23. številka. v četrtek 29. jannvarja. XVIII. leto, 1885. Ishaja vsak dan »večer, izim^i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v stri j sk o-og er a k e dežele za vso leto 15 gld.. za p< 1 leta 8 *f 1<1., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 glđ. za Četrt leta 3 ^Icl. 30 kr., za jeden mesec I >.'ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. m mesec, po 0 ur. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »» kr., če so Olnftttdo jedetikrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat m po 4 kr., če le trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvide Irmikovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnUtvo je v Frana Kolinami bili, »Gledalilka stolliir. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 ,, Vjn'ovniHvo „Stor, At/rodn4'. Baron VValterskirchen. Priobčili smo Že čitateljem deloma zadnji govor barona Walterskirchna in zato morebiti tudi ustrežemo, če s kratkimi potezami zarišemo osobo in prošlo zgodovino razsodnega avstrijskega politika. Baron Walterskirchen je jeden izmej tistih v javnost stopivših pojitikov v Avstriji, o katerih se sme trditi, da so celi možje. Čedalje bolj redko zasejani so tudi pri nas taki možje, katere v javnost na politično torišče vodi le jedna misel: delovati za občo blaginjo brez stranskih namer, brez svoje osobne svrhe. A mej temi častnimi izimami nahajamo barona Roberta VValterskirchna, ki je s svojim poštenjem, svojo učenostjo, a zlasti tudi z izredno zgovornostjo svojo znal pridobiti spoštovanje vseh strank. In uprav prežalostno znamenje je to, da je on, jeden izmej najboljših, stopiti moral s političnega torišča, da so njemu, baronu Walterskiri:hnu, že nekaj let sem zaprte duri našega parlamenta! Baron bil je član nemško-liberalne stranke, a to-gota, nestrpljivost te stranke zadela je tudi tega odličnega pristaša, tudi baron Walterskirchen občutil je trdo pest nemško-liberalne taktike, ko je bil ostavil društvo in pota zjedinjtne levice. Baronu Walterskirclinu narodnostni boj ni svrha, nego njegova misel je, da se mir doseči da mirnim potom, samo da bi to hotele in želele bojne stranke. Uvi-del je svoje dni, da je liberalna stranka neizmerno veliko zakrivila s svojim ravnanjem proti Čehom, da je baš ona kriva narodnostnega prepira, in ker je bil ob tem uverjen, smatral se je dolžnega in poklicanega, da je to svoje prepričanje brez ovinkov in jasno razodeval ter krepko stopil proti nemško-liberalni levici. A namestu da je levica spoštovala mnenje svojega sobojevnika, ki je mnogo veljave imel v občinstvu, ter si jo z novimi izjavami svoje pravicoljubivosti le Še bolj pomnožil, pričela je proti njemu dosledno agitacijo. Baron VValterskirchen, uvidevši, da ta agitacija sad rojeva celo v n egovem okraji, odložil je zato hitro svoj državnozborski mandat. Toda levica od tega ni imela nobenega dobička; na strani političnega pregnanca, podleglega levičarskemu terorizmu, jelo se je zbirati mnoštvo somislečih. Kmalu potem, ko je bil baron Walters-kircheu ostavil parlament, skušal je v družbi z drom. Fischhofom na Dunaji ustrojiti novo stranko. Čas in druge okolnosti neso bile ugodne za to. Od tega časa je baron Walterskirchen molčal. Kar pred nekoliko dnevi poči glas, da bode tukaj v nekem društvu govoril o stvareh v Avstriji. To je bilo dovolj. Vse politične kroge je zanimalo obe-čano predavanje, težko se ga je pričakovalo. Sedaj vemo. da se baron Walterskirchen ni premaknil s stališča, katero gaje bilo vazdvojilo z levico. Skrbno se je govornik ogibal očitanj in osobnih napadov. Kar si je bil izvolil za obravnavo, to je razpravljal čisto akademično, a baš zaradi tega je spekel lahen zasmeh, zbodlo je plemenito čudenje, s katerim je bičal tiste, ki moči države in narodov uničujejo v narodnostnem boji. Ostro je baron spuščal se proti izrodkom kapitalstva, proti banalnemu liberalizmu in poudarjal je, da ima socijalno vprašanje pravico do mesta v strankarskem programu. Poslušalstvo je ta govor burno odobravalo in poslednje dni vidimo, da se z njim pečajo vsi časopisi obširno in na odličnih mestih. Na tistem shodu izrekla se je tudi želja, da bi baron VValterskirchen kmalu nastopil z govorom kandidata za državni zbor. Toda znamenj je malo za dobo, v kateri bodo taki apostoli pravice in miru imeli tisto ceno, ki jo zaslužijo! Mož, kaker-šen je VValterskirchen, da se še spraviti tudi od nemške strani v parlament, toda da bi njegovo stališče, njegovi nazori zmagali, za to ni še nobenega upanja! Dokler bode vladal tak nemški duh, toliko Časa zatirani slovanski rodovi ne bodo položili narodnega orožja iz rok! Sicer pa je narodnostno vprašanje tudi točka socijalnega programa, narodnost je v marsikaterem oziru podstava socijalne blaginje. Nase šolske razmere v Trstu. Napačno bi bilo, ko bi kdo iz zadnjega mojega članka sklepal, da bi se vse naše šolske reve in nadloge obrnile na bolje, ko bi Trst z okolico imel poseben deželni šolski svet, kot ga imajo ostale tostranske dežele. Gotovo se ne da tajiti, da bi tak samostalen deželni šolski svet večinoma otresel se upliva mestnega zbora in vsemogočnega sedanjega mestnega upravništva. Gotovo se bi po njem dalo marsikaj doseči za slovenske šole v okolici. Dvomim pa, da bi v takem svetovalstvu vladen upliv bil nam toli naklonjen, da bi vsled tega nam kar nemudoma v mestu samem ustanovili jedno slovensko ljudsko šolo. Kazmere so zadnja leta na Primorskem take, da je človek lehko vse, celo Kitajec prej, neso Slovan, Slovenec ali pa Hrvat. Ta namestniška vlada bi gotovo nikdar ne podpirala slovenskih zahtev. Zato je zadnji Goriški „Corriere" pel toli veselo pesen, ker ministerstvo ni v najviši računarski urad v Beči iz Trsta poki calo namestnika Depretisa, ki Lahe pri vsakej priliki in nepriliki gladi. Tudi bo meni zdi jako sumna ta vladna pravica, ki sedaj Ljubljansko mesto k napravi nemških ljudskih šol sili. Ko bi vlada imela kako zaresno pravico, k temu siliti, storila bi to gotovo v Trstu. V našem mestu je po zadnjem štetji mul 5000 Nemcev. Zakaj ne prisili primorska vlada Tržaški mestni zbor, da bi tem ustanovil nemške šole V Načela, zakonske določbe pač neso različne v Trstu in Ljubljani! Zakaj vlada za to peščico Nemcev z državnimi denarji iz-držuje dve dragi tleski nemški šoli in jedno dekliško (vse z raznimi vstričnimi oddelki) V Zakaj pa nam Slovencem, ki vender tudi davke plačujemo, z državnimi denarji v mestu ne ustanovi slovenskih ljudskih šol? V Istri — namreč v Pulji je tudi skoro 5000 Nemcev (po uradnem štetji) in vender ista primorska vlada ne sili niti deželni šolski svet isterski, niti mestni zbor Puljski, da bi zanje napravila posebno nemško ljudsko šolo. Vlada sama jo je v Pulji ustanovila ter jo tudi sama z državnimi denarji vzdržuje. Zakaj vlada v Gorici za onih 2500 Nemcev jednako ne postopa, kakor v Ljubljani? Da bi se narodom po dvojni meri merilo, si še misliti ne LISTEK. O z I r na triletno potovanje križem domovine. (Berilo v slovstveno zabavnem klubu dno 24. jannvarja 1885.) Odkar se zavedam, da sem Slovenec in mi v srci plapola zubelj ljubezni do predrage domovine slovenske, želel sem, ogledati si to svojo domovino po vsem širnem nje obsežji ter se seznaniti s pre-milimi rojaki, živečimi po različnih njenih pokrajinah. Vender, ta moja želja se je izpolnila stoprav zdaj, ko se mi je pot življenja začel nagibati onstran vrhunca zopet navzdol. Naklonila se mi je bila namreč ugodna prilika, ali da povem brez ovinkov, izbral sem si bil za nekaj časa nalašč baš tak posel, kateri mi je dovoljeval, spajati objednem utile cum dulci, to je, izvolil sem si posel, ki me je vodil križem vse slovenske domovine: Kot jelen čil in brzonog, Ki rojstni doin mu prosti log Iz tesnih pašnika ograj Leti v svobodni širni gaj: Prirode ja/, svoboden si■ i Iz mestnih zbežal sem zidin — S puščave sivoprašmh knjig Kjer vklenjen v spono bornih brig, Bil koprnel sem mi.ogo let — Vesel v brezmejni božji svet. Pri svojem potovanji sem se ravnal po znanem Boris Miranovem gaslu: „Danes tukaj, jutri tam, Drugi kraji, diiiga mesta, C'q mi všeč ni tu, drugam Urno me popelje c sta." V tem zmi8lu sem potoval tri leta križem slovenske domovine in jo premeril od meje do meje, po dolgem in širokem ter si ogledal premenljivo nje pokrajinsko obličje in proučil raznoličnost naših mest, trgov in vasi ter raznovrstne podobe ljudstva slovenskega . . . Nepopisno Vam je čustvo, ki mi je prošinjalo sred, kader sem — po dolgoletnem posedanji mej zaduhlim mestnim zidovjem, po motoviljenji jednoličnih suhoparnih opravil, oproščen težilnih skrbi in kruhoborskih dolžnosti — zbežal v širni božji svet, v naročje blage matere prirode: Izglenla beda jo mestno tesnobe, Utilmol jo etrunkarstva ljuti prepir, V sreo se ml blažen uselil je mir I n v morje po svčti razlite svetlobe Otožnih spominov utonil je mrak: Zdaj čil, pomlajen in kot Bokol legak Po širnem Btvarjenja okrožji vzletevam, V naročji prirode veselo prepevam. Z nižave meglene na jasno planino, Z vrhunca prisojnega v senčnati log, Po vrti cvetoče planjave okrog, Ob reki šumeči v zavetim dolino — Po zemlji brezmejni zdaj vodi me pot, In kamer zanese me noga, povsod Življenja razkošna radost me objema, Ob divnih prizorih mi duh ho zhvzčii a. U%V smemo! A ta misel se nam nehotoma vriva mislečim na toli različno — ravno nasprotno postopanje deželne vlade na Primorskem in kranjskem. Ko bi naši narodni poslanci bili malo poguinnisi, brigali se bi pri bodoči budgetni debati tudi za take malenkosti ! Poli lic? m razpleti. \<>li;injo tn IHHit: pri nekoliko pridnem delovanji /.a-HluHjo lahko od 1O0 do »00 goldinar,ev 1111 MICVC. Ponudbe, v katerih mora biti povedano, s čim S'1 (lotićiiik B6daj peča, na (62—1) ■ v BUDAPEŠTI. Odgovarja se samo na nemška pisna, Izprašani s prav dobrimi spričali l-»ce mrsta. N i zahtevanje je pripravljen kavcijo položiti. — U"piae bo prosi z naslovom|: Jo*fp Za u t ii j-., u v Velikih La*čah. (56—3) m~ Salicilna ustna voda, aionutičm«, upbva nžblj.i oče, zaprli pokončanje zob in odpravi s it ti duh iz ust. 1 vel.ka steklenica 50 k r. iw Salicilni zobni prašek, ~m sploSno priljubljen, npliva zelo oŽivl|BJure in napravi iodc blesteče bele. a 80 k . Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti postnemu povzetju lekarna „pri samorogu" JULIJ pl. I IC\liO< / V-, i na Mestnem tiv Litibjmi. 4:t—2 !Knva po ceni! V. SAULIG, Trst, Via Carradari št. 3. Itlocea. priBtro Hrabska ... 1 kilo gld. 1.70. ii« mulo. izvrstna.....l H „ 1.80 Cejlon Perl, iako fina . . 1 „ n 1.70. €eylon Plantat., fina . . . 1 „ , 1.60. Java zlata, fina.....1 „ „ 1.50. Sa .los, fina ....... 1 „ n 1,80. Itio. fina........1 „ 1.15. Čaj od 2 do 12 gld. kilo v postnih zavitkih po 43/4 kilo voznine in carine prosto. (52—2) D r Is Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvoiazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo hlugo in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „E3ast -A-ng-lla", okolu 3. fel»ruvarja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 «old. Potniki naj so obrnejo na (20—8) J.TERZT7ILE, generalnega pasainega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstn. Zaradi vožnje blaga obrne naj se • a Emiliano d' Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. I Marijinceljske kapljice za želodec, nepiesežiio izvrstno zdravilo zopei yse bolezni v želodti, in nrpresežno zoper neilait do Jedi, slabi želodeo •mrdočo sapo, naplhne-v nje, kislo podiranje, I6i-\ panje, katar v želo dol, I zgago, da se ne nareja -'i pesek In pieno ln ilez, ! /opi r zlatenico, gnjua ln i bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira Bolečina iz II želodca), zoper krč v ie-g lodol. preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, , črve, zoprn bolezni na vranici, Jetrah m zoper zlato žilo. C*lllV)iii BBftlOffieU Lekar O« Brndy9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, knko se rabi, stane 3.5 kr. "ma Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gahriel P i c c o 1 i, na Dnnnjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSimovem trgj. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lobau. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Ouglielmo. V Celji: lehar J. Kupferschmied. VKra d j: lekar Drag. Savntk. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. RitBchel. V Čruom'ji: l'kar I van Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. v/T Svaritev! Ker bo v zadnjem času naš Izdelek posnenilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se oHobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & 1 »ostal — Apotheker, Bklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varHtvenim ziiHUie-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo tel) znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodniJBki kaznovaui izdelovalci in Prodajalci. (148-171 ■ Izdafelj in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 3170 ^^$/G