1 Leto XIV. | Štev. 74	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 OPRAVE: 25—€7 In 28—«7 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.4»	Maribor, torek 2. aprila 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena 1 din 1.— I
Možnost preorientadie sovjetov?
Sprememba v položaju zaveznikov — Sovjetska zveza se baje želi znova približati zaveznikom — Pogajanja se bodo pričela po odhodu veleposlanika Seedsa v Moskvo — Izgledi so vendarle slabi
LONDON, 2. aprila. Exehange Teleg raph. V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da se je splošni položaj v zadnjih dveh tednih, ki sta potekla po Hitlerjevem in Mussolinijevem sestanku na Brennerju, znatno popravil na korist zaveznikov. Kot dokaz za to se navajajo sledeča dejstva: 1. Hladnost, s katero so sprejeli tako v Italiji kakor v Sovjetski zvezi nemški načrt glede Balkana. 2. Sprememba vlade v Franciji. 3.Sklepi vrhovnega vojnega sveta v Londo nu glede energičnega nadaljevanja vojne. 4. Skorajšnja konferenca angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa z angleškimi poslaniki v balkanskih državah, kakor tudi analogna konferenca Paula Reynauda s francoskimi diplomatskimi zastopniki. 5. Izjava Molotova o sovjetski nevtralnosti in pripravljenost Sovjetske tveze za pogajanja z zavezniki.
MOSKVA IŠČE STIKA Z ZAVEZNIKI
Politični opazovalci so popolnoma soglasni v tem, da je treba izjave Molotova sicer vzeti vsaj za enkrat z veliko skepso. Pri tem se opozarja na podobne izjave, ki so bile v Moskvi podane glede Bmsbe pred izbruhom sovražnosti. Na
drugi strani pa se vendar naglasa, da bo že bližnja bodočnost pokazala, da se Sovjetska zveza dejansko oddaljuje od Nemčije. Navadno zelo dobro informirani diplomatski urednik »Observerja« pravi: »Ko je sovjetski veleposlanik v Londonu Majski preteklo sredo obiskal lor-
da I1alifaxa, ni bilo samo govora o izpustitvi dveh zajetih sovjetskih trgovskih parnikov na Daljnem vzhodu, ampak tudi sploh o sovjetskem zadržanju v sedanji vojni. S tem je bil pripravljen teren za Molotovljevo izjavo o nevtralnosti Sovjetske zveze.«
ZAVEZNIŠKI POGOJI LONDON, 2. aprila. LRP. Potrjujejo se vesti, da se bo angleški veleposlanik William Seeds, ki je bil dolgo na dopustu v Angliji, sedaj vrnil na svoje mesto v Moskvo. V zvezi s tem se širijo vesti, da bo pričel Seeds v Moskvi pogajanja, katerih potek bi utegnil popolnoma spremeniti sedanji položaj in pripraviti novo zbližanje Sovjetske zveze z zavezniki, kar bi imelo avtomatično za posledico oddaljitev Moskve od Berlina. Razni zna-
ki kažejo, da je Sovjetska zveza taki misli naklonjena. Toda v poučenih krogih trdijo, da je zelo malo izgledov, da bi se dosegel sporazum v teh pogajanjih, tudi ako se prično, ker zavezniki ne bi mogli pristati na neke sovjetske zahteve, kakor tudi niso mogli lani ob priliki znanih pogajanj v Moskvi. Sporazum bi mogel biti dosežen samo v primeru, ako bi Sovjetska zveza opustila svojo dosedanjo taktiko in se odločila v resnici za nepolno nevtralnost.
DEMANTI IZ ITALIJE
RIM, 2. aprila LRP. »Relazioni Internacionali« pišejo, da nimajo nobene podlage v tujem tisku razširjene vesti o kakem nemško - italijansko - sovjetskem načrtu giede Balkana.
Poostrevanje blokade na imeli področjih
skandinavskih rud ustavljen — Možnost sporazuma med zavezniki in Morveško Glavni namen konference balkanskih poslanikov
LsONDON, 2. marca. Exchange Telegr.
V	'blokadi Nemčije se opaža vedno večja odločnost. Blokada Skageraka se nadaljuje in je ves nemški promet skozi to ožino dalje ustavljen. Prav tako je ustavljen tudi ves prevoz švedskih in norveških rud z ladjami mimo norveške in danske obale. Zavezniki so sklenili ta prevoz tudi v bodoče onemogočiti, pa če bi pri tem morali kršiti tudi nevtralnost skandinavskih teritorialnih vod. Po zatrjevanju strokovnjakov, je mogoče spraviti po železnici iz švedskih rudnikov v pristanišča Vzhodnega morja in potem v Nemčijo samo polovico rud, ki so se prevažale doslej po morju okoli Norveške. Zavezniški pritisk je pa povzročil, da je tudi Norveška opustila svojo dosedanjo nepopustljivo taktiko in tu računajo ze!o resno z možnostjo sporazuma z Oslom, po katerem bi Norveška sploh ustavila vse svoje dobave Nemčiji. Norveške da-bave bi nato prevzeli zavezniki. Vesti, da se pripravlja Nemčija na napad s svoj m bojnim brodovjem na angleško brodovje, ki blokira Skagerak, se dotlej ne potrjujejo, pač pa izgleda, da bo Nemčija pričela proti blokadi letalsko akcijo. Nemška letala se že pojavljajo v tem delu in cek> nad norveškim in danskim ozemljem. Toda zavezniki so tudi na tako akcijo pripravljeni in jo bodo energično odbili.
NAPOVEDI ANGLEŠKIH LISTOV
LONDON, 2. aprila. Havas. Glavni Predmet razprave današnjega angleškega tiska je poostritev blokade Nemčije. Usti pravijo, da vladi Anglije in Francije nista ničesar opustili, da opozorita nevtralne države na resnost svojih odločitev. Anglija in Francija sta prevzeli na ta način vlogo policaja v norveških vodah. Odločnost zaveznikov je tako trdna, da 3c vsaka misel na popustitev neutemeljena. Blokada se ho pa poostrila tudi na ■ drugih področj i;, zlasti na Balkanu in na Daljnem vzhodu, da sc preprečijo dobave Nenič!;i čez Stfcuijo. Odločnost zaveznikov je mečno .okrepljena in s tem t:*i!' •nora':! prebivalstva Anglije in Frar.cnc. ki v/li sedaj popovo složnost obeli narodov,
projektom, po katerem naj bi se razširila poostritev blokade še na Balkan. Na tej konferenci bodo razpravljali o sredstvih in načinih, kako bi se sploh preprečila vsaka dobava romunskega petroleja Nemčiji, kakor tudi vsaka dobava življenjskih potrebščin z jugovzhoda. Vse to pa naj bi se izvrš;lo postopoma. R:>-mun.vta trgovinska delegacija, ki prbpe te dni v London, bo že dobila izdelan načrt o tej zavezniški akciji. V Londonu računajo, da bo Romunija po izjavi Molotova, v kateri je naglasil da Sovjetska zveza besarabsko vprašanje še ne sma-
tra za urejeno, bolj pristopna za zavezniške predloge, kakor je bila doslej, ker je zdaj trdno navezana na zavezniško pomoč v primeru, ako bi bila napadena.
KONFERENCE PAULA REYNAUDA
PARIZ, 2. apr. Havas. Konferenca, ki jo je imel predsednik vlade Reynaud s francoskim poslanikom v Bruslju ter zaslišanja francoskih in angleških poslanikov v Belgiji in Italiji ®o v zvezi z nameravano poživitvijo odločne zavezniške akcije. Vprašanje je le, na kakšen način naj se ta akcija izvede?
Ogromno povišanje davkov v Angliji
LONDON, 2. aprila. Reuter. Današnji londonski dnevniki prinašajo podatke o novih davkih, ki so stopili z novim pre-računskim letom v veljavo. Davki so progresivni in so večji, če je dohodek večji. Tako plača na primer Anglež, ki zasluži na leto 750.000 dinarjev, 637.000 dinarjev | državi, obdrži pa 112.500 dinarjev. Od j vsakih 20 šilingov dobi država 17 šilingov, 3 pa lastnik.
Nemška pomoč sovjetom proti Finski
Zanimiva švedska izjava
STOCKHOLM, 2. aprila. Reuter, švedski zunanji minister Guenther je včeraj v parlamentu dejal, da je Velika Britanija hotela na vsak način pomagati Finski ter je ponujala Norveški in švedski aktivno vojaško pomoč, če bi ju Nemčija napadla.
LONDON, 2. aprila Exchange Telegr. Po poročilu »Daily Maila« iz Kodanja, so mogli sovjeti doseči svojo zmago nad Finci samo z nemško pomočjo, in to ne le diplomatsko, ampak tudi vojaško. Z diplomatsko akcijo je Nemčija zastrašila Švedsko in Norveško, da sta ostali nevtralni in nista dovolili prehoda zavezniške vojske na Finsko. Toda medtem je poslala Nemčija v Sovjetsko zvezo tudi nad 6000 svojih ljudi, posebno strokov-
njakov, ki so pomagali organizirati in izvesti napade na Mannerheimovo črto. Še sedaj leži v neki bolnišnici v Helsinkih 70 ranjenih Nemcev, med njimi tudi neki
ma=or. Prisotnost nemških inštruktorjev in svetovalcev so opazili Finci prvič pri sovjetskem poizkusu prehoda čez zaledeneli zaliv pri Viip-uriiu. Pa tudi med letalci, ki so jih Finci ujeli, je več Nemcev.
REDNA LETALSKA ZVEZA AMERIKA-EVROPA
NEW YORK, 2. aprila. Stefani. Na svečan način je bila tu odprta redna letalska proga med Ameriko- in Evropo. Letala bodo vozila vsak dan. Predsednik letalske | družbe je izjavil, da bo v treh letih ta i zveza tako izpopolnjena, da bodo potre-! bovala letala iz New Yorka v Evropo samo 12 ur in bodo letela deloma po stratosferi.
Preselilo se le 550.000 Fincev
ŽENEVA, 2. aprila. Reuter. Generalni tajnik Zveze narodo/ je sprejel od finske vlade prošnjo za pomoč. Finski narod potrebuje zdaj, ko je vojna končana, še večjo podporo kakor piej. 550.000 ljudi je zapustilo svoje domove, od teh je 55% otrok in 30% žensk. Letalske bombe so razrušile 4500 hiš in 50.000 družin je j ščeni bodo davkov za pet let.
ostalo brez strehe, število finskih mrtvecev pre~ega 15.000, ranjenih je bilo pa
40.000	oseb.
HELSINKI, 2. aprila. Reuter. Finska vlada je sklenila, da dobijo begunci iz Karelije državno, cerkveno in privatno ,zemljo po določenem programu. Opro-
Daiiies fe®	R@ynayd
L/;:,;:!.)' Ki : :	a
L o:;:' ;n Haiiia:c;;m
PARIZ, 2. aprila. Havas. Včeraj dopoldne je bila v Elizejski palači seja francoske vlade, kateri je predsedoval prezidem
I.ebrun. Ta seja je trajnh samo 25 minut, nakar je bila takoj druga pod preased-tvom Paula Reynauda. Na tej seji je predsednik obvestil- m'ni-ire o seji vrhovnega voinega sveta v Londonu- Dalje je overil o ukrepih zti pobijanje propagan-
do pred prehodom na dnevni red spregovori! minirtrski predsednik Paul Reynaud ter podal izjavo, ki bo v glavnem obsegala ono, o čemer so govorili na včerajšnji seji vlade. Istočasno bo podal podobno izjavo tudi Chamberlain pred angleškim '•>arlainentoni.
JUGOSLOVANSKI NOVINARJI V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 2. apr. Rador. Zunanji minister Gafencu je sprejel jugoslovanske novinarje, ki so bili gostje tudi propagandnega ministra. Njim na čast je bilo prirejeno kosilo. Kralj Karol je odlikoval tri predstavnike jugoslovanskega tiska. Danes in prihodnje dni si bodo gostje ogledali Sinajo in druge znamenite kraje zavezniške sosede, predvsem pa petrolejska polja.
SREČA V NESREČI
BERLIN, 2. apr. DNB. Med vajami belgijskih protiletalskih baterij je udaril neki šrapnel na streho gostilne v Merksenu pri Anversi in jo prebil. Izstrelek je predli dve nadstropji in udrl v gostilniški lokal, kjer je bilo deset osel). Ranjen ni bit nihče. Druga granata je padla na bolnišnico- sv. Elizabete v Anversu.
FTurrc:; Tini na calkanu
ara	F	-	'liangc Te!e.r	!	"'ovoril o ukrepih za pobijanje propegan-	Mariborska napoved.	Spremenljivo1
’<	|,	ponirkov ••	-is iz te?ne in organ'znc!ji f ancoske pro-	oblačno in vetrovno vrem«.	Včeraj je bila
>	'.-tremi ior.l,' "i	j	i‘*'s'o;:"'3r.nde v tujini. Df^es ob 15.30 se	najvišja toplota 10.4,	danes najnižja
_	v	zvčzo (udi s	I	Gnide k se-i parlament. Pričakr.je se, da i—4.0, opoldne S.5.	j
ZMAGA JUŽNOAFRIŠKE VLADE
CAPETOWN, 2. apr. Reuter. General 'niuts je dobil pri tretjem čitanju v parlamentu večino 20 glasov ter s tem novi vojni zakon s posebnimi pooblastili.
Maribor, 2. aprila.
Odkar je ko-nčana finska faza te vojne, nam nekaj dogodkov razkriva niti, ki jih oba nasprotnika predeta okrog sebe in spletata v mrežo, v katero naj bi se ta ujel in ujet prišel onemu pod nož. Diplomacija je pod paro.
Brenner je bil po Ribbentropovem obisku v Rimu — pri Mussoliniju in v Vatikanu — prvi vidni signal. V Rimu je še bil ob tem sestanku g. Suniner-Welles, ki pa g. Mussolinija po vrnitvi z Brener-ia ni več videl. Toda, kod in kakšna vodijo take čase tiha pota!
V Londonu in Parizu še vedno trdijo, da je Hitler prinesel na Brenner načrt za delitev vplivnega območja na Balkanu med Italijo, Nemčijo in Rusijo. Za Veliko noč je bila v tem oziru napovedana celo senzacionalna objava. Toda Italija ima dosledno svoje lastne koncepcije na Sredozemlju, kamor ne bo na lahko roko klicala nikogar. A tudi Rusija ne namerava igrati samo vloge sekundanta v vojnem času. In tako velikonočne senzacije ni bilo.Dasi je po poročilih iz Londona bilo že vse pripravljeno, da se brennerski signal pokaže tudi na sedanji rusko-nem-ški meji, kjer naj bi se bila na Veliko noč sestala Hitler in Stalin. A se Stalin menda rad ne premika, Hitler naj bi prišel v Moskvo. To pa spet ni šlo. Obetalo se je da bi prišel v Berlin Molotov.
Vendar je pa Brenner le povzročil nekaj nemira na jugu. Turški zunanji minister je izjavil, da je Balkan solidaren, in da je Turčija zvesta svoji besedi, kamor
io	.ie dala, torej tudi na Balkanu. Cla;> turškega parlamenta je pa celo objavil izjavo, da bi utesnitev katere koli balkanske države pod kakšno sosedno ve> 'esilo pomenila vojno.
Razume se, da je v težkih skrbeh Mad ’5arska, ker gospodari nad ozemljem, k' deloma vodi do romunskega petrolej? Zato je grof Teleki pohitel v Rim. Medtem, ko je bil on v Rimu, so se poskušale od raznih strani proti njegovi osebi spletke, ki naj bi ga vrgle. Vlado naj bi prevzela ali Csaky ali Imrcdy. »Magyar Orszag« je objavil mnenje, ki ga je izrekel Kanya, češ da majhen narod, ako lioče živeti mirno v sosedstvu velesile tej ne sme biti v napoti glede njenih potreb. Toda poročilo o rimskem sestati' ku, Ki ga je prinesel oficioani »Pester Lloyd«, je zelo samozavestno in naglasa, da si Madžarska ne bo dala krati'.i ovojih suverenih pravic. Vidi se, da j? grof Teleki dobil v Rimu konkretna zagotovila.
V zvezi z rusko-finsko likvidacijo so seveda tudi vladne izpremembe pri zaveznikih. Javno mnenje sili na odločen nastop. Glede Finske je mogoče včasih vplivala na stališče vlade struja v parlamentu *ki še računa s tem, da bi se Rusija utegnila iz sedanje vprege izločiti, in da je treba proti njej obzira. Toda Brenner je bil tudi za Pariz in London signal. In značilno je, da je te dni prejšnji ministrski predsednik, izza časa ljudske fronte, g. Blum sam objavil članek, v katerem pobija misel, da bi bilo treba imeti ob-zire, ko sc vodi vojna. Izrecno naglaša, da ga niti Stalin ne bi imel. Zato morajo zavezniki biti boj brez pomislekov in ozirov. Ni dvoma, da zavezniki sedaj drugega primera Finske ne bi mirno sprejeli. Zato tudi vse ogromne priprave v Orientu.
Še na nekaj je treba opozoriti. Brenner naj bi bil •— tako se misli — zapustil g. Sumner-Wellesu, ko je odhajal, poslednji spomin na Evropo in seveda tudi opomin glede poročila, ki ga bo predložil Rooseveltu. Še preden je g. Roosevelt svojega odposlanca sprejel, pa je prišlo iz Amerike poročilo, da je ameriška vlada pristala na to, da se njena armadna naročila odložijo, in da ameriške tovarne delajo za zaveznike, ki dobijo lahko na ta način sedaj zase 2000 avijonov. To ne kaže, da bi bila finska faza te voine njena poslednja.	M. Š. (Pariz).
Ameriški senat pni talil ipleiadpi
\VASHINGTON, 2. aprila. Havas. Na seji predstavniškega doma jc ob priliki debate o trgovinski politiki prišlo do kritike nemške Bele knjige. Demokratski senator Reinold je zahteval, da podasta Bullit in Sumner VVelles pred senatnim odborom za zunanje zadeve svoje poročilo
o	tej knjigi. Prvi naj bi poročal o avtentičnih dejstvih, drugi pa o svojih vtisih potovanja po Evropi. Ameriška diplomacija naj ne bo tajna, oba doma naj bosta obveščena o poteku zunanje politike USA.
WASHINGTON, 2. aprila. V zvezi z objavljenjem nemške Bele knjige proča-jo, do so bili dokumenti tlčoči se USA,
tiskani brez predhodnega zaslišanja ameriškega poslanika v Berlinu. Zunanji minister Hull jc dejal, da poslanik USA v Berlinu sploh ni bil obveščen o nameravanem izidu te knjige.
V/ASHINGTON, 2. aprila. DNB. Zunanji minister Hull je v zvezi z nemško Belo knjigo dejal, da poljski poslanik Potočki ni bil pri njem, kakor se trdi v poglavjih. Novinarjem je dejal, da ne more povedati, če se bo Bullit vrnil na svoje mesto kot poslanik v Parizu. Njemu m znano o nikakih izpremembah v predstavniškem vdomu. Roosevelt jc odgodil svoj odhod v Georgijo, kamor ne bo šel pred 18. aprilom.
Nov sov|etski pritisk na Balt
STOCKHOLM, 2. aprila. LRP. Kakor poročajo iz Tallina, je Sovjetska zveza pričela staviti baltskim državam nove zahteve. Tako je zahtevala od Estonije izpraznitev Baltiška skupaj s polotokom, in to najkasneje do 4. t. in., dasi bi se moralo po dogovoru to izvršiti šele do 1. maja. Prav tako zahteva evakuacijo Randeja, v katerem živi kot narodna manjšina tudi okoli 360 Švedov, kar je
izzvalo na Švedskem veliko nezadovoljnost. Sovjeti nočejo plačati prebivalstvu nobene odškodnine za stroške, ki nastajajo pri evakuaciji. Sovjeti nameravajo zgraditi v Baltisku veliko pomorsko trdnjavo in letalsko oporišče, ki bo v vzezi z nasproti ležečim Kankom, ki so ga »vzeli v najem« od Fincev, moglo popolnoma zapreti Finski zaliv. Utrdbe bodo gradili samo sovjetski delavci.
Odpor proti nankinški vladi
ČUNGKING, 2. aprila. Reuter. Marša! čangkajšek je na seji vrhovnega političnega odbora dejal, da so Japonci izgubili v zadnjih 6 mesecih 230.000 vojakov na Kitajskem. Situacija za Japonce je postala obupna. Rešila jih ne bo niti izdajalska »vlada« marionete Vangčšngveja, ki je sramota za kitajski narod.
NEW YORK, 2. aprila. Havas. Na zborovanju, ki je bilo tu prirejeno v protest
novi nankinški vladi, je izjavil kitajski častnik Sjanvcng, da je po vsem Kitajskem razglašen predsednik te vlade Vang čingvej za izdajalca. Izdajalcu kitajski narod ne bo pomagal. Edina Vangčingve-jeva zaslomba je japonski militarizem, katerega suženj je. Manifestacije se je udeležilo do malega vse kitajsko prebivalstvo New Yonka. Demonstranti so tudi sežgali sliko Vangoingveja.
Z®
Zg©«©*? nske zasHuge 3u Testene in S©man.-*© za evrepsk. mir
Na svečanem kosilu v Bukarešti je govoril rmnišicr dr A idres *n med drugim naglasil: »Med zaslugami, ki sta jih naša dva naroda napravila Evropo, je tudi zlom otomanskega imperija. Tu je tudi bilo poprišče težkih bojev s habsburškim cesarstvom, ki je v svojih težnjah na Vzhod hotelo podjarmiti narode. Težke izkušnje so utrudile solidarnost Romunije in Jugoslavije. V nevtralnem zadržanju preprečujemo zdaj razširitev evropske vojne, kar bi bilo usodno za civilizacijo. Tako bomo tudi v gospodarskem življenju obeli sosed prispevali k lepši bodočnosti.«
Delo In uspehi SDS
V	nedeijo je bii lepo uspel sestanek delegatov SDS v Novem Sadu, na katerem so govorili tudi minister dr. Budisavlje-vič, dr. Hadži star. in dr. Aleksander Ži-ža. Konferenci SDS v Virovitici je prisostvovalo 500 delegatov. Med govorniki je bil tudi senator Sava Kosanovič. Dr. Budisavljeviču in dr. Mačku je bila poslana navdušena pozdravna brzojavka. Značilne so bile občinske volitve v Mo-sorinu, kjer je SDS dobila 500 glasov, JRZ pa 268 glasov. Volitve v kmetsko zbornico vrbaske banovine so dale od 56 mest listi KDK 36 svetnikov. Za SDS je izbran Nikola Vujičič.
Konferenca nordijskih držav
STOCKHOLM, 2. aprila. Reuter. Na konferenci nordijskih držav, katere so zastopali švedsiki ministrski predsednik Hanson, norveški predsednik Nigarsald, finski minister Tanner in danski predsednik vlade, so bile vse razprave strogo tajne. Kakor se je izvedelo, so razpravlja-
li	o splošnih političnih vprašanjih z ozirom na sedanji položaj, dalje o gospodarskem sodelovanju nordijskih držav In o
njihovih delavskih problemih. Posebna pozornost jc pa bila posvečena problemom, ki so nastali na Finskem v zvezi s pravkar končano vojno. Končno je bilo seveda tudi govora o načrtu skandinavske obrambne zveze, katerega skandinavske države kljub protestu Sovjetske zveze še vedno niso opustile. Kakšni so bili sklepi in ali so brli sploh kakšni sprejeti, ni znano.
ZA ZDRUŽITEV AMERIŠKE MORNARICE
WASHINGTON, 2. apr. Stefani. Mornariški minister Edison je dejal, da je proti predlogu razdelitve vojne mornarice USA v atlantsko in tihomorsko. Vsa ameriška vojna mornarica naj bo koncentrirana v Tihem oceanu, kjer je potrebno premočno ravnotežje nasproti japonskemu bornemu ladjevju.
Boji na zahodnem bojišču
PARIZ, 2. apr. Havas. Včeraj je bilo ves dan težko artilerijsko streljanje ter več letalskih bitk, iz katerih so se francoski letalci vrnili vsi nepoškodovani. V nedeljo sta bili sestreljeni dve francoski letali.
Strogi policijski ukrepi v Bolgariji
SOFIJA, 2. aprila. DNB. Bolgarska policijska oblast je izdala ukaz, po katerem ne sme noben tujec zapustiti kraja svojega bivališča brez posebnega dovoljenja policije. Trgovski potniki drugih držav se lahko s potnim listom svobodno gibljejo samo po Sofiji. Odhod v tujino je Bolgarom dovoljen samo s posebnim pristankom policijskih oblastev.
FROSSARD V LONDONU
LONDON, 2. apr. Havas. Francoski minister za informacije Frossard je novinarjem dejal, da je prišel v Anglijo v svr-ho posvetovanj s svojim angleškim kolegom, da sc medsebojna informacijska služba še bolj poglobi. Svečani večerji so prisostvovali londonski odličniki. Danes b6 Frossard gost angleške vlade, ki mu bo priredila v družbi ministrov in diplomatov kosilo. Popoldne bo imel Frossard daljšo konferenco s Ha!ifaxom, zvečer bo pa gost angleškega informacijskega ministra na večerji v spodnjem domu.
ITALIJANSKA JAVNA DELA V ALBANIJI
RIM, 2. apr. DNB. Italija je pričela v Albaniji velika javna dela. Gradijo se pota, izsušavajo močvirja in transirajo proge za nove železnice. Pri delih je zaposle nih 20.000 brezposelnih. Kmalu se bodo dela še pospešila in kruha bo dobilo no-, vih 5000 nezaposlenih delavcev.
MADŽARI UKINILI MINISTRSTVO ZA NOVE KRAJE
BUDIMPEŠTA, 2. apr. Stefani. Dosedanji minister brez portfelja, Jaroszi, ki je vodil priključitev in novo upravo v zasedenih krajih, je bil razrešen ministrskih dolžnosti in imenovan za tajnega svetnika regenta Horthyja.
NAPAD NA DANSKE RIBIČE
LONDON, 2. aprila. Reuter. Včeraj je bilo sestreljeno nad Anglijo neko nemško letalo. Nemški letalci so napadli tudi danske ribiške ladje, čeprav so imele jasno označene barve svoje narodnosti.
AMERIKA ZA TIHOMORSKO MORNARICO
LOS ANGELES, 2. aprila. Amer. mor nariški minister Edison, ki jc prisostvoval velikim pomorskimi manevrom, je dejal, da morajo USA svojo oborožitveno pažnjo predvsem posvetiti izgradnji tihomorske vojne mornarice.
POGAJANJA LITVA — NEMČIJA
KAUNAS, 2. aprila. Havas, Litvanska delegacija, ki bo vodila gospodarska po-gajnja z Nemčijo, je odpotovala v Berlin.
NEMCI NAROČILI BLAGO V HOLANDSKI INDIJI
AMSTERDAM, 2. aprila. Ncdcorr. j >Nicuwe Rotterdamschc Courant« piše, j da je Nemčija naročila v holandski | Vzhodni Indiji ogromne količine surovin, I posebno bakra in gumija. Sedaj preuču-! jejo vprašanje, kako spraviti te surovine | v Nemčijo in kako jih bo Nemčija pla-: jata. Holandski trgovci zahtevajo, da jih j Nemčija plača na licu mesta ter sama
1	odpelje.
Pomemben glas iz Italije
Fašistična revija »Relazioni Intema-zionali« piše o odnošajih Italije do Balkana in pravi, da »so stiki z Jugoslavijo bolj kakor kdajkoli poprej živahni. Prijateljstvo ostane važen činitelj jadranskega miru. Italija ne pogazi podpisanih pogodb. Vse nezdrave špekulacije, kaliti ta mir, so obsojene v pogubo«. Govoreč o odnošajih do Grčije, Romunije, Bolgarije in Madžarske nadaljuje: »Tu je v Evropi soliden četverokot in vse evropske sile gledajo na Balkan ter na stališče Italije do njega. To je naravno, ker jc Italija po zasedbi Albanije postala največja balkanska sila. Italija se interesira za Balkan, še bolj pa seveda za Sredozemsko morje. Govorice o italijansko -nemško - sovjetskem načrtu za Balkan so brez osnove. Italija vodi politiko, ki »sloni na njenih lastnih osnovah in te se bo držala do kraja.«
Preračun banovine Hrvatske
Kraljevi namestniki so podpisali uredbo o preračunu banovine Hrvatske, ki predvideva vsoto 1,451.000.000 din. Osebni izdatki bodo znašali 772.156.014 din, materialni 668.843.986 din. Z uredbo so prenešeni na banovino neposredni davki, takse in trošarine. Uredba o finansiranju banovine ima 12 točk ter določa odnos med zbiranjem dohodkov in plačevanjem osebnih ter materialnih izdatkov in vez, ki še ostaja med banovino in državo.
Interesanten falzitfkat
»Jutarnji list« piše kako so v času diktature postali falzifikati pravilo in kako se j- fulzificirala tudi zgodovina. Med drugim navaja »Jutarnji list« tole: »Na neki umetniški sliki, ki prikazuje prihod kralja Petra in regenta Aleksandra v Beograd po končani vojni, so bili v njunem spremstvu vsi srbski vojvode iti vojskovodje. Nekomu je bilo potrebno, da bi bil med temi vojskovodji tudi Pe-tar Zivkovič, ki ni imel nobene važne vloge v srbski vojski, pa je enostavno snel glavo nekemu vojvodi iti montiral na sliko glavo Petra Živkoviča ter tako obelodani! sliko.«
Za vicekonzufat Anglije v Ljubljani
Na zborovanju jugoslovansko-angleške zbornice v Zagrebu je bila sprožena ponovna zahteva, da se mimo Beograda ustanovita tudi v Zagrebu in Ljubljani odbora za trgovinski promet z Vel. Britanijo in da se v Ljubljani osnuje angleški podkonzulat.
Ukrajinski list na Hrvatskem
V	Brčkem bo začel izhajati ukrajinski trimesečnik >Dunka« kot prvi list v teni jeziku na Hrvatskem. Urejeval ga bo Ni* kola Bučko, grški katolik iz Rajeva Sela-
Jjojhce
Spremembe i dopolnitve zakona s Sanici
Predpisane so bile naslednje spremembe in dopolnila k zakonu o neposrednih davkih: Pri z« ra da rini lahko davčni zavezanci zahtevajo odpis osnovnega davka v primeru neizterljivosti najemnine in sicer v 14 dneh po prejemu sodnega odloka, najkasneje pa v 5 letih od 1. januarja tistega leta, za katero je davek odmerjen. Davčni obvezanec, kt trpi pri izvrševanju poslov (največ do 60.000 din) je pri p r i d o b n i n i oproščen plačevanja davka v višini 6% davčne osnove, pa tudi osebnih oneroznih izdatkov. Plačan osebni prispevek pa se prizna kot odbitna postavka. Pri inženirjih-P o d j e t ji i k i h se je vzel kot pogoj za vodstvo poslovnih knjig promet 4 milijonov din; dvomi o verodostojnosti
poslovnih knjig se bodo sporočili vsem davčnim obvezancem, kateri se lahko pritožijo na fin. ravnateljstvo. Obenem se industrijska podjetja izenačijo glede obveznosti vodenja poslovnih knjig z ostalimi pridobninskimi zavezanci. Ta podjetja bodo dolžna voditi knjige, če je znašala iani davčna osnova najmanj 10.000 din ali pa promet najmanj 2,000.000 din. Pri družabnem davku je bila namesto progresivnega dav ka uvedena ena sama stopnja v višini 15%.
Pri uslužbenskem davku se poviša minimum, ki je prost tega davka, na 600 din mesečno, če dohodek ne presega 1000 din mesečno-.
Nove izvozne carine
Po »Službenih novinah« so že stopile v veljavo naslednje izvozne carine za 100 kg (1 zlati dinar je 14 papirnatih dinarjev):
Slama 0.25 zl. din, ostala krma 0.75 zl. din; konji, stari nad 4 leta 20 zl. din (doslej prosto), stari manj kakor 4 leta in konji za klanje 2 zl. din (doslej prosto); plemenske ovce in koze v času od 1. jan. do 1. maja, 20 zl. din, ostale ovce in koze
3 zl. din, 1 zl. din;
4 zl. din; konoplja v steblih konoplja česljana in grebena oljni plodovi in semenje 2 zl. din; rastline in rastlinski proizvodi za-industrijo, obrt ter zdravila 1 zl. din, deteljirta 2 zl. din; les kostanjev 2.5 zl. din; hrastov
0.15 zl. din, javorov nad 30 cm 0.60 zl. din, oreh črni 1 zl. din, beli 0.80 zl. din; iglasti les 1.25 zl. din, gradbeni les, kostanjev 4 zl. din, železniški pragovi bo-
0.15 zl. din; svinje žive izpod 70 kg teže j rovi 0.10, bukovi 0.10, hrastovi 0.40 zl. 1 zl. din, 70 do 140 kg 1.50 zl. din, nad f din za komad, lelve iglastega drevja 0.20 140 kg 2 zl. din, zaklane 0.15 zl. din;jzl. din, ostali les 0.20 zl. din, lesno oglje meso sveže in soljeno 1.50 zl. din; slani- 0.10 zl. din, ekstrakti za strojenje 0.50 zl. na in mast 2 zl. din; ostali mesni izdelki , din, oglje vseh vrst 0.10 Zl. din, rlide 3 zl. din; perutnina živa 12 zl. din; za-j 0.05 zl. din. klana 1.5 zl. din; jajca 1.20 zl. din; perje |	.	_	'J
Službeni odnošaji v gostinski stroki
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Na pobudo Zveze ugostiteljskih nameščencev je sklicala Delavska zbornica dne 10. XI. 1939 informativni sestanek zastopnikov delodajalcev in delojemalcev gostinske stroke, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki Društva za varstvo delavske mladine.
Na sestanku je bila soglasno .ugotovljena potreba, da se osnuje poseben »stalili posvetovalni odbor za gostinsko stroko«, ki naj odstranja nesporazume, trenja in spore, ki nastajajo iz nejasnih odnosno dejanskim potrebam v gostinssi stroki neodgovarjajočih določb zaščitne zakonodaje ter išče sporazume za spremembo in dopolnitev obstoječe zakonodaje v takem pravcu, da bo v gostinski stroki dejansko izvedljiva in v interesu vseh prizadetih.
Ta odbor je bil takoj ustanovljen in ga
sestavljajo .predstavniki:	a)	Zveze	go-
stilničarskih združenj za dravsko banovino; b) Združenja gostilničarjev v Ljubljani; c) Zveze ugostiteljskih nameščencev v Ljubljani; č) Zbornice za TOI v Ljubljani; d) Društva za varstvo delavske mladine v Ljubljani; e) Delavske zbornice v Ljubljani.
Število predstavnikov poedinih zvez in ustanov ni omejeno. Stalni posvetovalni odbor je začel najprvo razpravljati o vprašanju ureditve plač za ugostiteljske nameščence in je bil na seji dne 29. III. 1904 končnoveljavno urejen »osnutek od redbe o predpisu minimalnih mezd za pomožno osebje v gostinskih obratih«, katerega bodo prizadete organizacije tekom prihodnjih dni predložile kr. ban ski upravi s prošnjo za pravno izvedbo potom banske naredbe.
Novi častniki naše vo*ske
Včeraj so bili v vojni akademiji v Beogradu prevedeni absolventi nižje šole vojne akademije v čin podporočnika. V tem razredu se je prvikrat v nižji vojni akademiji pripravil del gojencev za letalsko službo v posebnem tečaju v Pančevu. Najbolje je končal šolo konjeniški podporočnik Milan Fajdiga, ki ga je kraljevski odposlanec div. general Nikola Hristič odlikoval z darilom Nj. Vel. kralja: s častniško sabljo z monogramom m vrezanim posvetilom. Kot nagrado za naj boljše gojence v konjenici pa je prejet sabljo podporočnik Valentin Horvat. Slo-vestnost je zaključil vojni minister z nagovorom na nove častnike.
bolu prebil lobanj« in (Tolvil poškodbe na nogi. Smrtno nevarno pašk«dovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
je bilo 787 Jugoslovanov in 75 inozemcev. V mesecu februarju je bilo skupaj 1044 iujcev, v mesecu marcu 1939 pa skupaj 1081.
c Hlapca zabodel z vilami. 19 letnega hlapca Rudolfa Klemenčiča v mestnem zavetišču v Medlogu je njegov solilapec v prepiru zabodel z vilami v glavo. _
! Talinski mojstri so še vedno živahn*. Dne 18. marja je neznani zlikovec ukradel skoro novo moško kolo tipa „Kom-presor", evidenčna številka tablice 46.493 2/5 izpred davčne uprave v Celju, Gril Viljemu iz Si. Pavla. Kolo je last njegovega brata in ima tov. štev. 81.625. Mehaniki in drugi, če bi bilo kolo komu dano v lakiranje ali prodajo, se naprošajo, da javijo to svoji orožniški postaji. Od lastnika kolesa pa dobi dotični lepo nagrado.
c Divjaški napad. V nedeljo popoldne so se vračali trije delavci od ribolova proti domu. Na Bregu so srečali štiri vinjene moške, ki so jih brez povoda napadli. Eden od napadalcev jc z nožem sunil v hrbet in desno nogo 23 letnega delavca Josipa Remiha iz Creta pri Celju. -Težko poškodovanega Remiha so takoj prepeljali v bolnišnico. Napadalci so nato še drzno izzivali in razsajali po Bregu. Trije so bili aretirani, eden pa je pobegnil.
c Novi grobovi. Umrli so v bolnišnici 50 letna zasebnica Slava Kokalj iz Celja, 54 letna žena posestnika Novak Marija od Sv. Petra na Medvedovem selu, 5 letni sin posestnika Dvoršak Henrik iz I.esič-nega pri Pilštanju. V T.okrovcu pa je umrl sin delavca Lojanec O zvalit, — V marcu jc umrlo v Celju 30 oseb in sicer v mestu 19, v bolnišnici pa 29.
c Kronika nrsreč. 37 letni trg. potnik Anton Bregar od Sv. Marjete, občina Sv. Krištof, je padel v Arji vasi s kolesa in se težko poškodoval po glavi. — 55 letnemu delpvcu Francu Pečniku iz Vojnika se je zvrnila samokolnica z opeko. Pri lem je dobil hude .poškodbe po glavi. — Na 36 letnega posestnika Jožeta Rednaka iz Št. Janža na Vinski gori se je sesula plast zemlje in mu zlomila nogo. — 21 letnega sina posestnika Franca Trbovca iz Ponikve ob juž. žel.,Je napadel neld fant in mu s kolom prebil glavo na čelu.
—	10 letnega sina zlatarja Silvana I.cskov-ška iz Celja je zgrabilo kolo pri vodovodu za roko in mu jo zmečkalo.
c 0'deka so je vne'a uri štedilniku 11 letni hčerki posestnika Mm-ni Hribersek iz Ostrožnega pri Celju. Dobila je hude opekline.
U’
p Poročila sta «.» Arnuga Martin slikarski mojster in' Pisek Nežica, zasebnica.
p Glasbena Matica v Mariboru bo pri- ( redila 10. aprila velik obredni koncert, na ponovno razpravo s silo privedli.
SUROV NAPAD V LAPORJIH
V	nedeljo zvečer sta prišla v Laporje upokojen orožnik Franc Urlep iz Vrhol pri. Laporju in sin posestnice Kristijan Mrak iz Sv. Antona na Pohorju. V vasi pa so znenada navalili nanju štirje fantje ter ju začeli obdelovati z noži. Urlep je dobil več zabodljajev v glavo in hrbet, zelo nevarne poškodbe pa je dobil Mrak, in sicer v roko in trebuh. Vse kaže, da so fantje napadli oba potnika, brez vsakega- tehtnejšega vzroka.
o Z motorjem se je ponesrečil kmetski dninar Viktor Ekscelenski iz Sv. Marjete ob Pesnici. ________________________
p Na dravskem mostu hite s popravilom. Ker posLuju promet čez dravski most Vedno živahnejši in je zaradi tega vedno bolj oviran, zdaj hite s popravilom na levi polovici mostu ob mestni strani. Pričakovali je, da bodo dela v kratkem končana.
p Poslovilni večer priredi Sokol v soboto v Nar. domu bratom, ki odhajajo k vojakom.
n Divja raca iz Moskve je bila ustreljena v bližini Daruvara. Plica je bila obročkana. Na aluminijastem obročku jc imela napis: „BION MoškVa 72010 D".
n Donava i?i Drava sla na veliko poplavili obrežno ozemlje. Poplave so tako velike, da so morali cele vasi ob obeh rekah popolnoma izpraznili.
n I-arnik ..Princesa G!ga“ sedaj ,.Strpa Pinto“. Te dni so prevzeli naš parnik ..Princesa Olga" novi lastniki Portugalci in mu dali ime „Serpa Pinto".
n Skladišče orožja pri ciganih. Te dni so orožniki razkrinkali blizu Djakova nevarno cigansko tolpo, ki se je pečala z vlomi in tatvinami. Pri njih so našli veliko skladišče raznega orožja, ki je vredno nad
30.000	din. Poleg lega so zaplenili najrazličnejše poljedelsko orodje, ogromne zaloge živil in drugih dragocenosti. Cigane so polovili in izročili sodišča h Del Beograda pod' vodo. Sava je v Beogradu prestopila bregove in poplavila več-zelo prometnih ulic, tako da je ves promet ustavljen.
n Tdrpedovko »Ljubljana" bodo dvignili prve dni meseca maja. Pripravljalna dela za dviganje rušilca so že končana.
-	n Ubijalec toži notarja. Pred subotiškhn sodiščem bo Senzacionalna razprava proti notarju dr. Luki Bogdanovič, ki ga toži dvojni morilec Milan Svilar zaradi uporabe lažne lisline in zaradi neke utaje. Tožitelja so pripeljali iz kaznilnice, obtoženega notarja pa ni bilo k razpravi. Zato ga bodo
Važno	opo
Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo.
Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več!
UPRAVA »VEČERNIHA«.
BfflB
95 vlomov in tatvin ima© na vesti
UKINJENI VLAKI BODO ZNOVA VOZILI
15. aprila bodo znova vozili naslednji Ukinjeni vlaki: Brzovlaka med Beogradom in Jesenicami, odhod iz Beograda bo ob 9.02. iz Jesenic ob 7.45. Dalje bodo uvedeni ukinjeni vlaki med Čakovcem in Dolnjo Lendavo, nočna brzovlaka Maribor - Kotoriba - Postojna in obratno, na progi Rogaška Slatina - Rogatec vlaki 2111, 2112 in 2116. na progi Novo mesto - Straža - Toplice vlaka 9540 in 9541.
STRAŠNA NESREČA PRI NAPRAVLJA-NJU KRME
38 letna žena posestnika Marija Zajčeva i,? Svetine nad Celjem, je rezala krmo na slamoreznici. Stroj jo je zgrabil za krilo in potegnil k sebi. Potegnilo ji jc lase z glave in posnelo vso kožo na obrazu, pri čemer ji je odtrgalo nos, ustnice in eno uho. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
c Borza dela. 31. marca ip bilo v evidenci 981 brezposelnih, moških 828, žensk 153. 20. marca jih je bilo skupaj v evidenci 1061, 903 moški, 158 žensk. Delo je na razpolago 10 hlapcem, 1 mlademu kovaču, 10 daklam, 2 sobaricam, 8 kuharicam, 1 poslrcžnici in 1 hotelski kuharici.
c Statistika tujcev. V mesecu marcu je obiskalo Celje skupaj 862 tujcev, od teh
CeJie
TEŽKA PROMETNA NESREČA 27 letni delavce v železarni v Štorah, Ivan ir .».e i/. Vrča:ga pri Sl. Juriju pr. Celju, se je včeraj zjutraj s kolesom peljal v slu/, -o. V šicrih mu jc privozil nasproti neki osebni avto. ki je trčil vanj in tja vrgel s kolesa. Trbovc si je pri karam-
ŠTIRIPERESNA DETELJICA IZ SLOV.
IN TATVIN — NAPRAVILA PA
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je morala zagovarjati nevarna štiriperesna deteljica iz Sv. Antona v Slov. goricah, ki je nekaj časa strašila po fari Sv. Antona. Bila je jesen in zima, ko ni minila noč, da ne bi bilo pri katerem izmed delavnih slovenjegoriških posestnikov in vinogradnikov vlomljeno in kaj pokradeno. S tatovi in vlomilci, ki jim dolgo niso prišli na sled, je šlo vse, kar je bilo za nesti, najrajši pa so odnašali dobro vino in žito. Vlamljali in kradli so po Cogetincih, Andrevcih, po Cerkvenja-
GORIC IMA NA VESTI 93 VLOMOV JE ZA 44.000 DIN ŠKODE
ku, po Župetincih, Kraljevcih, po Brezju, Oseku, Grabonoškem vrhu, po Sp. Ivanj-kovcih in po Brengovi. Na 93 vlomih in tatvinah so napravili posestnikom za okoli 44.000 din škode.
Končno pa so orožniki le odkrili štiriperesno deteljico: 53 letnega posestnika Jerneja Z i m i č a, 35 letnega posestnika Janeza Kosa, 42 letnega hlapca Franca Z e 1 e n k a in 18 letnega delavca A. Z., ki so bili vsi doma iz Sv. Antona v Slov. goricah.
Razprava še traja...
Žgan*ekuharja opijanila dva šolarja
Sodnik dr. Čemer: „S ©venske gorice so ble iani velik žgan>rski kotel"
Danes je bila na okrožnem sodišču razprava, ki je pokazala pretresljivo podobo iz naše podeželske sredine.
Šolarja 10 letni Ivan Munda in 12 letni Fric Škvarč sta šla sredi lanskega dec. zjutraj v šolo v Veliko Nedeljo. V So-dincih sta prišla mimo Erhatičeve hiše Posestnik Erhatič in njegova hčerka Antonija sta kuhala žganje. Fanta sta -se ista vila pred hišo. Erhatič je natočil •etrtliterski lonček, ga pontidd fantoma ti dejal:
»Kdor spije lonček na dušek, dobi liter žganja zastonj!«
Obtožnica ne govori nič o tem, ali sta lanta spila na dušek tisti lonček, pač pa pripoveduje, kako je Škvarč nekaj pred Veliko Nedeljo obležal na snegu. Noge ga niso več nesle in v glavi se mu je za-vrtelp. Tudi Mundi so se opletale noge. vendar je še prišel v šolo. Šolski upravitelj je poslal po župnika in sestro križ-niškega reda. Prihitel je tudi zdravnik ki je z injekcijo poživi! Mundovo srce. katero je še .komaj utripalo.
Pri preiskavi sta ErhatiČeva tajila, da bi silila šolarja, naj pijeta Pravita le, da sta jima nalivala žganje na kruh. Ven-
dar pa ju je državno tožilstvo obtožilo zaradi zločinstva zoper življenje in telo.
Na razpravi pred malim kazenskim senatom sta bila oba obtoženca obsojena, Erhatič Franc na 5 mesecev zapora, Antonija na 4 mesece zapora. Vendar pa je sodišče izreklo obema pogojni kazni, prvemu za dobo 4 let, drugi pa za dobo treh let z motivacijo, ki jo je izrazil predsednik kazenskega senata dr. Čemer z besedami:	»Ker	so	bile vse Slovenske
gorice lani en sam velik žganjarski kotel.«
Maribor
Aii je obstoj avtoprevoznika zajamčen ?
ob
Ta članek je bil poslan v uredništvo Si' pred spremembo uredbe št. 3 o omejitvi prodaje bencina. Ker pa se tudi sedaj položaj avtoprevoznikov v bistvu ni mnogo izboljšal, so pisčeve trditve še vedno aktualne.
Op. m-.
Ze nekaj mesecev čitamo po dnevnikih razprave o dobavi bencina ter o položaju gospodarskih slojev, ki so direktno ali indirektno prizadeti. Med takimi so tudi avtoprevozniki, ki so z novimi na-redbami o omejitvi prometa in izdajanju tekočega goriva najbolj prizadeti.
Že z naredbo št. 1 in 2 o omejitvi prometa je avtoprevoznik bil prizadet, občutno pa je avtoprevoznik prizadet z naredbo št. 3 o omejitvi prometa. S to zadnjo naredbo dobivajo avtoprevozniki do 60 litrov bencina tedensko. Ta količina pa je pri današnjih prilikah in današnji obdavčbi zelo mala in za nadaljnji obstoj avtoprevoznikov nezadostna. Dosedaj je avtoprevoznik moral v kritje svojih obveznosti opraviti 4 do 6 krat več voženj kot pa je to predvideno z zadnjo naredbo, da je poleg visokih davčnih obveznosti in osebja preživljal tudi sebe in svojo družino. Po zadnji naredbi prihajamo do zaključka, da je za avtoprevoznika le en delavni dan v tednu, ostale dni pa ne more zaradi pomanjkanja bencina posvetiti delu in zaslužku, čeprav je za obstoj potrebno visoko aktivno delo.
Po računih naredbe št. 3 bi avtoprevoznik bil v enem letu zaposlen le 52 dni. Vprašamo se pri tem, če je avtoprevoznik obdavčen za vsak dan? Vpra-
šamo se pa tudi, če se je z omejitvijo prometa in z omejenim izdajanjem bencina omejil sorazmerno tudi davek?
Po vseh izgledih bo 90% avtoprevoznikov zaradi omejitvenih ukrepov propadlo, zlasti še, ker je največ avtoprevoznikov takih, ki so s svojo delavnostjo in pridnostjo dosegli prvi razvoj svojega obratovanja in nimajo kapitalnih rezerv za rešitev bencinske krize. Obstoj takih avtoprevoznikov bi bil zagotovljen !e v primeru, da bi nemoteno opravljali svojo obrt po načrtu, ki so si ga ustvarili. Niti ena naredba ne vpraša, ali so se tudi obveznosti avtoprevoznika zmanjšale?
Ko govorimo že o naredbah, omenimo tudi ministrski pravilnik iz leta 1934, ki
c mejil je izdajo pooblasti! avtoprevoznikom na določene proge. Vsi oni avtoprevozniki, ki so si pridobili obrt po 10. maju 1934, imaj v svojih obrtnih listih točno določene proge, po katerih laliko izvršujejo obrt avtoprevoznika, dočim oni avtoprevozniki, ki so si obrt pridobili pred 10. majem 1934, izvršujejo obrtne pravi-ce neomejeno! Ali je to pravilno? Ali ie ta razlika v pravicah enih in drugih sovoznike isto! Tudi v tem pogledu je potrebna novelizacija zgrešene naredbe!
V	interesu avtoprevoznikov in države same je, da se pravice in dolžnosti izravnajo. Nujna je zaščita avtoprevoznikov, Id se pričakuje z naredbo št. 4.
P a d
•odnem acinu. prati vruii... '/-<■>p'-t ovitli pri -raztlel
drž
Pobreški proračun pod streho
Velika pobreška občina je imela v nedeljo dopoldne v dvorani gostilne Kren proračunsko sejo, ki jo je vodil župan g. S t r ž i n a. Uvodoma je izčrpno poročal o težkočah pri sestavi letošnjih občinskih proračunov ter razčlenil proračun svoje občine. Ta predvideva 823.000 dm dohodkov in prav toliko izdatkov. Lanski proračun je znašal samo 669.000 din. Letos so morali proračun zvišati zaradi izrednih izdatkov za gradnjo zakonito predpisanih zaklonišč in zaradi predpisane podpore svojcem tistih, ki so poklicani na vojaške vaje.
Med važnejšimi postavkami med :7,-datki naj navedemo naslednje: šolstvo .11 podpore društvom 267.000 din, prispevek
za električno razsvetljavo MEP 40.000 din, za vzdrževanje cest 80.000 din, za elektrifikacijo 20.000 din, za gradnjo zaklonišč na Teznem in Pobrežju ter za nabavo materiala za protiplinsko obrambo 57.500 din, za podpore svojcem 20.000 din, socialno skrbstvo 50.000 din, podpore nezaposlenim 10.000 din, kmetijstvo
11.000 din in za plače uslužbencem 83.000 dinarjev.
Med dohodki so naslednje postavke: trošarina na vino 242.000 din, trošarina na meso 49.000 din, davčni zaostanki
44.000 din, veterinarski sklad 16.000 din. Občinski doklade so tudi letos ostale kljub zvišanju proračuna samo 47%. Proračun je bil soglasno sprejet.
Podražitev poštnih vrednotnic
S 1. aprilom so st; zvišale poštne vrednotnice, in sicer poštne nakaznice za tu in inozemstvo od 25 na 50 par, paketne spromnice od 25 na 50 par, odkupne spre-mnice od 50, par na 1 din, carinske deklaracije od 10 na 50 par. Priporočnina
za krajevni, medkrajevni in inozemski promet se je zvišala za 1 din. Poštna uprava poziva občinstvo, da razliko v cenah poštnih vrednotnic nadoknadijo že doma, da ne bodo imeli ovir pri oddaji denarja ali blaga.
Po Mariboru vozijo poštni avtomobil!
Včeraj so prvič vozili po mariborskih ulicah poštni avtomobili, ki so izrinili staromodno in počasno prevažanje pošte z vozi na konjsko vprego. V obratu so trije avtomobili. Že prvi dan je pokazal,
kako velikega pomena je motoriziran poštni promet. Pc kazalo se je tudi, da trije avtomobili Mariboru ne zadoščajo, zato bodo v kratkem dobili še četrtega, ki bo mnogo večji od sedanjih.
r v	.
CENE NA MARIBORSKEM TRGU
Pomlad ni prinesla pričakovanega znižanja eenna trgu, nasprotno, nekaterim življenjskim potrebščinam so se cene še celo zvišale. Tako je dražji krompir, ki ga prodajajo po 2.50 din kg, merico pa po 13—14 din. Zeljnate glave so do 6 din komad, kilogram karfijole velja 10—12 din, glavnata solata je po 2—4 din komad ali 20—24 din kg. Zelo drag je še radič, ki ga prodajajo po 20 din kg. Edino regrata je precej za dinar, vendar pa se še tu pozna draginja napram prejšnjim sezonam. Specialiteta na trgu je grah v stročju, ki je po 20 din kg. Zelo draga je špinača, ki je za dinar skoraj nič ne dobiš. Etidivja je po 18—20 din kg. Gospodinje pridno segajo po mesečni redkvici, iti je je kar lep šopek za dinar. Podražila se je nekoliko čebula, ki je po 4—5 din kg. Mleko je spet po 2.50 din liter, surovo maslo po 32—36 din, čajno maslo pa po 36—40 din kg. Smetana, je po, 10—12.50 din liter. Ostale cene so v bistvu neizpremenjene.
m Poročili sl« se davčni uradnik Boris Jurca in tovarniška uradnica Irmina Pa-eherjeva.
■ m )>Icja meji. Se daij.es je čas, da si nabavile vstopnico za koncert mladinskega rbora Vilhar (meščanska šola Rakek), ki bo v soboto, li. aprila, ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mariboru. V zboru sodeluje 110 pevcev in pevk.
m Združenje gostinskih podjetij v Mariboru ima danes ob 15. v Kazini občni »bor.
m Zopetna uvedba nočnega br/,»vlaka iz Maribora. Železniška uprava bo s 13. aprilom zopet uvedla v promet nočni brzovlak, ki odhaja ob 2 18 proti Ljubljani in Zagrebu. Prav tako bf> zopet vpostavljen nočni brzovlak v obratni smeri, ki je prihajal iz Zagreba in Ljubljane ob 3.20 v Maribor. Ker so potniki nočni brzovlak v obeli smereh zadnje čase hudo pogrešali, bodo vest o /-metni vpostavitvi gotovo z »eseljem sprejeli.
m Društvo Sola in dom priredi v sredo ob 20. predavanje v Ljudski univerzi. Govoril bo univ. docent dr. A. Trstenjak o narodni vzgoji naše mladine.
‘ni Breskova drevesca so neznanci ukradli iz sadovnjaka posestnika Josipa Potreta v bližini Merdausove gostilne.
m Uprava marib. pododbora Združenja rezervnih ofieira vabi rezervne oficirje iz Maribora In bližnje okolico na predavanje, ki 1)0 la četrtek ob 20. v Ljudski univerzi. Predaval bo rez. art. major g. Desnica Antonije iz Maribora o lemi „lzkuslva iz sedanjega časa“. Vstop samo z oficirsko legitimacijo.
m 1231 tujcev je obiskalo pretekli mesec naše mesto. Med njimi sla 902 Jugoslovana, 217 Nemcev, 28 Italijanov, 16 Cehov, 12 Madžarov, (j Švicarjev, 4 Nizozemci, 3 Angleži, po 2 Poljaka in Francoza ter po I Grk, Sved, Bolgar in Turek.
m Za nemSke vlake so uvedli s 1. aprilom nov vozni red. Jutranji osebni vlak odhaja iz Maribora ob 5.50, opoldanski pa ob 12- Vozni red lokalnih vlakov iz Maribora do Št. lija je neizpremenjen.
*	Trpežne kombineže pri M. BIIECKO, Aleksandrova 23, Maribor.
m Ni sc mu posrečilo. Iz preiskovalno dvorane na tukajšnjem sodišču jo ušel neki falzilikalor. Imel pa jc smolo. Pred razpravno dvorano so bili sodniki kazenskega senata, ki so čuli klico paznika. Sodniki so priskočili in begunca ujeli.
m Palačo Zadružne gospodarske banke lia Aleksandrovi 6 je te dni kupila Spodnještajerska ljudska posojilnica za 3,800.000 duiarjev.
m Za postavitev municljskega skladišča
v Mariboru bo 5. t. m. licitacija v pisarni štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
m Konec poravnave je dosežen pri krojaču Jakobu Vezjaku v Vetrinjski ulici.
111 Koliko rib sne Maribor. Po uradni statistiki so lani pojedli Mariborčani 22.788 kg morskih rib, leta 1938 pa 24.848 kg.
*«!■» moške in otroške, solidno pri
Kaiita
111 Vsi člani Zveze Maistrovih borcev,
prijatelji 111 znanci se vabijo na tovarišici sestanek, ki bo v sredo ob 21. v restavraciji Senica, Kneza Koclja ulica.
111 Na svinjskem sejmu v Mariboru so bile naslednjo cene: mladi prašiči od 7-—9 tednov komad 125—110 din, 3—4 mesece slari 200—230 din, 5—7 mesecev stari 320 —300 din, 8—10 mesccev stari 400—530 din, t leto slari 790—850 din, 1 kg žive teže 0.50—8.50, 1 kg mrtve teže 10—13.50.
žre-
Pre-
*.. žrebanje ,
Vam-nudi pnli miiijonsiuli do
rije. Treba Va n je liiipui srce.ivu v . j D (j SREČK- glavni kolektjiri : I -N ■g svobode—*gr:td. Velika izbira si ločna, hitra in. uanje pr /jv-i n izkusite svojo srečo!
* NATEČAJ Zr- IK .I ZA IX. MARIBORSKI TI5DEN. L prava Marii rskejg| tedna razpisuje nagradni natečaj ]• •] kal IX. Mariborskega tedna, ki se h > vrs| v času od 3. do 11. avgusta 1910. llazpi' sane so štiri nagrade:	T	2.000 din, --Im
1.000	din, III. 500 din in_ IV. 300 din. L geslom opremljeni osnutki se morajo poslali najkasneje do 30. aprila 19-19 upravi Mariborskega - tedna, Maribor—Grad. Posebni razpisi' s podrobnimi pogoji za la natečaj so na razpolago v vseli poslovalnicah Putnika in v pisarni M. T.
m Nočna lekarniška služba. Od 30. t.
m. do vključno 5. aprila: lekarna pri sv. Antonu. Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova
1,	tel. 27-79.
Kino
* Grajski kino. „Madame Butierflv“ film poln lepega polja in medilozne glasba Maria Cebotari, Paul Kem p, Luci Engliscb.
* Esplanade-kino. ,,Njena prva ljubezen", film mladosti, pesmi in glasbe z nepozabno umetnico De a n 11 o D ur bi n.
* Kino Union. Od danes „Ljubezcn Tatjane Pelrovne“ sijajna, duhovita satira in družabna komedija. Charles Boyer in Claude lic Colbert.
Mariborsko gledališče
Torek, 2. apr., ob 20.: „Gejša“. Red A.
Sreda, 3. apr.: Zaprlo.
Četrtek, 4. apr., ob 20.: „Tridesct sekund ljubezni*1. Premiera.
Petek, 5. apr., ob 20.: „Gejša“. Gostovanja mariborskega gledališča.
Premiera veseloigre „Trideset sekund Iju* bezni“ bo ta četrtek. Nosilca dejanja sta Rasbergerjeva kol Grazia Sirianijeva in Crnobori kot Piero Guarandi. Glavni soigralci pa so: .'Verdonik kol Grazijin mož, Gorinšek kot Verdonilcov oče (general), Košič kot advokat. Glavno presenečenje za občinstvo jo prav na koncu le tudi v inscenaciji posrečene veseloigre. Odmor po drugem dejanju.
Radio
Torek, 2. aprila Ljubljana: 18 1!0; 19.20 Ljubljanska medicinska fakulteta; 19.50 Gospodarska poročila in nasveli; 20 Akademski pevski kvintet; 20/15 RO; 22.15 Harmonika. — Beograd: 18.20 Plošče; 18.30 Klav. konc.; 20.10 Vokalni koncert; 20.40 Prenos simfoničnega koncerta. — Milan: 17.15 Vokalni koncert. — Firenea: 17.15 Vokalni koncert;
21	Donizelijeva opera „Favorilka“. Dunaj: 18 Sonala Es-dur (Schubert); 20.15 Beethoven. — Budimpešta: 18.50 Violončelo; 19.30 Poncliiellieva opera „Djokoji-da“. — Beromiinster: 19 Klavir. — Bre-slau: 18.30 Godalni kvartet. — Bukarešta! 20 Simf. koncert. — Sofija: 20.30 Vokalni koncert. — Strasbourg: 20.45 Vokalni dueti«!
—	liadio Pariš: 20.45 Komorna glasba.
KRATKOVALOVNA POSTAJA V BEOGRADU ODDAJA:
(YUA 49.18 m. 0.100 kc 1 kW)
6.45 Prve vesti; 7 Jutranji koncert; 7.15 Pregled liska; 13 Radio dnevnik; J3.10 Koncert; 13.40 Vesti; 13.50 Vesli v franc* (YUB 49.18 111. (5.100 kc 10 k\V)
19 Glasba; 19.10 Vesti; Nar. ura; 19.40 Vesti v slovenščini; 21.05 Vesti v nemščini; 21.20 Politično predavanje; 21.40 Vesti;
22	10 Vesti. (Postaja ima ustaljen program.)
S Hladekom-Bohinjskim pri kralju Aleksandru
V	Zagrebu me je presenetila in globoko presunila vest, ki sem jo povzel iz velikih in krasnih člankov sarajevskih listov — Hladeka-Bohinjskega učitelja in dirigenta ni več med živimi.
Odšel je mož, ki mu življenska pot m bila posuta samo z rožicami, vmes je bilo mnogo trnja. Nikomur ni razkril svojega gorja — nosil ga je sam za sebe. Kolikokrat mi je dejal, če je pogovor slučajno nanesel nanj: »Pustiva to, raje mi povej kaj lepšega, novega, veselega!« Vem, tla ga je takrat obšla težka bol. Ko sem bil poslednjič pri njem, je tekel najin razgovor o turneji, ki jo je napravil z mladinskim orkestrom ter mladinskim zborom leta 1931 v Beograd z Dvorakovo kantato »Mrtvaški ženin«. Koliko truda in posla je imel takrat, da ie vse v redu opravil; Delal je rad, samo tla nudi veselje mladini, ki jo je tako ljubil.
Bil sem takrat v drugi realki .Kakor v (sanjah sem prebil dneve v Beogradu.
Drugi dan je bil pri svečanem koncertu v operi prisoten tudi blagopokojhi kralj Aleksander z vsemi ministri. Navdušeno ga je pozdravila vsa mladina na odru. Bil sem prepričan, da nismo nikdar tako lepo igrali kot tedaj, ko nas je poslušal naš ljubljeni vladar. V odmoru je pristopil k meni moj sedaj pokojni učitelj Hla-dek, me prijel za roko in vodil v 1. nadstropje k ložam. Med potjo mi šepne na uho: .Greva h kralju«. Zbrani so bili solisti ter nekaj starejših kolegov kot zastopniki orkestra in zbora. Kmalu so se odprla vrata, in vsi smo vstopili. Kralj je stal sredi sobe, naslonjen na sabljo, s smehljajem na licu. Obstal sem in gledal v oči junaku, o katerem sem toliko slišal
v	šoli. Brez strahu sem odgovarjal na vsa vprašanja. Z vsakim jc kralj spregovoril lepo in prijazno besedo, dal vsakemu roko, in vsi srečni smo se vrnili na oder. Dobre volje ter vesel je Hladek stopil znpet k dirigentskemu pultu in z nasmeškom na licu prijel za taktirko, ki
je znala pod njegovim vodstvom pričarati iz orkestra in zbora vse, kar je hotel.
Vsi njegovi učenci, pa tudi njegovi tovariši v šoli, se ga bodo vedno hvaležno spominjali. Vsak ga je moral vzljubiti i« spoštovati. Vsakemu učencu je rad dajal lepe nasvete, ki mu naj služijo kot kažipot v bodočem življenju sploh.
Dragi učitelj! Trnjeva je bila pot, ki si jo moral prehoditi. Toda z dobroto in veseljem si jo hodil. Želel si vsakomur, prav vsakomur, samo dobro. Nikoli tli prišla iz Tvojih ust napram Tvojim učencem osorna beseda, ker Te je pri Tvojerr' glasbenem udejstvovanju vodila vsikdar edino ljubezen do lepe umetnosti. In to-Tvoje najlepše, bo ostalo zaoisano vedn0 vsakemu z hvaležnostjo v duši in v neizbrisnem spominu, najbolj pa Tvojim učencem, ki so Te imeli radi in Te ljubili* Večen spomin in hvala Ti iz vsega sres za vse!
Siitošek RisjlM.-, konservator^1,
Zan
Nemški strokovnjak o napadu na Maginotovo črto
Dvajset dni ofenzive — Naskok najtežjih tankov in pionirjev pod zaščito umetne megle
Strokovnjak nemške napadalne tehnike, podpolkov. Spannenkrebs je v »War-schauer Zeitung« napisal članek o možnosti naskoka Maginotove črte. Napad naj bi bil izveden s pomočjo težkih tankov, tehničnih čet, opremljenih z izrednimi eksplozivi ter pod zaščito umetne megle.
Avtor pravi, da je možnost preboja bila razpravljana že v samih francoskih vojnih krogih. Pravi, da je francoska utrdbena črta slabše zamišljena od nemške, da ne razpolaga niti s petino Sieg-friedovih utrdb in da je manj zgrajena v globino. To mnenje naj bi premotilo napadalce, da bi tvegali naskok, ki je s pehoto sicer nemogoč, pač pa lahko uspešen po zgoraj navedenem načinu že v dvajsetih dneh...
V	taktiki približanja glavni Maginoto-
vi	črti ne prikriva avtor možnost, da se posamezne kazemate lahko samostojno dolgo branijo pred še tako močnim topovskih ognjem. Prednja stran kazemat, obrnjena proti sovražniku, je povrh zavarovana še z zemljo, v kateri eksplodirajo granate mnogo prej, preden dosežejo sam beton. Vhodi v kazemate imajo
2	m in več globoke jarke. Frontalni nastopi artiljerije ne morejo doseči še tako slab!h kazemat. Mogoče je to le od strani, ko zaidejo težki tanki med kazemate in se te ne morejo več s protitankovskimi topovi tako uspešno braniti.
Slabe točke kazemat so tedaj na frontalno nasprotni strani. Važen je problem približanja utrdbam. Tedaj bi se morale približati ženijske čete in vreči utrdbe v zrak. Medtem ko bi artiljerija naskako-valca prisilila nasprotno k molku, bi mo-
— Hitro povej: buk ali ne?...
bora dobila uov’ klo-
Zgodovina glasbe na gramofonskih
ploščah je zbrala Pruska državna knjižnica. Zbirka daje točen pregled muzikalnega razvoja na 10.000 ploščah.
Tudi poštarji so tiči! Ker jim niso povišali plač, so si v znak protesta avstralski poštarji pustili rasti brade. Ljudje so se bradatih dedcev, ki so prinašali pošto, naveličali in vsakdanji protesti na oblast so pomagali. Poštarji so dobili večje plače, pa spet gole brade.
Poglavar madžarskih muslimanov Hu-
sejin Hilmi Durič je umrl. V Budimpešti je bila zadušnica, ki ji je prisostvovalo 'isoče tamkajšnjih muslimanov. Doma je ■nokoifj 'j. Bos. Krajine. V Budimpešti k\„M akcijo za "radni0 velike džamije.
550 let obstoja bodo f'IaviH v ,ieidel-berški knjižnici v NemčJ*’ ^ ™a
1,200.000	zvezkov.
čni eksplozivi razstrelili kazemate. Pod zaščito umetne megle bi ženijske čete delale s polno paro, postavljale mostove za težke tanke in pripravljale teren za pehoto. Napad na kazemate terja težka, orjaške tanke, ki bi bili odpornejši od še večjih utrdb ter imeli s seboj močno lahko artiljerijo. Čim bi bil topovski ogenj utrdb nevtraliziran, bi nastopile motorizirane divizije in udrle v trdnjavski pas, za njimi pehota.
Francoski strokovnjak Niesel je na gornja izvajanja odgovoril precej ironično, češ, le naj Nemci poskušajo nekaj podobnega...
Nemčija je v februarju uvozila 91.000
ton švedske železne rude. V januarju je uvozih 268.000 ton, v februarju 1939 pa
457.000	ton. To je posledica angleške blokade.
Spet bodo v kriKh škotski vojaki, ki jim je bila nedavno izdana prepoved nošnje ukinjena.
Bareira, edino mesto iz cinka, leži v Portugalski Vzhodni Afriki. Vse hiše, bolnišnice in cerkve so iz cinka. Je to edini material, ki se je v vročem kraju obnesel. Mesto ima 2000 prebivalcev.
Pohčerjenki je zapustil 13 milijonov din William Seede Pattersson iz Ridge Enda na Angleškem. Vrhu tega so dobili še njeni otroci vsak po 4 milijone din.
Vazo iz 12. stoletja so odkrili na Sardiniji. Bila je polna zlatnikov in srebrnikov. Najdba izhaja iz dobe, ko so Geno-vežani vladali otoku.
Napredek v letalski fotografiji
V	poročilih s fronte čitamo večkrat, da so izvršila letala izvidniške polete nad sovražnikovim ozemljem. Pri teh izvid-niških poletih imajo glavno nalogo letal-ci-fotografi. Med svetovno vojno so izvidniki tudi fotografirali sovražnikove postojanke, vendar so se njihove fotografije le redko posrečile. Danes se je pa fotografija že zelo razvila in v nekaterih
ilustriranih revijah vidimo krasne posnetke, ki so jili napravili vojaški letalci. Dočim so med svetovno vojno fotografi slikali le s ploščami, ki so jih imeli 18 v enem zaboju, slikajo danes s filmom, ki posname mnogo več slik. Modemi fotografski aparat se lahko upravlja z roko ali pa z elektriko.
Boksarske rokavice na petelinje ostroge
V	Mehiki se ljudje kljub vladni prepovedi še vedno zabavajo s petelinjimi dvoboji. Da bi se ta nehumani šport spet lahko razširil, je nekdo predložil vrhovnemu sodišču zamisel, naj bi se petelinom stavile na ostroge boksarske roka-
vice. Petelinji dvoboj naj bi se reduciraj za dve minuti, tako da bi se nasprotnika ne tepla več do izkrvavitve. Vrhovni sodnik je odločil, da si bo najprej stvar sam ogledal, preden bo dovolil, da se Petelinji dvoboji razpasejo po deželi.
a
Kaj Je z istrskim »pračlovekom"?
Pri Pedeni v Istri prebivalci trdovratno govore, da biva v bližnji jami čuden človek, ki jim je že večkrat prišel pred oči. Da bi se prepričal o stvari, se je napotil tja neki novinar iz Trsta. Zlezel je v votlino, iz katere žubori potoček Do kolen v vodi in s svetiljko v roki je predrl 10 m v notranjost. Tu se mu je od-orla nova, večja votlina, v kateri je na
peščeni sipini opazil sveže sledove čl veškth stopal ter mačjo sled. Kljub n daljnjemu iskanju se mu ni posreč najti skrivnostnega jamarja.
Jamo so raziskali že 1921 in 1922 so obakrat naleteli na sveže odtiske lih nog. Po novinarjevem sporočilu seveda skrivnost o jamskem prebiv; še bolj razburila duhove.
Odisejada letalcev med svetovno vojr
Dne 23. maja leta 1917 je neko angleško letalo pri napadu na Zeppeline padlo v morje. Ker takrat letala še niso bila opremljena z odajnimi radijskimi postaja-mi, letalci niso mogli sporočiti svojemu oporišču, kje so padli v morje. Naslednjega dne so zagledali dva rušilca, ki jih pa nista opazila. Zvečer so videli šest liidroplanov, ki so jih opazili, izstrelili zeleno raketo in odleteli v smeri proti
Nemčiji. Čez tri dni so zopet videli r letalo, ki pa jih ni opazilo. Šele pet dne jih je zasledilo neko vodno let se spustilo na morje ter jih vzelo v bino. Letalci so bili zelo izčrpani, ker imeli s seboj le nekaj vode in čokola Zanimivo je, da ostalih šest hidroplan ničesar ni slutilo o ponesrečencih, : Nemci niti Angleži. Menijo, da so pon srečeni letalci videli prikazen.
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
Eliza je pristopila k vozičku ter se sklonila nad otroka. Glenison je ostrmela v silni bolečini. Glej, kar si je želela iz vsega srca, za kar je v strahu molila — njegov otrok — je v naročju druge žene! Skušala se je obrniti proti morju, a ni mogla. Neznana sila jo je vlekla k otroku. Pobegnila bi najrajši, a je pristopila k Elizi in s široko odprtimi očmi zrla v mil otroški obraz. Naj ga mar sovraži? Poskusila je, toda v srcu so se oglašala nasprotna čustva. Kdo bi mogel sovražiti to nedolžno malo bitje, ki ga v življenju čakajo še težki dnevi.
In Filipov je!... Filipov!  Čudovita sila jo je vlekla k temu neznatnemu in nebogljenemu bitju.
»Fantek je,« se je ob njej oglasila Eli-za.
»Jaz... sem svojega... izgubila,« ji je nehote povedala Glenison.
»Ah — žal mi je!« Eliza se je začudila, od kod v njej sočutje do te žene, ki jo je tako sovražila. Glen jo je izrinila iz Filipovega srca. kot nepoklicana vsilivka se je približala Filipu ter naposled še njo z neko tajinstveno silo prisilila k molku m porazu Fliza je sovražila Glenison Cast-lejevo. Koliko noči je preležala brez sna
S 6
tei kovala načrte, kako bi so ji maščevala ... Sedaj pa je v trenutku izginilo sovraštvo in v srcu se je oglasilo odkritosrčno sočustvovanje z nesrečno ženo, ki je izgubila svojega otroka.
Otrok je zajokal iti Eliza ga je mehko pobožala po licih.
»Sam Bog ve, kaj naj počnem ž njim,« je tiho rekla. »Kako hudomušna je usoda: če bi bila pametnejša, naj bi poklicala k sebi rajši mojega otroka namesto vašega! Vedno sem mislila, da si vi n očno želite otroka, ali ne? Jaz sem nasprotno sovražila to željo. Nikdar nisem marala otrok. In še do danes nisem mogla vzljubiti svojega otroka. Ayah, pestunja, ga ima vedno pri sebi. Pričakovala sem, da se bo v meni pojavila materinska ljubezen, vsaj tako sem svojčas brala v neki knjigi. Pa sem čakala zaman. In saj tudi ui mogoče, da bi vzljubila tisto, kar sem mesece in tedne sovražila in s strahom pričakovala. Molila sem in rotila Bega, da bi otrok umrl. Zdaj živi. Povejte mi. kako naj ga imam rada. kako naj ga bom vesela, ko pa mi je do smrti uničil lepo življenje, od katerega sem si še toliko obetala?«
Glen je presenečena opazovala Elizo.
Zal ji je bilo nedolžnega ia,,u________
bitja, ki ga mati ni ljubila. Ubogi Filipov sin!
7. Mirne vode
»Glen, ko bi vedela, kako sem štel ure in minute te zadnje dni, predno si prišla.«
Sedela je v naslonjaču ter se srečno smehljala. »Zares, File? Shujšal nisi pri tem, saj imenitno izgledaš!«
»O tebi tega ne morem reči. Vstani nekoliko, da te natančneje pogledam. Vso pot s postaje sva si imela toliko povedati, da to nisem utegnil pošteno pogledati.«
»Pojdi no, File, vso pot si buljil vame!« jc veselo vzkliknila. Vstala je, stopila k njemu ter ga prijela za roko. Kako neznatna je bila ob njem. Filip je tačas, kar je bil sam, postal silnejši in kiepkejši. Silno trudna in zbita je bila. Skoraj da so bile njene oči prevelike za droben in izčrpan obraz.
»Bodi brez skrbi, pomagali ti bomo in kmalu si boš opomogla,« je tiho dejal. »Moj Bog, kako je lepo, ker si spet pri meni!«
»File, ali si res srečen?« ga je potem vprašala s tresočim glasom. »In bi bil srečen... tudi... če bi se vrnila.. brez Briana... če bi ne imela sinčka?... Ali bi bil kljub...« Prekinila se je sredi stavka, kajti Hlip jo je presenečeno pogledal. Zakaj ga le tako čudno vprašu-
sama. Tako skrivnostno in zahrbtno? Saj vendar vidi in ve, da bi ne balo vseeno.
»Utrujena si, draga Glen. Sedi. V kuhinjo stopim, čas je, da nama prinesejo
kosilo.«
»Mem-sahib, mini n’ta!ka hakula!« je pritekla v sobo bosa črnka ter prosila, naj ji dovolijo oditi z dela, ker je lačna.
»N’dio, ayahl Kvvede! Lette m’totoha-pa.« je Glen dovolila pestunji, da lahko odide, toda prej naj ji prinese otroka.
-	,ie zbudiI?*’ * na Pragu vpra-
šal rilip. Ko ga okopate in napitate, me, piosim, pokliči, da si ga ogledam. Doslej sem ga videl samo, kako spi.« Pa je stopil k zofi, kamor je pestunja položila otroka med blazine. Mladi Brian Patrick je nekoliko vrešče zagodel.
»Glej ga, no, kako se mi smeje, ta madi porednež! Filip se je s srečnim smehljajem sklanjal nad otroka. »Glen, pridi, in poglej ga! Za prst me je pograbil in me stiska. Saj ne verjameš, koliko sile ima ze v sebi!«
Glen je počasi pristopila k njemu.
»Nikdar si nisem mislil, da so taki te otroci lahko tako zabavni in veseli. Bal sem se jih in menil, da so prav zoprni* loda Brian je silno ljubek!« Filip je bil zares popolnoma očaran. »In mali fak)« tek, zakaj se le smejiš?«
(Dalj«.)
K uto ura
Letošnji II!. Umetnostni teden
Kakor je bilo že javljeno, bo letošnji III. Umetnostni teden, ki ga priredi Umetniški klub v Mariboru od 5. do 11. maja. Na sporedu bo likovna razstava domačih slikarjev in kiparjev, koncert, recitacij-ski večer in predstava izvirnega slovenskega gledališkega dela. Mimo tega bodo ob koncu tedna na skupni prireditvi razdeljene nagrade za literaturo, glasbo, gledališko umetnost in likovno umetnost. Novo bo letos, da se bodo pri nagradah upoštevali tudi reproduktivni glasben: umetniki in da bodo likovna umetniška dela namesto nagrajena odkupljena. Na ta način bo mogoče položiti temelje za galerijo, kt bi se polagoma ustvarila v Mariboru, zlasti kadar bo naše mesto dobilo svoj tako potrebni razstavni paviljon.
Mimo tega je sprožena iniciativa, da
bi prišli v soboto, 4. maja, torej pred tednom, v Maribor hrvatski pesniki in pisatelji, ki so nedavno nastopili s svojim recitacijskim večerom v Ljubljani in zbudili tako pri nas kakor pri Hrvatih veliko odobravanje. Ako se ta načrt posreči, bo pomenil ta večer veliko manifestacijo slovensko-hrvatskih kulturnih stikov in bo mnogo dopomogel do boljšega poznavanja slovenskih kulturnih prizadevanj v Mariboru med brati Hrvati. Verjetno je, da bodo kdaj pozneje tudi mariborski književniki vrnili svojim zagrebškim tovarišem obisk z recitacijskim večerom v Zagrebu.
Letošnji III. Umetnostni teden nam torej obeta vrsto zanimivih prireditev in novo afirmacijo naše avtohtone tvornosti, ki je tudi sedanje mednarodne razmere v Evropi niso mogle zaustaviti, -r.
MARIBORSKI UMETNIKI V BEOGRADU
Mi smo na tem mestu že ponovno zagovarjali potrebo po tesnejših kulturnih stikih med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki naj bi se vzdrževali potom razstav likovne umetnosti, recitacijskih večerov, gledaliških gostovanj itd. Maribor je sedaj dal iniciativo za recitacijski nastop zagrebških književnikov v Mariboru, obstaja pa tudi načrt, po katerem naj bi odšli v jeseni mariborski umetniki v Beograd. Ob tej priliki naj bi se priredila v naši prestolnici razstava slikarskih in kiparskih del iz mariborskega kulturnega območja, sledil bi recitacijski večer književnikov, in po možnosti bi se pripravilo tudi gostovanje mariborske drame. Za enkrat je to seveda samo še obojestranska pobuda, želeli pa bi, da bi se tudi
miera Milana Begoviča drame »Brez tretjega«, ki je dobila v nemščini naslov »Herzen im Sturm«. Dramo je priredil v nemščini Fred Alten, zrežiral pa ravnatelj drame Griintzig. Delo je doseglo velik uspeh. Alten pripravlja še dve Bego-vičevi odrski deli: »Lela bo nosila klobuk« in »Ameriška jahta v splitskem pristanišču«. Včeraj je pa bila v Berlinu premiera Gotovčeve opere-»Ero z onega sveta«, za katero je napisal libreto tudi Milan Begovič. Opera je bila igrana prej že na mnogih drugih nemških odrih z velikim uspehom. Nemški listi trdijo, da so hrvatska odrska dela boljša od angleških in francoskih.
k Nova hrvatska drama. V Zagrebu pripravljajo krstno predstavo nove hr-vatske drame »Sobota«, ki jo je napisal
mladi nisateli fštavlro 7 i m h r p V _ n rrvv fr
s Mariborski plavalni klub. Redni Irc-1 s Mariborski Hami! j" gCLiSoval v Hrasl-iiingi se vršijo vsako sredo in petek V niku ter izgubil tekmo predi SK Hrastniku mestnem kopališču. Zbor članstva ob 19. I s 4:8.
pred kopališčem. Dežurna služba: \ sie-j s Nogometna reprezentanca ' .viti: ‘m. ur-. do, 3. aprila: gg. Zla tič, Košak, Kerševan. ,	. ,)renl.,„u|a <.nnj:doric:> Nizozemske
V petek, 3. aprila: Zlalič I^ganl, Ker^- j	s	.1:1	/3-2
van. Blagajniška služba g. Pelek. iienin-|_________________________________________________
SOTU*?®** S® & W
gi so strogo obvezni za vse verificiran člane!
CENE M Al IM OGLASOM; V malih ozlaslh -rane vsaka beseda 51' ca' najmanjša uristoibina ta 's. oglase le din 5— Dražbe oreklicl douiv vanja In ženitovaniski oclasi mn. I,- oo wseiJi ™'“-znesek zn te oslase le din 10— Debelo tiskane besede se raiunalo dvolno Oelasnr dases aa enkratno objavo znat« din 2—. Znesek ra male aalase se ulainje tako) orl naro-Hu. ?*lrg 7	.
vposlatl v pismo skupaj * naročilom ali ua dg ooštnl ooložnicl na čekovni ra--ur tu oismene odeovore elede malih oclasov se mora orfloiiti znamka ta ? din
Posest
smsrn
Prodam
LEPO HIŠO
tri sobe, lep' vrt, precej zemlji šča, tik Maribora. Vprašati Stane Vivod, Tezno, Ptujska cesta 119.	1860-2
Kupim
sre.-. • Tjjjagtg*,
Kupim že rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK Naslov pustiti v ogl. odd. »Ve černika« pod »Voziček«.
1842-3
Prodam
JESSsC
Prodam pleten otroški ŠPORTNI VOZIČEK Smetanova 20.	1844-4
PISALNI STROJ
najboljše kvalitete, nov, kov-čeg z avtomatskim tabulator-jem, velik, poceni naprod?,’. Kac, Vetrinjska 9.	\s54-4
erve,
r ji
sladko, se rjroda v gostilni Kos, Mebvfrj hrib_ !862-4
iiiiiiiSiim?n aobi -
Mlajša
POSTREŽNICA
se išče za takoj. Wlldenrainer jeva 13, pritličje. 1847-9
Sprejmem takoj KROJAŠKEGA POMOČNIKA
vajenega konfekcije, po možnosti s strojem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
1861-9
MARELIČNA DREVESA
prodaj. Smetanova 62.
1864-4
DVOKOLICE
are) prodam. Prisojna ul. Košaki.___________1866-4
KOLJE
trto in sadna drevesa, dl za strehe iti potreben za vrtne .ograje .prodaja lšek, Razlagova 25. 1871-4
Stanovanie
SOBA IN KUHINJA
)dda. Stolna ul. 3. 1762-5
MIZARSKEGA POMOČNIKA
za šperana dela sprejmem. »Efka«. Frančiškanska 12, Ko rošec.	1863-9
Upraviteljstvo deške ljudske šole v Studencih išče STREŽNICO ZA OTROŠKI VRTEC
Službo je nastopiti 15. aprilu. Plača mesečno din 250.—. Po goji so na ra- ' hago v šolski p: ",rni.	1868-9
^MIZARSKEGA VAJENCA
sprejmem takoj. Mizarstvo, Aleksandrova 48, Maribor.
1869-9
Doni si
sa—I88H'.H-1'v- ■ o
M. P.
Pismo prejela. Strinjam se’ Mija.	1857-12
KA1EČKA HČERKA
velike postave, 23 let stara, izurjena v kuhi in gospodinjstvu, s primerno doto v gotovini, želi znanstva v svrho ženitve s solidnim gospodom državnim nastavljencem. Ponudbe pod »Pomlad ,23« na ogl odd. »Večernika«.
1843-12
Služb O !Š€@
MMMUlMMmM
Pridno, zanesljivo DEKLE
ki zna nekaj kuhati, želi službo pri manjši obitelji. Krčevina pri Mariboru. Slomškova 3-II.	1.S65-10
GOSPODIČNA
z malo maturo in enoletnim trg. tečajem išče mesto prak-tikantinje. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Zmožna ig67«.	1867-10
V naiem
št': 1 um hhmh n
Oddam v naiem ČEVLJARSKO DELAVNICO
z inventarjem s 1. majem, — Poizve se Počehova 7.
1859-15
Spomnite se CMD I
3SOBNO STANOVANJE
dda. Gajeva 7._____1845-5
LEPA SOBA
uhinja se odda pri postaji no, Gregorčičeva ul. 3.
1853-5
Ulil. UUCJ J
poljedelstvo v znesku zu.um, — zmagovalca 2.000 din. Kakor znano, je v derbvju zmagal žrebec Nelson Viktor, last-nik in vozač Slavič Alojzij iz Banovcev pri Ljutomeru, v času 1.122. V dcrbyju so od leta 1923 zmagali ljutomerski konji šestkrat in sicer 1925 Nadina, 1983 Posilna, 1935 Peter Pilot, 1930 Pika, 1938 Pe-run in 1939 Nelson Viktor. Na ta uspeh so ljutomerski konjercjci lahko ptmoaii-V rojstni register kasačev je bilo v letu
_ MiiiciTSKC"
prevladujoča pri nas, dasi sc v zadnjih letih močno širi tudi v Vojvodini, kjer so lansko leto nakupili večjo število plemenskih kobil._ Reja ameriškega Iraberja se danes že goji v vseh predelih države in vzbujajo kasaške dirke vsepovsod zanimanje občinstva, vendar bo sc dolgo imela naša ljutomerska reja prvenstvo. Želeti je, da jo merodajni krogi podpirajo in pospešujejo.
NEDELJSKI NOGOMETNI SPORED
V nedeljo se bo nadaljevalo nogometno prvenstvo. Na področju Mariborske nogometne podzvezc so na sporedu tekme: Ma-ribor—Železničar, predigra rezerv Grad-janski-Rapid, Murn-CSK, Lendava-Dra-va. Tekmo Ptuj—Siavija-P. ne bo, ker bo Ptuj vse pomladanske tekme prepustil bicz-igre svojim nasprotnikom.
ZBOROVANJE SK „DRAVE“
V soboto je SK „Drava‘ polagal račun o svojem delu. Iz poročil jc razvidno, da je imel klub spomladi slalie uspehe, kamri pa so se na jesen precej izboljšali, tako da jc S K „l>rava“ ostala v jesenskem prvenstvu na drugem mestu lik za ,,Lendavo". V preteklem letu jc bilo 10 tekem, od katerih so 5 dobili. Klub šteje 70 elanov. Letos so si že pridobili novo igrišče, ker je bilo dosedanje ob železu, mostu na desnem bregu Drave pretesno in je zoga rada uhajala v Dravo. V tej stvari jim je šel na roko Sokol, ki jim je dal na razpolago letno telovadišče v Ljudskem vrtu. Da se bo klub razmahnil, dokazuje na
novo ustanovljena lahko-atletska sekcija. Za ustanovitev gre največ zaslug drogislu B. Skočirju, ki je tudi vodja to sekcije. Predsednik kluba jc dr. M. Zupančič, podpredsednik Milko Senčar in Mirko Langus tajnika L. Fiirst in Sardinšek, blagajnika K. Bratkovič in M. Nagelsclnnidt. Načelnik nogometne sekcije je I. Hočevar in gospodar P. Satler.
OLIMPIADE 1940 NE BO
"Ker je radi vojnih dogodkov 17 od 10 prijavljenih držav za XII. olimpijske igre odpovedalo sodelovanje, je sedaj Mednarodni olimpijski odbor dokončno sklenil, odpovedati letošnjo olimpindo, ter je o tem že obvestil prireditveni odbor v Helsinkih. Finci se sedaj zanimajo za prireditev prihodnje olimpindc leta 1941.
s Slovenjegraška meslna občina lx> pričela pogajanja z lastniki travnikov, kjer bo po regulacijskem načrtu zgrajeno športno igrišče. Občina bo vzela zemljišče v najem ter ga bo nato brezplačno odstopila športnikom.  ________________________________
.NSARDNO STANOVANJE
>a in kuhinja, se odda v j Aljaževa ul. 24, Sv. Mag-lena. s 1 majem. Vprašati stavbeni pisarni Kiffmann, sljska_c. 25^_______1858-5
Idam takoj
RENOVIRANO SOBO
in kuhinjo z vrtom in pritiklinami. Grgorčičeva ulica 7. Nova vas.	1870-5
Sobo odda
LEPO SOBO
prazno, parketirano, oddam takoj. Studenci. Ciril-Mctodo-va 17, nasproti pošte. 1846-7
SONČNA SOBA
z dvema posteljama, z uporabo kopalnice, blizu kolodvo ra in parka se odda s hrano ali brez. Cankarjeva ul. 14, pritličje, vrata 3.__1855-7
mr
' Ali ste že brali najnovejšo knjigo
Duš Kozak:
MASKE
Kupite jo v Tiskovni zadrugi Aleksandrova cesta 13 Q Telelon 25-45
MEBLIRANA SOBA
se odda boljši osebi takoj. —-Aleksandrova c. 18-11. 1848-7
Proti kamenčkom
v. ledvicah, tnchurln in žolču ter za zdravllenie njihovih bolezni uporabljajte:
ZDRAVILNI DUBRAVKA CAJ
Uspeh zalamčen. poskušajte tudi Vi. Ena Škatla din 36.-. tri škatle din 90,— franco poštnina. Dobiva sc v vseh lekarnah, kier jih ni. pošilja: Kem. farm. iaboratorii Mr. Ivo Andrlilč. aootekar. Mostar.
R. S. br. 14471. 23. V. 1938.
Sirile „Večernik,#
Jaz Vam bom pomagal
Poznani raziskovalec in pisce okultnih znanosti k. F. T. Karmah Vam napravi brezplačno življenjsko nnuoved o Vaši bodočnosti.
?azen važnih dogodkov iz preteklosti Vam n vrane tudi Vaše izjede v ljubezni, zakonu, loterili. trsovlni in vse važne dogodke sedanjosti. NIckov nasvet Vam bo nrinesel zaželenih uspehov v Življenju Zahvale katere prejema vsak dan Iz vseca sveta, dokazujejo .zredno zaupanje nlesovi prelzkusenosti 1 izstavite nekoliko važnih vprašanj, ki Vas največ zanimajo in točne rojstne podatke. Vse zKoral navedeno dobite oopolnoma brezplačno nko kupite od pisca njegovo najnovejSo knjifto »NA? 2IV07 J OKULTNE TAJNE« Qrand107.no delo Ima nad craiil katero lahko natočile na naslov: F. T. Karmah Žalec Popularna cena din 30.—» Denar lahko pošljete na ček. rac.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d d. vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telolon
. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 23-67.. - Poštni čekovni račun štev 11 409