ras" dalj - ill GLASILO LOVENSKE NA LETO-VEA* ;ivilizacija v južnih državah v pravi luči I Ni zapadu dobe zvezni mornariški ■H arzenal. nUUF V ROKAH PRAVICI. - DIKAMITARDOM JR POKU UČILO DELO. - NEKATERE LJUDI ZASTOHJ Iftčl PA - VAŽNA IZNAJDBA ZA ODKRIVANJI RAKPOK V TRAČNICAH. - KARANTENSKA PREISKAVA V PITT* BUROHU. - NAROČILA KA FRANCIJO. — V OKOLIŠU PITTSBUROHA ZGRADI KOVO TOVARHO. — LJUDSTVO ZAHTEVA NOV MOST. — SVITI MOt NR PRIVOŠČI DI LAVCEM PIVA. _ Rockefeller ima radodarno srce ti divjake. Hew York, 23. avgusta. — Nova vks ceatnošelezniikih usluiben-. js odvrnsna; mad sastopniki ilnlbenoev in kompanij Ja prišlo ipor&ruma. Gainesville, Fla., 21. avgusta. — ivjaki, ki sicer trdijo, ds ao iso-Jeni ljudje, ao priredili sopet ijhea autodafe, ker je neki Boi-y Long, zamorec vstrelil kon-hlerja S. G. Wynna in obstre-r. L. O. Harrisa. odivjana drhal je vdrla v je-v Newberryju, Pla., vzela iz pet zamorcev, tri moške in dve naki in jih obesila. Neki deputij pa blizo Jonesvilla, Fla. uatre-nekega zamorca. Na tak način se dokumentira ci-iracija v južnih državah. liee, T«., 21. avgusta. — Dr- je tukaj obesila Ed Langa, za-orca, na brzojavni drog. Oaura-je bil, da je napadel belopolt- dekleta. Waahington, D. 0. 2L avg. kjs zgrade - vsliko edelnico, je končan. Veliko edelnieo, v kateri bodo gradi* tlopnjače, torpedovke in po-pijače /.grade v Puget Soundu pacifičneb obrežju. Na paci-nem obrežju so izgubili boj, da reka Columbia služila za opo-če torpedovkam in potaplja-Zvezne ladjedelnice za o* opnjače so določene tudi za Bo-Philadelphijo in Norfolk, predlogi je bilo črtanih 600 dolarjev za poglobitev kanala newyorakie zvezne ladjedelni-da bi po njem lahko plule jvečje oklopnjače. Lancaster. Pa., 21. avgusta. — Tukaj ae je prekucnil avtomobil na alabi ceati, ko ae Je domov pe Ijalo od dela oaem delavcev. En delavec je vbit in šeet delavcev Je težko poškodovanih. St. Louia, Mo., 21. avgusta. — 501etnega Fred Browne, potovalnega prodajalca, ne bo srečala ie tako kmalu pamet, četudi pravijo, da na Tirolakem postajajo ljudje pametni a 40. letom, ker ae je dal od dveh aleparjev osle pariti za $29 dolarjev na način, po katerem so ljudi sleparili v New Yorku pred sto leti, ko je bils vnavadi najenostavnejša slepar-aka metoda. Ko je Brown stopil z vlaka, je eliial, da ae dva neznanea prepirata. Kden teh neznanoev je nagovoril Browna z besedami: "Ej, stari, tale človek hoče etaviti z menoj, pa ne' ve besede o tej posebni stsvi v St. Louisu. Meni je postava dobro snana, pa pravi, da niaam na jagnem. AU to ja hndir, da nimam centa e adbo, pa stavo i Indianapolis, Ind., 21. avgnsta Tukaj ko aretirali 561etnega D. heeler ja, ker ga zahtevajo obla-v llHrdeyju, Neb. radi golju- I. Prodal je v Hardeyju nekemu ugemu svojo agenturo, ki ni no-počenega groša. Kupec trdi, j«- bil ogoljufan in zahteva, da mu vrne denar. Wheeler je po rfeni kupčiji pobenil iz meata. >«w York, 21. avgnsta. — kefeller je odprl svojo "rado imo roko" — ne zs delsvce, P*k z« divjake na Filipinakcm 'ja Dal je $200,000, da bodo •vilizirali" Morote. ivjaki ne smilijo Rockefeller k'r med njimi razsajajo raz-» različne Imlezni: malarija "da in razne kožne bolezni. Ro Mler upa, čc jim pošljejo «*vniKko pomoč, da se potem ne " vpirali miliraeiji. Z drugimi besedami bi rekli, da na ta način spremeniti Mo 'v pohlevne aužnje, bi bodo drobtine radi garali v fabri T"apa. Pla., 21. avgnsta. — WWn ljudje HO Kkušali pognsti tnk je* Tampa Klectric Com-povzroča, da reka Hilla-^rh poplavlja farmarsko o »I* ^•»aajM našemijo* mož je >n akuialo ss * '»Sirarno. Dve ato funtov vž.ftalno nitjo je bilo k joru. Vžigalns nit prrden je dogorela *nannta Ali preden je pla-J?*' ^^ktrsmo Je prišla na mRZ"1*'ki * ** Nato je nesnanse pojasnil Brownu posebno poetnvo in m ti dokazoval, kako lahko jo dobiti. Ponudil mu je polovico dobička, če mu poaodi denar. Tem vabljivim besedam ae Brown, ni mogel vpirati in dal mu je $20, drobiž, ki ga je imel pri eebi. Ko je imel slepar denar, mu je rekel, da naj počaka, da dobita tretjo oaebo, ki naj odločlo atavi. Brown je čakal eno uro, čakal je dve in končno se mu je zjaani-lo, da je prišel sleparjem v roke. Ko je potožil avoj dogodek policaju, ae je naamehnll, akimal z glavo in podučil Browna, da lah ko naredi križ čez tietih $29. Haw York, 21. avgusta. — New York Central lelesniška družba naznanja, da je v poeeati pro ceaa za odpravo prikritih razpok v jeklenih železniških tračnicah, ki največkrat zakriva, da vlak skoči raz tir. Železniška družbe jc na svojih progah skrčila ite-vilo zlomljenih tračnic, Uko, ds pride sedaj le ie na 142,000 tračnic ena zlomljena tračnica, mejtem ko je bila preje le na vaakih 600 tračnic ena zlomljena. PitUburgh, Pa., 21. avgusta. — V meato je priiel is Parisa Petrus Chsmborise in se naatenll v hotelu Willieiu Penn, da naroČi za $3,290,000 želczniikega materiala. Spremljata ga dva inženirja. Chsmborise prsvi, da vse prosi na Francoskem sa mir. Trgovci vidijo, du Je mir poetal Žive potrebe in ds se železnice ie pripravljajo za mir. Vss, kar sedsj pro ducirajo na Francoskem, ssdostu Je kotnsj zs domače potrebe. Pittsburgh, Pa* 21. avgnsta. — Na pennaylvanaki poetajl prei ščejo zdravniško vae otroke, ki prihajajo od juga, eevarje ali zapade, da zabrenijo raaiirjenjc o troške paralize. Laka Okarlee, La., 21. avgnsta. — Po sedemdnevni gonji akozi iu me, močvirja in potoke ao prijeli Heleaire Carreera, ki je uatrelU šerife v Lendryju. Obkolili eo ga v hiši bliae KI tona, U. Ko je iaatopil is hiše s puško v roki, sta ga sedeli dve krogi ji od preganjalcev lOaUe m S. rtn* S. * IZ DELAV! V železni! Kandidata Jeklarski trast ae pri lova Poloiaj ja nsjaasn. Waahington, D. C., 21. av — Pogajanja predsednika na a predaedniki železniških niao do aedaj pokassla ie no ga vspeha in položaj je n kot ob zsčetku konference.V hington je doepelo ie več nikov is zspada in jutri razprave snova. Prav malo nja je, da želesniiki kralji 1 hajo in prisnajo, da so zahteva lezničarjev pravične. V vladnih krogih upajo, dn predsedniku Wilsonu posreči, železniški krelji sprejmejo n. načrt. Železniški kralji so se drugega mnenja in menijo, da predsednik pri kraju z nj modrostjo in da nc more dru storiti kot stopiti pred kon zahtevati, da v slučsju št prevsame vlada želesniški ob Seveda ni to železniškim ljem všeč in poevetovali so z republikanskimi kongresniki, so po njih mnenju edini pravi stopniki čistega velekapi nega oplenjevanjs, kaj je storiti, čs Wilson stopi s tako htevo pred kongres. Gospodje cer molče o nasvetih, ki so jih li sakonodajaloam, ampak naAnK da „_ rti« nemfogoče; ker bi ee vePlp? čenja razlil prek vse dežele. Ej, kdo bi ae neki ogorčeval in vznemirjal f Mar ljudatvo f Kaj Še! Kapitalistični tatovi in roparji bi kričali in podpirala bi JHi liata aodrga, ki se senči v njih milosti. Zmernejši mod železniškimi krelji, ki so bolj loksvi pri sasto-psnju kapitalističnih intereeov, menijo, da je boljše odneheti in si pomsgsti na drug osčin, da bo dobiček vaeeno mesten. Jsvnosti hočejo prikazati, da ao bile železniške družbe prisiljene priznati zahteve železničarjev, kar jim je povzročilo veliko izgubo. To bo dober argument, kadar bodo železniške družbe zahtevale povišanje tovorninc. Nekteri zaatopniki železniških družb ao kar odprto izjavili, čc zdaj Wilson vstopa ss še-lesničarje, ravnotako bo moral vstopiti, da ee po više vozni ns zs tovore. Z dragimi besedemi bi rekli: Ksj nsm meri, čc priznamo zahteve železniških uslužbencev, bomo žc kssncje priviti predsednike, de vstopi zs to, ds ljudstvo plača rs-čun. Predsednik ne misli menjeti svojega atališčs. To jc jaeno povedal podjetniški organizaciji. Namignil je tudi, da želi, da kongree aprejme postavo, ki vbodoče onemogoči tak položaj kot je aedaj. Tovarnerjem Je dejal, da le rez-aodišče lshko porsvns spor med železniški uslužbenci in železniškimi družbami, da pa ni sile ne svetu, ki bi Jih prisilila, da priznajo razsodišče. Nedelje prsvi, ds lshko vas epoma vprašanja reši razsodišče, izvzet je le oeemurni de-lsvnik. _ SUvka prod tovarnarjem m iz deDce is usnja ia traja. Chicago, III., 21. avguata. — Hchiljing, delegat unije uanjara-kih delaveev štev. 12, Je isjavll na aeji Ameriške delavake federaeije v Chieagu. da tovarnsrji nočejo priznati eehtev deleveev. Detevei zahtevajo, da ae v tem letu zniU delovni čaa na 51, v prihodnjem leto na 49 in v tretjem letu ne 47 ur v tednu. Poleg zahtevajo tudi primerno zvišanje mezde Tovarnsrji ao pripravljeni povišeti me ade za pet eentov na uro, odločno ee pe hranijo tailsti delovni hm. ONE PODPORNE JEDNOT r daily t Holidays. ILL., TOREK, 11. AVGUSTA (AUGUST) ltlf Stev.—number to, A SVETA. spon še ni besede. stranke so iVci nič. sečešslk sredstev deliiri VCHaC« tvrdke «o žc podpisale Ibo s unijo in štrsjkarji so ičani, ds bodo v kratkem ča-tndi drugi podjetniki prisilje-slediti temu sgledu. itje so vzeli poročilo ns in sklenili, da dajo sastop-f, ki bodo obiaksli druge u-v mestu, pooblastilo, ds lahko ss podporo. Sedaj atavka oaeb, med njimi mnogo de- Dolga lUvka. Weliingford, Oonn., M. avg. — asebrnarjev v Merideuu ln fordu, Conn., še ui kon-ivfca je pričela 4. oktobra 1* je «000 deleveev odpove-pokorščino mogočnemu tru-isdelbe is sebrs, da isvoju-človeške rssmere. VabrikaHtom gre trda ss dobre i, ker dober in poiUn delane bo nikdar posUl skeb, čo ni paaia ponižooet prirojena, We palico, ki ga Upe. je dolgotrajen, smsgsli le deUvei, kar nekega dne atresniti tudi tovarnar->, da je v letošnjem profil rakom Iviftgat in Centrmni zavezniki v o-lenzlvl na Balkanu. i aMHHHHMnWHHm Na vzhodnem in zapadnem bojišču ni važnih spremembo DVI GlftKI TRDNJAVI V BOLGARSKIH ROKAH. - NIMOI si TRUDIJO, DA VEtlJO FRANOOIR n HOUBURNIH JAR KOV. - KRVAVA 1ITKA HA VZHODNI FRONTI. - TALI-JAHSKI HAPADI ODHITI. - AHOLlU IMAJO SMOLO NA MORJU. - "TDH8" OROZI AMERIKI. - tfUMUNUA si NOČI UDILIŽITI KLANJA. - MEHIŠKI HON ATI JE. Dve križark! In eaa potapljata aa dno. ZADNJI VISTI. Paris, 22. avgusU. —■ "Intranai gaant" poroča g raaervo, da Je dobil ig ft viae braojavko, ki aa glasi, da ja Nemčija poklioala 171etne mladeniča na novačenja, ki bi morali biti šala pozvani v lain 1919. Berlin, 21 avg. Vojni urad poroča, da so rusks čeU, ki so pre korašile t "Mw tednu reko Stokhodo v Volhiniji poskušalo raaširitt svoja posicijs, pa so bila vin njih prizadevanja aaatonj. London, 21 avgnsU.— V Yorks hfaru Ja ŠU v srak tovarna sa stre Uv» Vlada molči o itevilu ilovei kih žrtev, kar ao najbri velika. London, 22. avgnsta. — Odgo Anglija na bo omilila brzojavne Dtnaj, 22. avgusta. — TaUJana-ki. napad an paaiaija Jnftno od vipavska dolina ja bil popolnoma odbil. Eavi so lanenadani. že U-0 m lov itrajkajo. Elkhart, Ind., 21. avgueU. — Izdelovalci godbenih initrumen-Uv v Chicsgu, EVkhartu, Ind. in 0ran4 Rapidau, Mich., ie atavka-jo ln Štrajkajoči delavci opozarjajo godbenike, da pri nakupu godbenih inštrumentov pazijo, da je na njih pnijaka znamka. Republikanski ne da do- iM aa argutalraiie delavoe. Ckieago, IU., 21. avguata. — Orgaaisirani godbeniki so se pri-tožMi pri Ameriški delfvški federaciji, da Lovdenov kampsnjski odbor najema za reklamne obhode mesto godbenikov avtomate, ki so ladelani v neunijskih delsvnicsh. Lowden lundklirs na republi-kanekem tiketu za governerja. Prijata!J dalavoev naslikan na sU-no. Chicago, III., 21. avgusU. — A-meriška delavaka federacija v Chicago jc aprejela resolucijo, v kateri priporoča organiziranim de Uveem, naj delajo z vsemi močOii, da Hgnry W. Iluttman ns bo izvoljen ia podgovemerja države Illinoia, ker je prisne« kot naeprot-nik dellvoev. Hutfman je bH preje član šola-kega aveU v Chicegu in je atoril, kar je bilo v njegovi moči, de se otroei ne isobrssijo. Skušal je tudi kot sačasni predaedsUlj, da se Ho Flagg Young, tedsnjo euper-lntodentko šol, odpusti. Ds se mu ni posrečil njegov poizkus, se je zakvaUti aplošncm protestu v javnosti. jo vaa dovoljeno. Gilbert, Minn., 21. evguaU. — Stvar isgloda teko, da jekleraki v torek deloma oblačno In hledneje, hladnejše v torek ponoči | v sredo pre ne aljiva temperatura, lahki sepedni ia ae vem oza padni vetrovi. Ultaais' v torek deloma oblačno, mogoče lokslni vibsrjl g gromom Hi treskom, hladnejše v aevernem in sapadnem delu države; v sredo V splošnem lepo. Timpmalmra v Okšaagnr uajviš ja »7, najnižja 12 etopinj. snlKl — Francos!, AngteCI In so ob prvsm bolgarskem udarcu izgubili več važnih pozooij. Is Soluna poročajo, da je nspsdsjoča bolgarska armada zelo številna in na goeto pomešana a nemškimi iu a turškimi četami. Napad ac je začel v nedeljo na Val fronti latoč-ne Maeedonlje in na akrajnem iztočnem krilu ao BdlgarHe še Šeat milj od Kavale, važnega grškega prlaUnišča ob morju., .jjtaeentega ao Bolgari doacgli Romanje in o-kuplrali več hribov ter dve vaai na deanem krilu, kjer jim stoje neaproti srbske divizije t vseli ao tudi dve grški trdnjavi, Lias In Htraclsta. Neuradno poročilo se glssl, da ao Bolgari na par krajih prodrli 14 milj daleč od svojs at s rs fronte; njihove nsjbliijs po> zicije eo le 40 milj proč od Soluna. Uradni bolgarski listi pišejo, ds so Bolgsri morsli začeti z o-fensivo Ukoj, da prehitijo zevez niško ofenzivo In da poriuejo bojišče na grško zemljo. Vsekakor jc pričakovati na Balkanu hudih bojev. Na oeUlib frontah ni doati Iz-prememb. Na Frencoakem se trudijo Nemci, da bi reokupirall izgubljene Jarke v okolici Oullle-monU in Maurepasa in za večne odbijajo protinapade, l^ondon in Paris pravita, da ao pridobljene pozicije čvrsto v njihovih roksh. Pred Venlunom napadajo Nenjel s ognjeno tekočino, ds bi pregns-II Frsncoze is Kleurys, sli Psriz prsvi, da tudi ognjens tekočina ns pomsgs. Iz britiške fronte porečejo neuradno, ds so Angleži vzeli v nedeljo zsdnji del tako-svsnegs "Ulpzlgs", kskor so Nemci kratili eelo mesto podse-meljskih utrdb severno od Poizere aa. To niao bile le utrdbe, Um več prevo mesto podzamelJakih bivališč, kjer so Imeli nemški vojski dobro opremljene kleti ra spanje in počivanje, ksdsr niao ležali na vrhu, atreljall ns Angleže Te kleti so bile popolnoms varne pred grsneUmi, kajti pokrite ao bile s zemljo In s peakom Ko ao Angleži vdrli v U katakombe z bajoneti ln bombami v rokah, eo nelotlli kakih dvatieoč Nemeev v pod se m«l Jakih sobeh la v eni Uk> aohi je bile pertlje 170 mol, ki ao ae podali do sadnjega moža brez vsakega boja. Mnogo Jih Je pa ušlo po podsemelJakih hodni kih, a katerimi so bili vai rovi r Leipaiguv svesi. Berlin prsvi, ds jc napadlo najmanj 200.000 Angle Žev nemške poaicije zadnji jietck. V Rusiji divja krvava bitka že celih 24 ur iztočno od Kovala pri reki Stokhod. Rusi trdijo, da *u vzeli ('erviiče in prodrli tri milje proti aapadu, dočitu pravi Berlin, da je bil ruski napad odbit. Vroči boji sov tudi v Karpatih. Ia Italijanske fronte nI nič posebnega. Rim poroča, da je veliko deževje preprečilo srtilerljako bojevanje ob SoČI, Dunaj pe aploh nič ne poroča. Uradna poročila sleda t • bojišča. * ' Solun, 21. avg. — Iztočno od Ksvslf so Bolgari prekoračili reko Neatoa v večjem številu in so poelali patrulje proti Kavali. V okolišu Strunte Je sovražnik okupiraj dva grška forta, Lies In Stra cista. Na levem bregu Strumice je naš topniški ogenj preprečil na pad na Poroj in Mačleo. Bliso jaso Angleži odbili Podajali. Na girrll od Rltolja* pri Ban iel (Monastir) ao v boju arbakc prednje atraže s Bolgari, ki so prišli is Florins. SuJun, 21. svg, (Angleško poročilo). — Naše čete ee nahajajo ua črti acverno in zapadno od Be-kerli in Cideinli ter južno od Dol-d seli, kjer ao odbile vaa protinapade z veliko izgubo aa aovražni-ka. Artllerijako bombardiranje ae nadaljuje na obeh straneh. Na fronti ob Strumi je prlla naša ka-valcrlja v dotiko a sovražnikom v Kjupri, Botakli in Bzu zadnjo nedeljo. Sovražni letalci ao bombardirali Jcnikej, Cavalauee tn (Ju-gunec. Berlin, 21. avg. — Nemlko tml-gamke četa ao okupirale lliklisto lil Ban len južno od Jezera Presoa in ao pognale Srba ia več posielj. Severno od Oatrovakega jezera smo vzeli drlnski diviziji srbska armade dva hriba, Dmijetar Jeri in Metrio Tepesl. Angleško poročilo. London, 21. avg, — V nedeljo opoldne je aovrežnlk s veliko silo napadel našo novo črto eno miljo od zapadnega vogla.gozda Koreans. Posrečilo ae mu Je prodreti v črto na gotovih krajih, toda naša infaUterlja Je aovražtiika takoj izgnala In reokupirala rakop. Nadaljni sovražni napadi ao ae razbili ob našem topniškem ognju. Heverno od Bazentiua la Petit amo oavojlll del aovražnega ozemlja. Nemci ao hudo bombardirali ii«* katere po.delje na naši fronti, posebno Koreans, llsmel in Mailly. Iz drugih krajev fronte nI nič po-eehnega. Kljub oblačnemu vremenu ao naši letale! opravljali koristno doj>de v volilni boj. Htranka je organizirana, da se bojuje zato, da postane ameriiko ljudstvo lastnik Združenih držav. Hoeiatfcti na prizaajo, da naj se Ameriko ohrani kot molzno kravi«« za RoeksteUarja, Morgan« in ie pat drugih miljonarjev, marveč zahtevajo, da industrij«, železnice, parnik I, naravni zakladi in vsa raadclivna sredstva postanejo splošna ljudska Isat Volilne, ki al služi svoj kruk s ročnim ali duševnim delom, varuje svoje koristi najboljše, ča glasuje za kandidat«, ki jih ja postavila sodulistična stranka. Otaalay, Colo. Daniel Vrniti« pool, 48 let star ki je prebil n časa v državni jetniiuiei y lu pozneje pa v jetniftniei v Cam City, Colo, odkoder je bil izpušša meseca julija, je dne 18. avpsi zvečer napadel hčerko tukajisj ga fankerja Katico Gajiek, ko šla zvečer k vodnjaku, da zij vedrieo vode. Deklica se je f.ru 1« obupno, končno je le oiuap in se vsa krvaveča zgrudila na ti Lopov ae je ravuo pripomnil io z roko zatisnil usta, da ne bi a gla vpiti, ko ae je dekličin a Konrad Oajšek vrnil c drum konca farme, kamor je bil kt,< z sosedom zamenja eno puik Možak je aituacijo hitro razna in predno, ga je napadalec opn mu je prislonil eno tako s pul nim kopitom po butici, da m takoj tvrnil. Ko se je skuhl i digniti, prlsolil mu je Ae eno ia I eno, toliko časa, da je mimo 4 ležal. Nato je farmer obvestil m aede, kaj se je zgodilo in ti w t lefonično poklicali šerifa. V« derpoola so odpeljali v bolnih« kjer je po treh urah umrl. Deidfl ca, ki je vsa zbita in opraskam nahaja se v zdravnikovi <*krl)t I Hudson, K. J. 18. avgruta. J Slovenec Janez Magaj, stanifm rta 31. cesti št. 210. WoodeliffJ snoči na svojem domu nsnsirlmB umrl. Zadela ga je srčna kip,Ji nekaj ur pozneje ga že ni bilo sfl med živimi. Star je bil 73 letj bil veteran ameriSke državici vojhe, v kteri je služil kot« nik pri peti newyoriki konj«® ci v letu 1883. I Rajnki je bil jako priljnMjJ in najbolj poznana oseba med m bivale! v North Hudnonu.JifJ je bil v ftentjernejn ns akem in kot 17 leten fant jt P™B v to deželo. I Njegovi ženi, njegovim sinovom in dvema hčerama, ki* pokojnik zapušča, nafte »kraj sožaije, a njemu ps trajen M niln! I Ct. TN WR6HtNQTON — URPCfZ R*!L#0*£> /M8 - L OWe* . UNIOM LMmVBtoS * J m'"'....... ''* "-T Waekingtaau. — Zgoraj saatopniki železniških magnetov. Zdolaj nim, ki adaj zaslužijo po tf.46 dnevno, odtrgalo bi se 46e. V »lučaju, da delgvoi ne sprejmejo za "dobro" toga znižanja, preti kompanija, da bo topilnico aaprla, ker ja luge rudi eena padla. Topllničarji so nato obdriavali velik ahod vsbdnijskem poslopju v Pittsburgu, kjer ao odločno ki s ogorčenjem »vrgli kompanijslti načrt xa^iianje piače. Izjavil so, di ako konipmdja not« plačevati, kot doaa4«j, Ji bodo prihra-nili dele ker ji ne ho trebe zapirati topilnice, ktera • bo obstala sama od sebe, ko bodo delavei za-strajkali. \ Kurljnatio pa je, da ae je med zboruječimi topiluičarji, dobil 0-den, ki je glaq>vhl aa aniianj« plače 1 (Kdo ve, če »dnji vikarji, ki ao divjali.po jugu, niao podr li kake norišnice I); Weir, Kane. Orescent rov it«v. 2, blizu Roaeland, ki j« počival nekaj čaaa, začel j« zopet obratovati, fitrajk je bil iz vzroka, ker je kon^fenij* delavee iz rova rabila aa delo na površju, mesto, da bi vpoila one, ki so bili na * Mlati,M to j«, l»i so čakali na d«lo v rovu. ' • Rich HiH, Mo. Dolavei v tukajš-ni topihviei so se organizirali in so sedej na štrajku, za priznanje unije. Drugih zahtev ne stavijo. Anna, Kana. Premogarji Hamilton rova Stev. 8, blizu Avme vrnili so se na delo. Šlo se j« ae vporabo din a. nit a. Kompanija se je podala za polovico, z« drugo polovico p« bo odločilo razaodi-šče. Prenerodno. Petrik, izučen tesar, dnevno, lil se znižalo Sfte, od 75 75e, od ahrdleutaoshrld kpreeeč« dnevne plsče nsj M *e odvzele 7fm, od *1.00 odtrgalo bi se «Oe od as r>0 odviefo hi ae «> in a-1 Evropska vo|M, le ju inortwfcc vwflf. <1M«IJ»*~> ■ pn< rtnaU iruteji. izvvzemši okoliša Kleu J: ppfd Verdunoin, kjer ao Nem . Jluvitu napadi vm iu podali ognjene tekočine, a bre. wpeha. Nemško poročilo IVrlin. 21. avg. — (Zapadno U»jiw-e) Severno od Somme je bojevanje pojenjalo. Blizo Ovil- Irna j*4 traJa,a bitkft * j0 večera. Severnozapadno od Porirresa in na obeh straneh goz da Foreaux smo odbili vae napade, Kdaj nam je znamo, da ao imeli Francozi v svojih napadih zadnji petek oaem divizij (200.000) mož) v ognju. - Na deanem bre-Xu Ala*e (Verdun) je sovražnik podrl V vas Fleury, drugod je bil odbit. Severnozapadno od Thi-muionU in v gozdu Chapitre je mvraznik napadal z ročnimi granatami, ali brez vspeha. Britilke patrulje blizo Fromelleaa in Lie-vina »o bile pognane v beg in blizo Leintry smo dobili nekaj v je tuikov. (Iztočno bojišče). Fronta mar-iala Hindenburga: Ruai so poaku-iali prekoračiti reko Berezino se-iemo iztočno od Djoljatičev, ali ui kc jim posrečilo. Na obeh atra-jeb okolice Kudka-Črvišče se na-jaljuje bitka s sovražnimi četami, ii so se zugnale na desni breg tt-kc Stok hod. Na tistem mestu mio izvršili vspešen protinapad in rjfli :Ui7 mož in vplenili Sest stroj lih pušk. Iztočno od Kiselina smo m-gnali Rune iz prvih jarkov. Fronts nadvojvode Franca Kar a: Severno od Karpatov ni nič »osebnega. V Karpatih so pa naie ete okupirale višine Kreto, južno k1 Zibije in odbile močne ruske lapade v okolici Magure. A* Rusko poročilo. Petrograd, 21. nvg. — Zapadno d jezera Nobel smo odbili nam-ke napade in sovražnik je trpel elike izgube. Ob reki Stokhod, iri vaši Kubkarčevišče, amo o-vojili kmetijo ('erviače in več iližujib hribov. Za vas Tobul so lili zelo srditi boji, in ko je vos ončuo ostala v naših rokah, ko 0 jo napadli naši kozaki in ubili eč kot dvesto Avstrijsev. V tem ikolišu sum v jell 200 mož in šest astnikov ter vplenili 15 strojnih rtišk, dva minometa, cn žnrkotttet n telefonski aparat. V smeri pro- 1 Koroamezu, Ogrsko, so naše če-*' pregnale sovražnika iz hribov lapadno od Jablanice in Veronke. \ okolišu Dolgopola, na reki Bja-i (Vremoft, so nnšc čete potisnile ivhtrijee proti Fereskulu. Several Kirlibalw je sovražnik vpri-kril ve«* napadov, ali mi smo jih dbili in okupirali dotične hriba. (Kavkažko bojišče). Bojevanje t nadaljuje v smeri proti Diar-sru. Naše čete so premagale vse ovire nn visokem in skoraj prodirncin pogorju zapadno od 'Medunskib gora. Zapadno od fra Xozikugel smo iztirali eo-■toika iz gorskega prelaza bli-vasi Kadivik in vjeli mnogo torkov, ki ko bežali pred nami. Miozapiidno od ITrmi se nadal-»J«' bitka v okolici Upnu. Italijansko poročila kns, 21. nvg. — V dolini As-•s na Tirolskem se je oglasila ■trijaka artilerija, katero je pa I"'11 utihnila, ko so odgovorile baterije. \a planini Asia-w Odbili nekaj manjših av-napadov ns naša poei-^ «*b reki Assi, južno od Oaa-Jk'u 1,1 ns pobočje gore Ze-fronti ob SaČl ni nobenih /" • •' 11 velikega deževjs. ksnonsda je precej po-»a tin obeh Ktrspeh. Ne Pls-* "ais mfaterija odbila sovm-r »i vjela nehaj Avstrij- Na morju. "Hsbm, 21 »Vg. — Povelja! "^'I' >« rožnih škvaor prve »Ive Uhki krišsrki, illlnojske ksvslerije je bil edini, '"Hietlirani po »o^aa-lkl je oatsl neptiškmlovan zsrsdi r'"kab. Ti sU . Nottin;dobrih jsrkov naokrog šotorov, Toledo, 0., 21. aeggfta. — V mestni blagajni ni denarjg ju hraniti bodo pričeli pri delavcih. Znižali bodo število policajev in ognjegaseev. Zaprli bodo baje Šest pglartdh postaj. ^ ^aj i m Hew York, It. avgusta. močnejši žarkomet zgrade klynu na vrhu neboscla Sner)^ Uyroskope družbe. Žarkomet b<> imel 1,L»HO,000,000 svečnih moči. Luč bo 60krat močnejša od kometa, kl so ga poskuŠafr'i f brooklynski ladjedelnici, in je svetil 35 milj daleč. * Pittsburgh, Pa, 21. avgusta. 4 Organizirala se je nova drušbe, ki zgradi v okolici Pittsburgh tovarno za kemične produkte, m bo stala $100.000. V vodstvo tovarne prideta dta nemška kemika, ki imata oaem* letno prakso v tovarnah za konti* kalijo v Nemčiji. Tovarna bo isde lovnlu barvila za platno in aukao in kemikalije v zdravstvene svr» he. Wiehtfc, Kana., ft avgusta. - Na St. Louis ft Son Franclaoo železnici je pričel goreti vlak, ki je vozil olje. Aest vos je eksplodira lo Iti goreče olje se je razlilo prek | bližnjih travnikov iu uničilo mnogo sena. Sterling, 0ok>„ 21 avgusta. -Sladkorna peaa je tako dobro obrodila v aevernovzhodni Colorado da bo Amerika popolnoma neod-visna od evropakege trge. Denver, Oolo., 21. avgvata. — Novo šelesniško progo zgrade iz ^t. Francisa, Kail., do Brusha, Co-!o, ki bo staU #2,750.000. Pittsburgh, Pa., 21. avgusta, m- Prebivalci v McKeesportu, GFlaar portu, Dravosburgu, Wilsonu, Cin l rt on u in v drugih mestih io oddnll okrajnemu komisarju peticijo, kl jo je podpisalo na tisoče ljudi zs most ihed Qlsssportom in Wilsonom. Preden so izročili peticijo, so napravili velik obhod po Ulassportu in Wilsonu. Evans vlile, Ind., 21. avgusta, — Župan Bussc je izjavil, da ne bo zabranil delavskim unijam proda* jati piva na Delavski praznik, ker ne najde sodlščn, ki bi delavce obsodilo. Ta izjava je tnko ujezila rtr< W. II. Brightmera, pastorja Simpson M. R. cerkvi, da je dejal, da gre do glavnega dršavne ga pravanika v državi ln tako prepreči prodnjnnje piva. Pittsburg*, Pa., 21. avgusta. — Nova norišnica bo zgrajena blizo Blnirsvllln. Komisija ima pravico kupiti 500 akrov sveta, za katerega ne sme izdati več kot $50.000. Indianapolis, Ind., 21. avgvcfta. — Neki John P. Coffin iz John-stowna, Fla., jc dal prohlbloionl* stični stranki $50.000 ze volilni sklad. V al » Vti fr * 'nih ■'"»uth. U prve so se |'"l za' pustil mož pred tremi tedni ?i železarskega delavoe Petra iiitlerja ležati brez glave. Sodi-io* <1* ga je povozil vlak. OleUfcfld, 0,21. avgista. - Mogoče preitiože vofilcem prihod ujo spomlad vprašanje, ds odločijo, ako uaj se podaljša službena doba ss župana od dveh let us Štiri. Kmporia, Kaaa., ti. avgtsta. Skoraj tri sto ljudi lovi morilca, ki je umoril šerifa Walt 6avisa. Splošno aodijo, ds se skriva v gr mlčevju ob Ragie Creeku, kakih dvajset milj jugovzhodno od Km-porlje. Washington, 21. avgusta. — Zvezni odbor za farmarska posojila ae snlde dne 16. septembra v Denvcrju, Colo. Seatanka se udeleži tudi finančni tajnik ttc Adoo. Iz Denverja ae odpelje v Omaho, Neb. 0aav*f, Oolo. Colorado je gotovo najbolj "mokre" izmed vseh "suhih" držav. V šestih mesecih prohiblelje, poslano je bilo is sosednih dršav v Colorado 88.999 sabojev in zabojčkev opojnih pijač. Mesto, da bi ostal denar v domači dršavl, pa ga pošiljajo v "Wyoming, Utah in New Mexioo. Tam se pa sevede veselijo colo-radske suše in — coloradskegs zlata. i^JL**««- — Glej, glej, kako nsŠ porotnik divje podi svojega konja. Gotovo ga vežbs zs prihodnjo dlr-ko. — O ne I On je le svojo tsščo zapazil, da gs je zato tako nagnali Lov pa aa dvoboj. Poročnik: Ooapod, vi ate me razgalili. Pozivam vaa na dvoboj. Moje line je Zajeo t Gospod: Takof Potem moram prej fovako karto dobiti I Ooapa atotnikova (novemu alu-g!) < Jaz da bl šla dollf Cetftu paf Kaj vam je ukazal goapon stotnik! , Sluga i Ukazal ml je naj grem gori iu naj prineaem ataro oglato Škatljo 1 Tefta mamljivo. Podčastnik: Na povelje "ras-las" se morate kolikor mogoče na širiko raztegniti. Zapomnite si to. Torej, novinec Pišer, kaj bo. dete storili, ko sspovem "res-laa"f Fišer: Kolikor mogoče ne široko se bom rs stegnil. Nikaks disoipkne. Btrsšmojster i Cujte vi Avsler, čeprsv sem sspovedsl "pozor" ps vseeao pe vašem aoea muhe ple Še. . Seveda. Prijatelj: Ka« pa Uko hitro f Paeoftaiki Morem hiteti, grem I evejo zaročenko aa isprskod. O-ns komsj čsks, ds svetu poksže svojo srečo. Prra peteega velja. Sober »ca (Ijubčoktt)i Dragotin, ti si mi prisagel večno zvestolie, sedaj se »i ps hočeš izneveriti. Vojaki Ja, vidiš dragice, jas sem tvoji prijeteljiei prej priee-gel, kakor tebi. Vodoik (vojaka, ki se žalost ao drži) t Tapes, držiš ss tak« kisle, koš stara devka, kadar šita svoj * Na po katerih je odteksls vods In zato, ker miajo vjihovi šotori le — senc pode. Oslsll eegimenli s.. «u Toledo. O. 21. morali**-lit i iz taborišča v blU I železniški progi so našli šOletoe-' neki poznani Ooapod pafočaih Je posla! svojega slugo e krasnim šopkom roš, me** Unmki larotfni fkmsvvj^asi Jttfaoti GLAVNI STAN t CHIOIOO, ILLOfOlBl Predsednik«Jaka Vogriš, boa 114^ LaSaUe, DI. I Podpredsednik: j. Bratkovlš, R F. D. 4, k. M, Oirard, Kens U. Podpredsednik: Jošef Kokelj. MM K wing ava, S. Ckfeago, Ul. Tajaikt Jaka Verderbar, mi a Uwadate Ava., Chioago, 111 Telephone Lawndale 4035. Blagajniki Anton J. Torbo vee, P. a Bos 1, Oleere, IU. Zapisnikar t Jokn Molek, 4MIW. tlet *, Ckleago, IU. MAUOUriODitt: Jole AmbroMŠ. Ul boa, Caaeaskar«, Pa. Paul Bergar, 741-lst 81, Im SaUa, UL f. a Tauehar, «74 Ahaay Ava., Reek Spring* Wye. mss^akMaam ^^.s^^M^m^a VOBOtn OMttl I • Anton Hrast, m Wth Ava., Haw Duluth, Minn. Anton Petarlin, 9807 St. Olair Ave, Cleveland, O. Jala Kadiiek. «T» baa, Smltkoa, Pa. Kadaft Pleteršek, 43$ box, Brfdgavill* Pa. Albina Hočevar, 18 Beard ave, Detroit, Mlek. Oklaaga, UL UBIUIIS'* Jofle Zavertnik, 8019 la. Oawferd VBH0VMI DIAVIlXl f. J. Kern, M. D, 9809 8t Clair av«, Cleveland, Okla. Vaa denarne aadeve in atvari, kl ae tflaje |kni> atada. so Imajo pošiljati na gL tajnika. PHta»a glede nerednega peelevanja mi pradaedalka nadaornege odseka Jole Ambrošišu. Sadova prepirljiva vsebine predaedalka porotnega aMta, A. trama.. Vse druge stvaH, kl Imajo atlk g "Proaveto", Uvtemšl apre * membe naalovov uradnikov krajevnih društev pa "Proaveti", 8019 So. Crawford Ave, Chioago, UL kaj čaaa ao vme sluga s šopkom. Poročniki "No, kaj je, aU ni bilo gospodične domet" Sluga: "O dal Ali ona je re-kla, da je U Šopek aanjo pre-dragocen, pa aem ga aatu priuesel nasej I" Bre« skrbi. Nsošenjeni general i Vsškrat ml je teeuo pri srcu, ko pomislim, da nam vojaka pri tako dolgem miru ne bo sposobna sa boji Oženjenl s t.»nik t Ns skrbite, go-spod general, ogromna veČina naših častnikov je ošenjanlh I Si rasama. Gospod: Gospod poročnik, čemu ps rožljste s svojo ssliljof Poročniki Zsto, da opomnem deklice, katere Imajo še proata srca. Vojaška Vojak (kl nI dobil polno češe piva): "Ooapod krčmsr, vi gotovo niste bili vojak f" Krčmsr: "Nisem, ali kako nw-rate to znati r" Vojsk: "Ker nimate prave ino ra." "Ste U Imeli očeta f" posvsdu-je fant nadalje. "Da tudi očeta seiu luisl," odgovori mesar. "All jo luiel vsš oče tudi jer-men t" vpraša fantič kuučno. Zdaj se je mesarju Še le zssve tllo in pri jasno reče fantu; "Lo sedi trnu, moj msli prijatelj, ksr sedli" Tako m govori. Podčastnik (novincu, kl je rss-vil is ovitka vellku klobaso) i "To je krasua klobasa, katero amo se' daj dobili" St rn Žmo Jster i "Novinec Al s jer, v vaši lobanji je tak mrak, da bi v njej zaiuorčeva glava kakor e-lektrlčna obločnlcs sijala." Razumljivo. Mesar jc ravno dobil velik koa ledu, ko ga žena pokliče h kosilu. Pusti led torej kar na stolu v mesnici In odide, Vrnivii se, rngle-ds v svoje začudenje malega dečka, ki mirno sedi ns ledu. "Fant, kaj ps H vendar pade v glevo, da grel sedeti na ledf Saj boš pri-mrznllt" Ko ne dobi nobenega od govora, ponovi vprsšanje. Nato se fant oglaal: "Ste bill vi, Mr. Smith, kdaj majhen fantf" "Seveda aem bil," odvrne ta. SLtTtBO DOBI. Išfo ae dobrega In Izkušeuegn človeka, da vodi trgovino, v zadrugi z grooerljskim blagom. Jamčevlne $.'1000 (M). Ponudile je treba jmalatl naj1 kasneje do 20. avgusta 191(1, ua sledeči naslov t ISAAC KARPBLA, Box 018. (21 — 2(1). DSLO D0BL Petindvajset vllvarjev (aquae sera In ne henč)| kontrsktun de- lo, stalno In dolgo t rs js joče delo, nobenih sitnosti i dobri vlivsrjl zaslužijo $4.00 do $5.00 dnevno. Pridite tskoj pripravljeni zs delati. TBRRB HAUTB M ALL * MFG. OO. Tsres Hautto, Ind. (2. week 9^-14. — 9.-2«. Ms silt aessOsiai "PROSVETA" Nsj boljši slovenski dnevnik v Zd. drftevek. Idst prlnsU dnevno dobre, poduHjhre Hanke, neviee la starega kraja In Amerika, sploh celega evsta, zanimive romane kl sabavao čtlvo. Naročnina etane sa eelo leta 0900, pol leU 91.09 se Zd 2 države. Za aerošnlke irvea Zd. drlav, IgvsemŠl Canada, sts na 2 sa eelo leto $4 50, sa pol IaU 92 20. Ravnotako staae se selo 2 leto $4 00 in pol leu «2 29 r mestu Chieego ia Sa. Chisago. * UPRAV NllTVO m. Vsa draft laka m aaj mmi •PROSTBTA", 9919 Sa. Ofavford Avo, — Meaev Order, eta" S. i. f. i Me rabite J Tla ----- eo drašlveai tajafkl dajo Srage valje mmmmmmmarnm E ZOLA* DENAR Nekcge večera jc pe skoraj prišlo, do bi ma bilo povedalo. Sakard, nezadovoljen f omejenimi piostori Univerzalne banke, je bil pravkar priei lil revnatelje, da oo sklenili najeti pritličje sosedne bile ca nove pisarne, ki bi sluiile začasno, dokler ne sezidajo iaetnefs poslopja, katero je ie davno zasnoval v evojih saujah. Zopet eo trgali h te ne in postavljali nova vrata. Medtem ee je vr nile Karolina iz "Doma dela", zlovoljna zaradi nove hudobnosti, ki jo je bil izvršil Viktor. Toliko, da ni odgriznil ušesa nekemu drugemu dečku. To jo je rasljutilo in v hipu je hotele, ds nsj zve Meksid vse in nsj zsm skrbi ss hudobnegs otroks. "Ali bl hoteli s menoj v zgornjieot" gs Je vprašale, ko ste se srečsls v pritličju. "Neksj Vem imam povedati." . Ali ko sta bila zgoraj, je Karolina naenkrat izgubila ves pogum. Hakesd je stsl pred njo in njegovs obleks Je bils poškropljena z apnom, do-čim se je v njegovi še vrtela misel, ki jo je mslo prej zsssnjsl, namreč, ds bi bilo dobro pokriti tndi dvorišše sosedne hiše s stekleno etreho . . . Nel — 6e bo čakala nekaj čess. Nesrečni psgls vee ae mora prej poboljšetlt In Karolina ae je tresla med hipnim premišljevanjem, kako se naj sdsj izgovori. "Hm, — povsdsti sem Vsm hotels, ds bi bilo zelo psmetno pokriti dvorišše e steklom. Ps ste ms prehiteli 1 Mislile esiu torej revno to, kskor vi . . VI Uredništvo in uprave lists "1' Espersnoe," ksteregs je kupil Ssksrd no Jsntrovo priporočilo od katoliške strsnks s nsmenom, ds ie bolj povzdigne Univerzslno banko, js bils v uliei Hsint-Joseph in sieer v nekem starem, temnem iu vlažnem poelopju, v ksterem so nsjsli prvo nadstropje v ozadju dvorišča. Pot do pisarn je vodila čfz predsobo, v kateri je gorel plin noš in dan; ns levi je bils pissrns ravnatelja, kjer je gospodaril Jantro, in srsven te piesrne je bils pri-vstns sobs, ketero je rezerviral Hsksrd ssse. Ns desni strani so ps bile uredniške piesrne po vr sti: prostor glsvnegs urednike in aobe različnih oddslkov. Ns drugi strani hodnlks je bils oprav-oišks pissrns, kl je bils svesane z uredništvom s hodnikom ss stopniesmi. Jordan* eedeč sa urejlniifto mizo, je skoniel članek, kj gs je bil ssšel pirati ob sgoduji uri, ho ga nj nihče motil, in točno ob štirih js zapu-stil urodntttvo z nsmonom, ds poišče hišnike De-fftjs. Zsdnji js sedel v pmdspbi in pri svitu plino-ve svetilke — dssirsvno je bil snatj lep junijski 4sn — js hlsstno čital borzni bnletin, ki so gs bili pravkar prineeli in on ga je vsel prvi v roko "Povej mi, Deii, kdo je ifl ravnokar v nsšs prostore t Ail je Jsntrof" "Ds, gospod JoidanJ" Mladi mol je bil nemiren in nekaj trenot-kev se je obotavljsl. V teikem mčetUs svojega mkonsksgs življenja je bil ssbradsl v ctolgove ln dsdrsvno js zdsj srečen, ds js nsiel časopis, sa katerega je pleal svoje članke, je kljub Umu ii-vel v n%šnem strahu. Upniki so segsli po njegovi plaši in ravno danes more plsčstl novo obvesnl-oo, is ns, mu zsrubijo ie tlsU štiri kose pohlitvs, ksr gs Ims. Dvskrst je ie vpraial ravnatelje, da bl mu dal neksj densr js na rsšun njegove bodoče plače, tods ssstonj. In rsvnsUlj je imel v svojih roksh pozlvnleo, ds Isplsčs njegov ssaluiek grs-bežljivim upnikom. Jordsn se je zopet oeriil in nameril korak k vratom Jsntrovs piesrne. "Oospod Jsntro nl ssm," gs ustavi Deii. "Tskof Kdo ps Js s njimf" "Priiel je s gospodom Hsksrdom in ts mi je ukazal, ds ne amem pustiti nikogsr v piaarito rasen gospods IlureU, ksteregs mends prlčekuje." Jordsn ss js oddshnll. Skoraj je bil veeel, ds mu nl trebe moledovstl tskoj, ksr teiko je prosil densrjs. "Dobro, grem pe nessj k svojemu delu. Obvestite me, kader bo gospod ravnatelj aam " Deži ga poeukne as suknjo in obrsz se mu je svetil veseljs. "Ali veste, ds je Unlvlrsahu banka dospels ua sedemsto In petdeset t" Mslomsrno maline Jordan a roko, kakor da bl hotel reči, da je njemu vaeeno, in izgluil je v uredništvu. Hakard je hodil vaak dan po borsi v prostore časoplss in je eelo imel sestanek v privatni sobi, ki jo je bil razor viral zAe zraven ravuste-I je ve pissrne iu v ksteri se je pečsl s posebnimi In misterijosnimi zsdevsmi. Jsntro, ksUri je bil le ravnatelj liata in je plssl politične členke v dovršenem in rožnatem tonu vseučilličnika, članke, ki mo jih eelo njegovi nasprotniki pohvalili, je bil obeuein njegov akrivul agent. Hakard niu je brez skrbi poveril vesko drhkatno stvsr V izvršitev. Med drugimi rečiui je Jsntro ravnokar irdelal ogromni načrt oglaievauja Univerrslne V ts ns men je izbral in kupil deset majhnih finančnih lističev. Nsjboljii izmed teh lističev so bili Isstniue dvomljivih bsiičnib zavodov, ki so jih eiiuatsvno dsjsll zs dvs sli tri franke ns leto, ksr ps se veils ni zadostovalo uiti aa poštnino. Ali izdajatelji so pokrili stroške s denarnimi iu delniškimi špekulaeljsmi, ko so dobro pamolzli ns rošnlke svojih listov. Ds so lshko objavljali bor me eene — srečnoane številke vsakdsnje loterije — in druga tehnična pojasnila, kskoršns selo koristijo malim kapitalista*, so nabessli preda-le lists z rasllčnlm šmirom v obliki rasnih nssvs* tov tikajočih se finane, kl so bili sprva pametni, t«»da malo po melo so prehajali v kolosalno preti-tavenje, ketero Je ns premeten nečln prinsšslo I repast lahkovernim naročnikom. Takih kstičev je brto tiate dni v Parizu okrog trieto In mod temi je izbral JsMvo take, ki eo najmanj lagali in *aled tega ie aioo saardeU preveš. Njegovs naj- večje namera je pe bila, da kupi list "Cote Financiers," kaUri Je imel za seboj dvsnsjst let pošune preteklosti; smpsk U poštenost je biU precej draga Zato Jc čsksl Jantro, da se Univerzalna opomore in ds posUue bogeUjša, nakar bo lahko trobila z zaglušno godbo avojega triumfa. Jantro pe ni samo mobiliziral bateljone finančnih lističev, ki so v vsaki iUvilki peli sUvo •Sakardovih finančnih operacij, temveč je tudi kupil predale v raznih političnih in leposlovnih časopisih in jih polnil z zvito prikrojenimi vestmi in člsnki, ki so bili plsčsni od vrstice in so pomagali kovati dobro javno mnenje o Univeraslni banki. In poleg vsegs tega je vodil Jantro dnevno agitacijo v listu "1' Ksperance," nc kričečo agi taci jo ampak lepo umerjeno in počasno borbo, ki je v obliki pojesnjevanja in diskutiranja vlekla čiUUlje, dokler jih ni zadrgnila. Hakard se je zaprl z Jantrom v posebno aobo z namenom, da se pogovori z njim glede neke stvari. V jutranji iuvilki lisU jc namreč videl členek, ki ga je spisal Huret, in U članek je do neba poveličeval govor ministra Rogona, kaUri ge je govoril prešnji dan v zbornici. Hakarda jc pograbila silna jeza in zdaj je čakal poslanca, da mu pojasni, kaj pomeni dotični članek. Ali naj ljudje mislijo, da je on v službi svojega brata? Plačuje li osobje pri listu zato, da bodo kvarili ataliiče lista z brezpogojnim hvallaanjem vsake kretnje njegovegs brata v ministrstvu f Jantro se Je nasmehnil, ko je govoril Ssksrd o pokvarjenem atališču lista, tods posluisl je njegove očitke hladno in ogledoval nohU ns svojih prstih, ksjti ni se zavedsl krivde. On, ciničen in učen moi, se ni dosti brigal zs člsnke, ki so bili rszvričeni na prvi in drugi strani časopisa, kakor jih jc uredil; njegovo zanimanje sc je iele pričelo, ko je priiel do oglasov. Zdsj jc bil oblečen v fino, novo obleko s tesno zapetim in elegantnim frakom v čegar gumbnici je cveUl bri-Ijsntni šopek rož meianih barv; poleti je nosil na roki lshek površnik in pozimi je bil zsvit v kožuhasto vrhnjo suknjo, ki se nc dobi izpod pet-deset frsnkov, dočim jc cilinder ns njegovi glavi sijsl kskor zrcalo. Tods kljub boljiirn časom so ga morili grenki spomini na preinje dni bede; pod svojo elegantno obleko je ie Čutil na sebi u-mazsne cape nekdsnjcge učiUljs, ki je padel iz bordoikega vseučilišča na pariško borzo, in čutil je blato, kl se po desetih letih zajcdsnjs v kolo ne ds oprati Uko lshko. Zsto ps je ohranil sUrs ponižnost tudi v sedanjih časih nsiopirjenega bogastva, kajti grenki spomini so gs zdsjpazdaj opozorili, da ic lehko pride sunek iz preUklosti. V enem letu je nsredil stotisoč frsnkov, sli zs-pravil je dvakrat toliko — in nihče ni vedel ksko ln ssksj. Jsntro nl hodil s ženskami, vseks* kor je torej imel ksk sUr greh, kateri gs je najr bri prepodil is univerze. Vino ga je seveda zelo morilo, sli to je bilo tudi poprej v dneh reviši-ne, ko je posedal po kavarnah, medtem ko danes obiskuje ssbsvličs prve vrste. Pijsčs mu js $r-gsls Isss s glave in prevlekla njegovo lobanjo In obras s svinčeno borvo; edino irfca kr pahljaŠi podobna brads je bils jfe njegovs diks, brada ir dnegs mola, kateri ie zmiraj rad sanjs. Ko Je Sakard' ie vedno govoril o pokvarjenem sUllšču lista, gs jc zavrnil Jsntro s primerno gesto, čei ds nsj utihne, ker je škodo tratiti čss za tske reči. On ims na srcu bolj va&ie zadeve, kl mu jih lahko razloži, dokler ne pride Huret. Ze nekaj Časa je Jentro koval nov oglaieval-nl načrt. Najprvo je zasanjal majhno broiuro o-krog dvajaet strani, ki naj bi opisovala vaa velika podjetja Univerzalne banke v obliki kratke novele v dramatičnem in kolikor mogoče družinskem tonu; s to novelo bl potem popUvlH vse provineije. Drugi načrt je bil, da se ustanovi s-gontura, ki naj bi zbirsla borzne buletine ln jih ponatlakovala najmanj v sto iztlsih; te iztise bi potem agentura pošiljala najboljšim časopisom na dciell, ki jih naj dajejo avojim naročnikom zaatonj aH pa za nizko ceno. Na ta način bi imeli v rokah orolje, a katerim bi morali računati tudi najmogočnejii protivnl bančni zavodi. Jantro je poznal Sakarda in zato ga je rad polnil a avojimi idejami, katere je zadnji vaclej odobraval in končno sprejemal za avoje, dajajoč jliu iirio in praktično podlago, preden jih jc vresničil. Čas je potekal ln končno sU v pogovoru prišla na reguliranje denarnega sklada za oglaševanje, Več čaaopisov je zshtevalo dogovorjene svote, pripraviti je bilo treba buletine, ki naj zamašijo usta sovražnim bankam, in kakino pot je ticba zavzeti na jevnl dražbi, ko pride na prodaj četrU atran starega ln selo vplivnega časopisa Moža sta se zs vedela, da mečeta denar za reklamo na vse itiri strani sveta, a pri tem sts pa ohranila popoln prezir sa jsvnost. Ljudske mno-iiee, ki so uko rsde verjele pripovedkam o borci, zspieteni ln skrivnostni, da je bilo mogoče nastaviti najbolj očitno peat in vjeti mimoidoče, is ksterih ao potem preiali miljone — ao bili za njiju, z visoko kupčijsko nadarjenostjo obdarovana moža, nizkotna mass. Medtem je sedel Jordan v uredništvu in lovil v mislih ssdnjih petdeset vrstic, s katerimi bl za-v rili svoj člsnek. Zmotil ga ^ Deii, ki Je prišel v pisarno. "O, gospod Jstro je zdaj samf" "Ne, goapod! Jsntro je ie vedno v tajnem pogovoru z gospodom Hakardom, ampak Vaše ao-proga je tukaj in bi rada govorUa a Vami." Ves v skrbeh Je šel Jordsn v predsobo. Ze nekaj mesecev je tega, odkar piie članke pod avojim imenom za "1* Kaperanee," ko ga Je lz vohela Mechainova in od tiatega čaaa ga neprestano nadleguje Bush a šestimi obveznicami po petdeset frankov, ki jih je nekoč dal krojaču. Teh trieto frankov, kl ao bili na obveznieeh, bi še nekako plačal, aH Buah je tirjal sedemsto in trideset frankov, češ da more plečsti tudi stroike, ki so nsstall a dolgom. Drugegs mu nl preostelo, kakor ds je obljubil plsčati sto frankov vssk mesec, smpek ze dener je šla trda. Dom je sehteval vedno več potrebnih stvari, vssk meeee so rast I i iz-dstki ln vrhutegs ge ie nadleguje prokletl dolg. Ravno v tistem Čeeu je bil v veliki "krizi. (Dalje aUdi). Nova žtvaL Moja kuksries Jera je sbolela in ile domov. Ni treba niš rniali-ti, čeprav sem samec. Svoje last no gospodinjstvo s svojo kuhari co imsm zgolj saU, ker ljubim pri koeilu sezuU čevlje: drugegs veseljs itak nimam ns svetu.' — Jera jc torej zboleU in Ua domov, pa upam, da ni nič nevarnega. Jera je poštena žival, le to slabost i-ms, da me hoče epiUtL Kadar me pride sestra obiskat, ušiUljlcs Je [tam med Dravskimi Poljsnci, vsa |kikrat se ji pohvali: "Naš gos pod ao ae zredili." Drugegs pro grama nims. Meni pa je stvsr zelo neljube; imsm Uko službo in take stranke, ds mi je večkrat iz pregovoriti Uko resno besedo < zmemoeti in varčnosti, sam pa tehUm 85 kil. To je zelo nepri lično. Sicer pa je pridna in akrb na in predno je odšU domov se zdravit je sama ic pobrigala se za namestnico. Nova kuharica, Jerina namestnica, je majhna, tiha in delavna živaL Kako ji je ime, ne vem; po vedela mi ga ni, meni pa se ne ljubi, jo izpraievati po njem. Ve sel sem, da imam doma mir in da mi ni treba govorit^ Njen pravopie je bolj aUb — zabeleiuje namreč avoje isdstke "Ule" Je olje, "žile" je zelje "promp" Je krompir in "frtjols Je ksrfijoU sli cvetača. Kuhs približno v isti dobroti kskor piie. Sicer ps jc prijezns: pozdrav me, ksdar domov pridem. Jera Uga nikdar storila. Morebiti jI je bilo od izpovednika prepovedano Bog ve, ali je moja nova iivs ie kdaj kod drugod ksj kuhala, sil aem Uko srečen, da uživam prvence njenega delovanja na tem polju. Tako ss mi sdi, kskor ds hodi novs poU in zasleduje nove dlje. Kuhs v znamenju sUnfc luie. N. pr.: Sivs luža in neveeekej je notri: to je juha. AU ps luis in v luži plavsjo zelena pereaoa: to je salata. Ali pa mrko močvirje, pleino sro iz njegs nejsans telesa: to je golai. (En pot) je posUvfla na mizo rjastorjsvo lužo s einki ln notri ni bilo ničessr: to je bils neks omaks, pa nisem dognsl ksks. Vprsiati sc ml nl ljubilo: vesel sem, še mi ni trebe govoriti. In vse zasoljeno! Enkrat sem ji vender rekel: 'Slišite, vssko reč preveč solite!" Zamerila* mi ni, le rekla je: "Če nl slsno, ni dobro!" In soli la je svojo pot naprej. Je pač individualiteta; kuha kakor ji veleva srce, ne kakor bi ugajalo občinstvu! Tolažim se: Bog ve, čemu jc to dobro. Morebiti shujšam, močno bi me veselilo! — » Peči tudi ne sna. Njene pečenke ao kuhane, blede ao ln drugega nimajo okusa, nego slane so. PriŠnem jesti, pa ne vem, ali je od svinje, od telote sli od govedine; le toliko vem: zsnič Je! LsČen grain v posteljo, tegs nisem bil vejen. Ps ssj je spsnje bolj zdravo, Sr ko islodee ne tišči . . . Drugače je pridne, ne morem nič reči. In snsins je. Če pogri nje mizo in zspszi ns žlici sil ns kroinlku kak msdež, recimo, od muke, ročno vzeme žlico sU krožnik, dshne na msdež in ga odstr ga s nohtom. In vsrčns je. Rabljene zobotrebce vee zopet nszsj spravi \ posodico. Le na hlače se ne spozns. Odtr gal se ml je gumb, priiile ga je, ps ne tje, kjer je manjkal, ampak drugam. — Ne vem, ali tudi drugi ljudje jedo krompirjevo salato s pspriko ali je to zgolj osebna niansa mo je nove živeli. In ps hrenovo o meko c grahom notri . . . Jako malo jem, upam, da izdatno shujšam. Kako stvar, ne rečem, ie sku ha tako, kekor kuhsjo drugod, n pr. kroanpir, jsjes; tisto jem. Klobasa pa ji Je zadnjič ie izpod-leUla — vsej se moj subjektivni okus. 8vojega okusa seveda ne vsiljujem nikomur, morebiti je Mlo torej klobasa izborna, le jeati je nisem mogel. Kombinacije ima moja nova ii-val čudne ali recimo Izvirno, n. pr. mrzle gnjet ln zraven igenjci s mlekom, sli pe pri govejem meso ze prikuhi hren in aalata. alf pa hkratu O pralenim krompir jem to krompirjgvs aalata. — Kakih pet kil, ee mi zdi, sem ie shujiaL 6e za kakih pet bi rad, bi bil srešen. Tako si prihranim pot v Rogaško Slatino in star ls. Rajii novi iivali psr kronie pri boljšam k plači . . . Odpodne mi jc pripraviU cveta šo ali "frtjolo", kakor ona pro vi. Našel sem Jo, notri je bil za cvrt kukec ali hroič. Jaz nisem u-čenjak, zato ne vem povedati, cake vrato je bil kukec ali hroič; okrogel iivot je imel in precej nog in velik jc bil kakor leča. Tfcj! Kukec ali hroščev katere toli vrste ne ljubim v cvetači, jaz nc! Rad vpoštevam vsakokar pre pričanje in okus, zahtovam pa odločno, da se vpošteva tudi moj okus, zlaati med mojimi itirimi stenami! Terorizirati se nc dam po novih potih in ciljib! ■ Vsaj dva dni nc bom nič jedel Pa naj bo 1 Ako se sedaj ne izne bim trebuha, nikoli sc ga ne bom. Dckieta me že gledajo prijaz neje, mislim, da so vidim mlajfii Ako so ssdele larve la ^ na rilcu, ao se razv.U ir u&T* normalni ženski črvi Cei^ le približno en dan na ** daj -o nastala iz njih čaJV apolna bitja, ki sdnižoj**, znake samice in pritlikav*. •' ca! Celo mri jo Ukih tve* mi prehodi od normalni do normalnega sauica * proizvel na U način eUi^wi Ulnim potoni, čim dalje* J*'1 lc larve na rilcu, tem bolj Jr, bližujejo po končanem Z? samcem, čim preje jih j« ^ * samice tem več ženskih in znakov imajo nova bitk* prehodne tvorbe nam onZsL popolno homologizacijo orS. ženskega in moškega črva,\j slučaj, da je mogoče ekspert** talnim potoni dokazati nst2 homologijo dveh tako razlSj ganizrnov. Kateri činitelj odločuje, naj ; razvije iz indiferentne Vražja smola! Moja nova Siva mi jc zboleU. Zdravnik pravi, da ima strahovito pokvarjen želodec in da mora Ukoj v bolnifinico Um ji bodo, nc vem, želodec obr nili, nanovo tapecirali in zlikali Majal jc z glavo, očitajoče me je pogledal in me vprašal, s Čim sem jo pravzaprav krmil. Glej ga dedca, saj je ona kuhala, nc jaz. Bog-ve, sli je sploh bolna v želodcu... Žal mi je, da me prav sedaj za-puiča sredi mojega zdravljenja zoper debeloat ... Sel sera na kolodvor, da oddam pismo na prejšnjo kuharico Jero, kako ji je z zdravjem in kaj misli Pri tej priliki pa sem se tehtal ... .!!! Torej Uko1 Kaj naj rečeni Vsak človek i-ma pač svoj dar; temu se vsaka figa izpremeni v balado, drugemu vaak ugriiljaj, naj je ie Uko zoprn, v mast! Jaz bi se menda redil, če ne bi drugega jedel kakor zelene pajke! Devetdeset jih i-mam! Za pet kil sem se torej zre dU, pa ,ob tej hrani! Obupal bi! — Ali pa se oženil! Na eeati sem srečal gospodično Marijo, všeč mi je, ker je pametna, vse ae lahko z njo pomeni. me je. "Debeli sU Kaj iel Suhi ste!" je rekle. "Ssj ste le vednoV>olj dolgi kskor ii roki." Držala se je\8to modro. Taka prijaznost človem dobro de. Njo vzamem! Kaj sem hotel ilči — seveda, če me hoče. Razprave lz biologije. samec ali samica, je tu tudi polnoma jasno. Samci ae ran ako ao ae larve oprijele rilca;! lec samice torej izločuje nekoiu pi jo v akcijo moške kvaliteti. Dsl je res tako, je dokazal Baltnr i ta način, da je iz več rile«* i skih aamic napravil ekatrakt gojil larve v tej tekočini Po zalo se je, da deluje tak ek« slično, ko da so se oprijele _ rilca samice, nastali ao molki d i vidu ji, torej nedvomen dok. da je v istini neka snov, ki jo i lec izločuje odločilni činitelj. li veda je ta činitelj le povod,, di i razvije moško bitje; larve w j votno indiferentne, one imajo tentne ženske in moške laitn ona snov le povzroča, da pr moške kvalitele na površje in tisnejo ženske faktorje v oz Boris Zsrnlk. O vplivu šive snovi sa nekaterih encimov. Encimi so snovi, ki vodijo živih bitjih razne kemične eije, n. pr. probavo, tvorbo čobe itd. Nekateri encimi ni hajajo in delujejo vedno le v i nicah, encim, ki vodi razkraja glikogena v jeternih stanicak; pada tej skupini. Ako take me ekstrahiramo iz atanic, jc opažati, da delujejo popoli enako kakor v življenju; fuakaš ja teh oncimov torej ni niksks vezana ns kak drug življenaJdpd jav, bodisi v živi ataaiei, kil v retorti, povsodi gre eneiad reakcija iati tek. Nekaj mali n kih kemičnih pojavov je pa, ki kor najnovejša raziskavanja sli degs hcidelberškega fiziolog Warburga kažejo, vse drugak l zanih na živo protoplazino; ttk reakcijo so alkoholsko vrenji, I ga povzročajo fkvasne glivin razkrajanjem grozdnega sladke ja v alkohol in ogljikov dvoB in pa pred vaem ena najvalnej (Nadaljevanje). reakcij živih bitij, dihanj, i V vsprejemanje kisika ter oddip O določitvi spola pri boOplMa oKljikovega dvokiaa .Glede virldia. ' — • * — O silno zanimivih in jako eka-aktnih opazovanjih in poiskuših glede določitve spola pri neketp morskem črvu poroča Baltzer: Ta zoolog sc že dolgo bavi s štu dijem gefirejev, neke jako raznolike skupine morskih črvov. Po sebno čuden jo črv bonellia. Raz lika obeh spolov je tu naravnost neverjetna. Ženski črv je živo ze leno bsrve ter ima jajčasto telo z dolgim rilcem, na čegar proširje nem koncu so usta. Cel črv ima dolžino 30—50 cm. Moški črv ima pa komaj dolžino 5 milimetrov, brezbarven jc ter ima valjčasto telo; notranji ustroj kaže pomen;i kanjo črevo, oarao spolni organ izpolnjujejo vso notranjost telesa Rcdilnih organov ti Črvicki ne potrebujejo, ker žive parasitiČno spolnih organih, v maternici, žen skih črvov! Bonellia leže jajca in po oploditvi se razvijejo iz ujih male larve, kl imajo po celem U lesu migetalke Ur plavajo na okoli kakor male močelke. Kakor je Baltzer dognal, so te larve spolno popolnoms indiferentne, js njih se morejo razviti ženski ka kor tudi moški Črvi, kakor ao bai prilike. Ako je del v akvarij, kaUrem so bile take larve, več odraalih asmic, so se pa polago-v kratkem obesile ne rilec samic ter so se razvile v 4—5 dneh v moiks bitja. Ko so ti samci dovolj razviti, zapuaU rilec Ur zlezejo v maternico, kjer nadalje žive. Larve, ki jih Je Baltzer izoliral, da niso imele prilike oprijeti oo odraalih samiČ, so se pa polagoma razvile v Ženake črve. Jako čudna bitja so naštela, ako je Baltzer puatil, da so se larve peč se nekaj čaaa obesila na rilec oa-mlcc, a jih je potem sopet lošil od ionskega črva In Jih leolireL sa je trdil Pasteur, da vretje navadna reakcija encimov, a da jc rackrajanje aladkorjs dno i neposredno ns življend pojave kvesnih glivic. Ta se je Izkazal kot napaden, k® jBuchner napravil iz kvaanik $ v4c izvleček, ki je ravno takofO al vrenje, kakor žive fli* Cimazo je nazval Buchwr enewn, ki ga je v kvaanem strahu icoliral. Toda ip*** neko razliko med delo* ujemi mimoze in drugih tmw» Dočim\drugi encimi i enaM trostjo Idelujejo, bodisi da » ^ tvorjeni\v živih stenicah, si ds jih\imarao v rftorti, ri js mrtvs VJimsrs mnogo p*«-jc sladkoAkskor ps jUJ Buchncr jeUc" t0 ™ da šive