Kdor želi v vradnim ali pa v oz-nanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in kdor sam
iradiii list
št. 8.
ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tndi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih'treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k #1. listu Vijuliljaiiikiga časnika, vtorik 11. Rožnika 1850.
Št. 8229.
Razpis.
(39.) 1
Sledeči razpis gospod ministra znotranjih opravil od 19. veliciga Travna št. 9742 za stran osnove c. k. denarstvinih oblastnij se sploh na znanje da.
Ker je Njihovo veličanstvo z najvikšim sklepam od 26. Rožnika p. 1. prihodnjo osnovo politiških oblastnij ustanoviti, potem z drugim najvikšim sklepam od 19. maliga Serpana p. I. temeljne pravila za prihodnje oskerbstvo naravnih davšin poterditi blagovolili in se je odtistih-mal denarništvo, kolikor denarstvino oskerbstvo zadeva, uravnalo, seje potreba pokazala, sker-beti, de se soglasno s prenarjeno uravnavo politiških oblastnij povsod tudi vkronovinah, ako je le mogoče, razne denarstvine zadeve enojno oskerbujejo in vodijo, de se tedej vodstvo opravil za naravno obdačenje z vodstvam druzih denarstvinih strank in denarništva po mogo-čosti tako zedini, de se opravila olajšajo, iz-gotovljevanje postav in deržavniga prida za-varje in stroški za oskerbstvo zmanjšajo.
V dosego teh važnih namenov je Njihovo veličanstvo po priobčenju denarstviniga mini-sterstva sledeče določbe z najvikšim sklepam od 8. Prosenca t. 1. premilostivo poterditi blagovolilo :
1.	Za denarstvine zadeve imajo prihodnjič strinjene denarstvine deželne oblastnije obstati, kterih pervi predstojnik je deželni poglavar nesredstvino pod denarstvi-nim ministerstvam stoječ.
2.	Denarstvine deželne oblastnije so dvoje, take, ktere vse denarstvine zadeve obrav-najo, in druge, kterim so samo naravne davšine oddeljene. Perve se imajo v tistih krajih napraviti,
v kterih so doslej lastne kameralne dohodne oskerbništva; imenovati se imajo „Denarstvine deželne vodstva.'1
3.	Poglavar dežele, vkteri ima ta oblastnija svoj sedež, ima vikši vodstvo opravil pri njem z naslovam »predsednik denarstviniga deželniga vodstva" oskerbovati. Njemu je kot drugi 'predstojnik oblastnije vodja z naslovam in značajem ministerskiga sveto-vavca pridan. Pri oblastniji imajo dalje vikši denarstvini
svetovavci in denarstvini svetovavci biti, kteri so s poglavarstvinimi in okrožnimi svetovavci na enaki stopnji. Razun tega ima oblastnija potrebno število tajnikov in koncipistov za koncept.
Opravke manipulacijnih vradov imajo tisti redi vradnikov oskerbovati, kteri so za to zdaj pri kameralni oblastniji odločeni.
4.	Kot vradni poduk in izmera oblasti ima de-narstvinim deželnim vodstvam, njihnim predsednikam in vodjem v rečeh naravniga obdačenja izmera oblasti bivših politških
deželnih oblastnij in njihnih glavarjev, v
ostalih rečeh izmera oblasti kameralnih dohodnih oskerbništev in administratorja kameralniga dohodkiniga oskerbništva za zdaj služiti.
5.	Na mesto dosadanjih kameralnih dohodnih oskerbništev imejo sledeče denarstvine deželne vodstva stopiti:
a.	v Lvovu za oskerbstvo naravnih davšin v Galicii in Krakovskim, potem za vse ostale denarstvine zadeve v imenovani kronovini kakor tudi v Bukovini;
b.	v Pragi za vse denarstvine reči v češki kronovini;
c.	na Dunaju za naravne davšiiie v Avstrii pod Anižo, in za vse druge denarstvine reči v imenovani kronovini kakor tudi v kronovinah Avstrii nad Anižo in na Sol-nograškim;
d.	v Terstu za naravne davšine v Istrii, na Goriškim in Gradiškanskim, potem v mestu Terstu in njegovim okraju, za vse druge denarstvine reči tudi še za Dalmacio;
e.	v Berni za naravne davšine v moravski kronovini in za ostale denarstvine reči ne le v imenovani, ampak tudi v Siležki kronovini;
f.	v Gradcu za naravne davšine v štajarski kronovini, potem v tej kronovini in na Koroškim inKrajnskim tudi za ostale denarstvine reči;
g.	v Inspruku za vse denarstvine reči v ti-
roljski in forarlberški kronovini.
6.	Za oskerbstvo naravnih davšin samih se napravijo posebne denarstvine vodstva v kronovinah: Avstrii nad Anižo, Dalmacii, na Krajnskim, Koroškim, Solnograškim, Stležkim in li ukovini.
Poglavar vsake teh kronovini je glavar tega tudi nesredstvino pod denarstvinini ministrant stoječiga davkovskiga vodstva, pod kterim sta en vikši denarstvini in en denarstvini svetovavec s potrebnimi vradniki za redno oskerbljenje opravil naravnih davšin.
7.	Pod denarstvinimi deželnimi vodstvi stoje okrajne poglavarstva za oskerbljenje naravnih davšin in kameralne okrajne oskerbništva za ostale opravila, pod vodstvi naravnih davšin pa okrajne poglavarstva.
8.	Kameralne okrajne poglavarstva ostanejo " za zdaj še pri starim.
V Ljubljani 25. veliciga Travna 1850.
Gustaf grof Chorinskg, c. k. poglavar.
Št. 8385.
Razglas
(43.) 1
De se za prenaredbe, ki se imajo večdel v vsih višjih učiliših še to šolsko leto narediti, potrebni čas pridobi, in de se zaželjena ena-komernost v začetku noviga šolskiga leta s posebnimi napravami ne moti, je visoko c.k. mi-nisterstvo bogačastja in uka po razpisu od 15. veliciga Travna t. 1. št. 4195 letošne jesenske vakance na vsih c. k. avstrijanskili vse-učiliših, ogerskih, erdeljskih inliorvaških aka-demiah in na učilnicah za zdraviteljstvo in ra-nocelstvo noter do 14. Kozaperska 1850 zdalj-šalo, brez de bi se sicer s tem določbe šolskiga reda zastran terpeža jesenskih vakanc sploh ovreči imele. Ta visoki zavkaz se da s tem sploh na znanje.
Od c. k. krajnskiga poglavarstva. V Ljubljani '27. vel. Travna 1850.
Gustav grof Chorinskg, 1. r. poglavar.
Št. 8682.
Razglas.
(44.) 1
Z ozeram na razglas od 6. Sušca t. 1. št. 3662 se da na znanje, de je bilo po razpisu visociga c.k. denarstvinigaministerstva od29. pr. m. št. 7163/D. M. dovoljeno, obrok za preklic ogerskih deželnih navkazov po 2 gld. za en mesec t. j. do konca mesca Rožnika 1850 podaljšati.
V Ljubljani 3. Rožnika 1850.
Gustav grof Chorinskg, 1. r. c. k. poglavar
St. 7829.
Naznanilo.
(35.) S
Z ozeram na razglas od 29. Prosenca 1.1 št. 957 se da s tem sploh na znanje, de v njem omenjeno davkno vodstvo 1. dan Rožnika v djavnost stopi, de se bodo tedej od tega dne začevši vse vloge, ktere davkno opravilo in kataster zadevajo, na davkno vodstvo v Ljubljani rtaravnovati imele.
V Ljubljani 24. veliciga Travna 1850.
Gustav grof Chorinskg 1. r. c. k. poglavar.
od 29. Kozaperska 1849 razpisan, v obrestih od posojil ali druzih stanovitnih dolgov, vdo-smertnih dohodkih ali druzih vžitek obrest od apitala doinestajočih dohodkih iz Ogerskiga, serbske vojvodine in temeškiga Banata prejemati opravičeni, od njih pri oblastnijah pervo imenovanih, v najvikšim patentu od 29. Kozaperska 1849 zapopadenih deželah k dohod-dnimu davku napovedati; pa tudi narobe imajo mibivavci Ogerske dežele, serbske vojvodine in temeškiga Banata dohodke imenovane baže, ktere iz ostalih kronovin dobivati pravico imajo, pri oblastnijah svojiga staniša k dohodkinimu davku napovedati. V tem napovedku se ima izkazati, ali je vživanje dohodkov ali obrest po v teh kronovinah obstoječih postavah od-štetvi davka od dolžnikove strani podverženo. Ako je, se dohodkini davk od tega vživanja posebej ne izmeri in ne odrajtuje.
V Ljubljani 22. vel. Travna 1850.
Gustav grof Chorinskg 1. r. poglavar.
Št. 8109.	O.) 3
Sledeči razpis visociga c. k. denarstviniga ministerstva od 19. vel. Travna 1850 št. 6312 se da sploh na znanje:
Razspis
c. k. denarstviniga ministerstva od 19. vel. Travna 1850, veljajoč za vse kronovine, v kterih najvikša patenta od 28. Kozaperska 1849 in 25. mal. Travna 1850 zastran vpeljave dohodkiniga davka veljavnost imata.
Ker je bil z najvikšim patentam od 25. mal. Travna 1850 fderž. zakonik št. 183" dohodkini davk na Ogerskim, v serbski voj-vodini in temeškim Banatu vpeljan, se občno zaukaže, de se imajo dohodki, ktere so pre-
bivavci dežel, za ktere je bil najvikei paten
Št. 8 1 55.	(32.) 3
Od vodstva davšin za Horvaško in Slavonsko razpisani Konkurz od 10. t. m. Št. 5 za posedbo potrebnih služb pri vpeljanji za-časniga davka se da na znanje.
Deželno poglavarstvo v Ljubljani 23. vel. Travna 1850.
Konkurz
za službe pri vpeljanji začasnega davka na Horvaškem, in v Slavonii. Za tako vpeljanje začasnega davka, da bi se pri naredbi stanovitnega katastra samo posamezne poprave pri pobiranju zgodile, je predloženo, odbor pod vodbo direktorstva naravnih davkov sostaviti. Ta odbor ima obstati iz dveh predsednikov, ki sta zvedena v gospodarstvu , jednega logavja (borštnarja), jednega Zemljomera in šterih konceptnih diurnistov.
Ravno tako je predloženo, za Horvaško in Slavonsko pet cenitnih nadgorništev (inšpektoratov) napraviti, namreč v Zagrebu, Reki, Varazdinu, Križevcih, in Oseku, kterim se doda dvajset gospodarstveno-cenitnih odborov, namreč za zagrebško nadgorništvo v Zagrebu, Samoboru, sv. Ivanu, Sisku, in Jaški; za reško v Reki, Merkopolji inKarlovcu, zavaraždinsko vKrapini, Klajncu, Varazdinu in Čakovcu; za Križevsko v Koprivnici, Križevcih, Kutini in Požegi, naposled za oseško vVerovitici, Oseku, Djakovaru, inVukovaru; potem vsacemu nadgorništvu jeaen, oseškemu pa dva komisarja, za precenitev logov, — vsakimu nadgorništvu se bo še jeden nadgorni pisavni, vsakimu gospodarstveno-cenitnemu komisarju jeden pomagavec in jeden zemljomer pridal.
Udje vodivnega odbora so pomagavcl pred-stojnega vodja ki ima celo opravilo voditi, predpise (instrukcije) poleg ukazov c.k. višjega katastralnega direktorstva deželi primerno narediti, potrebno za podučenje občinskih odbornikov, cenitnih odborov in nadgorništev preskerbeti, napredne dela in njihov red od-kazati, in sploh odgovoren za izpeljavo iniz-polnjenje danih predpisov biti.
Cenitnim izborom se bo izročilo, občinske odbornike nesposrednje podučiti, njih napredne dela pretresti, menilo za cenitev vsakega ploda postaviti, sirov (naravski) dohodek izvediti, percente, ki se odbiti imajo, ustanoviti, in čisti dohodek skazati.
Cenitni komisarji logov imajo z komisarji, ki so za izvedbo gospodarstvenega dohodka odločeni, vedno v najožji zvezi biti in svoj trud posebno na tiste gojzde obračati, kjer za odločbo dohodka tako merilnih, kakor dohodskih razkazov manjka.
Nadgorniki morajo voditi pred rečene cenitve odbore, in gledati da se dela pridno opravljajo in da se slagajo tako v nadgornem okrožji, kakor tudi s sosednimi nadgorništvi.
Kjer osobe , ki se bodo pri tem delu potrebovale, nimajo pravice stanovitnih cesarskih služb pričakovati, se tukej njihova dnina odloči:
а)	Predsedniku odbornega direktorstva 4. gol-• dinarje sr.
б)	konceptnemu diurnistu direktorstva 2 gld.
24 kr. sr.
c) cenitnimu komisarju 3 gld.
Temu se dodajo še na vsaki mesec potni troški, in sicer zanj in njegove pomagavce s obzirom na velikost okrožja od 20 do 30 gld. sr., potlej vsaki mesec 1 gld. za pisarske troške, kakor tudi brezplačilni stan v občini dokler terpe v njej njegov nadziranje in delo.
d)	Pomagavcu brezplačilni stan in 1 gld. 30
kr. sr.
e)	Cenitni komisarji gojsdov so glede na plačo s cenitnimi komisarji gospodarstva popolnama jednaki.
f)	Zemljomercu 2 gld. sr. in zraven brezplačilni stan v občini, kjer ima delo, in pover-nejo se mu potni stroški.
Nadgorniku 5 gld., komu se še dodajo vsaki mesec potni troški od 30—40 gld. in sta-novina (kvatirnina) 8 gld., kjer mora njega
prebivališe stanovitno v sredi nadgornega okrožja biti; —za časa, ko v službi potuje dobi se brezplačilni stan v občini, in 2 gld. za pisarske troške. K) Pisarju, ki bo imel računske in druge nad-gorne dela opravljati 1 gld. sr., kterega pisarja vsak nadgornik, ako njega ime in sposobnost direktorstvu naznani, sam v službo vzeti more.
Da bi od jedne stranečas, ki je za izpeljavo začasnega davka najpriložneji, brez koristi ne pretekel, od druge strane pa prekratki obrok najpripravnješih kompetentov ne overal, svoje prošnje oddati, povabi direktorstvo naravnega davka, zanašaje se, da se predležeči predlog nikakor bistveno ne bopremenjal, vse tiste, ki hočejo svoj trud izpelanju začasnega davka z gorečo in neprestano pridnostjo, in brez vsake samovolje posvetiti, in dobljene predpise brezstrano in nepogojno spolnovati,
da svoje prošnje s potrebnimi spričevali sposobnosti (pripravnosti) do 15. Rožnika t. 1. direktorstvu naravnega davka v Zagrebu izročijo.
Tirjajo se sledeče znanske sposobnosti.
1)	Cenitni komisarji, morajo skazati:
а)	djansko izurjenost v opravilih in znanost v poljodelstvu ali gojzdarii.
б)	Popolno znanje narodnega jezika, ki gaje za razumenje ljudstva potreba.
c) Starost, nabrane vednosti, in dosedanjo
službo; potem imajo dJ zastran obnašanje svedostvo duhovne ali mestne oblasti, kjer so poslednje vreme prebivali.
2)	Cenitni pomagavci imajo dokazati: «) sposobnost v pisanji, računanji in tabelarskih delih, kakor tudi nekaj znanosti v gospo-darstvenem predelu;'— b) vse to kar je pod b) c) d) za komisarje tirjano.
3)	Zemljomeri morajo dokazati: a) dovoljne tehniške vednosti, z spričevali svojih naukov, ali del, ktere so jim doslej izročene bile. — b) vse kar je pod b~) c) dJ za komisarje tirjano.
4. Nadgorniki imajo dokazati: a) veče izo-braženje v gospodarstvu in gospodaril", kakor tudi obširne djanske znanosti, v tem predelu, ktere vgodno opravljanje večjih gospodarstev djanski poterdi, potem b) kar je pod b) e) d) tirjano.
5) Conceplni diurnisti direktorstva morajo imeti vse sposobnosti, ki se tirjajo za ce-nitne pomagavce, vender morajo zraven še svojo znanost horvaškega innemškiga jezika dokazati.
Horvaško- slavonsko direkstorstvo naravnega davka v Zagrebu 10. vel. travna 1850.
Donat Tomič Tresčcnski, ]. r. direktor naravnega davka.
Št. 9.
Naznanilo.
(40.) 1
Izpovesti ali fasijoni se morajo, de se zamore davek od dohodkov, kije bil po najvišjem patentu 19.oktobra 1849za leto 1850 razpisan, po razglasu c. k. deželniga poglavarstva v V. delu deželniga zakonika in vlad-niga lista 28. aprila 1850 naznanjenem do 10. junija do t. 1. izročiti.
Torej se vse tisti prebivavci kantonskiga loglavarstva v Kamniku, ki so po predpisu v "II. delu deržavniga zakonika in vladniga lista od 11. januarja 1850 izrečenem, davek od dohodkov dolžni plačati, steni spomnejo, svoje izpovesti do konca te dobe pri podpisani kan-tonski komisiji v Kamniku, ali pa pri c. k. dav-kinih vladih v kterih okrogu stanujejo oddati, ker bi jih sicer posledki <§• 32. n. v. patenta za davek od dohodkov zadeli.
Potrebni tiskani popirji se dobe pri vsakem c. k. dohodkinim vradu brez plačila, in
I
tem vradnijam je tudi vkazano, posestnikam pri izpovesti na roko iti.
C. k. komisija dohodkiniga davka v Kamniku 3. junija 1850.
Št. 23.
Naznanilo.
(31.) 3
Z deželnim zakonikam in vladnim listam za krajnsko kronovino, V. delam, izdanim in razposlanim 3. vcliciga Travna 1850 je bil zavkaz visociga krajnskiga poglavarstva od 28. mal. Travna 18*50, po kterim se imajo napovedki in naznanjenja, ki se imajo za iz-mero dohodkiniga davka za leto 1850 po naj-vikšim patentu od 29. Kozaperska 1849 in izpeljavne postave od 11. Prosenca 1850 od-rajtati, do 10. Rožnika 1.1. predložiti, sploh na znanje dan.
Ker je po novim sklepu visociga denar-stviniga ministerstva od 12. vel. Travna št: 13558/1101 in po ukazu visociga poglavarstva od 17. t. m. št: 7899 ukazano se tega obroka na tanjko deržati, je ta okrajna komi sija primorana, vse dohodkinimu davku pod veržene tega obroka t. j. do 10. Rožnika 1.1. z opombo opomniti, de bi se, ako bi se ta obrok zamudil, po <S>. 32 najvikšiga patenta zastran dohodkiniga davka od 29. Kozaperska 1849 ravnati moglo.
C. k. okrajna komisija za izpeljavo do hodkiniga davka v Ljubljani 26. vei. Travna 1850.	J
Tomaž Glančnik, c. k. okrajni poglavar.
C33.)
Naznanilo.
V Slovenim Gradcu se bode osebna pekarska pravica podelila. Kdo hoče to pravico zadobiti, mora prošnjo do 15. prihodnjiga mesca maliga serpana t. 1. c. k. okrajnimu po glavarstvu v Slovenim Gradcu izročiti.
Učenost v pekarskim rokodelstvu in potrebno premoženje more dokazano biti.
C. k. okrajno poglavarstvo v Slovenim Gradcu 21. velikiga travna 1850.
Št. 8152.	(84.) 3
Naznanjenje konkurza.
V tukajšni c. k. kaznovavni hiši je mesto čuvaja spraznjeno, s kterim so ti le poboljški sklenjeni.
a) 150 gld., sto in petdeset goldinarjev do-
briga denarja Ietnine. bj Ena popolna suknjena obleka na vsake dve, in ena poletna na vsake tri leta.
c)	Staniča, derva, luč v občno v civilni kasarni.
d)	Tabak po limitni pravilno ustanovljeni era-rialni ceni, in zadnjič
e)	V bolezni zdravnikova pomoč.
Kteri žele to mesto dobiti, naj pošljejo svoje prošnje po svoji gosposki do konca mesca veliciga Travna 1850 oskerbništvu te c. k. deželne kaznovavne hiše, in se imajo ob enim skazati, de še niso čez šterdeset let stari, kje
so rojeni, kakšniga stanu de so (neoženjcni
imajo prednost), de znajo nemško, laško in slavensko, de so deržavi služili in kakšniga zaderžanja de so.
Na prošnje brez predpisanih izkazov se ne bode porajtalo.
Od c. k. oskerbništva deželne kaznovavne
hiše.
V Kopru 23. mal. Travna.
Št. 2507.
Naznanilo.
(42.) i
Pri poštnem vodstvu v Peštu se bo služba začasniga kolarskiga mojstra z vsakoletnim plačilam štir sto goldinarjev v srebru in z zavezo za položenje kavcije oddala. Kdor se za to službo oglasi, mora skazati, de ima v kolarstvu potrebne tehniške vednosti in prošnja z spričbami saj do 20. junija pri c. k. poštnem vodstvu v Peštu vložiti.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljana 3. junija 1850.
Št. 2491.
Naznanilo.
(41.) 1
Občinstvu se na znanje da, de postava frankiranja za pisma na Poljsko do zdaj ni ob veljavo prišla.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 3. junija 1850.
Št. 2342.
Naznanilo.
(30.) 2
Z začetkam junija t. 1. se bo železnica med Prago in Lobozicam za prevoževanje od-perla, in pri tej priložnosti bo v Pražkem kolodvoru c. k. poštno odpravništvo ravno tako kakoršno je v Olomuškem kolodvoru v djanje stopilo.
Torej bosta z 31. majam 1.1. tukajšno ko-lodvorno odpravništvo in mestni poštni oddelk tudi s tem novim poštnim odpravništvam v zajemno menjavo z pismi stopila in ji izročila posebne pisma za Theresienstadt, Do.vau, Leit-meritz, Ascha, Polic, češko Lipo, Bensen, češki Kamnic, Bodenbach, Tetschen, Arbe-sau, Ausig, Peterswalde, Teplic, Lobosic, Trebnic, Brux, Zinnvald , Karlsbad, Ellbogen, Falkenau, Grosslic, Eger Franzensbad in Asch, Sendau, Wildstein, za saksonsko kraljestvo, za vojvodstvo Sachsen Allenburg, potem pisma za dežele saksonskiga vojvodstva, za knezoreusiške in švarcburske, potem za se-verobavarske.
Druge dozdaj poštni nadvradniji v Pragu izročene pisma za naprej poslati, se bodo tudi zanaprej tej vradniji in ne poštnimu odprav-ništvu izročile.
Pri tem se mora na to opomniti, de je priložnost za tiste pisma na pošto dane še potem, ko že pošta odgre zlo važna, ki v severne kraje grejo, ker se zvečer po železnici poši-lajo, ktera se naravnost z dunajsko-pražkem vlakam zveže, de po tem takem pisma po naj hitrejši poti pridejo, tako de se pismo n. pr. v saboto večer na pošto dano, v Lipici že v sredo dopoldne zadevajoči osebi odrajta.
Od omenjene dobe t. j. od 31. maja ne bode več pisma za saksonsko kraljestvo skoz Brezlavo in Giirlitz hodile, torej se tudi nebo več prestopni pridavek za Prusio odrajtoval.
jKo se stem po ukazu visokiga naj viš-jiga vodstva za komunikacio od 19. maja 1.1. št. 2371/P očitno na znanje da.
C. k. poštna vradnija v Ljubljana 23. maja 1850.
Št. 2496
Naznanilo.
(36 ) 3
V Kamniku bo 1. junija 1.1. pisemsko na-
berništvo v djanje stopilo.
Pečalo se bo z preskerbo vanj eni pisem, časopisov in drugih pošilitev po pošti, ki 10funtov ne presežejo; z Ljubljano bo vsak dan v poštni zvezi in sicer o pondelik, sredo in saboto s posebnim vozam, druge dni pa s pesnim potam.
Pot bo vsak dan zjutraj iz Kamnika šel, v Ljubljano ob 7 prišel in se še tisto dopoldne ob 10y2 spet v Kamnik vernil, tako, de se bodo zamogle posilit ve, ki so zjutraj v Ljubljani na pošto prišle, za Kamnik še tisti dan popoldan na odločeno mesto izročiti. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 28. maja 1850.
Hoffmaiin, s. r.
Telegrališko kurzno naznanilo deržavnih pisem 8. Rožnika 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (vsrebru) 94"/,„ » » » » 4 '/j » » » 825/, » » »»4»»	» —
Obligacioni avstrijanskih pod/	(d 1M\ _ gld.
in nad Anizo, ceskin, morav- k g ,, ^ M skih, silezkih, štajarskih,ko- 1 * 3 h * * roških, krajnskih, goriških in ^ * ^ & ^ i ^
dunajske višje kamorne urad-nije.
» 1 3/4 » »
Dnarna cena 8. Roinika 1850.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 26 gld. Srebra	» » » » 18 »
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V	Gradcu 1. Rožnika: 49. 89. 38. 46. S.
Na Dunaju 1. Rožnika :
33. 86. 50. 18. 87.
V	Terstu 8. Rožnika:
40. 15. 30. 43. 93.
Prihodno srečkanje bo v Gradcu in na Dunaju 15. in 26. Rožnika, v Terstu pa 22. Rožnika in 3. mal. Serpana.