23. številka.
v četrtek 29. jannvarja.
XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan »večer, izim^i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j sk o-og er a k e dežele za vso leto 15 gld.. za p< 1 leta 8 *f 1<1., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 glđ. za Četrt leta 3 ^Icl. 30 kr., za jeden mesec I >.'ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. m mesec, po   0 ur. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »» kr., če so Olnftttdo jedetikrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat m po 4 kr., če le trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvide Irmikovati.— Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnUtvo je v Frana Kolinami bili, »Gledalilka stolliir. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 ,,
Vjn'ovniHvo „Stor, At/rodn4'.
Baron VValterskirchen.
Priobčili smo Že čitateljem deloma zadnji govor barona Walterskirchna in zato morebiti tudi ustrežemo, če s kratkimi potezami zarišemo osobo in prošlo zgodovino razsodnega avstrijskega politika.
Baron Walterskirchen je jeden izmej tistih v javnost stopivših pojitikov v Avstriji, o katerih se sme trditi, da so celi možje. Čedalje bolj redko zasejani so tudi pri nas taki možje, katere v javnost na politično torišče vodi le jedna misel: delovati za občo blaginjo brez stranskih namer, brez svoje osobne svrhe. A mej temi častnimi izimami nahajamo barona Roberta VValterskirchna, ki je s svojim poštenjem, svojo učenostjo, a zlasti tudi z izredno zgovornostjo svojo znal pridobiti spoštovanje vseh strank. In uprav prežalostno znamenje je to, da je on, jeden izmej najboljših, stopiti moral s političnega torišča, da so njemu, baronu Walterskiri:hnu, že nekaj let sem zaprte duri našega parlamenta! Baron bil je član nemško-liberalne stranke, a to-gota, nestrpljivost te stranke zadela je tudi tega odličnega pristaša, tudi baron Walterskirchen občutil je trdo pest nemško-liberalne taktike, ko je bil ostavil društvo in pota zjedinjtne levice. Baronu Walterskirclinu narodnostni boj ni svrha, nego njegova misel je, da se mir doseči da mirnim potom,
samo da bi to hotele in želele bojne stranke. Uvi-del je svoje dni, da je liberalna stranka neizmerno veliko zakrivila s svojim ravnanjem proti Čehom, da je baš ona kriva narodnostnega prepira, in ker je bil ob tem uverjen, smatral se je dolžnega in poklicanega, da je to svoje prepričanje brez ovinkov in jasno razodeval ter krepko stopil proti nemško-liberalni levici. A namestu da je levica spoštovala mnenje svojega sobojevnika, ki je mnogo veljave imel v občinstvu, ter si jo z novimi izjavami svoje pravicoljubivosti le Še bolj pomnožil, pričela je proti njemu dosledno agitacijo. Baron VValterskirchen, uvidevši, da ta agitacija sad rojeva celo v n egovem okraji, odložil je zato hitro svoj državnozborski mandat. Toda levica od tega ni imela nobenega dobička; na strani političnega pregnanca, podleglega levičarskemu terorizmu, jelo se je zbirati mnoštvo somislečih. Kmalu potem, ko je bil baron Walters-kircheu ostavil parlament, skušal je v družbi z drom. Fischhofom na Dunaji ustrojiti novo stranko. Čas in druge okolnosti neso bile ugodne za to.
Od tega časa je baron Walterskirchen molčal. Kar pred nekoliko dnevi poči glas, da bode tukaj v nekem društvu govoril o stvareh v Avstriji. To je bilo dovolj. Vse politične kroge je zanimalo obe-čano predavanje, težko se ga je pričakovalo. Sedaj vemo. da se baron Walterskirchen ni premaknil s stališča, katero gaje bilo vazdvojilo z levico. Skrbno se je govornik ogibal očitanj in osobnih napadov. Kar si je bil izvolil za obravnavo, to je razpravljal čisto akademično, a baš zaradi tega je spekel lahen zasmeh, zbodlo je plemenito čudenje, s katerim je bičal tiste, ki moči države in narodov uničujejo v narodnostnem boji. Ostro je baron spuščal se proti izrodkom kapitalstva, proti banalnemu liberalizmu in poudarjal je, da ima socijalno vprašanje pravico do mesta v strankarskem programu. Poslušalstvo je ta govor burno odobravalo in poslednje dni vidimo, da se z njim pečajo vsi časopisi obširno in na odličnih mestih.
Na tistem shodu izrekla se je tudi želja, da bi baron VValterskirchen kmalu nastopil z govorom kandidata za državni zbor. Toda znamenj je malo za dobo, v kateri bodo taki apostoli pravice in miru imeli tisto ceno, ki jo zaslužijo! Mož, kaker-šen je VValterskirchen, da se še spraviti tudi od nemške strani v parlament, toda da bi njegovo stališče, njegovi nazori zmagali, za to ni še nobenega upanja! Dokler bode vladal tak nemški duh, toliko
Časa zatirani slovanski rodovi ne bodo položili narodnega orožja iz rok! Sicer pa je narodnostno vprašanje tudi točka socijalnega programa, narodnost je v marsikaterem oziru podstava socijalne blaginje.
Nase šolske razmere v Trstu.
Napačno bi bilo, ko bi kdo iz zadnjega mojega članka sklepal, da bi se vse naše šolske reve in nadloge obrnile na bolje, ko bi Trst z okolico imel poseben deželni šolski svet, kot ga imajo ostale tostranske dežele. Gotovo se ne da tajiti, da bi tak samostalen deželni šolski svet večinoma otresel se upliva mestnega zbora in vsemogočnega sedanjega mestnega upravništva. Gotovo se bi po njem dalo marsikaj doseči za slovenske šole v okolici. Dvomim pa, da bi v takem svetovalstvu vladen upliv bil nam toli naklonjen, da bi vsled tega nam kar nemudoma v mestu samem ustanovili jedno slovensko ljudsko šolo. Kazmere so zadnja leta na Primorskem take, da je človek lehko vse, celo Kitajec prej, neso Slovan, Slovenec ali pa Hrvat. Ta namestniška vlada bi gotovo nikdar ne podpirala slovenskih zahtev. Zato je zadnji Goriški „Corriere" pel toli veselo pesen, ker ministerstvo ni v najviši računarski urad v Beči iz Trsta poki calo namestnika Depretisa, ki Lahe pri vsakej priliki in nepriliki gladi. Tudi bo meni zdi jako sumna ta vladna pravica, ki sedaj Ljubljansko mesto k napravi nemških ljudskih šol sili. Ko bi vlada imela kako zaresno pravico, k temu siliti, storila bi to gotovo v Trstu. V našem mestu je po zadnjem štetji mul 5000 Nemcev. Zakaj ne prisili primorska vlada Tržaški mestni zbor, da bi tem ustanovil nemške šole V Načela, zakonske določbe pač neso različne v Trstu in Ljubljani! Zakaj vlada za to peščico Nemcev z državnimi denarji iz-držuje dve dragi tleski nemški šoli in jedno dekliško (vse z raznimi vstričnimi oddelki) V Zakaj pa nam Slovencem, ki vender tudi davke plačujemo, z državnimi denarji v mestu ne ustanovi slovenskih ljudskih šol? V Istri — namreč v Pulji je tudi skoro 5000 Nemcev (po uradnem štetji) in vender ista primorska vlada ne sili niti deželni šolski svet isterski, niti mestni zbor Puljski, da bi zanje napravila posebno nemško ljudsko šolo. Vlada sama jo je v Pulji ustanovila ter jo tudi sama z državnimi denarji vzdržuje. Zakaj vlada v Gorici za onih 2500 Nemcev jednako ne postopa, kakor v Ljubljani? Da bi se narodom po dvojni meri merilo, si še misliti ne
LISTEK.
O z I r
na triletno potovanje križem domovine.
(Berilo v slovstveno zabavnem klubu dno 24. jannvarja 1885.)
Odkar se zavedam, da sem Slovenec in mi v srci plapola zubelj ljubezni do predrage domovine slovenske, želel sem, ogledati si to svojo domovino po vsem širnem nje obsežji ter se seznaniti s pre-milimi rojaki, živečimi po različnih njenih pokrajinah.
Vender, ta moja želja se je izpolnila stoprav zdaj, ko se mi je pot življenja začel nagibati onstran vrhunca zopet navzdol.
Naklonila se mi je bila namreč ugodna prilika, ali da povem brez ovinkov, izbral sem si bil za nekaj časa nalašč baš tak posel, kateri mi je dovoljeval, spajati objednem utile cum dulci, to je, izvolil sem si posel, ki me je vodil križem vse slovenske domovine:
Kot jelen čil in brzonog,
Ki rojstni doin mu prosti log
Iz tesnih pašnika ograj
Leti v svobodni širni gaj:
Prirode ja/, svoboden si■ i
Iz mestnih zbežal sem zidin —
S puščave sivoprašmh knjig
Kjer vklenjen v spono bornih brig,
Bil koprnel sem mi.ogo let —
Vesel v brezmejni božji svet.
Pri svojem potovanji sem se ravnal po znanem Boris Miranovem gaslu:
„Danes tukaj, jutri tam, Drugi kraji, diiiga mesta,
C'q mi všeč ni tu, drugam Urno me popelje c sta."
V tem zmi8lu sem potoval tri leta križem slovenske domovine in jo premeril od meje do meje, po dolgem in širokem ter si ogledal premenljivo nje pokrajinsko obličje in proučil raznoličnost naših mest, trgov in vasi ter raznovrstne podobe ljudstva slovenskega . . .
Nepopisno Vam je čustvo, ki mi je prošinjalo sred, kader sem — po dolgoletnem posedanji mej zaduhlim mestnim zidovjem, po motoviljenji jednoličnih suhoparnih opravil, oproščen težilnih skrbi in kruhoborskih dolžnosti — zbežal v širni božji svet, v naročje blage matere prirode:
Izglenla beda jo mestno tesnobe,
Utilmol jo etrunkarstva ljuti prepir,
V sreo se ml blažen uselil je mir I n v morje po svčti razlite svetlobe
Otožnih spominov utonil je mrak:
Zdaj čil, pomlajen in kot Bokol legak Po širnem Btvarjenja okrožji vzletevam, V naročji prirode veselo prepevam.
Z nižave meglene na jasno planino,
Z vrhunca prisojnega v senčnati log,
Po vrti cvetoče planjave okrog, Ob reki šumeči v zavetim dolino —
Po zemlji brezmejni zdaj vodi me pot,
In kamer zanese me noga, povsod Življenja razkošna radost me objema, Ob divnih prizorih mi duh ho zhvzčii a.
U%V
smemo! A ta misel se nam nehotoma vriva mislečim na toli različno — ravno nasprotno postopanje deželne vlade na Primorskem in kranjskem. Ko bi naši narodni poslanci bili malo poguinnisi, brigali se bi pri bodoči budgetni debati tudi za take malenkosti !
Poli lic? m razpleti.
\<>li;injo <lr/M<-.
V Ljubljani 29. januvarja.
Bolj ko se bliža konec šestletne dobe «fr-žnviM'inu /boru. bolj se ugiblje, kako bode sestavljen novi državni zbor. (lovori se, da treh naj-odlićnejših parlamentarcev / desnice ne bo več v novem dr avneni /boru. Da bode grof Hobenwart poklican v gosposko zbornico, je že skoraj gotovo. Grof Clam-Martinie se je pa že naveličal parlamentarnega dela in pri novih volitvah ne bode več kan-didoval. Ko smo pni pot čuli o vest, zdela se je nam neverjetna« » /namenja kažejo, da ni prazna. Grof Clam se je namreč že začel odtegovati parlamentarnim poslom, izstopil je iz odseka za volilno reformo, odložil najvažnejši referat o državnem proračunu. Volijo poljskega kluba. Groholski, pa boleha in tedaj tudi pri novih volitvah ne bode kandidoval. j To, da ti trije možje zginejo s parlamentarnega po- | zoriši-a, imelo bode najbrž tudi vpliv na razdelitev strank v novem zboru. Vladni listi že priporočajo za bodoče volitve take može. ki bodo v narodnih ozirih indiferentni. Posebno se pa poteguje nek konservativni list na Duna|i, ki velja za organ jed-nega najodličnejSih konservativnih članov zburnce j poslancev, da hi se osnovala močna konservativna j stranka, ki bi pa ne bila federalistična. Le od take stranke si obeta zboljšanje vseli razmer v Avstriji. Ako pa malo provdamuo, kmalu spoznamo, kaj se noče s tem doseči. Radi bi napravili močno stranko iz konservativnih Nemcev, fevdalcev in vladnih pristašev, katera naj bi odločevala, v zboru. Taka stranka bi se za narodne težnje Slovanov ne brigala ali bi jih pa zavirala. Začelo hi se novo pritiskanje Slovanov, kakeršno je bilo pod liberalno vlado, samo s to razliko, da redaj so nas ponemčevali v imenu svobode in napreiUa, sedaj bi nas pa v imenu konservat i/.ma
Odbor za udeležim galiških Poljakov pri Metodo« i |1avi|iii|l v Vekgradu se je konstituiral. Predsednik temu odboru je škof Moravski, odborniki pa: nadškof Issakovisz, deželni maršal Zy-blikievvicz. knez Sapieha grola Hosicki in Badeni profesor Pilat, Polanovski in Podlevski.
Več odličnih ogorsulh Srbov agituje, da bi se sklical tabor, na katerem bi se posvetovalo o j organizaciji nezavisne srbske narodne, stranke. Ta stranka bi bila proti vsakemu bratenju z Madjarji ter bi zahtevala <dišimo avtonomijo za srbske pokrajine na Ogerskem.
% nauk* državo.
Ob obletnici prihoda ruskih čet pred 7 leti v Srede • bo se tamošnji Bolgari spomnili Rusov, svojih osvobodi eljev, Mestni župan Pješov poslal je brzojavne častitke knezu Doudukovu, grofu Ignatjevu, Kaulbarsu in Sobolevu. Vsi ti štirje ruski generali so se zahvalili za čestitanje, prva dva v ruščini, poslednja, ki sta bila bolgarska ministra, pa v bolgarščini Brzo ivka generala Kaulbarsa se glasi: ..Bratska ljubezen, katera je utrjena z bolgarsko in rusko krvjo na bojišfci, nikoli ne ugasne! Zahvaljujem se mestu in meščanom, da so se me spo min i ali.
V Italijanske I zbornici je minister vna-njih zadev. Mani u. odgovoril na interpelacijo poslanca Canzi-ja o kolonijalnoj politiki. Minister je rekel, da je treba bilo popustiti prejšnje gospodarske teorije, ki so bile proti kolonijalne) politiki, ker so se razmere premeni le. Treba je začeti pridobivati kolonije, kajti vsi veliki narodi jih pridobivajo in Širijo. Vlada hoče gledati, da bode ta politika pospeševala narodnogospodarsko blagostanje in ne
bode nasprotovala pridobljenim pravicam druzih držav. Nadalje je omenjal, da so odnošaji z Anglijo najboljši, ter da je bila potrebna Assabska ekspedicija, ker je Assab kljui za varstvo italijanskih interesov ob Sredozemskem morji.
Pogled na poslednje fraiicoikf volitve za senat kaže, da je sedaj število republikanskih senatorjev naraslo z 210 na 2:52, Število monarhističnih pa se pomanjšalo z 1)0 na 68. 72 departementov sedaj zastopajo samo republikanski, 15 samo mo-narhistični, 3 pa Benatorji obeh strank.
Kako da nemški kancelar sovraži Po]jake, kažejo baš pogajanja Ž Vatikanom o nastav(jenji novena škofa za Poznansko. Zavrnil je že šest mu predlaganih kandidatov za to škofijo, in to sauib zato, ker so bili Poljaki. Nepristransk človek bi sodil, da je pravično, da poljska pokrajina dobi škofa poljske narodnosti, a Bismarcku to ne ugaja, kajti oviralo bi ponemčevanje poljskega življa. — Kakor se nekemu Dunajskemu listu poroča iz Be-rolina, mislijo socijalisti v kratkem stavili v državnem zboru svoje predloge o zboljšanji stanja delavcev. Poleg nekaterih prav pametnih določeb hočejo za delavce zahtevati posebno ministarstvo in poseben parlament, katerega bi naj volile delavske zbornice. To zahtevnnje nemških delavcev zdi se pa nam vender malo prenapeto.
Ko pridejo odposlana podkrepljen.a na fran-eotko-MtaJsko bojišče, imeli bodo Francozi tam ;")() 000 vojakov, ter bodo takoj zaceli daljno vojevanje
Egiptovsko vprašanje se je približalo za jeden korak dalje svojej rešitvi. Francija se je baje izrekla, da je možno vsprejeti angleške nove predloge. Podobnih mislij so tudi druge vlasti. Tako bi bile največje težave premagane, manjša nasprotja se pa bodo že poravnala Ali se skliče za kouečno rešIteV tega vprašanja konferenca ali ne, še ni odločeno.
Dopisi.
Iz Trst« 27. januvarja. [Izv. dop.] Slovenski časniki prinašajo vsako leto iz Kopra dopise o j izgredih lalonov proti slovenskim dijakom tamošnje učiteljske pripravnice. Večkrat pobarvala je že kri ubogih pripravnikov Koperski tlak, in kri ta zahteva zadoščenje.   Nesrečna bila je misel, da se je uči- j teljska pripravnica v Kopru ustanovila, v gnezdu irredente. Deželni šolski svet in nadzorniki prezirali so glavni pogoj, namreč, da ni mogoče, da napreduje pripravnica v takem lahonskem gnezdu, kjer je dijak vedno razburjen in zasramovan, da se z učenjem niti resno baviti ne more.   Kako more v Kopru slovenski dijak napredovati-,  ako mora po ulici Brečavati zagrizeno Kopersko druhal, katera nngrbanči čelo, kadar sreča kacega slovenskega dijaka, ter ga grdi z besedo ali celo dejanski. Tudi iz družili ozirov ni učiteljska pripravnica na svojem mestu: v Kopru je velika draginja in ubogi stariši teško zmagujejo denar za svoje sinove, poleg tega pa morajo še v skrbi biti, da morda kak Koperski doktor ne pobije v kaki priliki njihovega sina. Učenje utrujuje možjane, treba je dijakom razvedrenja, na ta ali oni pošteni način.   Kje pa se more dijak v Kopru razvedrovati?   Iz stanovanja hodi v šolo, iz šole d<trnov, to je vse. Ko bi se hotel sprehajati, i nema pričakovati druzega užitka, nego titulacije ščavo maledetto in več tacdi ljubeznjivih priimkov.  Če pa gre na samoto ali v kako samotno ulico, bi pa trebalo železnega klobuka, da ga kak pobalin z opeko ali kamenjem ne rani.   Naj bi visoki krogi vender spoznali nesrečni korak, da so svetovali ustanoviti pripravnico v Kopru in naj bi ta korak popravili, dokler je čas.  V Trstu bi bila pripravnica veliko bolj na mestu, tu se ni bati šču-
vanja in napadov, stanovanj je obilo in hrana ni draga, druzih sredstev tudi ne manjka in pridni dijaki bi si še z iustrukcijami lahko zaslužili v prostih urah košček kruha, katerega jim stariši jako teško dajo. Kadi tega opozarjamo nase državne poslance, da bi stvar v roke vzeli in prenesli pripravnico iz Kopra v Trst ali v kak drugi kraj Primorske, kjer bodo imeli mir pred lahoui in ne bode nevarnosti, da jih kak fakin ali celo kak zagrizeni dr. Gambini ne pobije. Gospodu vitezu Klodiču pa polagamo gorko na srce to stvar, on lahko to v roko vzame ter poroča navzgor z tehtno motivacijo, da na dale učiteljska pripravnica v Kopru ni na pravem mestu, ako se hoče vzgajati dobre izobražene učitelje. Upamo, da ne padejo te besede na skalo, da ne usahnejo.
I/. Kamni a 27. januvarja. [Izv. dop.] Predno sem zasadil pero, jel sem šteti gumbe svojega telovnika: bom, nebom, bom, nebom, „bom", zdaj pa me nekako sili vraža ta, nadaljevati in izvršiti male vrstice, da se po dolgem premolku oglasi tudi kdo izpod Kamniških snežuikov. Čakal sem res dolgo spretnejega peresa, — pa oni spretneji gospod dopisnik je menda zaspan ali pa preveč zakopan v svoje „razmotrivanje". Čakal sem celo predolgo, kajti naši diletautje pripravljajo nam že drugo letošnjo veselico z igro. Ne morem si kaj, da ne bi omenil, dasi že precej „post festum" — vender še ne prepozno, prve veselice, kojo je priredila Čitalnica Kamniška v dan 11. t. m. Na sporedu bili sta kot prva točka „Na straži", moški zbor z bariton-solo, potem pa „De klica", čvetero-spev, v kojih obeh smo obožavali prekrasno petje naših Blavčkov ,,Liraševu.
Tretja točka bila je veseloigra „Srce je odkrila". V tej igri občudovali smo nadarjeno igralko gospico P, Medvedovo. Takrat pokazala je, da jej ga ni para daleč na okrog, ki bi umel najivno ulogo „Pavlinicekl bolje predstavljati nego ona. Isto tako bila je zelo pridna in popolnem na svojem mestu gospa Petrič-Grčarjeva, koja je pa itak že dovol znana vsem čitalniškim obiskovalcem. Bodi jej tedaj na tem mestu izražena obila zahvala in nadejamo se, videti jo tudi v prihodnje mej skromno, a krepko vrsto Kamniških diletantov.
V igri vKlobuku zavzimala je prvo mesto gospica T. Albrechtova, katero smemo jednakopravno odlikovati ter prištevati k prej omenjeni dvojici kot jedno najboljših Kamniških igralk. Za uloge bolj mirnega in premišljujočega značaja našla bode naša Čitalnica v omenjenej gospici najboljšo zaslombo in pomoč, in želeti bi le bilo, da se naša Kamniška gospoda, naši odborniki nekoliko bolj po-brinijo ter si zagotove prijazno sodelovanje omenjenih diletantinj.
Ker sem omenil izvrstnega igranja naših diletantinj, imel bi dosledno našteti tudi glavne moške uloge in pohvaliti vsacega posebe; toda za danes naj jim zadostuje gorka zahvala za požrtvovalnost, ker se itak kmalu vidimo in bi mi nameravane male vrstice preveč narasle.
Omeniti in pohvalno izreči pa mi je imenoma o gosp. S t i j a s n y j i, koji se je i takrat dokaj trudil kakor režiser in spreten aranžer četvorke. — Peta točka bil je „ples11, ki je trajal do ranega jutra in hvalil je vsakdo, da je bila prva veselica letošnja zopet jedna onih spomina vrednih in jedrnatih, kakoršne že dolgo nesmo imeli. Zabava bila
Nad mano kot božje oko se odpira Prozorno in Binje brezkončno nebo In tu pod koiaki bo meni mehko
Zelenja preproga po zemlji prostira; Po vidttftnih valovih, čuj, ziblje so upov Obkriljenih peveev — kot zvezdni odsev
V livadi žarčč se blestijo cvetice, Ki zemlji čestito pregrlnjajo lice.
Zavzeta zdaj duša mi tu se dviguje
V pogledih k mogočnim tenično.n gora In Ičhuo kot čoln na površji morja
Nad poljem prostranim spet ondu mi pluje: Z ravani vzleteva mi v raj viaočio, Nazaj hrepeni mi t naročje dolin —
Brezskrbno zibaje se gori in dol,
V radosti vinešto* brci zčiueljskih boli.
Otroku pod6ben na malenu m krili
V nan-iji prirodinem srečen živini, Udati jej na prsih ljubečih slonim —
Zamaknet) gledaje v obraz jej premih; Življenja mi zor jo od njo zasijal, Na mehkem jej nedru bom sladko zaspal Ko v smrtni tomoti oko mi utrne, Ljubo mu naj hladim uje krilo zagrne.
Tako, čestita gospoda, sem pohajkoval križem prekrasne naše domovine, svobodno in brezsmoterno, ne brigaje se, na katerem ognjišči se mi kuha kosilo in pod katero streho se mi bode na večer po-stiljalo ležišče: kamer me je baš bilo privabilo polu-dansko zvonenje, tam sem se usel za mizo ter si naročil jedila in pred katerim pragom se mi je v večernem somraku slučajno ustavila noga, ondu sem odložil za isto noč svojo potno torbo. Če se mi je omilil ta ali oni kraj, ostal sem v njem, dokler me je veselilo; in ko sem se navžil prirodine lepote jednoga mesta, krenil sem zopet drugam, za novimi pokrajinskimi prizori in užitki!
In kakor sem rekel: potoval sem brez vsa-keršnega načrta in vsporeda! Vodnik na vseh mojih potih bil mi je nepreračunljivi slučaj, ki me je bil zavedel često v jako zanimljive kraje in dražestne položaje; za kažipota imel sem svoje spremembe žejno srce, katero mi je pripomoglo do marsikakšega nepričakovanega užitka — verna spremljevalka na vsem mojem potovanji pa mi je bila — lehkonoga
brezbrižnost, v katere tešilni druščini sem pozabil na vse v prejšnjih letih prebito gorje.
Bilo Vam je to blaženo življenje, polno spremembe in zabave!
In, čestita gospoda! Ko bi Vi vedeli kod in kako sem jaz potoval, da sem v teku treh let premeril vso širno ozemlje slovensko mej Muro in Adrijo, mej Žilo in Kolpo, čudili bi se mojej gibčnosti in elastiškej okretnosti; in ko bi Vam hotel opisati vse, kar sem na tem svojem potovanji videl, slišal, užil in izkusil, potreboval bi k temu pač desetero zabavnih večerov. Toda, ne bodem Vas nadlegoval s pripovedavanjem posamičnih potnih dogodkov, ko bi Vam v tem kratko odmerjenem časi ne mogel niti označiti vseh najvažnejših postaj svojega potovanja niti našteti imena vseh predragih in čestitih mi prijateljev, katere sem si pridobil na tem triletnem romanji po vseh slovenskih pokrajinah . . .
(Daljo prib.
jo tako domača in složna, da je ni rušil niti najmanjši nelostatek.
Povedal bi pa še nekaj rad, osobito, kar se tiče notranjega uradovanja Čitalniškega — veliko je „malenkosti'1 — koje pa so že več nego samo malenkosti in po vrhu še v tolikej obilici, da bi raztegnil ter osvojiti si moral za dopise odmenjeni prostor v „Slov\ Narodu" popolnem; toda, ker upam, da bode letošnji, novoizvoljeni „stari odboru skušal vsaj po možnosti odpraviti marsikateri nedostatek v tem društvu, — naj zadostuje za dane3 samo prijazen opomin, da naj oni gospodje, koji se voljeni odborniki, malo bolj brinijo se za blagostanje in gmotni napredek društveni, kajti ako pojde vedno tako rakovo pot, treba bode resnično zapreti za-prašnele čitalniške prostore. Pa upajmo, da bode odslej bolje, ko je prišel mej odbornike nekdanji Sitalniški predsednik in nje otvoritelj, velezaslužni g. Debevec, od kojega se nadejamo tudi zdaj, da bode krepko delal za napredek in blagostanje našega narodnega ognjišča, da se splošno oživi njega plamen in narodni ogenj, ter postane zopet to, kar je bil pred desetimi leti. V to poinozi Bog!
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani 28. januvarja. Zborovanje pričelo se je ob 11. uri. Predsedoval je podpredsednik g. J. Seunig. Navzočnih je 32 članov. Podpredsednik g. J. Seunig pozdravi društvenike slovenski in se zahvaljuje deželnemu predsedniku baronu Winklerju in deželnemu glavarju grofu Thurn-u, da sta zbor s svojo navzočnostjo počastila, kakor tudi vladnemu zastopniku c. kr: svetniku pl. Wurzbach-u. Nadalje naznanja zastopnike, ki so si jih izbrale druge kmetijske družbe. Društveni predsednik baron Karol Wurz-bach zastopati bi imel jed naj s t c. kr. kmetijskih družeb, pa ga niti k zborovanju ni bilo. Hr-vatsko-slavonsko kmetijsko družbo zastopal je g. Pire, kmetijsko družbo v Inomostu pa g. blagajnik Andrej Brus.
O delovanji centralnega odbora poroča tajnik g. Pire. Poročevalec pravi, da ne boli e poročila podrobneje omenjal, ker je itak že dlje časa tiskano došlo družbenikom. Pristavil bi poročilu samo to. da je bil društvenim vrtarjem imenovan g. Josip Ur-bančič in da je centralni odbor sklenil predraga« čiti vrt v veliko drevesnici. Pri velikem zboru po-mologov v Gradci bila je kmetijska družba zastopana po odborniku g. dr. Poklukarji in po društvenem taniku. Ogledala sta si mej drugim osrednjo fitacijo grofa Attemsa, kjer se ovočie po amerikan-Bkem načinu suši. Poročevalec opozarja društvenike na |epo razstavo tako posušenega ovočja in zelišč, katero je g. grof Atteins danes na razgled poslal. Sadjarstvo je za Kranjsko vedno imenitneje in treba bode gledati na to, da se kmetovalcem daje prilika, razpečuti ne le sveže, ampak tudi posušeno ovočje. Sedaj se po Kranjskem ovočje po starem tako suši, da je večinoma sežgano in neokusno. Kmetijska družba bode morala gledati na to, da kmetovalcem pokaže pravi pot, in v tej zadevi jej bode za uzor način, kakor se godi pri g. grofu Attemsu v Gradci. Poročilo o delovanji centralnega odbora se potem brez razgovora odobri. Društveni blagajnik g. Andrej Brus poroča potem o računu za 1. 1883. Dohodkov je bilo G090 gld. 50 kr., stroškov 5403 gld. 6 kr., preostanka 687 gld. 43 kr. Aktivnega društvenega premoženje koncem leta 1883 bilo je 34.652 gld. 11 kr.
Društveni račun in stan premoženja pregledala Bta pregledovalca gg. Ferdo Souvan in Dragotin Žagar, ko sta vse popolnem v redu našla Proračun za 1. 1885, o katerem poroča društveni blagajnik g. Brus, kaže dohodkov 5225 gld. 58 kr., stroškov pa 5215 gld. 59 kr. Proračun, kakor račun in stan premoženja se odobri.
Društveni tajnik g. Pire poroča potem v imenu centralnega odbora o raznih predlogih kmetijskih podružnic.
Podružnica Novomeška stavi I. predlog: „Vinarska in sadjarska šola za Dolenjsko naj se ustanovi v okolici Novomeški«. Predsednik Novomeške podružnice g. Ogulin utemeljuje ta predlog pismeno. On trdi, da namen kmetijske šole na Dolenjskem ne bode samo ta, poučevati praktično in teoretično, ampak kakor na Slapu, da se zasajajo in širijo dobre trte, žlahtno ovočje in tako povzdigne sadjarstvo in vinstvo.
Gospod Ogulin naposled priporoča, naj bi se vsprejel predlog Novomeške podružnice, naj bi občni zbor ta predlog podpiral ter izročil ga deželnemu odboru. ,Daije prta.
Domače stvari.
— (Naša presvitla cesarica) dospela je po šestdnevnej odsotnosti 27. t. m. ob 9. uri 15 m. dopoludne s posebnim dvornim vlakom po južnej železnici zopet na Dunaj. Malo minut pred prihodom dvornega vlaka pripeljal se je cesar s svojim krilnim pobočnikom majorjem baronom VVeigel-
! spergom na kolodvor, da pozdravi in vsprejme Svojo i Najvišo gospo soprogo. Cesar šel je dospevšemu I vlaku naproti, vstopi, ko vlak obstoji, v dvorni sa-' Ionski voz ter kmalu pride 8 presvitlo cesarico z I voza. Cesar in cesarica peljala sta se potem v ce-! Barski dvorec.
— (Prisega.) Tajni sovetn k grof Hohen-| wart prisegel je 26. t. m. kot novoimenovani predsednik najvišemu računišču v prisotnosti presvitlega cesarja,   višega kamornika grofa Trautmansdorf-
! VVeinsberg-a in ministerskega predsednika grofa Taaffe-ja. Prisego čital je ministerijalni sovetnik vitez Klaps.
— (Gos p. Josip Šuman), novoimenovani ravnatelj gimnazije Ljubljanske, bd je v 26. dan t. m. od presvitlega cesarja v avdijenci vsprejet.
— (Gospod J. Stuhec,) deželne sodnije ; svetnik v Celji, ki je že od novembra 1.1. bolan, je I sedaj nekoliko okreval.  A kakor se čuje, predložil
je že prošnjo za svoje umirovljenje. V njem izgubi okrožno sodišče Celjsko izvrstno moč, kajti gospod Stuhec odlikoval še je vsekdar po svoej izrednej delavnosti in nepristranosti, vrhu tega bil vedno odločen rodoljub, ki ni nikdar gledal na to, kaka sapa veje od zgoraj. Taki možje so redko sejani, osobito j pa pri okrožnem sodišči v Celji.
— (Vnovič predložena pravila „Zveze j slovenskih posojilnic') je ministerstvo notra-' njih zadev potrdilo.
— (Diplome priznanja) dobe po sklepu I občnega zbora c. kr. kmetiške družbe kranjske sle-
i deči gospodje: Ivan Lap a j ne, vodja meščanske šole j na Krškem,  in  Anton Ogulin v Rudolfovem, ; oba za odlično prizadevanje za regionalno razstavo ! v Krškem; dr. Jurij S ter b ene, župnik v Hreno-' vicah, Peter Kraigher, posestnik v Orehku, oba I za pospeševanje sadjarstva;  Alojzij Lavrenčič, posestnik v Postoj ini za pospeševanje živinoreje iu za vzgledno gnojišče; Ignacij Ste fin, posestnik v Zalogu za pospeševanje konjereje; Alojzij Deklova, posestnik v Posrojini; Janez Sajovic, župnik v Slavini; Janez D okleva, posestnik v Petelinnh in Janez Sajovic, posestnik v Starivasi vsi štirje za pospeševanje čebelarstva; Skender Ličan, posestnik in trgovec v Ilirski Bistrici za pospeševanje sadjarstva in vinarstva in napredek v kmetijstvu, posebno v živinoreji; Janez Urbančič, posestnik v Trnovem za umno sadjarstvo in vinarstvo; gosp. Knapp, vodja c kr. spodnje gimnazije v Kočevji, in Jožef Rancinger, posestnik glažute v Kočevji, za pridno sadjarstvo in Matej Germ, učitelj v Adlešičah za pospeševanje in pouk Badjarstva.
— (Nogo zlomila) si je včeraj na sv. Jakoba trgu 79 letna Helena Boreš. Prenesli so jo v bolnico. Mestni magistrat bi moral pač strogo gledati na to, da hišni posestniki pred svojimi hišami led potrebijo ter pridno dan na dan posipljejo, sicer bode še več nesreč.
— (Tatvine.) Včeraj v noči ukrala je služkinja Liza Pušar vpokojenemu glavnemu davkarju g. Lenaršič-u v njegovem stanovanji v Vodmatu iz pisalne mize do 200 gld. denarja v petakih in desetakih ter potem ubežala. — 62 letna Marija Pike iz Brezovice je pokrala sostanovalkam na Poljanski cesti mnogo jedilnega in kuhinjskega orodja. Policija jo je izročila sodniji.
— (Vabilo k venčku), katerega napravi Čitalnica Postojinska v zgornjih prostorih Do.\atove gostilne v nedeljo dne 1. februvarja 1885. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira oddelek glcdališč-nega orebestra iz Ljubljane. Vstopnina za ude 50 kr., z rodbiuo 70 kr., za neude 80 kr., z rodbino 1 gld. K temu venčku najuljudneje vabi odbor.
— (Celjski veterani) prirede na korist svoje bolnišne blagajnice v 2. dan februvarja v gostilni „pri Slonu" velik ples.
— (Vabilo k besedi), katero priredi Ptujska Čitalnica v svojih prostorih v „Narodnem domu" v ponedeljek dne 2. februvarja t. 1. v spomin Va-
lentinu Vodniku. Vspored: 1. A. Foerster: „Sokolska" — moški zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Dr. B. Ipavic: „Mi vstajamo!" — moški zbor. 4. S. Gregorčič: „Domovini" — deklamacija. 5. a) J. Leban: „Kislica sladka11 — mešani zbor. b) Dr. B. Ipavic: „Kukovica" — ženski zbor. c) Narodna: „Perice" — čveterospev za sopran, alt, tenor in bas. <i I pl Zaje: a) „Domovini", b) „Lastavicam" — pesmi za moški glas s spremljevalnem na glasovirji.
7. D. Jenko: „Na Vidovu danu1* — moški zbor.
8. F. S Vilhar: ..Luna sije1' -• mešani zbor s samospevom za sopran. 9. F. Maver: „Tičica gozdna1' — čveterospev. 10. Kocijančič: „Venec narodnih pesnij" — moški zbor. 11. Fr. Bazin Bendl: „Križaci na morji" — veliki koralni spev za mešani zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej besedi uljudno vabi o.ibor.
— (Pevsko društvo „Zora" na Vrdeli) vabi k sijajnemu koncertu, katerega priredi o priliki slavnostnega svojega otvorjenja v soboto dne 31. januvarja t. 1. v dvorani vrta Rossetti s sledečim sporedom: 1. Davorin Jenko: „Naprej'", svira godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. I. pl. Zaje: „V boj!", moški zbor. 4. Slavnostni govor, govori g. Josip Negode, podpredsednik. 5. I. pl. Zaje: „Hrva-ticam", moški zbor z bas-samospevom. 5. I. Titi: „Slovan8ka sinfonija", svira godba. 7. Simon Gregorčič: „V pepelničnej noči", deklamuje gospica G. 8. J. Carli: „Slavjanka", mešan zbor 9. Gjuro Eisenhut: „Sokolada", svira godba. 10. Davorin Jenko: „0 Vidovem', moški zbor. 11. Gjuro Eisenhut: „Ustaj rode", moški zbor. 12. V. Sarti: „Originalna sinfonija", svira godba. 13. Ilrabroslav Vo-larič: „Slovenca dom", moški zbor. 14. Ples. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Vstopnice za osobo 30 novcev. — Opomba. Pri mešanem zboru nastopi nad 30 deklet, samih okoličank v narodnih nošah. Čisti dohodek je namenjen za napravo društveno zastave. Večji darovi se bodo radi tega s hvaležnostjo vsprejemali. K temu koncertu uljudno vabi
odbor.
— (Vabilo) na Vodnikov večer, katerega priredi ,Delavsko bralno društvo" v Idriji dne 2. feb. t. 1. v spodnjih prostorih g. F. Uemica. Spored: 1. „Naprej" svira godba, (priredil Ličar.) 2. „Slava Slovencem", moški zbor. 3. „Slovo do-movini", mešan zbor. 4. „Spominčica" samospev s s spremljevanjem harmonija 5. „Hrvatska polka", posvečena hrvatskemu pevskemu društvu „Kolo", godba (prired. Ličar). 6. „Uuža v pustinji", moški zbor. 7. „Ko sva poslovila se v noči", mešan zbor. 8. „Pri vodici", samospev, s premljevanjem harmonija. 9. „ Slavnostni govor". 10. „Savica", trospev, (sop. alt tenor.) 11. „Narodna", mešan zbor. 12. „Triglav", moški zbor. 13. „Itoženkravt, nageljček in rožmarin", godba, (prired. Ličar.) 14. „Tombola" s šestimi dobitki, listki po 10 kr. 15. „lJles". Vstopnina za ude 10 kr., za ueudo 20 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Vse prijatelje društva vabi k tej veselici uljudno odbor.
— (Razpisano) je mesto okrajucga rano-celnika v Ratečah pri Zidanem mostu. Letna nagrada 300 gld. Prošnje do 15. februvarja t. 1. na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 28. januvarja. Danes bila je obravnava proti Baldey-u, ki je pri Giro- in Cassenvereinu veliko vsoto izneveril. Zatoženec priznal je svojo krivdo in vse povedal, kako je ravnal. Obsodili so ga na sedem let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec in da mora povrniti poneverjenih 128.630 gl. 23 kr.
Berolin 29. januvarja. Komisija za pa-robrodsko subvencijo izbrisala je Trst kot izhodno luko za plovstvo po Sredozemskem morji, ker jc vlada izjavila, da se bode o vprašanji: ali Genova, ali pa Trst, pogajalo le s podjetniki.
London 29. januvarja. Po \Volseleya najnovejših poročilih sta od Angležev z dne 17. t. m. dva mrtva, 104 ranjeni. Kraljica imtnovala je Stevvarta generalnim majorjem, pa je po "VVolselevu izrekla zadovoljnost iu zahvalo.
Razne vesti.
* (Nemški cesar) poslal jc po zadnjih silnih potresih poškodovanim španjskim državljanom 20.000 frankov.
* (Postnega uradnika zaprli.) Vsled proSnje poštnega ravnateljstva prijela in zaprla je policija 25. t. ni. c kr. poštnega asistenta .losipa Gross a, službujočega pri poštnem uradu v Florids-dorfu. 31 letnega moža, kateri je zlorabil službeno oblast, ponarejal poštne nakaznice ter tako izneveril ogromne svote, izročili so okrožnej sodniji v Kor-neuburgu.
* (Samomor na borsi.) 27. t. m. ob polu dveh popoludne ustrelil se je Robert Deutsch. sin znanega dvornega menjalca, v borsnem poslopji na Dunaji.
* (Morilec policijskega sovetnika Rumpfa.) Morilec policijskega sovetnika Rumpfa je Julij Lieske, 27 let star, doma iz Zossena, ki je došel iz, Švice v Frankobrod. Zločinec z vrši I je zlo-dejstvo vsled naloga anarhistične stranke Policijski predsednik pl. Hergenbahn dobil je takoj po umoru dr. Rumpfa od krvavcev več pretilnih pisem, zato ne hodi več peš, marveč se vozi vedno v svojem vozu, in njegovo stanovanje pa stražita noč in dan dva redarja. Da bo vlada dela nesrečno mesto Fran kobiod v mali obsedni stan, kateri bo zadeval ves okraj Offenbacli-Hanau-Frankobrod, je dognana stvar. Ker pa pripada mesto Offenbach k nadvojvodini He-senskej in ker hesenska vlada v napoved obsednega stanu še ni dovolila, zato trajajo radi tega še razni dogovori, sicer bi se bil dotični zakon že objavil.
* (Zopet nekoliko krvavcev zaprli.) Iz Linca se piše 25. t. m.: Minuli teden so tukaj zopet prijeli in zaprli nekoliko krvavcev, mej njimi jednega delavca v delavnici za izdelovanje strojev. Sedaj imajo pri deželnej sodniji vkupe 11 osob in sicer lu moških in jedno žensko v preiskavi Ka kor govore, se glavna obravnava proti krvavcem ne bo vršila v Linci, marveč pred izimnim sodiščem na Dunaji ali v Korneuburgu.
* (Resnica ali šala?) Iz Briksena se 24. t.m. poroča: Včeraj našli so na raznih krajih po našem mestu listke s takim-le napisom: „Danes zvečer se bo magistrat z dinamitom razpršil v zrak. Resno toraj svarilno vsakega, da se ne nahaja tačas v obližji zborniškega poslopja.* Ko sta opoludne župan in občinski oskrbnik ostavila magistrntni urad, dobili so tudi pred pisarno slednjega tak svarilen listek. Sumi Be, da je ta grožnja le — dovtipna šala. Zločincev še nemajo. a jih marljivo iščejo.
* (Vojaki — gonjači) Iz Kasela se 21. t. m. poroča: Žalostna nezgoda pripetila se je pri današnjem dvornem lovu, katerega so se udeležili viši civilni in vojaški uradniki, plemstvo itd. Lovci namreč so obstrelili štiri vojake, mej temi jednega podčastnika tako hudo, da so ga morali prenesti v vojaško bolnico. 2u0 vojakov bilo je o tej priliki za lovske gonjače.
* (Vsaka stvar ima dve strani.) Ivan: »Dober dan, bratec!" — Fran: „Kako je bratec?4
— Ivan: „Hvala slabo! —Fran: »Zakaj pa slabo?"
— Ivan: »Oženil sem se!" -- Fran: „To je dobro!" — Ivan: „Ne prav dobro!" — Fran: »Zakaj ne, bratec? - Ivan: „Staro sem dobil!" — Fran: ,To je slabo!" Ivan: „Ne prav slabo!" — Fran: „Zakaj pa ne, bratec?"'— Ivan: „Hišo je imela!"
— Fran: „To je dobro!" — Ivan: Ne prav dobro!"
— Fran: „Zakaj ne, bratec?" — Ivan: »Pogorela je!" — Fran: .Oj, to je slabo!" — Ivan: „Ne prav slabo!" — Fran: „Zakaj pa ne, bratec?" — Ivan: .Sara je tudi zgorela T '
Gg. deležnikom društva „Narodni dom".
Upravni odbor društva „Narodni dom" sklenil je v svojej seji dne 23. t. m., da se ima do dne 1. aprila t. 1. uplačati tretji obrok na upisane deleže in sicer po 50 gld. na vsak delež.
Ob jednem se opozarjajo gospodje deležniki, da od 1. februvarja t. I. na dalje izplačuje društveni blagajnik obresti 1 8 84. leta za u plačane deleže Obresti za leto 1 88 2 in 1 8 83, katerih gospodje deležniki doslej še niso zahtevali, zapadle so v smislu § 4 društvenih pravil na korist društvu.
V L j u b 1 j a n i, dne 28. januvarja 1885. Za upravni odbor društva „Narodni dom":
Dr. Alfonz Moschc. Ivan Hribar,
predsednik, tajnik.
Tujci:
28. januvarja.
Pri *|»inn: Kraus z Dunaja. — Mondcčar iz Zagreba. — Dr. Travner i/. Logatca
Pri *)»Ik-»: Blumer z Dunaja. — Stan iz Pariza.— Seidler z Dunaja. — Hrami u Budimpešte — Breftenfeld, Gliick z DinuijH. — pl. Kalteneggi-r iz Kamnika.
Meteorologijo poročilo.
Umrli s« v LJiiitlj.tiii:
97. jannvarja: Marija Breskvar, železniškega paznika
žena, 66 let, Kravja dolina št, 22, za jetlko,
28. jaiiuvarja: Fran Dobrovolo, delavce, 4»! let, Stre-lifike ulice it. 6, za j'Jtiko.
V deželnej bolnici:
86. januvarja: JoHip Erjavec, delavec, 39 let, za srčno napako.___
s Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mm krma v nun.
d 1 .5 od	T. zjutraj 8, pop 9. zvečer	742-96 om. 741 78ram. 741 90 mm.	-l.T4"C 7-2' c -12 2HJ	brezv si. zah. si. vab.	m- Li jas. ja.-i.	0 00 mm.
Srednja temperatura —10 9°, za 9 6" pod normalom.
ID-u-iiajslsa, "borza,
dne 20. januvarja t. 1 (Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld.
Srebrna renta..........83 B
Zlati rentu...........105 „
5°/u marčna renta.........98 „
Akcije narod ie banke.......8ft6
Kreditne akcije.........301
London ....     ....     .  . 123
9 5 60 126 17«
m
Napol ...... . .
v, kr cekini . .... Nemške marke . ...
4°/0 državne srećke iz I 18'4 250 gld Državne srečke iz l 186 k 100 gld
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/0   .      .      .   . —
i    4°/o   •   •   ■ 97
i    papirna renta 5°/0 ..... 94
5V0 Štajerske zemljišč odvez oblig 104
Dunava reg srečke .^u/n           100 gld Mi
Zemlj obč avstr 4,/1°/0 zlati zast listi 122
Prior oblig Eli/abetine zapad žele/n ce 112
Pr or oblig Ferdinandove sev železnice 106
Kreditne srečke.....100 gld 176
Rudolfove srećke.....10  , 19
Akcije anglo-«"8tr banke        120  „ 105
Trammway-društ vel j 170 gld a v .   . 213
40 85 95 60
10 7i t 77 80 36 50 50 25
80 05
75 65
50 75
5!)
50
kr.
Prostovoljna požarna bramba
se Vicu, in Gline (64) priredi
FLES1TO VESELICO
v ponedeljek 2. februvarja v gostilni gosp. Frana Belič-a na Viču.
Uslopnina 50 kr za gospode. Začetek ob 7. uri zvečer.
Člatl dohodek namenjen Je društvu.
Vse prijatelje najidjudneje vabi ter se obilnoj udeležbi priporoča od."foor.
100 litrev naravno čistega
brinjevega cveta
je mi proda| pri
Alojziji Domicelj-i,
v %it gor j i pri SI. Petru.
Št. 761!
1884.
(37-3)
Išazfjlas.
Za napravo vino- in sadjerej-ske šole na Dolžinskem išvv se |»i imri iio posestvo.
Vsled sklepa deželnega zbora kranjskega dne 14. oktobra 1. 1884. se bode za napravo vino- in sadjerejske šole na Dolenjskem kupilo, oziroma v najem vzelo primerno posestvo, katero naj ima okoli 8 oralov vinogradov, ali vsaj 5 oralov vinogradov in blizu 8 orale za nasaditev novib vinogradov pri -pravnega sveta, potem okoli 2 orala sadnih in zelenjavnih vrtov, — lt) do 15 oralov njiv in travnikov, in gozda za domačo potrebo, zraven tega hišo in gospodarska poslopja, kolikor jih je za šolo treba.
Lastniki takih posestev, katera so v ugodnem kraji za vino- in sadjerejo in blizu kakega mesta ali večjega selišča, naj pošljejo svoje na kolek 50 kr. spisane ponudbe, katerim imajo priložiti kat astralne mape in posestne pole z natančnim popisom posestva vred, zlasti hišnega poslopja glede stavbine kakovosti, velikosti in števila prostorov za stanovanje in z naznanilom najnižje kupne cene, oziroma na-jemščine
d<» 31. marci?* I. 1885
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 15. januvarja 1885.
Dobro službo!!!
đ obe I (rgOVel,  am-nli.   uradniki, pri i al ni
ljudi« itd., kateri hočejo prodajati a\»tro-o-fi su.' državne in preiuiJMke -r.«k«- na iiicsHiii' obroke po elauu XXXI. zakona z l«>tn IHHit: pri nekoliko pridnem delovanji /.a-HluHjo lahko od 1O0 do »00 goldinar,ev
1111 MICVC.
Ponudbe, v katerih mora biti povedano, s čim S'1 (lotićiiik B6daj peča, na (62—1)
■
v BUDAPEŠTI.
Odgovarja se samo na nemška pisna,
Izprašani
s prav dobrimi spričali l-»ce mrsta. N i zahtevanje je pripravljen kavcijo položiti. — U"piae bo prosi z naslovom|: Jo*fp Za u t ii j-., u v Velikih La*čah. (56—3)
m~ Salicilna ustna voda,
aionutičm«, upbva nžblj.i oče, zaprli pokončanje zob in odpravi s it ti duh iz ust. 1 vel.ka steklenica 50 k r.
iw Salicilni zobni prašek, ~m
sploSno priljubljen, npliva zelo oŽivl|BJure in napravi
iodc blesteče bele. a 80 k . Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti postnemu povzetju
lekarna „pri samorogu" JULIJ pl. I IC\liO< / V-, i
na Mestnem tiv Litibjmi.      4:t—2
!Knva po ceni!
V. SAULIG, Trst, Via Carradari št. 3.
Itlocea. priBtro Hrabska ...   1 kilo gld. 1.70.
ii« mulo. izvrstna.....l   H     „ 1.80
Cejlon Perl, iako fina . . 1 „ n 1.70. €eylon Plantat., fina .  .   .   1   „     , 1.60.
Java zlata, fina.....1   „     „ 1.50.
Sa .los, fina .......   1   „     n 1,80.
Itio. fina........1   „ 1.15.
Čaj od 2 do 12 gld. kilo v postnih zavitkih po 43/4 kilo voznine in carine prosto. (52—2)
D
r
Is Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvoiazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo hlugo in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Pamik „E3ast -A-ng-lla", okolu 3. fel»ruvarja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 «old. Potniki naj so obrnejo na (20—8)
J.TERZT7ILE,
generalnega pasainega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstn. Zaradi vožnje blaga obrne naj se • a Emiliano d' Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
I
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepiesežiio izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodti,
in nrpresežno zoper neilait do  Jedi,  slabi   želodeo •mrdočo sapo, naplhne-v  nje, kislo podiranje, I6i-\ panje,  katar v želo dol,
I zgago, da se ne nareja -'i pesek In pieno ln ilez, ! /opi r zlatenico, gnjua ln
i bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira  Bolečina iz
II želodca), zoper krč v ie-g lodol.   preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo,
, črve, zoprn bolezni na vranici, Jetrah m zoper zlato žilo.
C*lllV)iii BBftlOffieU Lekar O« Brndy9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, knko se rabi, stane 3.5 kr. "ma
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gahriel P i c c o 1 i, na Dnnnjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSimovem trgj. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lobau. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Ouglielmo. V Celji: lehar J. Kupferschmied. VKra d j: lekar Drag. Savntk. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. RitBchel. V Čruom'ji: l'kar I van Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
v/T Svaritev! Ker bo v zadnjem času naš Izdelek posnenilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se oHobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & 1 »ostal — Apotheker, Bklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varHtvenim ziiHUie-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo tel) znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodniJBki kaznovaui izdelovalci in Prodajalci. (148-171 ■
Izdafelj in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
3170
^^$/G