GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVIII.
KAMNIK, 22. FEBRUARJA 1988
S seje zbora združenega dela
Veliko podatkov
v resoluciji le pogojnih
»Resolucijo sprejemamo zgolj zato, ker se zavedamo, da občina mora imeti temeljni planski dokument. Sicer pa naše mnenje v resoluciji ostaja podobno kot na decembrski skupščini, da je ta dokument le bolj ali manj zbir želja, in da bomo v letu 1988 * glavnem le ugotavljali, kako je ne izvajamo,* je dejal delegat Titana na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ob obratna-vanju resolucije za letošnje leto.
Družba je prišla do spoznanja, da je planiranje na vseh ravneh okostenela stvar, je že na seji predsedstva OK SZDL ob uvodu v resolucijo dejal predsednik izvršnega sveta naše občine. Čedalje bolj se tudi zaveda svojih realnih možnosti in prav zato, kot je Poudaril v uvodni razlagi Ivo Pire, je tokrat predlog resolucije precej drugačen od samega osnutka. Predvsem pa je resolucija, *i govori o grobih okvirih razvoja nase občine, kratka in jedrnata, •n mnogo manj ambiciozna kot v preteklih letih. Letos si tako ne
bomo privoščili kakih velikih zalogajev, ki smo jih planirali v lanskem letu (Kozjak, pošta, zdravstveni dom...) in za katere takrat še nismo vedeli, kako bomo zbrali denar zanje. Danes je po besedah Janka Gedriha vse preveč »čejev« in zato, kot je dejal, enostavno ne moremo odgovarjati za stvari, na katere nimamo vpliva.
Da je svoje naredil protiinflacijski program, je jasno tudi iz ankete, ki jo je pripravil občinski komite za družbenoekonomski razvoj in jo poslal v kamniške organizacije združenega dela. Rezultati ankete jasno kažejo na porazno stanje v gospodarstvu. Izjemno nesorazmerje med cenami vhodnih surovin in končnih izdelkov, zmanjšanje akumulacije, izjemno zmanjšanje t. i. manevrskega prostora, ki je na voljo samo delovni organizaciji.
Prav zato so po besedah predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj vsi podatki v resoluciji postavljeni pogojno.
»Danes vemo, če bi karkoli zapisali, bi bili idealisti, kar pa še
ne pomeni, da v občini ne bomo delali nič konkretnega. Le da vsega tega (dokončanje zdravstvenega doma, pošta, semafor ...) ne bo v resoluciji. Tudi v delovne organizacije se ne bomo preveč vtikali, predvsem v smislu zmanjšanja intervencij v gospodarstvu. V resoluciji smo zapisali, da bomo povečali izvoz, pa tudi uvoz, vendar le opreme, da se delovne organizacije modernizirajo. Vendar pa občina sama nima posebnih spodbud za izvoz, zato je jasno, da bo le ekonomska nuja, trg sam prisilil delovne organizacije k izvozu. Tudi glede zaposlovanja smo bili zelo restriktivni. Letos se bo v naši občini namreč na novo zaposlilo le okrog dvajset novih delavcev za družbene dejavnosti pa se bomo ob eventuelnih zaposlitvah morali še posebej posvetovati v izvršnem svetu. Seveda pa ta politika potegne za sabo povečanje brezposelnosti: kam na primer s približno dvesto srednješolci, ki bodo letos zaključili šolanje,« se je na seji spraševal Janko Gedrih.
Delegati so na seji sprejeli med drugim tudi amandma k resoluciji, ki govori o racionalnejšem izkoriščanju družbenih sredstev. Velja predvsem za manjše delovne organizacije, ki se borijo za obstanek (Planinka, Lončarsko podjetje...). Pri tem ne gre za razprodajo družebene lastnine, na kar nenehno nekateri opozarjajo, ampak za oddajo v najem ali zakup, pri čemer bi se družbena sredstva vsekakor koristneje uporabljala in bi se to družbi lahko le obrestovalo.
Predmet burne razprave je vse od začetka leta tudi bistveno večja zbirna prispevna stopnja, kar je posledica prerazporejanja (razbremenitev dohodka in obremenitev bruto osebnih dohodkov) in novega obračunskega sistema. Tudi letos bomo združevali za zdravstveni dom in pošto (prispevki iz ČD), in sicer bo skupna obremenitev znašala 120.000 dinarjev na zaposlenega, od tega gre za gradnjo tretje faze zdravstvenega doma 45.000 dinarjev.
ROMANA GRČAR
Z obale na
Veliko
planino
Smučišča na Veliki planini so bila med letošnjimi šolskimi počitnicami kljub nekoliko slabšim snežnim razmeram kar dobro obiskana. Počitniške hišice v ljubljanskem in kamniškem naciju so bile polne. Srečali smo celo obiskovalce z naše obale.
Med njimi smo ob spodnji postaji žičnice v Tihi dolini srečali šestletnega Martina iz Portoroža, ki Pravi, da je na Veliki planini lep-se kot na morju in da bo še prišel smučat na planino.
F. S.
PROBLEMATIKA ODMERJANJA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA ZAVEZANCE DAVKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
V skladu s sklepi o uvedbi samoprispevka za območje KS, ki so jih krajani izglasovali na referendumih za 23 KS občine Kamnik, je Uprava za družbene prihodke v začetku februarja 1988 izdala odmeme odločbe za plačevanje samoprispevka za zavezance davka iz kmetijske dejavnosti za 11 tistih KS, ki so se v svojih sklepih odločile za varianto v odstotku od povprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v preteklem letu.
Kljub temu, da so odločbe popolnoma vsklajene s sklepi o uvedbi samoprispevka, je prišlo po prejemu odločb tako do negodovanja pri Številnih zavezancih, kot tudi pri nekaterih predsednikih svetov KS. UDP zato predlaga (v skladu s posvetovanjem s predsedniki KS dne 15/2-1988) svetom teh KS, da takoj ponovno proučijo vsebinske določbe sklepov s tega področja.
UDP zavezancem predlaga, da z morebitnimi pritožbami (v skladu z določili prejetih odločb) do nadaljnjega počakajo, ker bodo bolj podrobne informacije objavljene v naslednji številki Kamniškega občana oziroma v obvestilih posameznih KS.
Uprava za družbene prihodke občine Kamnik
Stolovi razstavni prostori v Stari cerkvi
Stol Interier, ki je imel v Ljubljani svoje prostore do sedaj na Celovški 163, se je preselil v nove prostore v Stari Cerkvi. Uradna otvoritev je bila 12. februarja. Novi prostori merijo približno 500 kvadratnih metrov, kar 260 kvadratov pa bo Stol namenil za razstavo svojih izdelkov, ki bo Stolu povečal možnosti za maloprodajo. Kupcem bodo ponujali samo svoje izdelke - pohištvo, jedilniške garmture, stole in sedežne garniture. Delovno organizacijo je ta naložba stala 300 milijonov dinarjev (po cenah iz julija), povedati pa je tudi treba, da ta poslovna enota proda kar tretjino blaga, ki ga Stol proda na domačem trgu. Novi prostori Interiera v Stari cerkvi so zasnovani po načrtu arhitekta Marjana Kocjana, izvedbena dela pa je prevzel Stolov inženiring. Stolovi novi prostori v Ljubljani, kjer se srečujejo projektanti, investitorji in izvajalci, je zanesljivo eden najlepših reprezentančnih prostorov v Ljubljani in je zagotovo lepo darilo tako delavcem Interiera, ki v tem obdobju praznujejo tudi dvajsetletnico obstoja, kot tudi kupcem, ki so v prijetnem okolju še prijazneje postrežem. R. GRČAR
Na seji občinskega komiteja ZKS so govorili tudi o pripravah na občinsko programsko konferenco ZKS, ki bo 27. februarja letos. Na njej bo 75 delegatov iz 68 osnovnih organizacij ZKS razpravljalo o preteklem enoletnem delu organizacij ZKS v naši občini in se dogovorilo o svojih bodočih nalogah.
Občinski komite je izvolil tudi tri delegate za programsko konferenco ZK Slovenije in sicer: Horsta Hafnerja, Ivana Hribarja in Marto Žerko.
Za konferenco ZK Jugoslavije je občinski komite ZKS izvolil izmed dveh kandidatov Rudija Orla iz Kočevja.
Namesto Parkirišča kupi kamenja
Na prostoru med otroškim vrtcem v Groharjevi ulici na Duplici in dupliško železniško postajo je bila z zazidalnim načrtom predvidena gradnja garaže (tripleks) v treh etažah. Vendar kot kaže te garaže ne bo. Zadnji stanovanjski blok je bil končan že pred d verni leti, parkirnega prostora na tem območju primanjkuje, avtomobili parkirajo po zelenicah, pločnikih in ozkih cestnih prehodih na Groharjevi. Na mestu, kjer bi morala stati garaža oziroma vsaj parkirišče, pa lahko vidimo le kupe kamenja. Odgovorni pri Graditelju bi že morali vedeti, kaj morajo storiti, koje gradnja končana. Tudi na pol podrta baraka naselju ni v ponos! F. S.
• S seje občinskega komiteja ZKS
Resolucija naj bo stvarna in zavezujoča
V resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Kamnik za leto 1988 naj ne bi pisali načelnih stališč in splošnih usmeritev, na katere v občini ne moremo vpli-vati, so v zelo razgibani in kritični razpravi poudarili člani občinskega komiteja ZKS.
V tem dokumentu, ki mora biti zelo stvaren, moramo zapisati, katere naloge iz srednjeročnega plana, ki je veliko konkretnejši od predloga letošnje resolucije, bomo v naši občini letos uresničili.
V resoluciji bi se morali po mnenju članov komiteja jasno opredeliti do nekaterih trenutno najbolj žgočih problemov v občinskem gospodarstvu. Nekaj takih vprašanj so v razpravi našteli: perspektiva rudnika kaolina, kako nameravamo sanirati kamniško družbeno gostinstvo, kako zagotoviti družbene usmertve in nadzor nad porabo sredstev za
RTC Velika planina, kako bomo rešili problem prometne ureditve na povezovalni cesti (semafor), kako bo tekla akcija za uvajanje kabelske televizije in podobno.
V razpravi so tudi ugotovili, da bilanca sredstev SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti med seboj ni primerljiva, ker je oblikovana po različnih kriterijih.. Zato so predlagali, da bo treba delegatom predočiti stvarno in razumljivo materialno bilanco, ki mora biti podlaga za uresničitev nalog, vsebovanih v letošnji resoluciji.
Po mnenju predsednika komisije za družbenoekonomske odnose Borisa Zakrajška bi bilo treba v resoluciji bolj odločno in jasno opredeliti, kaj menimo z načelno zapisano mislijo, da v letu 1988 ni mogoče ohranjati obstoječe OZD, ki ne ustvarja dohodka za svojo reprodukcijo in za kritje minimalnih osebnih do-
hodkov. Menil je tudi, da bi se morali opredeliti, kako bomo ravnali z družbenimi sredstvi, ki jih delavci neracionalno uporabljajo. Po njegovem mnenju bi jih kazalo usmeriti v drobno gospodarstvo, tudi zase bi.o.
Franc Rems je menil, da bi morali najprej ugotoviti in odpraviti vzroke za tako neracionalno porabo sredstev v družbenem sektorju. Ali ne tičijo le-ti tudi v veliki režiji, ki jo narekujejo predpisi. Če bo šlo tako naprej, se nam kmalu ničesar več ne bo izplačalo delati.
Na seji so postavili tudi vprašanje, ali je v skladu s samoupravno samostojnostjo delovnih organizacij na področju družbenih dejavnosti soglasje, ki ga bi po določilu v resoluciji dajal izvršni svet za zaposlovanje novih delavcev v teh organizacijah.
F. S.
Osnutek kandidatne liste za najodgovornejše delegatske dolžnosti v skupščini občine Kamnik in skupščinah SIS
Predsedstvo OK SZDL je 16. februarja 1988 obravnavalo poročilo o poteku evidentiranja možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS. Ugotovilo je, da so družbenopolitične organizacije v občini in v temeljnih okoljih evidentirale nove možne kandidate, ki še niso bili objavljeni v Kamniškem občanu, kot tudi, da so naknadno še nekateri možni kandidati umaknili kandidaturo oziroma odklonili svoje soglasje.
Predsedstvo OK SZDL je, upoštevaje vse evidentirane kandidate, oblikovalo osnutek kandidatne liste in ga posredovalo vsem temeljnim sredinam in v objavo Kamniškemu občanu. Zaradi
celovitosti pregleda vseh evidentiranih možnih kandidatov in tudi z vidika, da se z evidentiranjem izraža tudi podpora, zaupanje in priznanje za dosedanje delo, je treba opozoriti, da se v OK SZDL vse možne evidentirane kandidate uvršča v stalni pregled - kadrovsko evidenco občine. Kljub temu, da smo predvidevali za najodgovornejšo funkcijo v skupščini občine možnost oblikovanja odprte kandidatne liste, nam to zaradi argumentov, kot so želje in potrebe OZD, da se kadrovsko ne oslabijo (tov. Vanda Rebolj), ostajanje na dolžnosti, kije republiškega ali širšega pomena (tov. Milan Marinič) in predhodnega opravljanja najodgovornejših dolžnosti v občini, ni uspelo. Konec koncev pa bodo zadnjo besedo izrekli delavci in občani na temeljnih kandidacijskih konferencah.
OBČINSKA SKUPŠČINA
1. Za predsednika skupščine občine:
MAKS LAVRINC, roj. 1948, Pot na Poljane 4a, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine občine:
MARTA ŽERKO, roj. 1941, Matije Blejca 12, Kamnik, delegat DPZ, evidentirana v predsedstvu OK ZKS, vodja skupine delegatov za zbor občin skupščine SRS
3. Za predsednika zbora združenega dela:
BORIS KRAPEŽ, roj. 1948, Cesta treh talcev 22 b, Kamnik
4. Za nam. predsednika zbora združenega dela: NADA IRT, roj. 1946, Matije Blejca 11, Kamnik
5. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti: TONE OGOREVC, roj. 1936, Križ 23 a, Komenda
6. Za namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti: JANEZ BENKOVIC, roj. 1948, Novi trg 37, Kamnik
7. Za predsednika družbenopolitičnega zbora MARICA TAJČ, roj. 1938, Tunjiška 2 c, Kamnik
8. Za podpredsednika družbenopolitičnega zbora: BRANE MODRIJAN, roj. 1962, Sidol 1, Laze v Tuhinju
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
ZDRAVSTVO
1. Za predsednika skupščine:
IVAN MOTNIKAR, roj. 1930, Bevkova 10, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
MARTA PAJEK, roj. 1952, Medvedova 23, Kamnik
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
ANKA HUBAD, roj. 1948, Svetčeva pot 12, Kamnik
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov:
SILVA NADIŽAR, roj. 1958, Glavarjeva 92, Komenda
5. Za predsednika zbora izvajalcev:
DR. DRAGO AHLIN, roj. 1953, Dvoržakova 2, Domžale
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev:
MILENA KLADNIK-MARINIČ, roj. 1961, Kregarjevo 5, Stahovica
IZOBRAŽEVANJE
1. Za predsednika skupščine:
JANKO iBLAGŠIČ, roj. 1943, Matije Blejca 16, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
MILENA PRAŠNIKAR, roj. 1945, Podgorje 60 c, Kamnik
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
Prosimo vse temeljne sredine, da predlagajo možne kandidate, ker do sedaj evidentirani odklanjajo kandidaturo.
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov: MARINKA OSOLIN, roj. 1940, Ljubljanska 3 b, Kamnik
5. Za predsednika zbora izvajalcev:
Prosimo vse temeljne sredine, da predlagajo možne kandidate, ker do sedaj evidentirani odklanjajo kandidaturo.
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev: BRANKA LAP, roj. 1951, F. M. Paglavca 7, Kamnik OTROŠKO VARSTVO
1. Za predsednika skupščine:
JOŽE MIHELIČ, roj. 1952, Vrhpolje 207, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
TOMAŽ OKORN, roj. 1935, Štajerska 12, Smarca, Kamnik
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
SILVA VAVPETIČ, roj. 1943, Vavpetičeva 15, Kamnik
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov:
Prosimo vse temeljne sredine, da predlagajo možne kandidate, ker do sedaj evidentirani odklanjajo kandidaturo.
5. Za predsednika zbora izvajalcev:
EMA HACIN, roj. 1958, Mlaka 39, Komenda
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev:
MILENA ČIMŽAR, roj, 1950, Županje njive 39, Stahovica
KULTURA
1. Za predsednika skupščine:
JANEZ MALEŠ, roj. 1942, Podgorje 2, Kamnik JOŽE SEMPRIMOŽNIK, roj. 1936, Motnik 17 DUŠAN JAMŠEK, roj. 1957, F. Bereanta6, Kamnik,
evidentiran v Kulturnem centru FRANC PESTOTNIK, roj. 1953, Stahovica 3
2. Za podpredsednika skupščine:
JOŽE SEMPRIMOŽNIK, roj. 1936, Motnik 17
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
HAROLD PRAPER, roj. 1939, Titov trg 22, Kamnik
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov: Prosimovsetemeljnesredine,dapredlagajomožnekandidate,ker
do sedaj evidentirani odklanjajo kandidaturo.
5. Za predsednika zbora izvajalcev:
TONE LIPOVŠEK, roj. 1945, Sterletova 5, Kamnik FRANC POLJANŠEK, roj. 1944, Molkova pot 11, Kamnik, evidentiran v Menini in Kulturni skupnosti Kamnik
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev: FRANC ŠTEBE, roj. 1920, Jamova 5, Kamnik JANEZ RAVNIKAR, roj. 1957, Glavarjeva 40, Komenda
TELESNA KULTURA
1. Za predsednika skupščine:
ANTON ŠUŠTAR, roj. 1942, Sela 5b, Kamnik JANEZ   KIMOVEC,   roj.   1942,   Glavarjeva   2, Komenda
2. Za podpredsednika skupščine:
BOJAN POLLAK, roj. 1943, Trg svobode 5, Kamnik
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
BOJAN KUKANJA, roj. 1953, Groharjeva 2, Kamnik •
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov: DARE HOMAR, roj. 1960, Vrhpolje 53, Kamnik'
5. Za predsednika zbora izvajalcev:
MIRKO DESNICA, roj. 1936, fužine 2, Kamnik
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev:
Prosimo vse temeljne sredine, da predlagajo možne kandidate, ker do sedaj evidentirani odklanjajo kandidaturo.
SOCIALNO SKRBSTVO
1. Za predsednika skupščine:
CVETKA CVEK, roj. 1952, Ljubljanska 3 a, Kamnik NATAŠA BRIŠNIK, roj. 1944, Zikova 12, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
MOJCA REMS, roj. 1956, Groharjeva 12, Kamnik
• Iz naših delovnih organizacij
zanimanje za Etine delikatese
Sezonski značaj proizvodnje, ki je bil za Eto vedno največji »žulj«, so v tej delovni organizaciji delno uspeli preseči z uvedbo dopolnilnega programa. Tako sedaj poleg gorčice skozi vse leto izdelujejo delakatesne izdelke (omake, namaze, rakce, školjke). Omenjeni Etini izdelki so med kupci že nekaj časa zelo priljubljeni. KHub višji ceni, ki jo Imajo kakovostni izdelki, katerih izdelava je risokozahtevna in ustrezna svetovnim normativom, v Eti glede na povpraševanje kupcev naredijo še vedno premalo teb detikates.
»Usmeritev na dopolnilni program je Etina dolgoročna razvojna usmeritev. Predvsem pa proizvodnjo prilagajamo potrebam tržišča in seveda tudi sami sezoni. Z omenjenim programom, delno pokrijemo razlike v cenah in delno omilimo breme zalog (večino standardnega programa kumarice, paprike,... naredijo v dveh sezonskih mesecih in imajo to vse leto na zalogi), čeprav nas po novem obračunskem sistemu zaloge ne bremenijo več tako zelo kot prej. Z dopolnilnim proizvodnim programom pa je
povezan tudi nakup novih strojev, uvedba novih tehnoloških linij in v zadnjem času tudi razvoj nove embalaže.
Plastično emabalažo, v kateri so bili do sedaj Etini kečapi, bo sedaj nadomestila steklena, v kateri bo tudi Celotni dressing program (omake), nam je povedala Jelka Tušar, vodja proizvodnega sektorja v Eti.
Deset odstotkov celotne proizvodnje v Eti izvozijo, največ v Zahodno Nemčijo, veliko nji-
hovih dobrot pa gre tudi v Italijo, Kanado in ostale države razvitega Zahoda, ki tej delovni organizaciji na nek način zapovedujejo (Eta je stimulirana seveda predvsem dohodkovno!) preusmeritev na količinsko manjše, toda zahtevnejše proizvodne programe.
Predvsem pa v Eti delajo za znane kupce v tujini in po cenah, ki jih do neke mere določijo sami, torej, ne grejo V izvoz za vsako ceno. Če bi bil izvoz stimu-lativnejši, bi dopolnilni program
mM,
NOVA POLN1LKA ZA AJVAR (Foto: R. G.)
v njihovi delovni organizaciji še bolj širih.
Trenutno imajo v proizvodnji ajvar, ki ga izdelujejo iz zmrznjene paprike, in feferona, čaka jih še vlaganje fižola in graha v pločevinke in gotova jedila, ki jih sedaj delajo samo še za izvoz.
V naslednjih mesecih pa jih čaka predelava   školjk   in rakov.
V mengeškem obratu, ki je tehnološko prilagojen predelavi rdeče pese in kisanju zelja, trenutno' vlagajo polnjene olive in feferone.
Lani so v Eti vložili veliko sredstev v nove proizvodne linije in stroje. Tako so kupili nekaj zapiralk in polnilko za ajvar, na novi proizvodni liniji pa bodo sčasoma pri vseh proizvodih prišli na tako imenovane »twist off« zapiralke. Vendar pa tako želene in nujno potrebne trgovine, ki so jo v tem letu nameravali predstaviti zunaj tovarniškega zidu, zaradi težkih pogojev gospodarjenja na žalost še ne bodo mogli zgraditi,
»O proizvodnih rezultatih v naši organizaciji na splošno težko govorimo. Stanje je tu iz tro-mesečja v tromesečje dugačno, tako stroški kot prodaja iz meseca v mesec nihata. Zato tudi najemamo sezonska posojila za nabavo surovin. Vendar pa si prav z raznolikostjo programa in prilagajanjem potrebam naših kupcev prizadevamo našim delavcem zagotoviti osnovni dohodek,« je pripomnila inženirka kemijske tehnologije Jelka Tušar.
R. GRČAR
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
DRAGAN LELEK, roj. 1952, Matije Blejca 14, Kamnik
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov:
JOŽI ROZMAN, roj. 1956, Črna 20, Stahovica
5. Za predsednika zbora izvajalcev:
MILENA PIRC, roj. 1961, Markovo 2 a, Kamnik NATAŠA BRIŠNIK, roj. 1944, Zikova 12, Kamnik
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev:
Prosimo vse temeljne sredine, da predlagajo možne kandidate, ker do sedaj evidentirani odklanjajo kandidaturo.
RAZISKOVALNA
1. Za predsednika skupščine:
ANDREJ VOZEL, roj. 1955, Zikova 2, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
JOŽE HOMAR, roj. 1957, Vrhpolje 99, Kamnik
ZAPOSLOVANJE
1. Za predsednika skupščine:
ALOJZ JERMAN, roj. 1952, Groharjeva 10, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
BREDA GRILJC, roj. 1953, Levstikova 11, Kamnik
STANOVANJSKA
1. Za predsednika skupščine:
JOŽE POŽEK, roj. 1956, Kranjska 4 a, Kamnik
2. Za podpredsednika skupščine:
DUŠAN DROIC, roj. 1958, Matije Blejca 16, Kamnik
3. Za predsednika zbora uporabnikov:
MIJA SENOŽETNIK, roj. 1955, Groharjeva 2, Kamnik
4. Za podpredsednika zbora uporabnikov: JANEZ PINTERIČ, roj. 1963, Steletova 3, Kamnik
5. Za predsednika zbora izvajalcev: PETER PETERLIN, roj. 1938, Križ 41 a
6. Za podpredsednika zbora izvajalcev: MARIJA VIRJENT, roj.1952, Kamniška 20, Šmarca
SOCIALNO VARSTVO
Predsedstvo OK SZDL izhajajoč iz vsebine delovanja skupnosti socialnega varstva predlaga, da vse skupščine, ki se v to skupnost povezujejo sprejmejo dogovor o tem, da dolžnost predsednika oziroma podpredsednika te skupnosti opravljajo predsedniki ustreznih skupščin s po' droČja socialnega varstva. Na ta način bo morda najbolje uresničena koordinativna vloga te skupnosti, zlasti z vidika metode dela.
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
1. Za predsednika zbora delegatov:
MAVRICU KOTNIK, roj. 1926, Jakopičeva 26, Duplica
2. Za namestnika predsednika zbora delegatov:
ANA CERKVENIK, roj. 1927, Miklavčičeva 4, Kamnik
PREDSEDSTVO KRAJEVNE KONFERENCE SZDL KOMENDA
sklicuje 3. marca ob 19. uri v Zadružnem domu v Komendi TEMELJNO  KANDIDACIJSKO  KONFERENCO  v KS
Komenda v naslednji sestavi:
- svet KS
- vodje in namestniki vodij delegacij
- OO ZK
- predsedstvo OO ZSMS
- predsedstvo KO ZB NOV
- predsedstvo KK SZDL
Na sejo so vabljeni tudi vsi ostali krajani, ki se želijo vključiti v razpravo o kandsidatih za nosilce vodilnih funkcij v občini in republiki.
PREDSEDSTVO KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL SELA
vabi vse krajane na TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO, ki bo v nedeljo, 28. februarja 1988 ob 8. uri v prostorih Kulturnega doma Sela. Poleg volilnih zadev bomo obravnavali nadaljnji razvoj naše krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE in KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL TUNJICE vabita vse krajane
na TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO in obenem na ZBOR KRAJANOV v četrtek, 25. februarja 1988 ob 19. uri v Gasilskem domu Tunjice. Poleg volitev v skupščinski sistem, bomo obravnavali tudi nadaljnji razvoj naše krajevne skupnosti.
PREDSEDSTVO KRAJEVNE KONFERENCE SZDL KAMNIK-CENTER
vabi vse občane krajevne skupnosti Kamnik-Center, da se udeležite TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE za VOLITVE predsednika in člana predsedstva SR Slovenije in nosilcev najodgovornejših funkcij v skupščinah DPS in SIS, ki bo v " ČETRTEK, 25 februarja 1988 ob 18. uri v sejni sobi SO Kamnik, Titov trg 1, II. nadstropje.
Prosimo vas, da se konference udeležite v čim večjem številu, da bomo lahko skupno oblikovali predloge ter se izrekli o možnih kandidatih. Kandidati so objavljeni v Kamniškem občanu in drugih sredstvih javnega obveščanja.
• S skupščine stanovanjske skupnosti
Več denarja za revitalizacijo
S spremembo temeljev plana naše občine za obdobje do leta 1990, ki jo je bilo treba narediti zaradi novih pogojev pri graditvi novih stanovanj - v Kamniku bo okrog 200 stanovanj manj kot je bilo načrtovano, predvsem zaradi zmanjšanega obsega novogradenj in pomanjkanja sredstev - so se spremenili predvsem viri prihodkov za stanovanjsko gradnjo. Kot so poudarili na seji, pa to ne pomeni novih obremenitev, ampak le prelivanje oziroma prerazporeditev denarja. Tako bo revitalizaciji po novem namenjeno 0,4 odstotka več od celotnega priliva denarja za te namene. Več bo torej obnove starih hiš, katerih podstrehe bodo v starem mestnem jedru namenili za stanovanja.
Delegati so na seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti naše občine sprejeli tudi družbeni dogovor o skupnih izhodiščih za oblikovanje in izvajanje politike stanarin v SRS za letošnje leto, po katerem naj bi se stanarine in najemnine povečevale za 25 odstotkov v vsakem trimesečju, vse pa z namenom, da bi se do konca leta čim bolj približali ekonomskim stanarinam.
Na zadnji seji so sprejeli tudi finančni načrt stanovanjske skupnosti za leto 1988. Delegati so razpravljali predvsem o razporeditvi sredstev vzajemnosti, ki so namenjena za posojila pri nakupu in gradnji stanovanj in individualnih hiš. Praviloma naj bi se ta denar (ki ga je vedno premalo,
zato je tudi težko pravično razdeliti sredstva) delil v razmerju 40:60 v korist nakupa stanovanj.
Predstavniki SKG so delegate obvestili tudi o posojilu SIKCS, ki je denar potreboval za dodatne stroške pri gradnji povezoval-nice. Komunalno cestna skupnost sedaj prosi za odpis posojila, ker so bili pri dodatnem zbiranju denarja za povezovalno ulico prikrajšani pri izvrševanju svojih lastnih programov. Vendar pa so delegati stanovanjske skupnosti dejali, da jim posojila ne bodo kar opisali, ampak naj bo 20 milijonov dinarjev, kolikor je stanovanjska posodila SIKCS, prispevek k nadaljnji izgradnji križišča, za katerega bo v bodoče še treba najti sofinancerje. Glede na vsak dan večje potrebe po novih stanovanjih lahko ob koncu le zapišemo, da bodo sredstva za revitalizacijo po novem izločali mesečno. (Do sedaj je potekalo financiranje starega mestnega jedra na osnovi sredstev, zbranih v višini 0,4 odstotka od bruto OD iz čistega dohodka - kar pa se sedaj poveča na 0,8 odstotka iz bruto OD iz dohodka). To je gotovo bolj smotrno, saj se s financiranjem po zaključnih računih ne da veliko narediti. Dela pri prenovi starih hiš, kjer vsi pričakujemo čimveč obnovljenih podstrešnih stanovanj, pa je še veliko. V središču mesta na prenovo čaka kar osemnajst družbenih in zasebnih hiš s 75 stanovanji. Večinoma so to zelo stare hiše, nekatere v zelo slabem stanju, kajti lastniki, večinoma starejši ljudje, nimajo denarja za nujna popravila. Sicer pa
se prav v starih stavbah skriva precejšen »stanovanjski kapital.« Tega se v SKG dobro zavedajo, in letos načrtujejo kar nekaj prenovljenih stanovanj v njih. Obnovili bodo Tomšičevo 11, kjer bo devet stanovanj za potrebe delovnih organizacij. Denar za obnovo (okrog 700 milijonov dinarjev) gre deloma iz revitalizacije in deloma iz solidarnosti. SKG pa bo začel obnavljati še dve poslopji, prvo je stanovanjsko - poslovno na Titovem trgu 9, kjer naj bi bilo devet podstrešnih stanovanj in poslovni prostori, katerih namembnost še ni določena.
Tudi v poslopju na Kidričev!*25 naj bi s prenovo podstrešja in pritličja pridobili nekaj stanovanj za stanovanjsko skupnost. Načrti kamniške stanovanjske skupnosti so torej tesno povezani z revitalizacijo. Vendar pa se o namembnosti spodnjih prostorov omenjenih hiš na občini prepočasi odločajo. Poleg stanovanj v Železnini bodo uredili podstrešje na Kaju-hovi in Cankarjevi, kmalu pa bodo dokončali tudi blok na Zikovi v soseski B-2 Perovo, kjer bo za trg in nekaj za potrebe solidarnostnega sklada na voljo 47 stanovanj. V soseski B-3 Novi trg bodo pridobili dokumentacijo in začeli komunalno urejati zemljišča po odkupnih pogodbah in zamenjavi zemljišč. Tu bodo stanovanjski bloki, medtem ko bo v soseski B-8 Zgornje Perovo na voljo okoli sto parcel za potrebe zadružnikov. Približno pet hektarov zemljišča bo kupila kamniška stanovanjska zadruga.
R GRČAR
Turistična agencija v Kamniku
»Kamnik je turistični biser, vendar pa ga je na pravi način treba predstaviti številnim turistom, ki v okviru drugih turističnih agencij potujejo širom po Sloveniji. Vsaj za dan, dva bi jih veljalo obdržati v tej prelepi okolici,« nam je pripovedoval Armando Blazina, ki že nekaj mesecev v prostorih Kozoroga (Pot na poljane) opravlja organizacijske storitve s področja turizma v sodelovanju z organizacijami združenega dela. V Kozorogu je le začasno, sicer pa se bo prihodnji mesec, če bo vse po sreči, preselil na Kidričevo 29, v bivšo Optiko.
»Zasebni turistični agent«, kot bi ga lahko imenovali, je prišel v Kamnik iz zelo oddaljene dežele. Rojen je namreč v Argentini, je sin jugoslovanskih staršev, ki so 1927. leta iz Trsta odšli »s trebuhom za kruhom«, kot pravimo, poleg tega pa so se umaknili fašizmu, ki je v tistem obdobju že prodiral v Italijo. Armando Blazina, ki je po poklicu sicer strojnik, je bil od 1964. do 1967. leta v Sloveniji, kjer je bil na praksi v Delu kot novinar, izpopolnjeval pa je tudi znanje slovenščine. Pred dvajsetimi leti je torej prvič prišel v svojo matično domovino kot štipendist Slovenske izseljenske matice, že 1973. leta pa se je vrnil v Beograd, kjer je bil direktor predstavništva argentinske letalske družbe. V Buenos Airesu, v Argentini, je imel lastno turistično agencijo, sicer pa je bil tudi urednik jugoslovanskega časopisa »Lipa«. Leta 1976 je prišel v Ljubljano (v Jugoslavijo je prišel z ženo in hčerko in sicer zaradi nevzdržnih političnih razmer v Argentini), kjer se je posvetil predvsem turizmu. Ta-
Armando Blazina ima veliko idej in še več možnosti in sposobnosti, da stvari organizacijsko spelje. Foto R. G.
ko je delal v Generalturistu, Kompasu (bil je vodja oddelka za latinskoameriške države) in v Kvarner Ekspressu. Še vedno pa je aktiven v svoji domovini, saj je predstavnik Latinskoameriške konfederacije turističnih organizacij.
Ko mi je Armando naštel vse te pomembne funkcije (bil je tudi tajnik na jugoslovanski ambasadi), ki jih je opravljal do sedaj, sem mu seveda najprej zastavila vprašanje, zakaj je prišel prav v Kamnik.
Predvsem zato, ker se mu zdi eden najzanimivejših krajev v Sloveniji (zelo rad ima stara mesta), po drugi strani pa je najmanj izkoriščen v turistične namene. Videl je priložnost, da Kamnik predstavi svetu in da Kamničanom ponudi del turističnih storitev, po katere so morali prej v Ljubljano. Pri tem je omenil, da je s predlogom o zasebni turistični agenciji na kamniško občino prišel lani julija in dejal, da so imeli tu
zanj veliko razumevanja (vsi se zavedajo, da na tem področju v turističnem Kamniku zeva že nekaj let velika praznina), tako da tudi s pridobitvijo dokumentov ni imel večjih težav. Najprej je sicer naredil predpogodbo s Planinko (agencijo naj bi imel v njihovih prostorih - bivša Železnina), vendar mu je takratno, začasno vodstvo, postavilo po njegovih besedah nemogoče pogoje. Tudi sedaj, ko v bistvu še nima čisto urejene poslovalnice, je že organiziral nekaj izletov: sindikalni izlet za Obrtno združenje Kamnik, izlet za Osnovno šolo Frana Albrehta, ... Podobne, predvsem skupinske, sindikalne izlete bo organiziral tudi v bodoče, poleg tega pa bo pri njem mogoče dobiti tudi letalske karte, organiziral bo izposojo avtomobilov ... vse našteto in še mnogo drugih stvari, ki jih bomo predstavili ob otvoritvi njegovega lokala na Kidričevi, pa bo opravljal v sodelovanju z večjimi turističnimi agencijami.
»Kamnik jc turistično mrtvo mesto, vendar bi se ga dalo s primernim pristopom poživiti. Veliko je možnosti na Veliki planini, velik biser je Titov dvorec v Kamniški Bistrici, ki bi bil lahko reprezentančni objekt za vso občino, seveda, ko bi nekdo prevzel gostinsko dejavnost v njem. Veliko je še »če-jev« v Kamniku, predvsem pa je veliko pomanjkanje hotelskih postelj, ki so nujno potrebne v vsakem turističnem kraju. Nameravam se povezati s Turističnim društvom v Kamniku, saj bi več veljalo narediti tudi za celostno podobo mesta. Veliko imamo še idej, kaj več o njih pa drugič,« je še dejal Armando Blazina.
ROMANA GRČAR.
y.
• Krajevna skupnost Kamnik - Center:
Brez samoprispevka ne bo šlo
Ožje mestno jedro Kamnika spada v krajevno skupnost Kamnik Center. V ta okoliš uvrščamo še obrobni del severno od mesta Kamnik, to so Košiše in Žale ter območje preko železniške proge s Streliško ulico, na jugu do zdravstvenega doma in križišča ceste Kamnik-Ljubljana-
—Kranj. Seveda v to krajevno skupnost spada ves predel Grabna, Tunjiške ceste in Meglarjeve-ga hriba. Po velikosti spada krajevna skupnost Center med najmanjše, po številu prebivalcev pa nted večje krajevne skupnosti v občini Kamnik. Šteje približno 2000 prebivalcev. Komunalno je območje zadovoljivo urejeno, so pa skoraj vse naprave, od vodo-voda in drugih instalacij ter napeljav, zelo stare, zato jih je treba stalno obnavljati. Krajevna skupitost Center je staro naselje, teko po stanovanjsko-komunal-nem skladu, kakor tudi po prebivalstvu. Izjemo predstavljajo novo zgrajeni stanovanjski bloki. Pa še ti pomenijo za nekatere le spalno naselje oziroma dobro naložen denar. Odprtih je vrsta Problemov in težav, ki bi jih krajevna skupnost želela urejati, pa jih sedaj spričo pomanjkanja sredstev ne more, niti ni videti "godnih perspektiv, razen če se krajani ne bodo odločili za ponovno plačevanje krajevnega samoprispevka.
Gospodarsko in družbeno življenje KS Kamnik Center
Na območju te krajevne skupnosti je precej gospodarskih organizacij: Alprem, Utok, Trival, Graditelj, Usluga, Kočna, Metalka, banka, pošta, KIK, gozdno gospodarstvo, večina trgovskih organizacij in praktično celotno družbeno-politično vodstvo občine, del gostinske mreže, nekaj obrtništva ter skoraj vse kulturno vzgojne institucije. Ves gospodarski potencial le delno vpliva na razvoj krajevne skupnosti. V zadnjem času se samo mestno
Pogled na obnovljeno kavarno Veronika
jedro (Kamnik je 1979, leta slavil 750-letnico) postopoma ureja in oživlja, po krajši stagnaciji, ki je sledila novemu prometnemu režimu. Urejenih je več ličnih lokalov in butikov, postopoma pa se bo mogoče lotiti urejanja mestnih pročelij. Nekoliko drugačna in ugodnejša je situacija zunaj mestnega jedra, saj je tam zgrajeno veliko novega stanovanjskega sklada, pa tudi sicer je to območje kar zadovoljivo urejeno, česar ni mogoče reči za ožje središče mesta. Kmetijstva je v KS le malo, nekoliko na Košišah in Žalah, kjer se ukvarjajo z živinorejo, sicer pa je večji del aktivnega prebivalstva zaposlen v bližnji industriji in drugih dejavnostih, precej pa je tudi upokojencev, zlasti v samem mestu.
Organizacija in oblike dela v krajevni skupnosti
O življenju v krajevni skupnosti Kamnik-center smo se pogovarjali s predsednikom skupščine KS Ivom Griljcem in predsednikom sveta KS Janezom Zore-tom. Povedala sta, da imajo skupščino, ki šteje 17 članov in svet KS, ki ima 7 članov. Skupščina se sestaja dva do trikrat let-
no, svet pa po potrebi, skoraj enkrat mesečno. Za stike s krajani organizirajo zbore krajanov, kjer obdelajo vsa pomembna vprašanja, sklicevanje sej zborov pa bi, po mnenju obeh sogovornikov moralo biti pogostejše.
Za uspešnejše delo sveta KS ima ta še vrsto odborov in komisij, kot so: za urbanizem, za soc. skrbstvo, poravnalni svet, svet za ljudsko obrambo in druge.
V krajevni skupnosti sodelujejo dokaj uspešno z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem SZDL. Skupaj pripravljajo programe in se za njihovo realizacijo enotno zavzemajo.
Naloge, ki so jih reševali v preteklosti
V zadnjem obdobju so urejali vrsto komunalnih, cestnih in drugih zadev. Položili so asfalt od Medvedove ulice do socialnega zavarovanja, sanirali smetišče na Žalah, skrbeli za vzdrževanje poti, urejali Titov trg, sodelovali pri urejanju kavarne, itd;
- sprejeli so sporazum o ureditvi Zal in ureditvi žarnega pokopališča, širitvi obstoječega pokopališča,
- sodelovali so pri izdajanju soglasij, čeprav pristojni organi niso vedno upoštevali mnenja krajevne skupnosti,
- pomembno področje revitalizacije mestnega jedra ne teče zadovoljivo, namenska sredstva niso bila vedno optimalno koriš-čena,
- urejali so še vrsto drugih zadev, ki so jih krajani uvrščali v program aktivnosti KS.
Kakšne naloge bodo reševali v prihodnje
Svet krajevne skuposti z vso odgovornostjo načrtuje vrsto, za to krajevno skupnost življenjsko pomembnih zadev, ki bi jih morali rešiti, sicer bo prihajalo do vedno težkij problemov. V prednostne naloge sodijo zlasti naslednje:
- modernizacija Kidričeve ulice z vsemi spremljajočimi priključki, kot je vodovod, kanalizacija, plin, obnova cestišča
- ista dela je potrebno opraviti na Maistrovi in Medvedovi ulici
- problem Malega gradu je vedno bolj težak, ker vzdrževalna dela ne zadoščajo, zgodovinske vrednote pa že propadajo,
- pereč problem poti do Muzeja,
- rešiti morajo odvodnjavanje na Košišah ter vzpostaviti vodovod za Košiše in Ravne. Nekaj : hiš v teh zaselkih še vedno nima pitne vode,
- tržnica je trenutno razdejana, potrebovali pa bi sodobne pokrite prostore,
- z novim prometnim režimom so parkirni prostori postali zelo aktualni, zato bo to vprašanje potrebno čim prej dolgoročno rešiti,
- posebna skrb je osredotočena na mesto Kamnik in njegovo obnovo. Krajevna skupnost želi ohraniti mesto zanamcem v dobrem stanju in v prvotni obliki. Pri urejanju tega vprašanja bodo morali sodelovati vsi odgovorni faktorji, saj je ohranitev Kamnika kot kulturnega spomenika šir-
ša obveznost, ne samo te krajevne skunosti,
- razviti bi morali zimski in letni turizem, saj ima mesto ugodne možnosti, nekoč je to vlogo Kamnik uspešno opravljal.
- prometni režim je treba izpopolniti. Že dosedanje rešitve kažejo kar ugodne premike. Staro mestno jedro se lahko ugodneje urejuje, zlati pri obnovi fasad
, in popravilu zgradb.
Poleg teh nalog krajevna skupnost načrtuje še:
- doseči spremembo namembnosti skladišča TP Kočna
- sanirati objekte okrog Planinke in PIK Borinci
- urediti prostor okoli Fran-čiščanskega samostana
- rešiti odvodnjavanje ceste - Pot na Poljane *
- urediti nabrežino od Samčevega predora proti Žalam
- predvideti možnost zgraditve obvoznice od Poti na Poljane proti železniškemu predoru,
- urediti železniško postajo Graben
- urediti okolico KZ Kamnik in Trg svobode
- uejati zelene površine
t- pospeševati program prenove starega mestnega jedra
- območje Titovega trga in Maistrove ulice nameniti kulturnim aktivnostim.
Kako financirati načrtovane naloge?
Krajevna skupnost ima na voljo le skromna sredstva, za leto 1988 okrog 4 milijone dinarjev. S tem denarjem bo mogoče rešiti le nekaj naštetih nalog. V krajevni skupnosti Kamnik Center menijo, da bi pri reševanju teh nalog morale sodelovati tudi ostale KS, saj je večji del načrtov širšega pomena in usluge koristijo predvsem drugi, manj pa krajani te KS. Poleg teh možnosti bo krajevna skupnost morala iskati še druge vire, samoudeležbo in seveda začeti z akcijo za uvedbo samoprispevka.
Katere akcije so sedaj v teku in jih krajani sami financirajo
Za del krajevne skupnosti je v pripravi, del pa že ima urejeno
kabelsko televizijo. Akcija je stekla spontano. Krajani v celoti pokrivajo vse stroške, za drugi del KS pa bo akcija še tekla dalje neodvisno od finančnih možnosti KS. V teku so še nekatere druge •naloge, ki jih krajani želijo rešiti in so jih tudi pripravljeni finančno sami pokriti.
Kaj pa krajevni samoprispevek?
Zadnji razpis za krajevni samoprispevek ni uspel. Referendum je propadel za borih 0,4%. Odgovorni v krajevni skupnosti si belijo glavo, zakaj krajani niso bili soglasni s predlaganim programom samoprispevka. Že sedaj se kažejo v krajevni skupnosti nepremostljive težave. Urejati ne bo mogoče niti najnujnejših problemov, kaj šele uresničevati srednjeročni program. Vedno bolj so prepričani, da brez samoprispevka ne bo šlo. V osnutku so sprejeli izhodišča, da med letom pripravijo tak program, ki ga bodo krajani voljni podpreti in ga na referendumu sprejeti. Povedati je treba, da je tudi priliv dohodkov drugih samoupravnih interesnih skupnosti vezan na lastno udeležbo, teh sredstev pa KS Center nima, zato je škoda še večja. Pripravili bodo temeljit program, obiskali vse krajane in jim posredovali konkretne predloge. Prepričani so, da bodo uspeli. Izpostaviti bi veljalo nekaj osnovnih problemov: tržnico, kabelsko televizijo, urejanje parkov in igrišč ter tiste probleme oziroma naloge, za katere se krajani ogrevajo in bodo tudi pripravljeni za njihovo reševanje prispevati del denarja.
Oba sogovornika, Ivo Grilje in Janez Zore, upata, da bodo tej nalogi kos in da bodo uspeli. Krajevna skupnost že sedaj vabi vse odgovorne, da se aktivno vključijo v akcijo in pomagajo, da bi jeseni krajani na referendumu rekli »da«. S tako odločitvijo bi odprli realno možnost uspešnega reševanja nakopičenih problemov in številnih nalog iz srednjeročnega programa.
STANE SIMŠIČ
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Samovolja Komunalnega podjetja Kamnik
Ob najemu groba na kamniških Žalah sem plačal Komunalnemu podjetju Kamnik, ki upravlja pokopališče, najemnino za deset let vnaprej. Po preteku šestih let pa sem pred nekaj dnevi prejel račun za letno najemnino groba z obrazložitvijo, da komunalno podjetje letos prehaja na plačevanje letne najemnine brez upoštevanja prejšnje sklenjene najemne pogodbe, ki se še ni iztekla, oziroma je na polovici izteka.
Očitno je, da so take račune prejeli vsi najemniki grobov, ki imajo desetletne pogodbe in so prav tako tudi plačali najemnino za deset let. Na teh pogodbah oziroma računih je točno določeno leto izteka in ni navedenih nikakršnih pogojev ali možnosti za spremembe pred iztekom pogodbene dobe.
Iz vsega tega je razvidno, da Komunalno podjetje Kamnik samovoljno in neutemeljeno razveljavlja sklenjene pogodbe o najemu grobov in si na ta način hoče pridobiti materialno korist.
Opisana zadeva prizadene širok krog najemnikov grobov, zato naj Komunalno podjetje Kamnik javno v Kamniškem občanu objavi in obrazloži svojo nezakonito odločitev.
JANEZ HRIBAR Kamnik
žavnim interventnim ukrepom določeno, koliko delavcev lahko da od svojega osebnega dohodka za zdravstveno varstvo v obliki prispevne stopnje, potem je težko govoriti o svobodni menjavi dela.
Razumljivo je, da je treba spoštovati okvire glede varovanja akumulacije, ki je namenjena nadaljnji obnovi in razširjanju proizvodnih zmogljivosti.
Težko pa je razumeti, da se delavec ne more svobodno odločiti, kolikšen delež svojega osebnega dohodka bo namenil za družbene dejavnosti. Če bi poenostavili, bi lahko rekli, da se nihče ne zgraža, če nekdo vso svojo plačo požene za izlet na Havaje, ne more pa je nameniti prek interesne skupnosti za svoje zdravstvene in druge potrebe.
Ali pa občani lahko s krajevnim samoprispevkom, ki gre prav tako iz osebnega dohodka, zgradijo npr. šolo ali zdravstveni dom, ne morejo pa svobodno odločati o tem, da bi iz istega osebnega dohodka združevali zadosti denarja za financiranje dejavnosti, ki poteka v teh objektih.
Ko smo se odločali za spremembe ustave, smo dejali, da ne bomo spreminjali njenih temeljnih načel. Res jih ni treba spreminjati, samo v življenju jih je treba uresničevati. Tega pa danes ne počnemo.
F. SVETELJ
Na avtobusih doživiš res
Ali se
v zdravstvu ne odmikamo od načela
solidarnosti in vzajemnosti?
K temu razmišljanju me je spodbudil zapis Ivane Skamen v zadnji številki Kamniškega občana z naslovom Bele zvezdice, zakaj ste tako drage? Z njenimi ocenami, zlasti glede kritičnega pogleda na večanje deleža zavezancev (participacija) pri plačilu zobozdravstvenih storitev, v celoti soglašam.
Res je, da se je zaradi splošne gospodarske krize tudi zdravstveno varstvo znašlo v precejšnji zagati, ker spričo naraščajočih stroškov preko sedanjih prispevnih stopenj zbrana sredstva ne dohajajo vseh potreb, ki jih narekujejo v zakonih in samoupravnih aktih zapisane pravice.
Vendar pa je treba ob tem ugotoviti vsaj dvoje: prvič, da načela vzajemnosti in solidarnosti nismo zapisali v ustavo samo za čas »sedmih debelih let«, pač pa tudi za težje čase, in drugič, da ustavnega načela o svobodni menjavi dela še nismo brisali iz ustave.
Od teh načel je namreč odvisno, na kakšen način bomo zagotavljali sredstva za potrebe zdravstvenega varstva.
Ni nam treba dosti dokazovanja za trditev, da se s povečevanjem neposredne soudeležbe zavezancev k plačilu zdravstvene storitve (paticipacija) odmikamo od načela vzajemnosti in solidarnosti, ki je prav na področju zdravstva še kako pomembno. S tem da povečujemo doplačilo k zdravstvenim storitvam v enakih zneskih, ne glede na osebne prejemke zavarovanca, -bistveno prizadenemo zlasti delavce z najnižjimi osebnimi prejemki in upokojence z najnižjimi pokojninami.
Postavimo lahko vprašanje, ali z večanjem participacije postopoma ne zapiramo poti do zdravstvenih storitev občanom in delovnim ljudem z najnižjimi dohodki ali s tem ne delamo medvedje usluge prizadevanjem, da bi okrepili preventivno skrb človeka za svoje zdravje.
Druga nič manj pomembna ugotovitev je, da svobodna menjava dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti postaja vse manj svobodna. Če je z dr-
marsikaj
V dvajsetletnem prevažanju z avtobusi na delo človek doživi marsikaj. Od prijaznih do neprijaznih sprevodnikov in seveda tudi potnikov. Pa se človek vsemu privadi in to jemlje kot del vsakdanjika.
Cas pa prinese tudi novosti, zato sem se takoj, ko je bila ponuđena možnost, odločila da kupim »vozne listke«, ki so enkratna stvar, posebno še pozimi, ko imaš navadno polne roke. Izogneš se tudi nejevolji sprevodni-. kov, ker nimaš nikoli »pravega denarja« (večji bankovci ali drobiž so največji problem, čeprav je tudi to denar.
Voznih listkov nabaviš kolikor hočeš, z denarjem nimaš opravka v avtobusu, ne delaš zastojev in tudi sprevodnik nima preveč opravka s teboj. Pa vendar vsi sprevodniki niso tega mnenja.
Prvič se mi je pripetilo, da je sprevodnik listek sicer vzel, a ga z vso jezo vrgel v torbo rekoč, da on nima nič od tega. Isti sprevodnik (imena in priimka ne bom raziskovala, zanj odgovorni pa bi za to lahko vedeli), je 28.1.1988 ob 13. uri na relaciji Kamnik — Ljubljana storil še bolj nesramno dejanje. Listek je vzel, ga zmečkal vpričo mene in z vso jezo vrgel na tla, kar me je tudi pripravilo do tega pisanja.
Sicer bi mi bilo vseeno, kaj sprevodnik počne z voznimi listki, vendar ne vem, kako bi bilo, če bi prišel kontrolor. Sicer imam talon, vendar sprevodnik listka nima in tako zame ni dokaza, da sem listek v resnici dala.
Zato bi morali za to odgovorni pri Integralu ob takih novostih usposobiti tudi sprevodnike, ali pa novost ukiniti, čeprav to ne bi bilo smotrno ne za potnika in ne za Integral.
M. KOPITAR
Še o škrbinah, plombicah in protezah...
Ondan sem srečal besno znanko iz Domžal, ki je svojega škrbastega sina vleka v naš, kamniški zdravstveni dom. Seveda je nisem pobaral, kam vleče mulca, saj se je ta na ves glas drl, da k zoboderju že ne gre...
Ni pa mi šlo v glavo, zakaj rine v Kamnik, če je pa vendar doma onstran meje, no, občinske meje, se razume! Pa mije v jezi zabrusila, da smo dohtarii grozni, sestre še hujše, zoboderji in zobo-sestre pa najhujše. V isti sapi mi je povedala tudi zakaj. Menda so mulcu zbili zob v šoli, ne celega,
tako po gorenjsko, en kos... Mati pa hajd z njim k zobozdravniku! To bodo poflikali, si je zamislila preprosta kmečka duša! Pa ne gre tako! Ste naročeni? Ne?
Mati je jecljala, da je otrok sicer bil naročen, pa takrat ni imel nobene luknje, pa še filmsko predstavo so imeli istočasno, saj veste, eden od tistih kulturnih dni... ko pouk je, pa ga obenem ni!
Nič! Sestra je bila nepopustljiva! (Tu nismo v nebesih, grehov ne odpuščamo!) Pridite drugo leto, 5. razred bo imel drugo leto sistematski pregled in takrat... bomo videli, kaj bo od zoba ostalo, je dodala besna mati! Sestra je ostala neomajna! Pa pritožite se šefu! Vsi neresni bodo izločeni!
Mati je prosila, saj nisem neresna, fant si je zares zob od-krhnil!
Ne, je pribita sestra, zakaj pa si ga ni takrat, ko je bil naročen!?
Mule se je izmuznil, vesel, da mu ne bo treba tlake delati na stolu, mati pa si je brisala solze jeze. Nu, mi je zabrusila nič krivemu, zakaj pa za kazen, ker ne prideš pravočasno ne izruvajo vsakokrat enega zoba ? Ali so pomislili, kako bi si olajšali delo? Npr., upokojenec ni mogel priti, ker je bil bolan, ko pride naslednjič prosit za popravilo, se mu za kazen odvzame celo protezo! Ali pa okulist, ker nisi prišel, jasno, da po nemarnem, ko si bil naročen, ti brž stakne eno oko! Tu so neslutene skrite notranje rezerve našega vedno revnejšega zdravstva!
Mati je takole penila pred našim kamniškim zdravstvenim domom in vem, da se ji kaj takega pri nas nikakor ne bi moglo zgoditi...
ZOBKO LUKNJIC
Pozabljeno spominsko obeležje v Šmartnem
Bilo je zapisanih nekaj lepih besed v Kamniškem občanu ob Dnevu mrtvih in pregled kome-morativnih svečanosti. Res lepo in pohvalno, da so bili obiskani skoraj vsi grobovi in obeležja žrtev nacizma in padlim partizanom.
Ko človek prebira seznam svečanosti, pa zaman išče, kdaj bo posvečena minuta molka v spomin tistim, ki jim je bilo spominsko obeležje postavljeno na pokopališču v Šmartnem. Spomenik v Šmartnem je bil postavljen I. 1953 vsem žrtvam fašizma in padlim partizanom v in iz sedanje KS Šmartno. Na spominski plošči je vklesanih 49 imen z napisom: V SPOMIN NJIM, KI SO ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO.
Res je, da so na spomeniku tudi imena gradiških žrtev (17), ki jim je bila posvečena žalna slovesnost v vasi Gradišče. A je vendar nerazumljivo, da ni bilo mogoče (menim, da še nikoli!) organizirati spominske svečanosti tudi na tem pokopališču. Čeprav so morda imena nekaterih žrtev in padlih partizanov na drugih obeležjih, pa je tu seznam vseh.
Kazalo bi se pokloniti spominu samo enega, ki morda ni zapisan na nobenem drugem, obeležju, pokopan pa je na tem pokopališču. Prav gotovo pa je nekaj partizanov pokopanih na tem pokopališču, ki sicer nimajo nikjer obeležja in tudi groba ne, pa bi se vseeno veljalo pokloniti njihovemu spominu.
Nerodno se je prepirati ob grobovih. Mrtvi molčijo! Za njih dostojno spoštovanje pa moramo skrbeti živi. Dobro, da je vsaj župnik odmolill Oče naš... za vse padle v prvi in drugi svetovni vojni, sicer se na spomenik, morda razen ožjih sorodnikov, ne bi nihče spomnil.
Upam (in upamo!), da v na-slednjh letih ne bo tako!
ALOJZ MATJAN
Odgovor na dopis tov. Matjan Alojza
Tovariš Matjan nas opozarja, kako smo pozabili na spomenik padlim v Šmartnem.
Ne morem mimo dejstva, da ima KS Šmartno sedem spominskih obeležij NOB. Vsa ta obeležja so vsako leto obiskana in očiščena vsaj enkrat. Kemomo-racija je vsako leto pri spomeniku v Gradišču, kjer poleg svojcev in drugih vaščanov udeležencev komemoracije skoraj ni.
Mogoče bi bilo res umestno, da bi bile komemoracije vsako leto pri drugem spomeniku, kajti pri spomeniku v Gradišču je proslava že ob krajevnem prazniku KS Šmartno. O tej možnosti se bomo v KS še dogovorili.
Predsednik KK SZDL Šmartno BRANE MODRIJAN
Proslava, kot si jih še želimo
Vrata razredov so se odprla in šola je za trenutek zopet postala podobna šoli. Vsi učenci smo se zapodili v jedilnico, ki ob slovesnih priložnostih postane tudi naša dvorana. Nižji razredi so že zasedli vse stole in tako nam, starejšim učencem, ni preostalo nič drugega, kot da smo se naslonili na steno in čakali, da se začne spet ena od mnogih, dolgočasnih proslav. Čeprav tudi sama sodelujem skoraj na vseh proslavah, se mi je vedno zdelo, da poslušalci komaj čakajo, da bo proslave konec in nam bodo iz vk budnosti podarili kratek aplavz.
Tokrat pa je bila proslava drugačna: v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo povabili na šolo dramskega igralca Aleša Valiča in glasbenika Lada Jak-šo. Ne vem, mogoče nas je pritegnila prisotnost znanega igralca, vendar za klepetanje nam je povsem zmanjkalo časa in vsi smo z zanimanjem prisluhnili Prešernovim stihom, ki so zveneli čisto drugače, kot iz naših ust, piko na i pa je proslavi dala občutena glasbena spremljava. Tudi aplavz na koncu je potrdil, kar sem slišala iz ust mnogih učencev: »To je bilo pa res čudovito!«
MANCA IRT novinarski krožek OŠ Duplica
Kri rešuje življenja
— Krvodajalska akcija v začetku marca
Kakor vsako leto organizira občinska organizacija Rdečega križa Kamnik, krvodajalsko akcijo od 1. do 4. marca vključno, vsak dan. Letos teče že 35. leto organiziranega krvodajalstva v Sloveniji, zato organizatorji pričakujejo, da se bodo krvodajalci odzvali v tem jubilejnem letu v enakem ali celo večjem številu, kot do sedaj.
Krvodajalstvo je resnično plemenita in humana dejavnost: človek daruje del sebe, da bi ohranil življenje znanemu ali neznanemu prosilcu. Vsako leto daruje kri od 1400 do 1600 krvodajalcev. Po številu krvodajalcev se kamniška občina uvršča v zgornjo polovico občin v Sloveniji.
Da je temu tako, gre v največji meri zasluga nadvse prizadevnim aktivistom Rdečega križa in dobro organizirani akciji, pa tudi razumevanju delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti.
Letošnja krvodajalska akcija bo, tako kot leta nazaj, v Ljubljani, v zavodu za transfuzijo krvi, Šlajmerjeva ulica 6. Krvodajalce bodo na odvzem krvi v Ljubljano vozili avtobusi po naslednjem razporedu z odhodom:
torek, 1. marca: ob 6.30 za KO RK Zgornji Tuhinj,
ob 8. uri Šmartno, Srednja vas, Loke, Sela ob 10. uri Srednje ekon. naravosl. šola Rudolfa Maistra
sreda, 2. marca: ob 6.30 KO RK Motnik in Špitalič
ob 9. uri KO RK Črna, Kamniška Bistrica ob 10. uri KO RK Tunjice
četrtek, 3. marca: ob 6.30 DO Menina in KS Šmarca
ob 8. uri KO RK Komenda, Moste, Križ
petek, 4. marca: ob 10. uri KO RK Rakitovec in Pšajnovica
Iz Kamnika bo na odvzem krvi vozil avtobus vsak dan, ob 6., 8. in 10. uri in se bo ustavljal na postajališčih: Zaprice, Bevec, Svit-Bakovnik in Stol Duplica
Občinska organizacija RK Kamnik je že s posebnim pismom povabila k sodelovanju pri krvodajalski akciji vse KO RK po krajevnih skupnostih, sindikalne organizacije po delovnih in drugih organizacijah, povabila pa je tudi druge občane.
Spiske prijavljenih krvodajalcev naj vsi iz KS in DO pošljejo občinski organizaciji vsaj do 24. februarja 1988. V kolikor pa se posamezniki niso prijavili, lahko to storijo tako, da se akcije neposredno udeležijo in pričakajo za prevoz avtobus na katerikoli postaji.
Razpored prevozov na posameznih relacijah je potreben zaradi enakomerne obremenitve zavoda za transfuzijo in zaradi tega, da ne bi krvodajalci predolgo čakali. Vse delovne in druge organizacije naj svoje krvodajalce razporedijo na vse odvzemne dni in se bo na ta način moč ogniti preveliki gneči.
Večkratnim krvodajalcem, organizacijam RK v KS in osnovnim organizacijam sindikata ter zaslužnim posameznikom-akti-vistom, bodo 4. junija podelili posebna priznanja in diplome in hkrati s tem svečano obljubili delovni jubilej krvodajalstva.
O rezultatih te krvodajalske akcije in prizadevanjih posameznih sredin pri tej odgovorni nalogi bomo naše bralce še seznanjali.
STANE SIMŠIČ
Želimo si več sodelovanja
Socialno skrbstvo obsega de javnost in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo materialno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanom in pomoč pri njihovem usposabljanju za živUenje in delo ter dejavnosti in ukrepe za zavarovanje njihovih pravic in koristi, ko si sami zaradi starosti, bolezni ali mladosti niso sposobni tega zagotoviti.
Socialno skrbstvo obsega storitve in pomoči
- v zvezi z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in drugih predpisih;
- svetovanje pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju;
- diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi osebami;
- izvrševanje in napotitve na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
- pomoč občanom in družini pri načrtovanju družine, oskrbe in vzgoji otrok;
- oskrbe v tuji družini, v socialnem zavodu in zavodih za usposabljanje; i
- pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;
- družbene materialne pomoči in drugo.
V občini Kamnik je po stanju 31.12.1987 prejemalo od socialnega skrbstva družbeno denarno pomoč 64 občanov; od tega 46 kot dopolnilni vir, 9 kot edini vir preživljanja in 9 kot začasno denarno pomoč. V materialni obliki se denarna pomoč izplačuje v 7 primerih.
V splošnih in posebnih socialnih zavodih je 79 občanov, za katere skrbstvo v celoti ali delno plačuje oskrbne stroške, od tega je v posebnih socialnih zavodih 16 občanov; v delavnicah pod posebnimi pogoji je vključenih 11 občanov.
V rejniških družinah je 25 otrok in mladostnikov, ki so brez staršev ali iz drugih razlogov ne morejo živeti pri starših.
V vzgojnih zavodih in mladinskem domu je 7 otrok in mladoletnikov; v zavodih na usposabljanju pa 17 otrok in mladostnikov.
Lani je bilo izplačanih 227 enkratnih denarnih pomoči otrokom, družinam in posameznikom. Enkratna denarna pomoč se lahko izplača največ v višini 206.584 din; izjema je le plačilo celotnih pogrebnih stroškov.
V socialnem skrbstvu se kljub »zaostrenim pogojeni za enkrat bistveno ne povečuje število prosilcev za družbene materialne pomoči.
Na nematerialnem področju je na novo evidentiranih 42 primerov izven zakona rojenih otrok; valoriziranih 367 preživnin za
otroke in 53 za odrasle osebe ter pri drugi valorizaciji 368 preživnin za otroke in 37 preživnin za odrasle osebe.
Obravnavanih je bilo 17 zadev s področja urejanja stikov med starši in otroki, 8 zadev glede umestnosti spremembe priimka otroku, 19 zadev s področja razvrstitve in napotitve mladoletnih otrok na usposabljanje; opravljenih je bilo 49 spravnih poskusov; 14-krat izvedeno širše predzakonsko svetovanje z 260 udeleženci in za 64 udeležencev svetovanje V obliki prvega stika.
Obravnavanih je bilo tudi 28 družbeno neprilagojenih odraslih oseb, vodenje 36 oseb pod skrbništvom in 65 upravičencev do družbenega varstva po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb; dalje 23 mladoletnikov in 17 otrok osumljenih storitve kaznivih dejanj ter vodenje 12 mlad., katerim je bil izrečen vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa.
Navedene so le glavne dejavnosti na področju socialnega skrbstva v občini Kamnik, katere je opravljal kot izvajalska organizacija Center za socialno delo Kamnik.
Center ima izdelano tudi analizo uporabnikov po KS ter je pripravljen, in tudi želja je, da se najde možnost čimboljšega sodelovanja s KS.
CENTER    ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Slikar in poet Aladin Lanc
- Sva iz turističnega krožka Osnovne šole Frana Albrehta in sva prišla, k vam, da bi izvedela kaj več o vašem delu in življenju.
»Če me sprašujete v imenu vašega krožka in se zanimate za moje delo, sem vam, seveda, pripravljen odgovoriti.
Slikam in pišem. Če ste že obiskali katero od mojih razstav nad kavarno Veronika, ste lahko opazili, da se pretežno ukvarjam z akvarelom in slikam z vodenimi barvicami, tako kot vi pri likovnem pouku. Seveda je ta tehnika zelo zahtevna, toda s potrpežljivostjo, dobro voljo in ljubeznijo se da premagati marsikatero oviro.«
- Zakaj je prav akvarel tako zahteven?
»Zato, ker je moker, se mu mudi in od slikarja zahteva, da ga čimprej dokonča. Samo z odločnim pristopom, jasno predstavo in s kančkom slikarske žilice, kot se reče, mora slikar pohiteti in premagati njegovo muhavost.«
~ Prosim, bi nam lahko povedali, kaj več o likovnem postopku akvarela?
»Prav rad. Na napetem in vlažnem risalnem papirju se motiv oziroma risba podvizano in ustrezno prebarva. Ker se pri tej tehniki barva preliva, je prav tu slikarjeva naloga', kako naj ves postopek usmerja in vodi do končnega izdelka. To je samosvoja tehnika, ki daje tej zvrsti slikarstva prijetno mehkobo, svežino in privlačnost, po kateri najraje sežejo lirična občutja.«
- Morda tudi vas vodijo ta občutja k poeziji?
»Najbrž ste delno uganili, saj
se moje pesmi in slike kar dopolnjujejo.«
- Ali nam lahko poveste, kakšni motivi so vam najbolj pri srcu v slikarstvu in poeziji?
»Narava me vsekakor najbolj privlači. Večno se spreminja, obnavlja svoja življenjska obdobja in trenutna razpoloženja. Prv zaradi svoje pestrosti je neizčrpna zakladnica motivov.«
- Kot nam je znano, ste študirali in diplomirali kiparstvo v Beogradu.
»Čudna so pota človeka. Da, idealno bi bilo, če bi vsakdo mogel na razpotju pretehtati svoja nagnjenja, sposobnosti in želje, ter izbrati in izoblikovati sebi odgovarjajočo smer. Sicer pa so si vse umetnosti v neke sorodstvu, le sredstvja za izražanje svojih doživetij do različna. Pri vseh umetnostih pa velja, da naj bi bile skupek materije in duha, bogate kot življenje.«
- No, kako pa so vaše razstave sprejete?
»Mislim, da če so iskreno izpo-vedane, so najbrž tudi iskreno sprejete. Pesnik je zapisal: ».. .da le pesem iz srca v srce seže...«
- Ali v bližnji prihodnosti pripravljate kakšno razstavo?
»Da , v mesecu septembru, če bo šlo vse po sreči.« ,
- Kaj pa si želite za prihodnost?
»Mnogo vedrega razpoloženja, zdravja, še več slik in pesmi.« IRENA POLLAK in PRIMOŽ GJURIN TURISTIČNI KROŽEK OŠ. F. ALBREHT KAMNIK
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS
SREDA, 24. februarja '88 ob 18. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
Otvoritev fotografske razstave Foto-kino kluba Mavrica Radomlje:
KAMNIK V NAŠEM OBJEKTIVU
Razstavljeni kamniškii motivi bodo na ogled do 5. marca '88, vsak delavnik od 10. - 12. in od 16. - 18. ure, ob sobotah in nedeljah le dopoldne od 9. do 12. ure
PETEK, 26. februarja 88 ob 19. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
SLOVENSKI VESELI VEČER
Z MITOM TREFALTOM IN GOSTI
O vzgoji, resničnosti in videzih, strahovih, načrtovanju družine, težavah zaljubljencev, denarnih zagatah - modrpvanja Košnikovega Janeza, pa še koga...
Vstopnice od 22. 2. dalje na ZKO, Titov trg 20 (831-616), od 8. - 14.30 ure, in blagajna kina DOM (831 -440), od 17.30 - 21. ure
PETEK, 4. marca '88 ob 16. in 19.30 uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
Alenka Goljevšček: OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA ali Lepa Vida '87
Režija: Zvone Šedlbauer. Gostuje MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO.
Zaključek »kritične trilogije naše družbe« (T. Partljič), ki jo A. Goljevšček začenja z dramo Pod Prešernovo glavo, nadaljuje z Zelena je moja dolina in sklepa s slednjo, Lepo Vido '87. Za popoldanski in večerni gledališki abonma TER ZA IZVEN.
Napoved naslednje predstave abonmaja:
PETEK, 11. marca '88 ob 15.30 in 19.30 uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
Gregor Strniša: LJUDOŽERCI. Režija Mile Korun. Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE iz Nove Gorice. VLJUDNO VABLIENI!
Poslovanje matične knjižnice
V knjižnici se je izposoja v letu 1987 bistveno povečala, prav tako tudi število vpisanih članov in obiskov. V tem letu smo vseskozi opozarjali, da smo kadrovsko izredno šibki, saj vsa dela in naloge opravljamo le dva oziroma trije zaposleni; to pomeni, da je kadrovska zasedenost le 36 odstotna .
Delo knjižnice lahko prikažemo z naslednjimi podatki:
1 Osnovna dejavnost	1986	1987	indeks 87/86
~ izposoja knjig	42238	45357	107
~ izposoja strok. k.	3943	6794	172
~ obisk	21961	24984	113
I-: vpisani člani	1318	1950	148
2 Dopolnilne dejavnosti
a Priložnostne knjižne razstave " teden otroka " Vuk Sfefanović-Karadžić
• Ob 50-obletnici prihoda Josipa Broza-Tita na čelo KPJ " Ob 100-obletnici smrti Frana Levstika " 22. december - dan JLA
b Organizirani obiski knjižnice " OŠ Mekinje (dve skupini) " OŠ Duplica (dve skupini)
c Literarni večeri
Knjižnica je organizirala prvi literarni večer v letu 1987 četrtega decembra v Razstavišču Veronika. Kljub kadrovski problematiki je DE Knjižnica uspela pripraviti samostojno razstavo knjižnih novitet in literarni večer z Nino Osredkarjevo.
d Ura pravljic
Vsak mesec imamo v pionirskem oddelku za naše najmlajše uro pravljic.
e Delo s krajevnimi knjižnicami
Uredili smo, da je pričela zopet delovati knjižnica v Šmarci s 1. 1. 1988, ki je bila zaprta od 1. 3. 1987. Pred tem smo v mesecu decembru popisali vse knjige v tej naši najmočnejši dislocirani enoti. Prav tako bo v letu 1988 zopet pričela delovati naša enota v Komendi, ki je bila sedem let zaprta. V mesecu januarju 1988 smo popisali celoten fond naših knjig v tej dislocirani enoti.
Pri delu s knjižnicami se najbolj pozna prostorska utesnjenost in kadrovski primanjkljaj. Težave povzroča tudi pomanjkanje manipulativnega prostora za izmenjavo knjig. Prva in glavna, pa nikakor ne edina ovira za razvoj oz. sploh delovanje kamniške knjižnice je kadrovska problematika. V letu 1988 moramo zaposliti še višjega knjižničarja in knjižničarja, ki sta planirana v dolgoročnem programu KSS do leta 1990. Le tako bomo lahko obdržali matičnost, saj stremimo za tem, da bogati fond kamniške knjižnice ostane v Kamniku. SAŠA KOS
Življenjski jubilej prof. Maksimiljana Skalarja
Znani violinski pedagog in priznani izdelovalec violin, je slavil 9. februarja letos svojo 80-letnico rojstva. Ob tem jubileju se ga s hvaležnostjo spominjamo tudi učitelji in učenci Glasbene šole v Kamniku.
Svojo začetno glasbeno izobrazbo je dobil v južnem tirolskem mestu Meranu, kjer so njegovi starši živeli kot izseljenci. Po preselitvi v Beograd je od leta 1924 do 1928 nadaljeval violinski študij na beograjski glsbeni šoli, nato pa na mojstrski šoli državnega konservatorija v Pragi pri znanem prvem violinistu Praškega kvarteta, prof. Karlu Hoff-mannu. Po diplomi 1930. leta se je zopet vrnil v Beograd, dobil mesto profesorja violine na glasbeni šoli »Stankovič« in postal član beograjske filharmonije.
Po izbruhu vojne je bil kratek čas učitelj violine na glasbeni šoli v Mariboru, leta 1942 pa je bil premeščen na učiteljišče v Salz-burg. Po osvoboditvi 1945. leta se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil najprej član radijskega orkestra, potem pa Slovenske filharmonije. Od leta 1947 dalje se je posvetil samo pedagoškemu delu, najprej kot profesor violine na glasbeni šoli Center v Ljubljani, nato je bil imenovan za profesorja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.
Zardi neurejenih stanovanjskih razmer se je leta 1956 preselil v Koper. Od leta 1962 je bil profesor violine na glasbeni šoli na Ptuju. Leta 1969 se je s svojo družino preselil v Kamnik. Njegova pedagoška pot se je zaključila na kamniški glasbeni šoli, kjer se je leta 1972 upokojil, a je s pedagoškim delom nadaljeval še nekaj let.
Profesor Skalar je svoje veliko pedagoško znanje posvetil problemom pouka začetnikov.
Leta 1952 je priredil in izbral Zbirko lahkih skladb za violino in klavir in Izbor lahkih e t ud za violino. V samozaložbi je izdal leta 1967 sodobno violinsko šolo in 40 lahkih etud za violino.
Slovenski violinski pedagogi radi sežejo po njegovih skladbah.
Profesor Skalar je v tej svoji dolgi pedagoški praksi dosegel izredne učne uspehe. Naštejmo nekatere njegove učence, ki so se uveljavili v glasbenem svetu in to v metropolah Evrope in Amerike. Med njimi so tudi njegove hčerke, ki so koncertni mojstri in
sicer: Sabina v New Yorku, Olga v Bonnu in Monika, ki je odraščala v Kamniku, v orkestru RTV Ljubljana. Omenimo še violinista Vladimira Škerlaka in Roka Klopčiča, med Kamničani pa violinista Janeza Klobčarja in po-zavnista sta Emila Spruka in še eno njegovo hčerko Darko, čelistko, ki nadaljuje očetovo pot pedagoga na naši glasbeni šoli.
Profesor Skalar je znan tudi kot odličen izdelovalec violin. Za svoje umetnine je v Cremoni leta 1974 in 1979 dobil diplomi in častno medaljo. Leta 1977 je sodeloval na razstavi v Poznanu, kjer je tudi dobil diplomo za vrhunsko izdelano violino. Na njegove instrumente igrajo priznani umetniki: I. Ozhn, Braun in (prvi violinist Amadeus quarteta), C. Veronek, W. D611, njegove hčerke in tudi najmlajša vnukinja Anja.
Profesor Skalar v sebi združuje dve sposobnosti, dva talenta, talent odličnega violinskega pedagoga ter talent odličnega izdelovalca violin, kar je v svetu izredno redek primer.
Tihemu, skromnemu in delavnemu jubilantu želimo še mnogo zdravja. Upamo, da bo izdelal še mnogo violin!
MARIJA HOLCAR
Sadnikarjev muzej
Sadnikar je do tako bogate zbirke prišel na različne načine. Poleg že omenjenega sprejemanja plačila v naturalijah (nabiranje »stare šare« pri kmetih), je precej predmetov kupil (leta 1904 je odšel iz Kamnika v Djekše pri Celov-CJ*. kjer je od nekega slovenskega kmeta odkupil Dalmatinova Pentatevh in Biblijo), ve-«ko slik je dobil v dar od slovenskih slikarjev (Maksimu Gaspariju je bil celo mecen), nekatere umetnine pa je dal <*lo narediti. Tako mu je na Primer v letih 1920 do 1923 'akrat še neuveljavljeni razbar Lojze Kozjek iz Podnarta izrezljal vhodna portala v dveh Pritličnih spominskih sobah in sUri podokenske rezbarije * motivi iz stoletne pratike, kamniškim in kranjskim grbom ter svetopisemskim svetnikom z grozdjem. Kot nesojeni slikar Uo je bila njegova mladostna |.e'ja) je naslikal dve sliki, kot 'lubitelj gotike (zaradi njene redkosti) pa je izdeloval celo Ponaredke gotskih dborijev in felikvarijev. In nenazadnje, ve-1,ko predmetov je našel sam ali s pomočjo Kamničanov, ki so
ga kot zbiralca starin obvestili o vsaki najdbi. Tako je bil, denimo, »kriv« za odkritje okostja jamskega medveda v mokri-ški jami, kot prvi pa je leta 1938 (pri gradnji neveljskega mostu) ugotovil, da gre za okostje mamuta. Njegov oče, Valentin Sadnikar, pa mu je zapustil zbirko cerkvenih predmetov, ki jih je dobil z zamenjavo po načelu novo za staro.
(nadaljevanje)
Muzejsko zbirko je leta 1945, takoj po osvoboditvi, zaščitil takratni prosvetni minister Ferdo Kozak, potem pa je bila zaščitena še leta 1950, z odločbo tedanjega Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije. Prvič je bila zbirka temeljiteje podpisana šele leta 1955. Dodatno je bila zbirka kot kul-
DR. NIKO SADNIKAR PRED KIPOM MEŠTROVIĆA IN ZBIRKO PORCELANA (Foto: Igor Modic)
turni spomenik zaščitena še z odlokom skupščine občine Kamnik leta 1986 (odlok o zaščiti starega mestnega jedra). Josip Nikolaj Sadnikar je kot
• Zasebna zbirka J. N. Saduikai-ja od ustanovitve do dame« ai bila nikoli ogrožena kar se tiče kraj tatov in raznih oblasti. Mirno je preživela lako I. kot II. svetovno vojno (kljub tema, da sta bila Sadni-karjeva sinova v partizanih). Se najbolj j« hib prizadeta leta 1962, ko se je v hišo zaletel težak tank, podrl del tedanje veže In uničil del antikvitet. Drugače pa so nekaj Škode naredili še Sadnikarjevi otroci, ki se i eksponati igrali zan-darje in ravbarje ter pogubili nekaj sabelj, zanimiv postni rog... Nekaj možnarjev, kositrni vrt, tr-nič in še nekaj drugih predmetov pa so ukradli tudi nekateri obiskovalci.
ustanovitelj vodil zbirko do svoje smrti, do leta 1952, od takrat pa do leta 1959 pa njegova žena. Po njeni smrti sta skrb zanjo prevzela njuna sinova Niko in Demetrij, ki zbirko vzdržujeta (oba sta tudi dobra re-stavratorja kipov in slik.)
Muzej, ki ga letno obišče okoli 700 ljudi z vsega sveta, je zdaj ža obiskovalce odprt po dogovoru oziroma po predhod-
ni prijavi v hiši Sadnikarjevih ali v prostorih turističnega društva Kamnik. Sprejemajo le
skupine do deset ljudi, saj je večina eksponatov razstavljenih prosto in ne v vitrinah. Ne glede na to pa imajo tisti, ki morajo čakati pred muzejem, kaj videti. Na pročelju delavnice pred hišo so obešene železne gavtre, kazalci cerkvenih ur, podkve od turških časov naprej, na vrtu pa je vsaj sto let star golobnjak, v Škarpo so vzidani gotski portali s šutenske cerkve (delali so jo ruski ujetniki), v hiši na drugem koncu Sadnikarjevega vrta pa je bila v letih od 1934 do 1939 celo turistična depandansa (v njej je velik del časa preživela operna pevka Milka Trnina); v njej zdaj stanuje ena od generacij Sadnikarjev.
Največji problem, s katerim se soočajo lastniki Sadnikarjevega muzeja, so vodiči. Zdaj sta vodiča le Niko Sadnikar in njegov sin Josip (ta naj bi po očetovi smrti prevzel zbirko), Gabrijela Rechbach - Žega-rac, ki je bila vodička po muzeju od leta 1957 naprej, pa je zaradi starosti prenehala z vodenjem pred dvemi leti. Rešitev bi bil le kak umetnostni zgodovinar, ki bi bil priprav-
ljen živeti pri Sadnikarjevih in biti na voljo morebitnim obiskovalcem ob vsakem času. Težava je še v tem, da v hiši ni telefona.
Zanimivost tega muzeja je vsekakor tudi brezplačen ogled- Ob obisku pa je možen nakup kataloga z osnovnimi podatki o Josipu u Nikolaju Sadnikarju in nekaterih predmetih iz zbirke, ki ga je izdal Kulturni center iz Kamnika leta 1982. Sadnikarjevi posojajo številne eksponate tudi za pri-
• Muzej Sadnikarjevih se teloi-go let ne Uri več, uj ni niti prostora (zasedene so vse predsobe in hodniki) aiti denarja. Tako je v zbirki najmlajši eksponat ena od sMk Maksa Koželja iz leta 1919. V muzejsko hišo, mano katere gredo zdaj številni turisti, neve-doč, kaj je v njej, bo Turistično društvo Kamnik, v povezavi a it«mnjjat« kulturno skupnostjo, vzidalo neke vrste spominsko ploščo, ki bo opozarjala na prvo zasebno zbirko v Sloveniji in na nje* stega zares izjemnega ustanovitelja in zbiralca Josipa Nikolaja Sadni-buja.__
ložnostne razstave po Sloveniji, zlasti slike nekdanjega kluba akademskih slikarjev Vesna, ustanovljenega za časa njihovega študija na Dunaju.
JANEZ PETKOVŠEK.
Re vija pevskih zbor o v
Krizni časi prav gotovo ne razveseljujejo vseh, ki se kakorkoli udejstvujejo v kulturi, saj je na vsakem koraku opazno primanj-kovanje denarja, težave z ustreznimi prostori... pa vendar se vsako leto ozremo nazaj in pregledamo prehojeno pot. Za to je kot nalašč slovenski kulturni praznik in prireditve ob njem.
Ena.izmed njih, revija pevskih zborov naše občine, je dokaz, da se tudi z malo denarja da veliko postoriti. Z amaterskim kadrom dosegajo zbori zavidanja vredne umetniške dosežke, ki se jih ne bi sramoval tudi kakšen profesionalen zbor. In presenetljivo, koliko ljudi v kamniški občini poje!
Na letošnji, že deveti reviji, je nastopilo osem zborov. Naj jih kar naštejemo po vrstnem redu nastopanja. Prve so se predstavile pevke DKD Solidarnost, za njimi so prišli na oder člani KD J. Cebulj in potem pevci mešanega študentskega pevskega zbora. Zatem so zapeli pevci DKD Solidarnosti, ki so prepustili mesto pevcem KD Tuhinj. Svoj repertoar treh pesmi so odpeli še pevci Prvega Slovenskega pevskega društva Lira in moški pevski zbor KD Svoboda iz Črne, revijo pa so zaključili člani mešanega pevskega zbora Titan, ki so edini tovrstni zbor v naši občini.
Revija jc bila torej odlična predstavitev dela posameznih zborovodij in seveda zborov samih, pa tudi primerna priložnost za Čestitke profesorju Viktorju Mibelčiču. Njegovo skladateljski) in zborovodsko delo dokazujeta, da je vedno mogoče storiti več in bolje, zato mu ob njegovi petin-sedemdesetletnici življenja iskreno čestitamo in se mu zahvaljuje-
mo za neprecenljiv delež pri kulturnem ustvarjanju v naši občini.
valka teh revij, ker je to zanimiva manifestacija, ki primerno počasti naš slovenskki praznik, obenem pa obiskovalec na enem mestu vidi, kaj in kako delajo posamezni pevski zbori v občini. Upam in želim, da bo revija še v bodoče ostala in krepila naše kulturno življenje.
BOJAN KOTNIK: Sem pevec MŠPZ in že tretjič pojem na reviji. Prireditev je vsekakor primerna počastitev praznika, le prostor ni najboljši. Upajmo, da bomo Kamničani v doglednem času dobili dvorano, ki bo za te in podobne namene primernejša.
nah, kar je za precejšnjo množico pevcev in za samo raven petja v Kamniku precej bolje.
JANEZ KRT: Že petintrideset let pojem pri Prvem slovenskem pevskem društvu Lira in tako sem že od vsega začetka sodeloval na vsaki reviji pevskih zborov. Letošnja deveta revija je vsekakor primerna prireditev ob kulturnem prazniku, saj bi bilo brez nje kar nekako prazno in pusto.
FLORJANA HOLCAR: Lahko rečem, da sem redna obisko-
MATIC ROMŠAK: Sem član PSPD Lira in lahko rečem, da je revija pevskih zborov prireditev, ki sodi med najbolj obiskane v Kamniku; pomeni, da jo imajo ljudje radi in šo z njo zadovoljni, prav tako pa tudi mi pevci. Še posebej všeč mi je letošnja prireditev, na kateri za spremembo nastopa le osem pevskih zborov in ne deset, kot lani. To je, vsaj domnevam tako, dejstvo, ki pomeni, da se pevci združujemo v kakovostnejših pevskih sredi-
Odločam se za življenje
Večkrat, ko sem sama in se dolgočasim, začnem premišljevali o svoji prihodnosti. Počutim se kot mlad ptiček, ki je padel iz. gnezda. Ne vem kam, vem le, da tu ne morem ostati; odločiti se moram. Sama si moram poiskati pot v življenje.
Sedim v svoji sobi za pisalno mizo, misli mi odhajajo od naloge k resničnemu življenju. Ali sem to sploh še jaz? Ah vem kaj hočem? Da. to sem jaz in vem.
sem mlada, premlada, da bi se odločila kam. Kako naj se odločim, ko niti ne vem, kaj bi rada; vem le, da hočem mladost izrabiti, da hočem nekaj postati! Kako naj se odločim? Vedno to vprašanje, na katerega ne vem odgovora. Veliko sem premišljevala, da bi se izšolala za PTT tehnika. In že skoraj sem se odločila za to šolo. To šolo bom že zmogla, se bom pa bolje učila, ampak zaposlitev? Ali bom dobila službo?
Slovo od
Frančiške Devetak
Januarja smo se na mekinj-skem pokopališču poslovili od Marije Devetak, skromnega in predanega človeka. Vse svoje bogato življenje je posvetila boju za človeka, boju za napredek, zlasti pa je bito njeno delovanje izredno pomembno v času NOB.
Rodila se je 1897. leta v Podbr-du pri Tolminu, kasneje je živela, s svojo družino v Doberdobu. Okusila je narodno zaničevanje fašističnih oblasti, močno jo je prizadela okupacija Jugoslavije. Ves čas je vedela, kje je njeno mesto. Že v začetku 1943 je pričela z organizmom delom za NOB. Zbirala je material in druga sredstva za potrebe partizanske vojske. V boj se je vključila vsa njena družina. Vztrajala je do konca. Dva sinova je zahtevala vojna, sin Edvard je padel v partizanih, drugi sin pa je bU pogrešan kot italijanski vojak; Nemci so potopili ladjo, na kateri je bil mornar. Izgubo svojih najdražjih je pogumno prenašala. Frančiška se je neštetokrat izpostavljala nevarnostim, nikolim" odnehala, niti takrat, ko je bila zapita v taborišču. Po nekaj mesecih se ji je posrečilo pobegniti in je z delom takoj oadakevaia. m sodelovala vse do svobode. Vebko akcij bi lahko našteli, kjer je neposredno nosila vebko odgovornost za mnoga življenja, pa bi naš zapis me mogel prikazati vsega njenega bogatega žfrbenfa. Lahko rečemo le, daje bila ves čas pripravljam mm največje žrtve Delovala je v raznih organizacijah. Bila je ptedsethoci pokrajinske organi-
zacije AFŽ v Slov. Primorju, bila je članica OF in aktivna povsod, kjer je le mogla. Njen delež je bil zelo opazen.
Za svoje delovanje je prejela vrsto družbenih priznanj.
Leta 1947 se je preselila v Kamnik, saj je njeno domovanje v Doberdobu ponovno pripadlo Italiji, sama pa je želela živeti v Jugoslaviji, za katero jc prispevala lep del svojega življenja, pa tudi svoje najdražje.
■■ V Kamniku seje aktivno vključila v življenjski tok vse dokler ni zaradi starosti in bolezni morala popustiti.
Poznali smo jo kot nesebično, pridno in pošteno sodelavko. Obranili jo bomo v trajnem spominu. Hvaležni smo ji za vse, kar je dobrega storila, hvaležni smo ji za njen vitalni življenjski utrip ' v času najtežjih dni naših narodov, zato nam bo ostala svetal spomin na borko in revoluci-onarko.
STANE SIMŠIČ
Prof. Viktor Mihelčič prejema priznanje ob 75-letnici življenja
STANKA KARNER. Letos sem prvič na tej prireditvi in lahko rečem, da mi je bila zelo všeč, tako da bom drugo leto spet prišla. Revija jc tudi pravi način za prikaz resnično množične kulturne dejavnosti.
BRANE SPRUK: Na tej prireditvi sem že večkrat sodeloval. Letos pa sem samo gledalec oziroma poslušalec. Revija sama je ena najlepših prireditev in tudi doživetij, tako za pevce kot za gledalce. Morda bi jo veljalo le še popestriti s kakšnimi krajšimi nastopi dramskih skupin ali čim podobnim.   JANEZ BALANTIČ
Na reviji so se nam predstavili tudi člani moškega pevskega zbora J Čebulj iz Komende.
Saj dandanes, ko je že toliko brezposelnih, moram seveda na to še posebej misliti. Ali je to poklic, ki bi ga vsa leta z veseljem opravljala? Saj bom potem hodila na isto delovno mesto trideset ali še več let. Kaj če bi šla na ekonomsko šolo? Ali je ta šola zame? Ne, ni, saj vendar hočem nekaj postati. Zakaj bi potem šla na takšno šolo, kamor se jih vpiše največ. In zopet ta grozni: »Ali, ali...!«
Pa kaj moremo, takšno je pač življenje nas ljudi, ki smo kot lutke sveta. Vse življenje se samo učimo. Vsakdo si želi, da bi dočakal dan, ko bi lahko rekel: »Končno je zame konec učenja.« A teh besed ni verjetno še nikoli nihče izrekel. Če pa jih je, se je zmotil, kot se človek zmoti često-krat. Saj smo ravno ljudje tisti, ki smo izpostavljeni prav vsemu, dobremu in slabemu. Pa kaj bi to, saj se vse tako hitro pozabi,. oziroma, danes ko živimo v tem prehitrem ritmu življenja, moramo na vse pozabiti. Toda meni gre za nekaj velikega, življenjskega, kajti v tem je vsa moja bodočnost.
Torej se takole čisto sama ne bom mogla nikoli odločiti. Pa ne samo za bodočnost, tudi še za kaj drugega se človek ne more odločiti sam. Torej res vsakdo potrebuje prijatelja, dobrega prijatelja, da se z njim iskreno pogovori.
Sem še vedno tam, kjer sem bila. Sedaj, ko se odločam za življenje, sem čisto sama'in ne vem kam. Še vedno sem kot nihajoča vrvica, niham in nikjer se ne ustavim.
Breda Kera, 8. a.
OŠ Komenda-Moste
Popravek
V podpisu pod fotografijo o najdbi mamutovega okostja v Nevijah se je prikradlo nekaj neljubih napak pri zapisih imen nekaterih Kamničanov.
Imena se pravilno glasijo: inž. Karel Kuroer, prof. dr. Fran Vi-dic in Viktor Marjan.
Bralcem se opravičujemo!
Uredništvo
"Vn-mvtvrrrvv-rtTn-sii» se o a'B"To*ro~o"a"o-g a a o a a'O'a'ff'gvra^O'iro'oTC
ABC Pomurka
TP »Kočna« Kamnik
Kamnik, Ekslerjeva 8
TOZD Maloprodaja
Dežurstva živilskih trgovin v letu 1988
Sobota od 13. do 19. ure
Nedelja od 8. do 11. ure
27.	2.	88 Bakovnik, Komenda	3.	1.	88	Market, Mercator
5.	3.	88 Emona, Duplica	28.	2.	88	Bakovnik
12.	3.	88 Mercator, Šmarca	6.	3.	88	Emona
			13.	3.	88	Mercator
19.	3.	88 Metka, Moste, Stranje	20.	3.	88	Metka
26.	3.	88 Market, Komenda	27.	3.	88	Market
2.	4.	88 Bakovnik, Duplica	3.	4.	88	Bakovnik
9.	4.	88 Emona, Šmarca	10.	4.	88	Emona 1
16.	4.	88 Mercator, Moste, Stranje	17.	4.	88	Mercator
23.	4.	88 Metka, Komenda	24.	4.	88	Metka
7.	5.	88 Bakovnik, Šmarca	3.	5.	88	Market
14.	5.	88 Emona, Moste, Stranje	8.	5.	88	Bakovnik
21.	5.	88 Mercator, Komenda	15.	5.	88	Emona
			22.	5.	88	Mercator
28.	5.	88 Metka, Duplica	29.	5.	88	Metka
4.	6.	88 Market, Šmarca	5.	6.	88	Market
11.	6.	88 Bakovnik, Moste	12.	6.	88	Bakovnik
18.	6.	88 Emona, Komenda, Stranje	19.	6.	88	Emona
25.	6.	88 Mercator, Duplica	26.	6.	88	Mercator
2.	7.	88 Metka, Šmarca	3.	7.	88	Metka
9.	7.	88 Market, Moste	10.	7.	88	Market
16.	7.	88 Bakovnik, Komenda, Stranje	17.	7.	88	Bakovnik
23.	7.	88 Emona, Duplica	24.	7.	88	Emona
30.	7.	88 Mercator, Šmarca	31.	7.	88	Mercator
6.	8.	88 Metka, Moste	7.	8.	88'	Metka
13.	8.	88 Market, Komenda	14.	8.	88	Market
20.	8.	88 Bakovnik, Duplica, Stranje	21.	8.	88	Bakovnik
27.	8.	88 Emona, Šmarca	28.	8.	88	Emona
3.	9.	88 Mercator, Moste	4.	9.	88	Mercator
10.	9.	88 Metka, Komenda	11.	"9.	88	Metka
17.	9.	88 Market, Duplica, Stranje	18.	9.	88	Market
24.	9.	88 Bakovnik, Šmarca	25.	9.	88	Bakovnik
1.	10 88 Emona, Moste		2.	10.	88	Emona
8.	10 88 Mercator, Komenda		9.	10.	88	Mercator
15.	10.	88 Metka, Duplica, Stranje	16.	10.	88	Metka
22.	10.	88 Market, Šmarca	21.	10.	88	Market
29.	10. 88 Bakovnik, Moste		30.	10.	88	Bakovnik
5.	11.	88 Emona, Komenda	6.	11.	88	Emona
12.	11.	88 Mercator, Duplica	13.	11.	88	Mercator
19.	11.	88 Metka, Šmarca, Stranje	20.	11.	88	Metka
26.	11.	88 Market, Moste	27.	11.	88	Market
3.	12. 88 Bakovnik, Komenda		4.	12.	88	Bakovnik
10.	12.	88 Emona, Duplica	11.	12.	88	Emona
17. 12. 88 Mercator, Šmarca, Stranje			18.	12.	88	Mercator
24.	12.	88 Metka, Moste	25.	12.	88	Metka
Opravičujemo se, da z zamudo objavljamo razpored dežurnih trgovin v letu 1988. Do tega je prišlo zaradi še zdaj nerešenih kadrovskih problemov v trgovini (pomanjkanje kadrov). Iz kroga dežurnih trgovin smo morali začasno izločiti PE Zaprice.
Takoj, ko bo v tej PE možno normalno posldvati non-stop, bomo to trgovino dodatno vključili v razpored dežurnih trgovin in to takrat, ko bo po razporedu dežurna trgovina Mercator.
Do takrat pa je ta trgovina odprta vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
TP »KOČNA« KAMNIK
• Iz Doma upokojencev
Umrla je naša prva stanovalka, Josipina Jazbar
2. žalostjo smo se poslovili od nje 1. februarja na kamniških Žalah, saj je bila pri nas od ustanovitve Doma, to je skoraj 13 let. Ko je Dom upokojencev odprl svoja vrata v aprilu leta 75, se je Josipina Jazbar kot prva prebivalka vselila vanj. Po smrti soproga, s katerim je živela veliko let v Kamniku, je ostala pri nas. Poznali smo jo kot vzorno gospodinjo, redoljubno, s posebno le-Po urejeno sobico in z marljivim urnikom za vsak dan. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je bila delovna, saj je vrsto let vodila recepcijo- S skrbno in lepo pisavo in ljubeznivim odnosom do obiskovalcev se je odlikovala. Bila je članica hišnega odbora, udeleževala se je skupnih srečanj in vseh Prireditev, aktivnosti Doma, Zadnja leta tudi kot delegat. Delo le morala omejiti zaradi poslabšanja vida in visokih let, kot je sama rekla. Bila je dobra, prijetna sogovornica in gostiteljica, obiskovalka bolnikov, vsi smo jo cenili in imeli radi. Pretreslo nas le< ko smo izvedeli, da je morala v bolnišnico zaradi oslabelosti srca, Se bolj pa nas je iznenadila in "žalostila smrt.
S spoštovanjem se je bomo spominjali. Njena podoba bo ostala z nami kot lik dobre in Plemenite žene in sostanovalke. Naj si Josipina v miru odpočije v grobu ob soprogu, ki ga je tako često obiskovala na pokopališču.
MARIJA LAVRIČ
Nudim hitro in solidno izdelavo ženskih modnih oblačil po meri iz prinesenega blaga. Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in ob ponedeljkih od 16. do 18. ure. Modno šiviljstvo Tro-bentar Helena, Fortunata Bergauta 1, Kamnik, tel. 831-089.
Akupresura, masaža, limfna drenaža, biostimulacija, aktivna individualna gimnastika in pasivna krepitev mišic - Cvetka Brumen, Steletova 21, Kamnik, tel. 831-291.
POROKE
SEMPRIMOŽNIK Ivan, vodja skladišča iz Motnika 24 in PRIJATELJ Renata, vzgojiteljica iz Mekinj
SMODIŠ Zdravko, delavec iz Kosez in
ŠUŠTAR Ema, kurirka iz Prese-rij pri Radomljah ŠUŠTAR Matevž, strojnik iz Potoka in
KODRA Katarina, šivilja iz Cirkus v Tuhinju
KLEMEN Rafael, kmet iz Starih Sel in
DROLC Anica, delavka iz Bele KROŠELJ Matjaž, študent iz Mekinj in
DROVENIK Miriam, dijakinja iz Kamnika
STARE Maks, upokojenec iz Ljubljane in
SENCAR Amalija, upokojenka iz Domžal
GALJOT Mirko, kontrolor iz Kamnika in
TROBEVŠEK Anica, planer analitik iz Kamnika
SMRTI
JAZBAR Josefa, druž. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 87 let
DEVETAK Frančiška, druž. upok. iz Mekinj, Cankarjeva 29, stara 91 let
JAZBEC Frančiška, gospodinja iz Zg. Stranj 9, stara 69 let KOS Anton, str. ključavničar iz Kamnika, Kranjska 3/d, star 43 let
SITAR Franca, os. upokojenka iz Ljubljane, Titova 212, stara 82 let
MAJDIČ Frančiška, os. upokojenka iz Ljubljane, Zasavska c. 54, stara 91 let
SLAPAR Jožefa, os. upokojenka iz Sp. Stranj 31, stara 61 let DOVČ Pavla, os. upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 10, stara 83 let
LEBAN Ivana, družb, upokojenka iz Županjih njiv 34, stara 83 let
ŠARC Frančiška, družb, upokojenka iz Šmarce, Trata 5, stara 87 let
BREZNIK Alojzij, kmetovalec iz Lok v Tuhinju 6, star 82 let ŠARC Mihael, os. upokojenec iz Volčjega potoka 35, star 73 let
OBVESTILO
Obveščamo vse upravičence do socialno varstvenih pomoči (delna nadomestitev stanarine, denarne pomoči otrokom, participacija k zdravstvenim storitvam in drugo), da morajo najkasneje do 1. 3.1988 vložiti izpolnjene obrazce SPN 2 na Center za socialno delo Kamnik, Titov trg 9.
V nasprotnem primeru bo izplačevanje teh pomoči oziroma uživanje teh pravic prenehalo.
Center za socialno delo Kamnik
OBVESTILO
Obveščamo, da prodajamo kokošji gnoj iz farme Duplica. Gnoj nakladamo z lastnim nakladakem dvakrat tedensko. Cena ugodna. DO JATA farma Duplica
Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o., Novo mesto
Kadrovsko-splošni sektor išče
oskrbnika planinske koče na Veliki Planini
Dela bi se opravljala po pogodbi. Za vse informacije se oglasite na DO Novoteks, na tel. (068) 23-030, int. 207. Prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor DO Novoteks, 68000 Novo mesto do 8. marca 1988
Ni več trpljenja, ne bolečine, iivljenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše sestre in tete
TONČKE GOLOB
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili, sožaljc-, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Strežinarjevi in med. osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem iz Svilanita, zlasti še tovarišu direktorju TOZD Svila za ganljive poslovilne besede, gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
Nevlje, februarja 1988
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, tragični izgubi naše drage, skrbne žene, mamice, hčerke, babice, sestre in tete
ŠTEFI PLAHUTA
iz Soteske 51
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njenim in našim sodelavcem iz Svilanita in Graditelja, ki so nam izrekli sožalje, se prišli poslovit od nje, ji podarili cvetje in jo številno pospremili v zadnji dom. Lepa hvala tudi pevcem za ganljivo petje, posebno tovarišu Francu Plahuti iz Briš, sošolcem in profesorjem 1. d razreda ekonomske srednje šole SENŠRM Kamnik, tovarišici Anki Hub-rd iz Svilanita za izbrane besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljeno slovo.
Žalujoči: mož Tone, hčerki Helena ž družino in Sandra, mama Mici, brata Tone in Lojze ter sestra Marija z družinami
Soteska, Kamnik, Anglija, februarja 1988
TITAN
kamnik
Titan Kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kovinarska 28, Kamnik
razpisuje
javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev
izklicna cena
1. čistilni stroj VP 1B, inv. št. 6108, Gostol 2,000.000
2. excenter stiskalnica, 601, inv. št. 352, sherp 1,250.000
3. šeping, inv. št. 398 310.000
4. kombi zastava 435 furgon, inv. št. 11813,
nevozen_110.000
Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v torek, 1. 3. 1988 ob 12. uri v sejni sobi DO Titan. Ogled je možen na dan licitacije, dne 1. 3.1988 od 10. do 12. ure.
Licitacija je po sistemu ogledano-ktipljeno. Licitira se ustno.
Prometni davek plača kupec.
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 10% izklicne cene osnovnega sredstva, na blagajni DO Titan.
ABC - Pomurka TP »Kočna« Kamnik, TOZD za trgovanje z neživilskimi proizvodi, Kamnik, Ekslerjeva 8
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cena
1. Nakladalec »Pešci«, tip E1/6 Carlo Pešci,
1.1978, montiran na »TAM 4500« - nevozen 400.000
2. Viličar 3,5 t »Litostroj«, tip IM 034/i,
1.1976 __ 2,000.000
Licitacija bo 26. 2. 1988 ob 7.30 pri poslovni enoti TP »Kočna« »Kurivo« na Tunjiški cesti.
Prometni davek plača kupec.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni PE »Kurivo«.
ZAHVALA
V tragični nesreči nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin in vnuk
IVO REPOVŽ
z Duplice, Ljubljanska 44
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sošolcem, nogometašem Virtusa, najinim sodelavcem iz Stola za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo v prerani grob. Posebej toplo se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za hitro pomoč in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: mami Fani, ata Ivan, stara mama Rezka, stari ata Maks in Nada
Duplica, Črni vrh nad Idrijo, januarja 1988
ZAHVALA
Ob smrti moje drage žene
FANI JAZBEC
iz Zg. Stranj
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči mož Jože
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata
IVAN REBOLJ
iz Most pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, gasilcem, konjeniškemu klubu, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Drago z družino in hčerka Justa
Moste, februar 1988
	
	ZAHVALA
	Ob smrti drage tete in prijateljice'
	JOSIPINE JAZBAR
se zahvaljujemo vsem članom kolektiva Dom upokojencev Kamnik, ki so ji nudili pomoč in oskrbo, njenim sostanovalkam, posebno tovarišici Lavričevi za zadnje besede slovesa, g. župniku za lepo opravljeni obred, predstavniku Društva upokojencev za poslovilne besede in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti.	
Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi	
	Februarja 1988
Trisobno komfortno stanovanje v Kamniku prodam. Tel. 832-378, od 6. do 7. ure in od 20. do 21. ure.
Na obroke kupim rabljeno otroško sobo. Sonja Žibert, Župančičeva 2, Kamnik.
Vabimo vas...
V Stolovem Interieru na Duplici je odprta prodajna razstava grafik, porcelana, keramike in emajla Alenke Viceljo. Razstava bo odprta do 1. aprila.
OGLAŠUJTE
v kamniškem
OBČANU
Alpinisti pri predsedniku
V začetku meseca je predsednik občine sprejel kamniška alpinista Marjana Kregarja in Staneta Belaka-Šraufa, ki sta se 5. januarja vrnila iz Himalaje, kjer sta se udeležila prve jugoslovanske zimske odprave na Daulagiri.
Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik Planinskega društva Kamnik, Karel Bcnkovič in vodja lanske alpinistične odprave na Lotse Šar, Cene Grilje, je predsednik občine Anton Ipavic najprej pozdravil alpinista, ki sta se srečno vrnila s težke in zelo naporne zimske odprave na Daulagiri in obenem poudaril, da smo Kamničani lahko ponosni, da imamo v svojem okolju alpiniste, katerih podvigi so cenjeni povsod po svetu. Vse prevečkrat namreč to kar zanemarimo, še posebej takrat, ko si morajo fantje pred novimi odpravami večino denarja priskrbeti sami. Financiranje vrhunskega športa namreč še vedno ni sistemsko dorečeno, tako da so napori, ki jih alpinisti vložijo v zbiranje sredstev (nekaj jih zberejo po delovnih organizacijah, večino pa si ga prislužijo z delom - predvsem »v višavah«, kjer so na primer pleskali dimnike ali napeljevali strelovode na visoka drevesa), malodane napornejši od vzpona na osemtisočaka. Nekaj je ob tem še treba poudariti: delovne organizacije, kjer so fantje zaposleni, imajo veliko razumevanja, vsaj kar zadeva izredne dopuste za nekajmesečne odprave.
O sami odpravi sta Kregar in Bclak povedala, da je trajala od 3. novembra do 5. januarja; bila je najkrajša himalajska odprava do sedaj. Osemtisočaka so v zimskih pogojih dosegli v pičlih štirih dneh, kar je še dodaten uspeh.
»Daulagiri je gora naših eksperimentov. Preplezali smo že kar nekaj smeri, tokrat pa smo se z njo spopadli še v zimskih pogojih. Pred tem smo sedem dni trenirali, preplezali šestti-sočaka in se na ta način pripravljali za najvišji vzpon. Odprava je imela tudi veliko srečo z vremenom,« nam je povedal Marjan Kregar. O »Grozljivo norih dnevih na beli gori« pa je Šrauf v Planinskem vestniku zapisal: »Ko sva zadnjega maja 1986 z Marjanom Kregarjem v bazi pod vzhodno steno
Delo AK Kamnik v minulem letu
NA SLIKI OD LEVE PROTI DESNI; Marjan Kregar, Stane Belak-Šrauf, Karel Benkovič in Cene Grilje. Foto: R. Grčar
Daulagirija spoznala, da nimava več nobenih pravih možnosti za dosego vrha, sem vedel, da moram v najkrajšem možnem času zaključiti to, po malem že duhamorno obdobje osvajanja po višini šeste gore sveta. Ves čas, razen v kratkih presleukih, je divjal veter, ki. je zaradi novega snega v zgornjih pobočjih ustvaril izredno nevarnost klož.istih plazov. Ledeni slap ob vstopu v steno je dobil podobo samomorilskega kaosa. Z zadnjim majem se je iztekla tudi spomladanska odpravarska sezona v Nepalu. Ko sva se poražena, vendar živa vračala domov, sem bil že sredi razmišljanja o ponovnem poskusu. Ta bo odvisen predvsem od možnosti ali nemožnosti zbrati dovolj denarja za pokrivanja najnujnejših izdatkov mini odprave. Denar, pogojevalec uspeha ali neuspeha, je bil poleg etičnega momenta ves čas Daulagirija tisti dejavnik, ki je narekoval način vzpona, številčnost moštva in odsotnost šerpovske pomoči ter neuporabc umetnega kisika pri vzponu.« Kljub težavam pa je bil tokrat vrh Daulagirija le osvojen, čeprav v še težjih, zimskih razmerah. Načrtovali so šestčlansko ekipo, zaradi pomanjkanja denarja so se na Daulagiri po Vzhodni steni pozimi povzpeli le štirje. Od tega dva Kamničana. V 92. dneh so zapravili le 120 milijonov dinarjev. (Nogometaši to zapravijo na nekaj tekmah!) Prav zaradi trdo prigaranega denarja (delo, ki ga alpinisti opravljajo, bi bilo prav zato lah-
Biljardski turnir v Kamniku
Ta popularna, a r Sloveniji ne najbolj množična igra, se je zadnje čase uveljavila tudi r Kamniku. To dokazuje tudi tekmovanje r biljardu, ki je bilo 23. januarja popoldne, r biljardski sobi gostilne Pod Skalco.
Med seboj se je pomerilo dvanajst parov, kar je manj od pričakovanj, pa vseeno dovolj, da so imeli gledalci kaj videti. Med nastopajočimi je bila tudi ena predstavnica lepšega spola, ki pa se je na žalost morala posloviti od tekmovanja že po drugem krogu. Igralo se je namreč na izpadanje, le veliki in mali finale pa na dve dobljeni igri.
Po zagrizenih bojih so se v polfinalu znašli naslednji štirje pari: Resnik in Jeretina, Pire in Pečevnik, Lap in Hribar ter Erjavec' in Romšak. Najprej sta si nastop v finalu zagotovila Resnik in Jeretina, za njima pa še Lap in
Hribar. V tekmi za tretje mesto pa so poskušali Pire in Pečevnik ter Erjavec in Romšak, vendar se tehtnica ni hotela nagniti na nobeno stran, zato so si po dogovoru tretjo nagrado razdelili.
Tudi finale ni prinesel hitre odločitve. Fantje so se trudili, odigrali tri igre, potem pa izpili šampanjec na račun poražencev. Prvi turnir je torej pripadel Lapu in Hribarju, ki sta prikazala igro z najmanj nihanji.
Pred skromno zaključno slovesnostjo so si udeleženci in gledalci ogledali še enkrat najbolj uspele udarce tekmovalcev, ki so bili ujeti na video kaseto.
Turnir je uspel, zato so že naslednji dan pričeli s pripravo novega, tokrat za posameznike. Potekal je 30. januarja, z rezultati pa vas bomo seznanili v prihodnji številki Kamniškga občana.
MATIC ROMŠAK
Prija teljsko srečanje
Na naši šoli deluje poleg mnogih drugih tudi gimnastični krožek. Obiskujejo ga učenci iz vseh razredov. Že nekaj časa smo se pripravljali na prijateljsko srečanje v gimnastiki z učenci črnuške šole Maksa Pečarja.
Novembra smo se skupaj s tov. ravnateljem in Manco z vlakom odpeljali v Črnuče. Tam nas je pričakala tovarišica Darja in nas odpeljala v telovadnico, kjer so nas že čakale naše vrstnice iz. Črnuč.
Najprej smo se skupinsko ogrevale. Nato je prva skupina pokazala vaje na parterjuin preskok, druga skupina pa vaje naj bradlji in gredi. Ko je vsaka po-
kazala svoje vaje, smo se zamenjale. Ko so bile na vrsti deklice iz Črnuč, smo jih samo občudovale in se čudile, kaj vse znajo.
Na koncu pa sta bili najboljši naši prijateljici, in sicer prva Nataša Zobavnik, tretja pa Polona Pilej. Vsi smo bili z rezultati zelo zadovoljni in skupaj s tovarišema in tovarišico odšli na sok.
Po končanem tekmovanju smo se z vlakom odpeljali na Duplico, gimnastičarke iz Črnuč pa so nam obljubile, da nam bodo kmalu vrnile obisk.
ROSANA ŠTEBE IN URŠKA OTRIN GIMNASTIČNI KROŽEK OŠ DUPLICA
ko bolje plačano - poleg tega je na primer plezanje po dimnikih še izredno nevarna stvar), ki ga fantje sami vložijo v odpravo, so njihovi uspehi še dragocenejši.    ROMANA GRĆAR
Prvenstvo v odbojki
Kar 9 moških in 6 ženskih vrst se je 6. februarja 1988 v veliki športni dvorani udeležilo tega prvenstva, ki je veljalo še za leto 1987.
Bilo je to eno najbolj množičnih, pa tudi najbolj kvalitetnih povojnih sindi-_ kalnih prvenstev v Kamniku, katerega organizacijo in sojenje so odlično izpeljali člani in članice Odbojkarskega kluba Kamnik.
Pri moških so osvojili pokal občinskega sindikalnega sveta igralci Graditelja, ki so v finalu premagali najprej Svilanit z 2:0 (13, 0), nato pa po hudem boju še sicer odlično vrsto Stola z 2:0 (4, 13), medtem ko so v pred-tekmovanju odpravili KIK z 2:1 (6, -6, 14) in Utok z 2:0 (3, 2). Stol pa je v finalu premagal ekipo Svilanita z 2:0 (6, 5) v predtekmovanju pa ekipo OŠ F. Albrehta z 2:1 (4,-12, 12) in ekipo Ljubljanske banke 2:0 (4, 7). Ostali rezultati: Svilanit: Eta 2:0(3,8), KIK : SKG 2:1 (-4, -12, 10), SKG : Utok 2:1 (11, 13), OŠ F. Albrehta : Ljubljanska banka 2:0 (2,1), Končni vrstni red: 1) Graditelj, 2) Stol, 3) Svi-' lanit . . .
Pri ženskah so slavile po hudem boju proti igralkam Svilanita z 2:1 (-10, 10, 8) odbojkarice Stola. Dupličanke so v predtekmovanju premagale tudi Ljubljansko banko 2:0 (3, 8) in Utok 2:0 (3, 4). Ostali rezultati: Svilanit : OŠ Frana Albrehta 2:1 (-7, 13, 7), OŠ Frana Albrehta : Utok 2:1 (-11, 2, 10) in Utok : Ljubljanska banka 2:0 (8, 7). Vrstni red: 1) Stol, 2) Svilanit itd. MILAN VVINDŠNURER
Kamniški Atletski klub se je s pomočjo kamniških atletskih zanesenjakov razvil r dober, mlad kolektiv, ki r prihodnjih letih še veliko obeta. Kljub temu, da nekaj posameznikov po rezultatih izrazito izstopa, se trenerji posvečajo prav vsem; v svoje rrste pa vabijo nore, mlade atletske navdušence. Eden od trenerjev, Marko Rokavec, ki je bil tudi moj sogovornik, je obljubil, da bodo iz vsakega poskusili narediti perspektivnega mladega atleta, če bo seveda imel tekmovalne ambicije.
Lani so se člani AK Kamnik udeležili ševilnih tekmovanj. Začeli so s slovenskim krosom v Kopru, na katerem so nastopili v začetku meseca marca. ' Vidnejšo uvrstitev je dosegla le Tina Potrato, saj je med 60 mlajšimi pionirkami osvojila odlično 4. mesto. Že mesec dni kasneje je bil na sporedu Dnevnikov kros v Ljubljani, ki šteje za nekakšno neuradno slovensko prvenstvo v tej disciplini. Spet je odlično nastopila Tina, ki je zmagala, na peto mesto v kategoriji pionirk pa se je uvrstila Mija Pančur. Med fanti sta se najbolje odrezala mladinca Ščulija in Uršič, s četrtim in devetim mestom.
Do junija so atleti le trenirali in brusili formo za zaključno republiško tekmovanje v šolski atletiki, ki je bilo v Celju. Da je bilo delo dobro, dokazujejo rezultati Tine, ki je bila peta v teku na 600 metrov z osebnim rekordom — 1.39,46. Ne smemo pozabiti niti Lucije Prešern, ki je bila v teku na 300 metrov druga, s rezultatom - 41,3. Ta dosežek jo uvršča na tretje mesto v državi, v svoji kategoriji.
Na istem tekmovanju so naši mladi tekmovalci dokazali, da atletika v Kamniku ni le tek, saj sta v finalu skoka v daljino nastopili Aleksandra Bič in Martina Zavasnik ter osvojili deveto in enajsto mesto. Posebej pohvaliti velja Martino, ki hodi šele v peti razred, pa že ima rezultat 482 centimetrov.
Dobrih uvrstitev s tega tekmovanja še ni konec. Igor Belavič je bil četrti v metu žogice z 71.09 metra in je le za las zgrešil bronasto medaljo, ki jo je kasneje v skoku v daljino osvojil Jani Pogačar, s 591 centimetri. Še boljši je bil Damjan Resanovič, ki je v skoku v višino preskočil 175 centimetrov in si priskakal zlato medaljo. Če omenimo Še četrto mesto Kukoviča v metu krogle in štafete v teku 4x100 metrov, smo povedali skoraj vse, tekmovalci pa so dokazali, daje šolska atletika v Kamniku tudi v republiškem merilu - zelo uspešna. Dodaten dokaz za to trditev je doseženo drugo
mesto ekipe OŠ Frana Albrehta na republiškem tekmovanju. Glede na pogoje, ki jih ima šola v primerjavi z drugimi šolami v rcpubiiki, je to velik uspeh in verjetno skrajni domet.
Nadaljujemo z republiškim prvenstvom za mlajše mladince v Novi Gorici, kije bilo najodmevnejša tovrstna prireditev v letu 87 v Sloveniji. Kamniški alteti so se domov vrnili z dvema medaljama, ki sta jih osvojila Lucija Prešern in Darko Ščulija.
Po prvenstvu je sledil aktivni počitek in nastopanje na atletskih mitingih. Za tiste, ki ne veste, naj povem, da je miting ena od oblik tekmovanja, na katerem atleti testirajo svojo pripravljenost in preverjajo formo pred večjimi nastopi. Rezultati po navadi niso vrhunski, saj atleti nastopajo iz polnega treninga.
Sledil je nastop na državnem prvenstvu v Celju, ki so se ga udeležili štirje
naši tekmovalci. Ščulija je v teku na 1000 metrov z osebnim rekordom zasedel sedmo mesto, Uršič je bil v teku na 1500 metrov z ovirami deveti, Po-tratova na 600 metrov deseta, Prešernova pa je zaradi poškodbe morala odstopiti v teku na 300 metrov.
Poškodbe so krojile tudi naslednja tekmovanja, tako da je na Atletskem pokalu Slovenije v Mariboru nastopila le Tina Potrato in na 800 metrov osvojila četrto mesto, z rezultatom 2.20,80. Ta rezultat jo uvršča med 20 najboljših članic v Jugoslaviji.
Zadnje tekmovanje v sezoni je bil kros Dela, kjer je Potratova znova zmagala, Lado Urh je bil med člani četrti, njegova ekipa pa tretja.
To bi bilo zaenkrat vse iz kamniškega atletskega tabora. Zaželimo jim le še nadaljnjih uspehov v prihodnjih sezonah.
MATIC ROMŠAK
Lokostrelci ekipno republiški prvaki
Mogoče je ta norica res malo pozna, toda dobra norica ni nikoli prepozna. Zgodilo se je tisto, kar smo že nekaj časa pričakorali in naporedora-li. LK Kamnik je r instinktirnem ekipnem streljanju dobil že odlične naslove, pa celo tudi naslov državnega ekipnega prvaka.
V prostem slogu (to je z merilno napravo) pa imamo med posamezniki izredno dobre rezultate, ekipno pa ni in ni šlo. Ob koncu leta 1987 pa je bilo v Škofji Loki republiško prvenstvo v INDOOR FITA 18 disciplini, kamor je LKK poslal svojo najboljšo ekipo (Drago Desnica, Miro Čolnar, Ivan Maradin), ki je že na klubskih tekmah pokazala, da pričakovanja na RP ne bi bila odveč;
Na tej tekmi se je pomerilo 92 loko-strelcev iz 15 slovenskih klubov. To je bilo tudi najkvalitetnejše RP, kar tudi kaže na razvoj lokostrelstva v Sloveniji. Tekmovali so posamezniki in ekipe.
Med ekipami je v močni konkurenci kamniška osvojila zasluženo 1. mesto in se ji tokrat ni bilo treba zadovoljiti s 3., 4. ali 5. mestom, kot v preteklosti, saj so vedeli, da so zmožni za več kot le to.
Rezultati ekipno: 1. Kamnik 1597 krogov; 2. Kor. Bela 1584 krogov; 3. Muta 1582 krogov
Rezultati posamezno: 1. Rosa V. 554 kr (Ankaran); 2. Jakopič D. 552 kr 34 x 10 (Kor. Bela); 3. Natlačen S. 5 52 kr 32x10 (Postojna); 4. Desnica D. 552 kr 31X10 (Kamnik).
Torej se že po rezultatih vidi, da je šlo na tesno v ekipni konkurenci, kot tudi med posamezniki. Drago Desnica pa je bil naš najbolje uvrščeni posameznik. Za njegov rezultat lahko povemo samo to, da je zelo dober, le da tokrat sreča res ni bila na njegovi strani, saj je 3., 2. ali pa celo 1. mesto izgubil samo po strelih v samo sredino. Je pa res, da Desnica strelja z že nekoliko zastarelo opremo, in če se bo hotel uspešno udeležiti SP v Bolza-nu, bo moral prav tako kot Boris Je-mec dobiti novo opremo; ta pa je seveda zelo draga. Oba sta namreč potencialna kandidata za odhod na SP v hunter in field disciplini.
Med člani posamezno je nastopil tudi Miro Čolnar, ki je nastrelil 526 krogov. Ivan Maradin pa je z 519 krogi zasedel 2. mesto na svojem zadnjem nastopu v mladinski konkurenci, in bo zdaj prijetna osvežitev v članskih vrstah. Med mladinci pa se že kalijo novi lokostrelci, ki bodo čez nekaj časa tudi sposobni doseči dobre rezultate. Zaenkrat je na najboljši poti Sc-bastjan Ram Jak.
LK KAMNIK
Ljudje in viharji na Lotse Šaru
10. nadaljevanje
Stopam po zoprnem skrotju in nalo-žebnih odlomih pod Gradom, grebenom, ki z dvema sedloma povezuje Ailand Pik z Lotsejevo steno. Iz daljave in z malo domišljije ima res podobo gradu, le ljudje, ki rekdokdaj živijo na njem, niso presneto nič podobni graš-čakom, vitezom pa le toliko, kolikor je v njih korajže za boj z goro.
Na teh višinah steza ni, na rušah med balvani pa so bile sledi izhojenih stopinj, ki so jih pustili predhodniki, ko so se vzpenjali sem gor. Sončno je še. Na vrhu Gradu (5860 m) sem videl može, ki so se kot temne lise premikali po snežnem grebenu, vkopavali »dedmene« in pritrjevali vrvi. Sem na sedlu pod Ailand Pikom. Njegov vrh je koničasta gmota ledu, kot bele poševne brazde je njegova podoba. Spoštovanja vreden šesttisočak, imenovan tudi Island Pik - Otoški vrh. Resnično stoji osamljen kot otok v oazi ledenikov, le na severu se z grebenom Grad - kot otrok - drži veličastnega očeta Lotscja. Hkrati sta se rodila in večno bosta enako stara.
Žmerim proti vrhu Gradu. Na sedlu pod njim, 5800 m visoko, bo stal tabor ena, tako sta predlagala Tomo in Filip, ker sta že bila tam in še višje. Lahko bi ga že danes postavili, a kaj ko so šotori bogsigavedi kje. Našla sta tudi vrvi španske ekspedicije iz leta 1986, ki so po smrtni nesreči svojega alpinista hitro zapustili goro. Možje so bili danes neukroćeno delovno razpoloženi, toda...
»O bog, vseeno kateri, stori kaj, da bo oprema kmalu prišla!« Vsak zastoj bo uničil kanček optimizma. Prekleta tehnika in birokracija. Pa oboje si je človek izmislil.
Sneži in veter nas na grebenu maje kot opešane viharnike. Lepo vreme tudi danes ni vzdržalo dlje kot prejšnje dni. Jutra so bila krasna in mrzla. Vrh gore so iz Tibeta sem brusili orkanski severni vetrovi in sredi dopoldneva so ga že objele megle, ki so se iz nič rojevale na južni steni. Masiv Lot-seja z Noptsejem in Everest predstavljajo osemtisočmetrsko pregrado med mrzlim Tibetom in vlažnimi južnimi vetrovi iz Bengalskega zaliva. Hima-lajci upravičeno pravijo, da je Lotse gnezdo slabega vremena.
V bazi so se šotori komaj upirali rušilni moči vetra. Pričakal nas je že tudi sirdar Pasang, vendar brez novic o opremi. Lahko smo le upali, da je
Andrej z njo že v Lukli. Marko in' Rado sta bila kar žalostna, ker sta prvi juriš na goro zamudila. Prihodnjič bo lahko že kdo drug na vrsti. Bolnim je> v Himalaji zdravnik direktor, lačnim kuhar, zdravim pa gora. Zvečer smo v jedilnem šotoru pozorno poslušali satelitsko vremensko napoved, ki jo je vsak večer posredoval radio Katman-du posebej za odprave v angleščini. Slab tranzistor, slaba zveza in slaba napoved. V slutnji je nekaj resnice. Na gori se je razbesnel snežni vihar, v bazi pa peščeni. Tri dni smo preživeli v šotorih. Sljudasti pesek je bil povsod, tudi v hrani. Iz šerpovskega šotora se je nenehno slišalo rezanje in vpitje, bržkone so »hazardirali« s fi-žolčki. Čas je najdaljši, če nič ne počenjaš, če si prisiljen biti do ušes v spalni vreči. Nekdo je bral, nekdo razmišljal, tretji pisal, oni klel in drugi klepetal s prijateljem. Mraz ni popustil in veter tudi ne. Po vsaki fiziološki nuji je bilo še dolgo časa presneto hladno. Ko je komu postalo pretesno tudi v duši, je stisko glasno oznanil, potem pa potešen utihnil... Na gori je brez prestanka bučalo. Skope ure vzdržnega vremena smo izkoristili za stikanje po okolici baze. Kvartopirci so našli zabavo v igranju taroka, toda če te pri tem zebe v vseh dvajset prstov, je užitek le polovičen.
Od torka do sobote je bilo na obroke le za dan boljšega vremena. Po večerji smo skušali čim dlje v noč vzdržati v jedilnem prostoru. Če je
noč predolga, je podobna ledenemu peklu. V pogovoru smo že nekajkrat splezali na vrh Šara, kombinirali naveze in preklinjali izgubljene dneve.
Marko in Rado sta po treh dneh odšla do tabora ena, da bi se čimbolje aklimatizirala. Vreme jima ni prizaneslo.
»Od zlodja je mraz tam zgoraj,« je priznal Rado in iz čisto mladih brk drobil ledena zrna. V bazi sta se pri minus osemnajstih stopinjah lahko grela le s svojo telesno temperaturo.
Pismonoša smo čakali kot otroci mamo. Odšel je pred petimi dnevi. Pemba je z udarcem po pločevinasti posodi poklical k večerji in se drl: »Barasab!« Tako šerpe pravijo vodji odprave.
Srebal sem toplo juho, ki je v želodcu kot termostat oživljala toplotne funkcije v premraženem telesu. Vsem so nove kalorije oživele razpoloženje in klepet je trajal do poznih večernih ur. Govorili so vsi vprek. »Jedel bi kaj dobrega«, modruje nekdo in trklja z žlico po prazni posodi. »Vidim gnjat, ki visi doma v shrambi«, med žvečenjem riža glasno premišljuje drugi.
»Ležal bi v banji, žena pa bi me nežno »žajfala«, si je najbolj prizadet želel razkošje po večerji.
Ko gora ledeni v viharjih, je baza srce odprave in ljudje so njene arterije. Tudi razvedrilo je učinkovita »hrana« in najboljše zdravilo za dobro spanje.
Jutro je bilo mrzlo, minus dvajset stopinj. Milan, Pubi, Marko in Rado so na enki izkopali iglu, ker šotorov še nismo imeli. Ta dan popoldne je bilo na gori tako toplo, da so v lonček za čaj lahko nakapljali snežnico, prvič in nikdar več do odhoda domov.
»Argo juhe, ki sem jih pred štirimi dnevi na Gradu skril pod skalo, so krokarji požrli in zmetali čez steno,« je bentil Milan v bazi. Neverjetno, kako stakljivi in požrešni so ti črnuhi, preveč smo bili naivni. Zvečer smo praznovali Berčičev rojstni dan in nazdravili, da je vsaj dišalo po šotoru. Tudi naslednji dan je bilo lepo in mrzlo, na goro smo odšli: Cene, Čeha in jaz. Iglu za štiri alpiniste je bil dokončno zgrajen in izkopali smo tudi temelje za šotor - tabor ena.
Zvečer je v bazo prišel poštar s prvo pošto in razveselil nekaj fantov. Povedal je tudi, da je Andrej z opremo že v Čukungu, prišel bo naslednji dan. Končno, kajti deset dni smo že v bazi.
Cene Grilje se nadaljuje
Kamniški občan
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK
Program turističnih izletov za leto 1988
April: Prekmurje-Kuzma-Murska Sobota, preko Ptuja in Ormoža.
Maj: Ilirska Bistrica-Rijeka-otok Krk (Omišalj)-Opatija-
- Kozina-Kamnik.
Junij: Izlet v Brkine (Ilirska Bistrica - Vremski Britof-Atviže-
- Slivje - Erjavce - Prem - Materija - Kamnik.
Julij: Landrska jama -Čedad-Videm-Stara gora (Italija).
Avgust: Metlika-Karlovac-Petrova gora.
September:   Beljak-Šmohor-Belo   jezero (Weissen-See)
-Kamnik.
Oktober: Zagreb - ogled mesta in galerije Štrosmaver. Datum izleta bo objavljen na plakatih. Udeleženci izleta so lahko samo člani TD Kamnik.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -.Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.