronte. Ada je bila popolnoma mirna. Delala je. kakor da se ie stvar ne tiče. Pogled njenih oči je postal še zagonetnejši. Nobenemu ni dajala prvenstva, ne Strohmeyerju ne Ervinu.
Minila sta dva tedna. Bi'a je podoba, da se bo Oskarjeva želja izpolnila. Strohmeyer je postal besen od ljubosumnosti. Najrajši bi bil zadavil Ervi-na s svojimi nelepimi rokami. A isti občutek je navdajal tudi Ervina. Tudi on bi bil najrajši zadavil Strohmeverja. Od Ade se je bik) težko odtrgati. Bil je do vratu zaljubljen in čudil se je. kako je mogel biti preje ravnodušen do tega krasnega bitja.
Spozna! je. da Ada ni samo lepa ampak da je tudi pametna in prikupna de-voika. Seveda ie imela tudi majhne napake: še te so ji bile v odliko.
Ervinu so blodile po glavi najrazlič-
nejše misli Skušal je izpodriniti Strohmeverja in pridobiti Ado zase. A bolj ko je razmišljal o tem, bolj je bil uverjen. da nima nikakega upanja. Zato je sklenil, da odpotuje.
Z drhtečim glasom se je poslavljal od Ade:
•Gospodična Ada. dobil sem brzojav od očeta; neutegoma moram odpotovati. Tako žal mi je . . .»
Ada je stala nepremično na mestu in je dejala:
•Tako? Odpotovati morate? Vedite, da mi je žal . . .»
•Ada!*
•Ervin!*
Njune oči so se srečale. Blesk njenega pogleda ga je upijanil in zdelo se mu je, da vidi pred seboj tisoč omamnih stvari. Vjel je Adino glavo med dlani Poljubljal jo je na čelo. Jel se je izpovedovati — in ji je povedal vse: kako je bil preje slep in kako je mahoma iz-pregledal; še to je priznal, kakšno sramotno nalogo mu je bil dal njen brat
Ada je molčala. Nasmehnila se je. Nato mu je razodela. da je sama prosila brata, naj stori to. ker ni ljubila Strohmeverja, ampak njega. Ervina. Kot trezno in pametno dekle se ni smela razodeti prva. Čakala je, da se zgodi narobe. Zakaj moškim, zlasti neizkušenim. je pristavila Ada se ne sme nikoli povedati prave resnice . . ,
Sokol
Naše glavne skupščine
Bliža se zopet za vsa sokolska društva Cas glavnih skupščin, ki jim bodo nato sledile iapae skupščine in savezna. Zbralo se bo vse aktivno članstvo, da čuje Izvesti a posameznih društvenih čarovnikov o delovanju v preteklem poslovnem letu ter si ustvari sodbo, ieli druStveoo delovanje bilo zadosti uspešno ali bi te bilo lahko napravilo še več.
Vsak zaveden Sokol želi svojji organizaciji čim večjih uspehov. Zato bodo bratle ln sestre s kritičnim očesom motrili poročila onih, ki so jim pred letom dmi poveriH vodstvo sokolskih društev. To ie njihova dolžnost Prodno pa bodo izrekli svojo pohvalo ali nezadovoljstvo, je prav tako njihova dolžnost, da točno pretehtajo vse okolnostl, ki so pospeševale ali ovirale društveno delo. Tudi vsa kritika bodi bratsko premišljena ia zgrajena na temeljnem načelu — koristiti v vsem in povsod sokolski stvari Ko boste tedaj, bratje in sestre, razpravljali o posameznih poročilih društvenih odbornikov, bodite bratsko kritični, strogo pravični in skušajte vedno samo koristiti naši stvari s tem, da dosežete tudi v tem pogledu pozitivne rezultate.
Stopamo z letom 1928. v deseto leto sokolskega delovanja po vojni. Pred nami je vse polno dela, da dostojno proslavimo prvo desetletnico naše svobode. Razni društveni nastopi, okrožni in župni zleta in veliki pokrajinski zlet v Skoplju bodo viden znak celokupni javnosti v državi o sokol-skem delu v prvem desetletju, zato moramo že na glavnih skupščinah poskrbeti, da dobe društva taka vodstva, ki bodo v vseh ostalih ozkih vodila naša gnezda z vsem uspehom. Premislite, komu poverite svoje zaupanje v odboru. Ne glejte niti na levo, niti na desno, temveč pustite se vaditi Je od svoje vesti, da dobi vsako društvo res delavne brate in sestre v odibar. Ne smatrajte odbora za paradno institucijo, ki naj samo reprezentira, temveč izvolite vanj ljudi, ki so poznani kot vztrajni in požrtvovalni sokolski delavci, ki se ne strašijo nobenega truda v prospeh društva in s tem celokupnega Sokolstva.
Potem bo naša bilanca koncem leta 1928. še boljša od sedanje!
Umrl je v Soiiji brat Hristo Atanasov
predsednik in ustanovitelj sofijske junaške oblasti, velik prijatelj jugosiovenskega Sokolstva. Savezno starešinstvo Je izreklo bolgarski junaški zvezi svoje bratsko so-
žalie.
Brat Vaclav Velkoborsky, načelnik so-kolske župe Orlicke na Češkem, Je praznoval čil in zdrav kot aktiven sokolski delavec svojo 60-letnioo. Bil je od mladih let' navdušen Sokol, načeluje že nad 20 let svoji župi in je važen tehniški faktor načelni-štva COS. — Brat Velk&b»rsky je lep vzgled sokolske vztrajnosti in požrtvovalnosti vsem Sokolom, pa tudi ostalim, ki se niti v mladosti niti kasneje ne pritaknejo nobenega dela za vzgojo svojega naroda.
Sokolsko društvo Šiška sporoča svojemu članstvu, da se z redno telovadbo po par mesečnem presledku zopet prične. Dosedanja telovadnica nam je bila odpovedana in tako smo zopet primorani uživati gostoljubje šolske telovadnice, žal samo dvakrat na teden in v nedeljo dopoldne. Jasno je, da je to za telovadeče oddelke veliko premalo. Upamo pa, da bodo merodajni faktorji uvideli potrebo naše ponovne intervencije in nam dovolili uporabo šolske telovadnice pod ugodnejšimi pogoji. Začasni urni red telovadbe je sledeči: člani v sredo od 19. do 21. ure, moški naraščaj v soboto od 19. do 21. ure (moški naraščaj ima v soboto 10. t. m. prvo redno telovadno uro in vpisovanje) v nedeljo 11. t. m. pa je vpisovanje moške in ženske dece v starosti od 7. do 14. leta. Pozivamo tem potom cenjene roditelje, da pošljejo svojo deco v sokolsko telovadnico, kjer bodo pod veščim in strogim vodstvom deležni telesne in duševne vzgoje. Podrobnejše informacije se dobe v nedeljo 11. t m. v šolski telovadnici od 10. ure dop. dalje. —
'opisi
ŠT. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Jutri 11. t. m. se bodo vršile občinske volitve, za katere je postavila Napredna gospodarska lista kandidate, ki so najuglednejši davkoplačevalci lepe naše občine. Dosedanje gospodarstvo občine je bilo slabo, ker ni nikdar vpoštevalo želj napredne manjšine v obč. odboru v procvit občinam. Napredna gospodarska lista hoče napraviti konec raznim gospodarskim škodljivcem občine. Volilci! Vrzite svojo kroglico jutri, 11. t. m. v drugo skrinjico! — Ker se čuti, da bo dosedanjemu o'bč. gospodarstvu pri obč. volitvah 11. t. m. za vselej odklenka-lo, se je domači g. župnik poslužil prepovedane agitacije v cerkvi ter oznanil raz prižnice v nedeljo, 4. t m., »evangelij*: »Dragi fantje in možje! Volite prvo skrinjico, ker ta je naša! Mi bomo volili našega dosedanjega župana Jerneja Novaka, ker uživa zaradi svoje vljudnosti spoštovanje med ljudstvom!« Brez komentarja! Volilci, še enkrat: vrzite jutri svoje kroglice v drugo skrinjico!
JESENICE. »Slovenec« nas Je ošvrknil z očitkom, da si pri predstoječih volitvah ne upamo s svojim imeoom na dan. Toda temu ni tako! Na lepakih, kjer je natisnjen naš program za bodoče delovanje v občinskem odboru, je podpisana Krajevna organizacija SDS na Jesenicah! Našo listo pa smo zato krstili z naslovom »Napredna gospodarska lista«, ker hočemo s tem povdariti izrazito gospodarsko smer našega bodočega delovanja za kar jamčijo možje z gospodarskih področij, polni izkušenj in resnosti, katerih »mena bleste na niši listi. Sumničenja »Slovenca« so torej neutemeljena, ker gremo odkrito v bo) in nas tndi vsakdo dcbro pozna. Naše geslo ie: Delo, delo in zopet delo! Kdor nas razume in nam zaupa, da bomo zvezida-vodnica v novem občinskem odboru, bo spustil kroglico v našo, t. j. v peto skrinjico, in upamo, da svode odločitve ne bo obžaloval.
Naročila, uu ust. dopisa,. iLcoitrjt, malih, oglasov, jt, porlah, m, OgLasrutod, daUk 'Jutra,' Jjubljana,. Prti trnova,+.T&L it. z^gT.
JLali oglasi, ki, sluiijo o posr-tdovaln*> Ln, roajaL nt, /uz/nca* občinstva,; vsaka, bts&da, &opar~.-~t{qf-manjši zrttsak Vito 5—. Pristojbina, za> šifro Vui,jp~.
V JC pristojbin* jt. upada* ti, oba/tam. t aaročilzm,, ctrn oglasu nt. prtobčuo itkovm, klcuto polhu. Lra. tULuct Jfyubtjana,M ttf/i
---, —ut, oglasi* trgouriuga, alt.
rtklapMga z/utca/a/t vsaka btstdar Vin, r-. — Hoj-nanjri zjustk Vi*, to^ Vristojbuia, ta iifrt> Din, p-.
i n 1. mtm neme mm pn zaaruzni nuna
r. z z. o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 19 so bile
izžrebane dne 5. in 6. decembra
Din 10.000 ie zadela srečka 120.178
Po Din 2.000 so zadele srečke: 11.597, 20.814, 97.705, 20.289,
20.259.
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke:
76.708, 30.914, 8.042, 34.118, 83.223, 110.147, 20.234, 71.895, 122.782, 91.798, 23.441, 70.208, 97.796, 123.394, 34.063, 73.640, 110.754,
100.733, 30.958, 8.061, 47.797, 83.244, 110.109, 24.281, 73.678, 14112, 91.744, 23.425, 71.877, 110.141, 123.304, 34.056, 73.646, 122.719,
5.772, 40.549, 9.743, 47.736, 86.393, 111.123, 34.078, 73.617, 76.742, 115.627, 34.162, 83.259, 111.117, 123.347, 58.039, 82.591, 122.790,
15.406, 40.570, 9.701, 48.515, 86321, 120.106, 34.020, 82.501, 76.732, 115.641, 47.731, 83.232, 111.149, 123.340, 58.008, 82.542, 122731,
15.465, 53.447, 9.755, 48.510, 86.324, 123.329, 58.023, 82.546, 76.715., 115.697, 47.707, 83.234, 111.183, 9366, 61.201, 82.515, 122.756.
15.479, 66.626, 9.749, 59.395, 96.956, 123.317, 61260, 82.554, 30.959, 8.031, 48.517, 83.231, 111.194, 9.358, 70.274, 82.582,
15.446, 91.753, 23.472, 70.272, 96.961, 123.335, 61.263, 82.560, 30.994, 8.075, 59365, 86346, 39.117, 9.303, 70.294, 82.594,
15.477, 91.751, 23.437, 70.210, 97.795, 9.308, 70.272, 87.128, 40.564, 9.787, 70.274, 96.929, 120.111, 9.360, 70.268, 87.140,
15.462, 115.682, 23.467, 71.888, 97.761, 20.247, 70.210, 87.129, 53.488, 11318, 70.294, 96.971, 123368, 9348, 70.208, 110.740,
15.412, 8.038, 34.148, 71.895, 110.132, 20.204, 71.888, 122.761, 91.757, 20384, 70.268, 96.976, 123385, 20.235, 71.877, 110.789,
Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra 1927. do 31. marca 1928.
Srečke za 15. koSo začnemo prodajati in razpošiljati 14. t. m.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
glavna razpečevalnica srečk za Slovenijo, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19
Templanje čevljev
po znižanih cenah: moški po 83 Din, ženski po 26 Din pri Rudolfu Tobias-u, Zavrti 12, Stari Vodmat — Ljubljana.	89940
'j >:
Oskrbnika-viničarja
absolventa vinorejske in sadjarske šole, > prakso, pridnega in poltenega — sprejmem v stalno iluibo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače pod •Novo mesto, na oglasni oddelek .Jutra., 89805
Raznašalko
cvetlic sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	89937
Šoferja
dobrega, izučenega avto-mehanika, starega ne nad 80 let, vojaščine prostega — iščem. Ponudbe i prepisom zadnjih dveh spričeval na tt. dr. A. Wander d. d., Zagreb.	S9904
pol-
itož-
Postrežnico
sprejme od Vi 8—i ] dan Kisovec, Cesta v no dolino 10.
Brivskega
pomočnika
solidnega in dobrega delavca sprejme s 13. de«. M. Gjurin, salon za dame in gospode v Kamniku.
80S61
Zastopnike
za prodajo vrednostnih papirjev iščemo. Ponudbe na »Publicitas.. Beograd, Kralja Milana 8 - pod iifro .Sigurna zarada.. 37738
Tehnični uradnik
išče za večerne ure tapo-slitve. Prevzame vsakovrstna risarska, kakor tudi druga dela. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra, pod iifro »Vestno 72».	399S7
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje
praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidat« sprejemamo vsak dan. Prospekti gratie. Natančne Informacija v avto - Soli, Za-
5reb, Kaptol IS — Telefon 1-95.	39598
181etno dekle
iz poštene hiše. ki se je itučelo na deželi šivanja. Seli službe. da se v šivanju izpopolni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 39546
Potnik
strokovnjak papirne stroke, vpeljan po celi Jugoslaviji, premeni takoj s^oje zastopstvo. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra* pod iifro .Dobra moč 28». 39922
Krojaški pomočnik
IeU službe. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 80987
Žel. uradnik
vpokojen, srednje starosti, ieli primerne službe. Nastop z novim letom. Cenj. ponudbe do 20. dee. na oglasni oddelek .Jutra, pod značko .Bodočnost 19».
39951
Pletilja
prvovrstna moč, želi pre-meniti službo. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Pletilja 20».	89885
500 Din nagrade
dam onemu, ki mi preekr-bi pošteno službo vzgojiteljice ali kontorietinje. — Grem rada na deželo. Cenj. dopise na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Snažna is vestna«.	39906
Knjlgovodlnja
z dolgoletno prakso in pri-ma referencami, samostojna v vseh pisarniških poslih, želi premeniti službo v Ljubljani. Cenj. ponudbe pod »Vertirana» na oglasni oddelek »Jutra«. 89912
Pisarniška moč
rntinirana knjigovodinja in korespondentinja, zmožna »amost. vodstva pisarne, v uvozu in itvozu blaga eto, želi primerne službe v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro .Prizna reference». 89911
Dekle
staro 21 let, ki je zmožno položiti nekaj kaveije. želi službo natakarice. Ore tudi kot prodajalka v trgovino na deželi. Dopise pod Iifro »Poštena 57» na oglasni oddelek «Jutra».
Depllatorium Venns
odstranjuje vse neljube dlake po obrazu ln životu »ploh. v 5 minutah, brez britve Cena 20 Din Dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. V kraje, kjer ni. razpošilja diskretno: Centralna zaloga Angel Hribar, Slovenjgradec 39708
Radio - aparat
prvovrsten, dvocevni, nosilni za turiste in t zvočnik po nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	39782
Dr. G. Piccoli
lekarnar v Ljubljani priporoča pri taprtju in drugih težkofiah želodca svojo prelzkuSeno želodčno tinkturo.	211
Perje
gosje, račje, kokošje m purje proda vsako množino in po najoižji cen) tvrdka E Vajda, Cakovec. Medji-mur;e. Telefon št 59. 60. 3 «38
Najlepša drva
Cebin, Wolfova ulica 1/n.
t	n
Nov kožuh
za avto, poceni predam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	89946
Radio aparat
skoraj nov, i vsemi pritiklinami prodam za 2800 Dia Na ogled pri tvrdki Bar, Ljubljana Ponudbe na ogL oddelek »Jutra» pod šifro »O. L.»
Smirna-preprogo
pristno, 3.3 m dolgo in 2.S5 m široko. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Smerna..
Tehtnico
iz medenine, pripravno sa mesarja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po povzetju franko od 4 kg dalje Frane Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni.
Mesarji!
Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, klobasari-ce, aekire-mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, sti-skaJnice ca ocvirke nudi najceneje Pr Stopica, že-leznina, Ljubljana.
Knjigoveška stroja
iivalni In rezalni (Schnelde und Heftmaschine) ugodno prodam. Naslov v ogks. oddelku «Jutra».
Filatelisti
večjo zbirko znamk proda skupno ali posamezno Franjo Zaje mi., brivec, Pra-žakova ulica 13. 39907
Sedlo
v dobrem stanju, naprodaj na Ahacljevi o. lO/VTOMl.
89910
Ford avto
itroj v dobrem stanju — električna luč ln električni pogon (Anlaaser), skoraj nova pnevmatika, n vožnjo pnpravljen, proda ta 12.000 Din Fran Rupar — Tržič štev. 124, Gorenjsko.
Puch xn
Stirisedežen ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 39954
Tatra avtomobil
4/12 EP. malo rabljen, nadalje tovorni avto za 800 kg težlne, ali 12 oseb, v prav dobrem stanju sa Din 15.000. B8A motorIkel, 2H HP. ta 7500 Din in ve« novih motoclklov od 2% do 8^4 HP. osemrevni radio-aparat Ult-radln tn Jtiricev-ni Jacobi prodam po telo ugodni ceni. Na ogled pri Jugoauto. Ljubljana, Dunajska 36.	3996»
Wanderer avto
trisedežen. malo rabljen, v brezhibnem stanju, t Boseh razsvetljavo, takoj ugodno
prodam. — Na ogled pri Trinmph avto garaži. Ljubljana VII (Celovška cesta).
39867
Indian Scout
predzadnje ttpe — elektr. kompletno opremljen, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod značko »Malo vožen..
Planinski vestnik
letnike 1905. 1907, 1908 in posamezne številke Vernika ter
Zvona prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	39932
Seno V balah'
razprodajam danes popoldne telo poceni poleg vojaškega skladiSča ua Ko-deljevem.
VvHft
Hišo
novo, enodružinsko, a takoj razpoložljivim obširnim s novanjem ugodno prodi ob Dunajski eeeti (Stožice pri Ljubljani). — F. Jerko-Crnuče-Ježiea,	39818
' Hišo v Ljubljani
ob električni želetnlci aH
v prometni ulici, manjšo, dobro ohranjeno, kupim. — Natančne popise na naslov Koitomaj, brivec, niča 104 — Zagreb.	39740
Novo hišo
s prostim stanovanjem in lepim lokalom aa trgovino prodam na jako prometnem prostoru v mestu na Gorenjskem. — Naslov pove oglasni oddelek «Jatra».
Gospodar, poslopje
obstoječe lt hleva, 2 skladišč u> poda, oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39851
Lokal
primeren ta pisarno, želim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Interurban*. 39417
Ugodna zamenjava trgovine
r Manboru, na najpromet-nejši točki, velik lokal, skladišče in lepo stanovanje, ta podobno na deželi, v večjem industrijskem kraju ali trgu, za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Obojestranska ugodnost«.
Nov lokal
za ipecerijo ali za stanovanje oddam na Brdu 46 pri Viču.	89914
Kompletno spalnico
dam r najem proti majhni od&kodnini Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Gostilno na deželi
v kateri ie Je letno iztočile preko 100 hI vina, razen žganja in piva, oddam takoj v najem. Potrebna je osebna pravica. Nastop 1. januarja. — Event. oddam
todi mesarijo Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod »Zlata iama».

v vili oddam
2 veliki, opremljeni, zračni sobi, gospodoma ali	zakonskemu paru Naslov	v ogl. oddelku »Jutra>.
Srednješolca
želita stanovanje t zajtrkom. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro «Ceno».	39944
2 gospoda
eprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku
«Jutra».
39915
Gospoda
solidnega sprejmem v sredini mesta na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>.	39948
Elegantno sobo
oddam takoj boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra».
39958
Pozor, gospodarji!
Prazno sobo s posebnim vhodom, primerno ta pisarno, vzamem od hišnega gospodarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Interurban..	39850
Prazno sobo
s posebnim vhodom, želim najraje v bližini Dunajske geste. Ponudbe na ogiafni oddelek »Jutra, pod šifro »Cista 68».	-----
Sobo
strogo separirano, iščem za 10 dni. Ponudbe pod šifro •Službeno« na oglasni oddelek «Jutra».	30964
Prazno sobo
prostorno, takoj oddam Gledališki ulici. Naslov oglasnem oddelku »Jutra>.
39935
Uradnica
ieli sobo t elektr. razsvetljavo, v bližini pošte, s 1. jan. — Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kinfai 39794
Prazno sobo
oddam gospodični ali samostojni gospe na Resljevi oestl 30. Vprašati v pritličju.	39917
Sobo
lepo ln elegantno, s posebnim vhodom, oddam na-* proti Miklošičeve ulice. — Naslov t oglasnem oddelku «Jutra».
89949
Lepo sobo
blltu pošte oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
Sobo s kuhinjo
oddam v Zeleni jami Ljubljanska ulica št.
Gospa
išče sobico v bližini Rimske ceste, najraje na Mirjo Ponudbe t navedbo cene od »Mara. na oglasni od-[elek »Jutra..	39905
Sostanovalca
gospoda ali dijaka sprejmem blltu sodnije po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 39903
Trgovec
išče stanovanje 3 ali 4 pob in kuhinje, v bližini Starega trga, za mesec maj. — Ponuabe na oclas. oddelek »Jutra» pod »Trgovec 30».
39943
»tanjevina, Karolina 40, Kratek, Knjigovodkinja 404 K. M, Kavcija 500, Ljubljana, Ljubimčič, Miroljubnost, Manon 25, Mirni dom 50, Mirni dom 90. M. S. 50, Montanist, Otroka, Obrt Označba oene, Oprava delavnice, Posebna soba, Profesor. Prevzamem takoj, Prometna točka. Pletilja 14, Prlprosta, Priložnost 33, Pharo. Praktikantinja, Ru-deča roža, Razočaranje, Re-tervno kolo, Radovana Mir-jana. Resen 120, Rodbina, Redka prilika 100, Srbohrvaščina. Samotar, Snažnost, Skladišče, Solnčni žarek in Lunin svit Sama, Solicita-tor 98, Služba 30, Stalen 22. Sperandio, Soba 29, Sigurnost, Slovar, Skromna, Soliden 65, Smreke, Suma, Šivilja, Trajno 27, Tihi dom. Točen obračun, Tiskarna, Dradnica 1927, Uniforma. Učenka 89263. Ugodna prilika 14, Vertiran 98, Učenka 39657, Več milijonov, Josip Vadnot, Za. puščena, Zimski večeri ob kaminu. Zastopnik 37217, Zaslužek, Življenje ni prat-1060, 97, 140, 2000.
VTehtwui
Otroka
boljših staršev sprejmem v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>.
39942
1 ali 2 otroka
vzamem v dobro oskrbo na Dolenjskem. Dobra hrana, vestna nega in popolno varstvo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Onega, ki ve
kje se nahaja Ignac Flor-jančič, elektromonter, prosim, da sporoči t dopisnico podatke Pepel S., Trnovska ulica 29.
Janka Zafuta
avtotaks, Zagorje, prosim, da naznani svoj naslov na hotel »Jekler., Bled. 39825
Inteligent
čistega značaja, želi spoznati ravnotako mlado damo iz dobre hiše — radi skupne zabave. Dopise aa oglasni oddelek »Jutra, pod »Nemška konverzacija..
59916
Moderni cltraš!
pod F. S. v »Muse des SeitenspielF. prosim za na. slov pod »Menuett« na ogl. oddelek »Jutra«.
Sobo
lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom, v sredini mesta ietlm takoj za tri tedne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod «Trl tedne«.
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča plima:
Agilen 19, Astromontana, Anuška in Marnška, Avi-jatlčar v Banjaluki, Bodočnost, Brooklvng, Blagajna 22, Botovi hlodi, Čevljarstvo, Cena 13, Dolores, DuSevna bol, Duševno sorodstvo, Devoatin, Diskreten 17, 21etni deček, December 1927, Državni, E. M., Eva, Edina rešitev pametna ženitev, Ekaport, Fiat Saurer. Gostilna 22, Gotovina, Gostilna 75, Januar 28, Inženjer 92, Izurjena šivilja, Kapital, Ko-
nik,

271etni gospod
v mornariški državni službi, želi zaradi takojšnje ienitve tnanja z gospodično, ki ima event. n«kaj premoženja in ki vidi cilj svojega življenja v idealnem zakonu. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marinski idol na Jadranu«.

Klavir
(Salonflttgel) dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«.	S9954

Lepega psička
1 leto starega, (Stahlpin-tseher), čiste pasme, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39945
Knjigovodstvo .Organizator* Ako želite delati po modernih, vsem trgovskim načelom odgovarjajočih metodah, blagovolite s« obrniti na nas! Brez vsake obveznosti smo Vam na razpolago. »Organizator*, Ljubljana VII. Kamniška 20.
251
HELLESEKS
baterije za žepne svetilke Dvojna cena 5-kratni čas gorenja Gen. zastopstvo
VlKINK, Zagreb
Ulica Ban Jelačida br. 2
Prijavljamo
• • • <
sc sijajniji,
močniji, drobniji Oakland
„Cosmopolitan Six"
Ker je že več od pol miljona vozov v prometu, dokazana je končno vrednost Oaldandovih temeljnih načela.
Zdaj so utelešena vsa izkustva ogromne General Motorsove organizacije v novem Oaklandu. Oakland je dobil vsako polepšavo v opremi in po zunanjem izgledu. Povečali so mu ja-kost in delovanje. Dobil je plemenit izgled v liniji in barvi
Rezultat je Oakland »Cosmopolitan Six«. To ime pridobil je vsled priznanja, katerim je povsod pozdravljen.
Sijajen, Jak
Izdelan je pred vsem drugim tako, da nadopuni veliko jakost opravljanja motorja, kateremu dajo brze linije Oaklandove šasije in karoserije nedo-sežno lepoto in sijajnost. Razstoj med osima je zdaj štiri palce daljši, šasija je tri palce nižja, povečana je ugodnost
OAKLAND »COSMOPOLITAN SIX"
in varstvo vožnje na cestama pri kateri koli brzini.
Nooi Oakland motor
Kompaktni motor, kateri nikdar ne provzročuje motenja, obskrbljen je z čistilcem za olje, zrak in benzin — in daje pri popolnem opravljanju 60 konjskih moči.
»Cosmopolitan Six« je zdaj izložen in Vam bo na Vašo zahtevo prikazan.
V. & M. BAREŠIČ & CO, Dunajska cesta 12. Ljubljana.
Zastopniki takodjer u: Zagrebu: Beogradu, Novom Sadu, Subotici, Starom Bečeju, Velikom Bečkereku, Mitrovicl,
Prolzood General Motena
Ana tole France:
Maša senc
Tole mi je lepega pnoletoeta večera
pripovedoval v utici »Belega koiKjičfca« cerkovnik pri cerkvi Svete Evlalije v Neuville-d' Aumontu. Praznil je steklenice starine na zdravje nekega rajnika, ki mu je bil po godu. Tisto jutro ga je bil z vso častjo pojiožil v grob v rakivi, pokriti s črnim blagom, ki je bilo posejano z lepimi srebrnimi solzi-cami.
»Moj ubogi pokodni oče,« je pripovedoval cerkvonik, »je bil vse svoje življenje grobar. Bil je ljubezniv človek, kar je gotovo treba pripisovati njegovemu stanu, zakaj opaža se, da so ljudje, ki imajo opravila raa pokopališčih, radi dobre volje. Smrt jih ne plaši: nikoli ne pomislijo nanjo. Jaz, kii vam to pripovedujem, gospod, grem pomoči prav tako mimo na pokopališče, kaktor stopim v senčnico pri »Belem konjičku«. In če po naključju srečam kakega duha, se zato ne vznemirim, ker mislim, da prav tako lahko hodi po svojih opravkih, kakor jaz po svojih. Poznam običaje mrtvih in njihov značaj. 0 teh zadevah vem stvari, katerih niti duhovni sami ne vedo. In če bi vam povedal vse, kar sem videl, bi se čudili. Ampak ni vsaka resnica, da bi jo pravil, in moj oče, ki je vendar rad pripovedoval zgodbe, ni odkril niti dvajsetine tega, kar je videl. Nasprotno je pa zato često ponavljal iste povesti in gotovo je, vsaj kolikor je meni znano, najmanj stokrat pripovedoval zgodbo Katarine Fantainove.
Katarina Fontainova je bila stara gospodična, ki jo je sam poznal, ko je bil še otrok. Nič se ne bi začudil, če bi se našel kje v okolici še kak starček, ki pomni, da je slišal govoriti o njej, zakaj bila je obče znana in na dobrem glasu, čeprav je bila siromašna. Stanovala je na vogalu Nunske ulice v stolpiču, ki ga lahko še vidite. Je to del starega, napol porušenega dvorca, ki gleda na uršulinski vrt. Na stolpiču so isklesane podobe in napol izbrisani napisi. Pokojni župnik pri Sveti Evlaliji, gospod Levasseur, je trdil, da je
* Iz »Biserne skrinjicec.
tam po. latinsko povedano, »da je ljubezen močnejša od smrti«. Pri čemer je treba razumeti, je dostavljaj, ljubezen Božjo.
Katarina Fontainova je živela sama v tem tesnem stanovanju. Bila je čip-karica. Sami veste, da so čipke iz naših krajev nekdaj zelo slovele. Nihče ni poznal ne njenih roditeljev ne prijateljev. Pravili so, da se je z osemnajstimi leti zaljubila v mladega viteza d' Aumont-Cleryjskega, s kojim je bila celo skrivaj zaročena. Toda ljudje, kar jih je bilo poštenih, vsega tega niso hoteli verjeti. Govorili so, da je to pravljica, ki so si jo ljudje izmislili, "ker je Katarina Fontainova po obrazu bolj malikovala kaki plemeniti gospe nego delavki, ker je bila pod belimi lasmi ohranila sledove velike lepote, ker je imela žalosten obraz in ker so vedeli, da nosi na roki prstani, v katerega je bil zlatar vrezal dvoje sklenjenih ročic in kakršne so v starih časih običajno izmenjavali pri zarokah. Takoj zveste, kaj je bilo na vsem tem.
Katarina Fontainova je živela kakor svetnica. Hodila je v cerkev in vsako jutro je šla — pa naj je bilo vreme kakršnokoli — k Sveti Evlaliji k šesti maši.
Tedaj jo je neko decembersko noč, ko je še spala v sobici, prebudil glas zvonov; pobožna ženica ni niti malo podvomila, da zvoni k jutmjici, napravila se in je šla doli na cesto. Noč je bila tako mračna, da ni bilo videti nobene hiše. Taka tišina je vladala, da ni niti pes zalajal v dalji in da se je človeka polastil občutek, kakor da je ločen od vseh živih bitij. Toda Katarina Fontainova je poznala vsak kamen in vsako stopinjo in bi. bila z zavezanimi očmi našla v cerkev. Brez težave je dospela do vogala Nunske in Župniške ulice, kjer stoji lesena hiša, ki nosi na belem tramu izrezljan star viteški rodbinski grb. Ko je prišla tja, je videla, aa so cerkvena vrata odprta in da lije čez prag velika svetloba od sveč. Šla ja naprej in ko je prestopila cerkveni prag, se je našla v številni množici, ki je polnila cerkev. Toda nobenega navzočih ni spoznala in vsa presenečena je opazila, da so vsi ljudje oblečeni v baržun m b roka t, da imajo perjanice
na klobukih in meče za pasom, kakor je bilo navada v starih časih. Bili so tam žlahtni gospodje, ki so držali v rokah zlate paličice z zlatimi glavicami, a odlične gospe so imele lase pokrite s čipkami, ki so bile pripete z glavniki v podobi ddjademov. Vitezi Svetega Ludtmka so podajali roke damam, M so skrivale za pahljačami naličene obraze, da ni bilo videti ničesar razen napudranih sencev in kupic črnega lepotilnega obliža v kotu pri očeh. Vsi so se razvrstili, vsak na svoje mesto, brez najmanjšega šuma, in ko so stopali, ni bilo slišati niti zvoka korakov po kamenitem tlaku, niti šu-štenia blaga. Spodnji konec se je polagoma napolnil z množico mladih rokodelcev v pavih telovnikih, v hlačah iz bombaževine in v višnjih nogavicah. Držali so oktoli pasu mlada, prav brhka dekleta, ki so vsa rožnata povešala oči. Poleg škropilnikov so kmetice v rdečih krilih in s prepletenimi životci sedale na tla z mirnodušnostjo domače živine, dočim so mladi fantje, ki so stali za njimi in zijalasto odpirali oči, vrtili klobuke med prsti. Zdelo se je, da so vsi ti obrazi za večno otrpnili v isti sladki in žalostni misli. Katarina Fontainova je klečala na svojem navadnem mestu. Videla je duhovna, ki se je bližal oltarju, pred njim sta pa stopala dva ministranta. Spoznala ni ne duhovna, ne strežajev. Maša se je pričela. Bila je ti hotna maša, kjer ni bilo čuti glasov, ki so jih izgovarjale pre-gibajoče se ustnice, niti žvenkljanja zvonca, ki so ga vihteli čisto zaman. Katarina Fontainova je začutila, da jo njen skrivnostni sosed gleda. Le prav malo je okrenila glavo, ko se je ozrla nanj. Spoznala je mladega viteza d'Au-montclčrskega, ki jo je ljubil in ki je bil že pet in štirideset let mrtev. Spoznala ga je po majhnem znamenju, ki ga je imel pod levim uhljem, in še bolj po senci, katera mu je od dolgih, črnih trepalnic padala na lica. Oblečen je bil v rdečo lovsko obleko z zlatimi našivi, ki jo je nosil tistega dne, ko jo je v Šent Lenartski šumi poprosil, da mu je dala piti, in ji ukradel poljubček. Ohranil je bil svojo mladost in lepi obraz. Ko se je smehljal, je še kazal zoibe mladega volka. Katarina mu je dejala čisto tiho:
—	Žlahtni gospod, ki ste mi bili nekoč prijatelj in ki sem vam dala, kar ima dekle najdražjega, bodi vam Bog milostijiv! Da bi mi vsaj že vdahnil kes nad grehom, katerega sem storila z vami; zaklaj resnica je, da se še vedno ne kesam, da sem vas ljubila, čeprav imam že sive lase in sem že blizu smrti. Toda pokojni moj prijatelj, prelepi moj gospodar, povej mi, kdo so ti ljudje, oblečeni po staram, ki so prišli k tej tihi maši?
Vitez d' Aumont Cleryjski je odgovoril z glasom, ki je bil slabotnejši od sapice in vendar čistejši od kristala:
—	Katarina,ti moški in te ženske so verne duše iz vic, ki so razžalile Boga, ker so, kakor midva, grešile iz ljubezni do ustvarjenih bitij. Vendar pa niso čisto odrezane od Boga, zakaj njihov greh je bil, kakor najin, brez hudobije.
Med tem, ko se ločeni od tega, kar so ljubili na zemlji, očiščujejo v čistilnem ognju vic, trpe bolečine ločitve. To trpljenje je zanje najstrašnejše. Tako nesrečni so, da se celo angelu iz nebes zasmili njihova muka, ki jo trp6 zaradi ljubezni. Z Božjim dovoljenjem združi za eno samo nočno uro v letu prijatelja in prijateljico v njuni župni cerkvi, kjer jima je dovoljeno, da sta navzoča pri maši senc, držeč se za roke. To je čista resnica. Če mi je bilo dano ,da te vidim tu pred tvojo smrtjo, Katarina, se to ni zgodilo brez božjega dovoljenja.
Katarina Fontainova mu je odgovorila:
—	Prav rada umrem, da postanem spet tako lepa, kakor sem bila tiste čase, moj pokojni gospodar, ko sem ti dala v gozdu piti.
Dočim sta se tako čisto po tihem pogovarjala, je silno star kanonik pobiral mile darove in molil prisotnim velik bakren pladenj, kamor so po vrsti spuščali starinske denarje, ki že zdavnaj niso bili več v veljavi: tolarje po šest liber, forinte, dukate in velike cekine, angleške gvineje, rožne srebrnike — a novci so padali čisto tiho. Ko mu je kanonik nastavil pladenj, je vitez spustil nanj cekin, ki ni zažvenketal nič bolj od vseh ostalih zlatih ali srebrnih denarjev.
Nato se je stari kanonik ustavil pred Katarino Fontainovo, ki je brskala po žepe, pa ni našla v njem niti beliča. Tedaj si je, ker ga ni hotela odsloviti, snela prstan, katerega ji je bil dal vitez na večer pred smrtjo, in ga je vrgla v bakreno posodico. Zlati prstan je padel in udaril ob njo kot težak rvonov kembelj in na odmevajoči hrušč, katerega je povzročil, so izginili vitez, kanonik, mašnik, strežnika, dame, ka-valirji in vsa družba; sveče so ugasnile in Katarina Fontainova je ostala sama v temi.
Ko je tako dokončal svojo povest, je cerkovnik zvrnil pošten požirek vina, se zamislil za trenutek in nato povzel:
»Povedal sem vam to zgodbo tako, kakor mi jo je oče neštetokrat pripovedoval, jn verujem, da je resnična, kei se ujema z vsem, kar sem opazoval šeg in običajev, ki so lastni pokojnikom. Izza otroških let sem imel mnogo opravka z ranjkimi in vem, da se navadno vračajo k ljubljenim predmetom.
Tako blodijo umrli skopuhi ponoči okrog zakladov, katere so poskrili v življenju. Vestno stražijo svoje zlato; toda vsa ta skrbnost jim prav nič ne koristi, ampak se jim še v škodo spreobrne. Neredko se v zemjli najde zakopan denar, če človek prekoplje kraj, kjer tak duh straši. Prav tako se vračajo umrli zakonski možje in mučijo ponoči svoje žene, ki so se v drugo omožile. Več bi jih lahko naštel, ki so mrtvi bolje čuvali svoje žene, nego so jih za živega.
Taki zaslužijo grajo, zakaj pokojniki ne bi smeli uganjati ljubosumnosti. Toda povem vam samo, kar sem opazil. Na to naj dobro pazi, kdor se ženi z vdovo. Sicer je zgodba, lrf sem vam jo povedal, dokazana na sledeči način:
Zjutraj po tisti čudni noči so našli Katarino Fontainovo mrtvo v njeni sobi. A cerkveni vratar pri Sv. Evlaliji je našel v bakrenem pladnju, ki ga je imel za pobiranje milih darov, zlat prstan s sklenjenima ročicama. Sicer pa nisem človek, ki bi pripovedoval zgodbe za smeh. Kaj, če bi ga poklicala še steklenico?...«
AVTO
ENflULT
najnovejši 6ciiinderski model »Mohasix« 18/27 HP.. 4sedežen. torpedo, hitrost preko 90 km. poraba bencina Q litrov na 100 km.
Najprlpravnejši voz za naše ceste!
V luksuzni izdelavi Din 66.000.
Llmostna Luže Din 69.000.
Priporočljive in naiboli vpeljane ostale tipe:
12/18 2sedežni osebni.
12/18 4sedežni osebni.
12/18 2sedežni ooi tovorni za 400—500 kz.
22/36 4—5sedežni torpedo in
22/36 2sedežni noltovorni za 600—800 k*.
TOVORNI za 1200-1400 ke in za 2000 ke.
AVTOBUSI vseh vrst.
MOTORNE BRIZGALNE ZA GASILSKA DRUŠTVA
STUDEBAKEB
„ERSKINE"
6cilinderski. 4—Ssedežni. naielegantnejši soortni voz.
Paeumatika
„Flrestone"
„Micbeliii"
Zahtevajte ponudbe pri tvrdiri
A. lampref, Ljubljana,
Dunajska cesta 22 Telefon 2247.
Vilo na Bledu
z ali brez opreme kupim.
Ponudbe s ceno in opisom na ogl oddelek „Jutra" pod „H. B 5i 00"
NAJBOLJŠE BOŽIČNO DARILO
1 srečka drž. razredne loterije za Din 25.—
Največji dobitek Din 4,200.000.
Zahtevajte gratis prospekte v pisarni
JAKOV C. ZUMBULOV1C, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
Železniške pragove
hrastove, vseh dimenzij kupujemo skozi celo leto. Ponudbe je poslati na A Macuz, Milano, Via Bodio 12.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPamniF*
TOVARNIŠKO ZALOGO
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vaki na ogled
Andrej Kregar
ŠT. VID n. Ljubljano naspn ti kol. Vittnarje
Zahtevajte cenim
NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z.
knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stitarjeva ulica štev. 2.
Oblastno dovoljena
RAZ P R O DAJ A
vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928.
Znatno znižane cene — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente
polhove koži
io nt drag* od divjačini
fcnpuj« In t&nnljlTO dobri pl*5» D ZdrsriS, LJubljs m Florijinska ulic* it » 47
Mestni pogrebni uvod.
Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija
Frande Derenda
Gradišče 4 nasproti dramskega gledališča
Predno kupite, prepričajte se o naših cenah! Najprimernejša darila za Miklavža in Božič!
ŠAMPANJEC JOOP1ER"
,,DEMi SEC" (zmerno sladek) ,,80UVIER SEC" (ne sladek)
„CUVEE RESERVEE (nekoliko sladek)
Orisinolno vino v steklenicah
iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric
VINA V SODIH
Cenike razpošilja na zahtevo brezplačno zastopstvo za Slovenijo: K«r»c A pava!, Iiobljana, Dana ska cesta 15 ali kraljevi dvomi dobavitelji Cotar Boatflen, veleposestvo vinogradov, Gornja Radgona.
Šampanjec Id vino v steklenicah „Ioavier' se dobi v vseb boljših trgovinah.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča in stara mamica, gospa
Marija Pi šla rfeva
rojena Škrabec
dne 9. decembra 1.1. ob pol 2 uri popoldne v starosti 72 let, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb blagopokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti v Sp Šiški, Celovška cesta št. 42. na pokopališče k Sv. Križu Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. t. m ob 9. uri dop. v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani
LJUBLJANA, dne 9. decembra 1927.
Žalujoči
soprog Franc Pišlar in rodbini
Pišlar - Pretnar.
Kemično, hisilensko čist! PSIH 20 blazine
in ga tudi najcene;še nabavlja v naši državi edina moderno urejena tovarna perja za posleljino:
iOLEMDEH A.D.
FRBRIKK PERJA SUBOTIČ« •
Zahtevajte naš cenik štev. 6
Št. 31.647-27 ref. IX.
RAZPIS.
Mestna občina ljubljanska razpisuje mizarska dela
dobavo notranje opreme za mestno klavnico.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe ie oddati v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2'il. do 13. decembra 1927 do 11. ure dopoldne.
Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6 decembra 1927.

nsjlepša in najcenejša darila
so slikanice za otroke:
O. Zupančič, Pokoscn izpod korenin
Slikanica z besedilom
Cena Din 35 —, s poštnino Din 37 50
Domače in tale živali
večbaivna si kanica
Cena Din 30 —, s poštnino Din 34 —
M. Grošljev*?, Šale za male
Slikanica
Cena D n 32 —, s poštnino Din 36' —
M. firošljeva, Čefeeliea Brenčellea
Slikanica
Cena Din 30'—, s poštnino Din 34-— Naročila na te in druge slikanice sprejema
Hfijigsrna Tiskovne zadruge y Ljubljeni
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte)
Urejuje Davorfct JUvljon. Izdaja za Konzorcij «Jutra» AdoU Ribnika!, Za Narodno tiskano dd, kot dakaniarja Fran Jezeriek. Za inseratnl del je odgovorea Atojzt) Novak, Val * LpMfmt,