Ishajs vsak dan Wf*er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ioden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za 6etrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poštnin* znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „Gledališka stolna". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem ("asu ponovo, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
,  četrt leta.......3   „   30 „
p jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse Jeto........15 gld. — kr.
»  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4»   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,8lov. Naroda".
V LJubljani 29. decembra.
V stanh pravljicah pripoveduje se, kako so nekdaj v črno prepreženih mestih ljudje povešenih glav hodili okolu, kako se je vsacemu občno gorje bralo na tožnem obrazu, kako so se polnili božji hrami in kako je vse pošiljalo vroče molitve k nebu, da odvrne preteče zlo, zmaja, ki preži pred mestom in zahteva svoj plen, ali pa orjaka, ki hoče šiloma vzeti in odpeljati prekrasno kraljevo hčer.
Takim mestom podobna je bila bela Ljubljana pretekle praznike, jedino s tem razločkom, da imamo pretečega zmaja, eskomptno banko kranjsko in nje polom Bredi mej nami. Mnogo bilo je obitelji, ki so z bojaznijo v srci prebile pretekle dni, ne vedoč, kako se bode zadeva ta razozljala in kolik znesek Jih zadene. Povsod govorilo in razpravljalo se je jedino le o tem, upravni odbor imel je sejo za sejo, vsaki dan zvišala se je izneverjena vsota za nekoliko tisočakov in najčudniše in izredno vznemirjajoče vesti širile so se po mestu. Brzojavni uradniki še nikdar neso imeli toliko posla, kakor ravno zadnje dni, kajti z Dunaja, iz Gradca in od drugod povpraševalo se je, je li ta ali oni prizadet in s koliko, kakšno je Btanje banke, je li konkurz že napovedan in druga jednaka vprašanja, vmes pa naročila, da Be ta ali ona pošiljatev ustavi ali pošlje nazaj itd.
Žalostni prazniki so za nami, a razburjenost in bojazen še nesti polegli, še ni moči razvideti, kakšen bode konečni izid, kajti uradovanje pri po-nesrelenej eskomptnej banki bilo je toli neredno, lahkoverno m, kar 3e tiče ravnatelja, ki se je s samomorom odtegnil zemeljskej pravici, tako nepravilno in zločinsko, da se po našem mnenji popolnem točen račun niti sestaviti ne da, zlasti ker se niti slutiti ne more, koliko dolžnikov bode zapele menice pravočasuo plačalo, koliko se bode rešilo od osodepolnega posojila pri Tschinkelnib, in ker se govori in zatrjuje, da je nekoliko menic ponarejenih in da so v portfelji celo menico brez podpisa.
V velikej tej negotovosti pa je vender nekaj gotovega in to bo uzroki, vsled katerih je navstal in z matematično govoutjo poroditi se moral nesrečni polom in skoro čestitati si moramo, da gospodarstvo banke ni trajalo še dalje, sicer bi bil primanjkljaj še večji in nasledki še groznejši.
Prvi in glavni uzrok tiči v prirojenej nam zlej lastnosti, da je tujec pri nas vse. Nepoznan pride ti v dežel, a takoj se mu na stežaj odpro naša sta-nišča, na rokah nosimo mu svoje zaupanja nasproti in vse tekmuje, mu kolikor le možno toplo in rahlo postlati.
Tako bilo je pri ponesrečenej banki „Sloveniji11, kateroj je Nemec krto Btesal, tako je sedaj pri eskomptnej banki, pri katerej se jb krmilo izročilo Italijanu, ne glede na to, da je imel za seboj precej temno preteklost.
Pri banki „Sloveniji" ni bil angažovan nemški kapital, vender se nam je nebrojnokrat v nemških listih očital njen polom, z jasno škodoželjnostjo in porogljivo kazalo se je na njo, a banka „Slovenija" bode vender na vsako delnico izplačala blizu sedmih goldinarjev, p ti eBkomptnej banki pa, pri katerej je bil zastopan cvet nemške inteligence, ne bode od delniškega kapitala preostalo niti krajcarja, temveč celo uloge prišle bodo pod škarje primanjkljaja. To se nam je potrebno zdelo mimogrede, opomniti, ker se je glasilo ustavoverne stranke v svojej zadnjej številki nepotrebno spodtikalo nad našimi opazkami, ki bo bile popolnem utemeljene.
Drugi uzrok pa je upravnega sveta več nego čudno postopanje, katero je skoro brez primere. Proti vsem pri bankah običajnim pravilom pustila se je blagajnica ravnatelju samemu na razpolaganje in mirno, nebrižoo se je gledalo, kako je ravnal s
,---^asOTKs=?
tujim, banki izročenim imetkom. In vender so gg. upravni svetniki dan na dan imeli priliko opazovati, da ravnatelj Zonah živi bolj razkošno in potratno nego mu dopuščajo njegovi dohodki, da mu je bolj na skrbi lov, zabava, kljunači in šampanjec, nego banka sama. Človek kbr strmi, ko Čuje, kako zavožena je stvar, ki se skoro ne da tolmačiti inače, kakor s t«m, da so se upravni Bvetniki, vsaj njih večina ravnali po prislovici: „Roka roko umije, greh pa greh pokrije."
Reklo se bode, da bo te besede ostre. Iles je, da so ostre, a bo tudi resnične, dobro osnovane. Kajti gotovo je to, da ni bilo treba čakati do sv. Štefana dne, da se pregledajo blagajnice in portfelji, da je Btoprv govorica: „'Zenari bode ube-žal!" toli ohrabrila upravni sovet, da se je Bpravil na pregled knjig. Takoj ko so prišle prve vznemirjajoče vesti o Tschinkoloib, treba je že bilo ostre kontrole, zlasti, ker Be je z občudovanja vredno lahkomiselnostjo tej firmi posod'la tolika, bankine sile daljeČ preseztjofa vsota in ker o tem posojilu banka ni imela niti potrebnih pisem, da se neki niti ni znalo,   kako je zavarovan izposojeni kapital.
Karakteristično za naše razmere je tudi to, da se je že pred par meseci znalo, da je Zenari nekemu gospodu poneverii izročene mu državne papirji' ter mu zastavil polico, s katero je zavaroval za 20.000 gld. svoje življenje, da pa ta slučaj ni motil duševnega ravnotežja upravnim svetnikom, da je uradni sluga imel tako oster vid, da je že pred leti zapazil malverzacije, o katerih upravni sovet še le danes dela račune.
Obilo bi se moglo še očitati, a upravni svetniki bo itak že tako silno prizadeti, da tega vb6 svoje žive dni pozabili ne bodo, pomanjkanju energije bila je kazen za petami in mnogo jih še čaka potov in britkostij. Pomilovali bi jih iz ,-rca, da so bili na svojem mestu, da bo storili svojo dolžnost, kajti preprečili bi bili veliko žalosti in nesreče kakor v Ljubljani, tako tudi na deželi in kredit naših trgovcev in obrtnikov bi ne bil prišel ob svoje zasluženo dobro ime.
Toliko za danes o nesrečnej eskomptnej banki, ki nam je dala dokaz, kako brezmejno je v nas zaupanje do tujih pustolovcev in kako gnila je deloma naša družba, ki značajem a, la Zenari daje prvo besedo in jim izkazuje neopravičeno čast.
LISTEK.
Ženske na Korziki.
(Po F. Arndtu poslovenil A. M.) (Dalje.)
Kadar pa gre za obrambo mile domovine, tednj . stoje ženske trdno,  kakor skala, hrabro in srčno -o^noškim na stfani. Ne le v prejšnjih bojih proti Ge-novi, marveč tudi v poznejših bojih proti FrancoBkej, ■'1 -katere gospodstva in vlade Korzikanci kot nezavisno ljudstvo neto hoteli trpeti in preuašati, vojevale so Be ženske stoječ v vrstah poleg vojakov. Nosile so moško obleko in bile oborožene s puškami in meči. Nekatere sosebno srčne žene so si v teh bojih s svojo hrabrostjo in izrednim junaštvom privojevale neumerljivo slavo. Še dandanes stoji v mesteci Korte s krogljami prestreljena hišica in kot najslavniši spomenik jasno priča o ženskoj srčnosti. Bilo je okolu srede 16. stoletja, kmalu, koso prepodili Korzikanci groznega kralja Teodorja — nemškega plemenitaša,
barona Teodorja Neuhofa iz Westfalskega roj. 1686, umršega 1756 — in ko so k ljubu mnogim budim in krvavim, izgubljenim bitkam zopet poskusili otresti genoveški jan in. Gafori, jeden najhrabrejih vojvod, se postavi armadi na čelo in njegova srčna in drzovita vojska je bila Genovezom jako nevarna. Nekega dne se prikradejo sovražniki v odsotnosti vojvode Gaforija in napadejo njegovo hišo, da bi se po običajnej navadi polastili njegove soproge, odpeljali njegovo obitelj. A Gaforijeva soproga se v Bvojej hiši dobro zavaruje in ko duri in okna trdno zaklene, in srčno brani s pomočjo svojih pičlih prijateljev s puško v roki več dni proti Genovezom, kateri so obsipali hišo s krogljami. Čim veča postajala je nevarnost, tem bolj bo jej svetovali znanci, naj se uda. Ona pa prinese sod s smodnikom v bpod-njo sobo in prijemši za gorečo trsko priseže, da hoče takoj hišo razstreliti, če prijatelji nehajo streljati na sovražnike. Prijatelji predobro poznajoč obu-pajočo Btčnost nesrečne žene, zopet ponove streljanje na bojevnike, dokler ne pride Gafori s četo Korzi-kancev in oprosti svojo soprogo.   Ko je pa Gafori
v boji padel, primorala je nesrečna udova svojega mladega sina, da je prisegel, Genoveze sovražiti in se nad njimi maščevati radi prerane smrti hrabrega očeta.
Zmago pri Borgu nad Francozi privojevano pripisujejo Korzikanci sami do polovice izrednej srčnosti svojih soprog. Ženske bojevale so tudi v bitki pri Ponteouovo in še sedaj pripovedujejo o nenavadne j srčnosti Boproge Julija Franceska di Pasto-reccie, katera se je v istej bitki vedno na strani Bvojega soproga srčno borila. Spoprijela se je z jednim francoskim poročnikom, ga premagala in vjela; uvidevši pa, da bo se Korzikanci razpršili v beg, mu podeli prostost rekoč: „ Spomni se, da te je premagala Korzikanka ter Ti meč in svobodo zopet podurila." — Ko se je slavni Paskvale Paoli, odlični in slavni rodoljub, ki se je ves čas svojega življenja vojskoval za svobodo in nezavisnost svoje lepe domovine, pripravljal na novo vojno in, z opravki preobložen straži z »ukaza!, da ne sme nikomur do-vii iii ustopa k njemu, pride neka žena z oboroženim mladeničem do straže.  Oblečena bila je v črno fal-
Politični razgIed.
i% o i iii ii j e < i ete le.
V Ljubljani 29. decembra.
Trgov-dfo minit« rstvo je razpustilo novovoljeno ■1» nsUo trgovsko zbornico in za u kazalo, da se takoj raap'Sefo novr volitve. Vlada pa ostane pri prv■ trn m mnenji, d* sme voljen biti sama tisti, ki ima aktivno volilno pravo v tistem razredu K</-postila je pa /boni co samo zato, ker dotični ukaz trgovski ga ministeratva ni bil ob pravem času ob javljen Da je zbornica razpu čeua, s tem so nemšk" liberalci Jako zadovoljni. Drugače pa Cehi, ti mislijo, da je to DPiakon to, ker ministerstvo nema pra«ico ovreči volitue, a samo volitev predsedništva mora potrditi, da je veljavna. Zato se baje mislijo moravski Cehi pritož ti pri upr; vnem sod sa proti temu ukicpu miuisterstva. — Koroško deželno predsedstvo je tudi naznanilo predsedništvu koroške zbornice da je pa-ivno volilno pravo za trgovsko zbornico -zavisno od aktivneg.i volilnega prava v doti* nem i zredu.
[%iem*M fVr.-i Jn je dovolil v poslednjej seji razne podpore nemškim Bolam [>o slovansk h de žela h; mej temi je več šol na Koroškem. Z-i v<dr-Žavanjo lesne obrtne šolo v Kočevji dovol I je precejšnjo svoto Za šuiferajnovo solo v Sevnici je povišu! podporo, ker se je ta čoln razširila v triraziedno, nemškemu otroškemu vrtu v S;ov 13 -trici pa do vo!il podporo za vzdrževanje. Dovolil je pa podporo tudi za zgradbo «n ko nemške Soie na južnem Tirolskem, i č^sar se razvidi, da to drttštvo hoče širiti germanizacijo tuli mej Italijani.
lirami kongres sklenilo  je neki skli cati predsednlštvo   uuliške   kmetijske  družbe prihodnjo pomlad na DiJiiitj    Ta kongres se bode po-BVetova),   kako bi se dalo  povzdigniti kmetijstvo in trg -vino v Avsii iji.
V nanjo države.
Kutija bode gradila močne utrdbe vBitumu, Kareu in Mihajlovskem. Ta dela se bodo začela že bodoče h to. — „Novoje Vremja" priporoča, da Rusija odpošlje jedno vojno ladijo na Korejo in si tako utrdi rukt upliv tia tem poluotoku ki je velike strategične važnosti. Sedanje razimre so zato jako ugodne, Ko e;ci simpatizujejo t Rusijo in sovražijo Kitaj. Škodljivo bi hilo čakat', da bi ktka drugi evropska dtživa se^li po tej deželi.
Biil^ars'il ministerski predsednik Karavelo V je z avi!, da ga je prisili'o Bebranje, odbiti srbske predloge. Z«t> bode pa on tudi rajši odstopil, kakor pa »dobriI to predloge. Proti volji narodnega zastopstvu uefe ravnati. Da so pa poravna bolgarsko-Brb-ki spor, uh| se nastavi mejnirodid razsojevalna komisija. -- Tisočletnicg svetega Metoda bodo praznovali B dgni i sredi bodočega leta. O.lbor za to sl.*\no i v Trnovem, katenmu na čelu je nadbiskup K'» men, obrnil se je s prošnjo na ktuva, da prevzame pokroviteljstvo to narodne svečanosti. Knez je obljubil prevzeti tO čast.
Kakor se angleškim listom poroča, so avstrijsko, italijansko in rusko poslaništvo v Ctrigradu ravno tako kakor arglefiko odposlala BVOJe zastopnike v Make« don: o«, da poročajo o tamošnjih razmerah. Vsa poročita govore o anarhiji v teh krajih, da ni skoraj nobenega varstvu za življenje in imenje. Turčija so s tem izgovaija, da avstrijski in grški skrivni emi-serji podpihujejo urod k uporu, in da je že več tacih podpibovitlcev ?aprtih. Na pritisk vlasti je Turčija se tudi obrnila do svoj h oblastev v Makedoniji, da poročajo o tamošnjih razmerah. D i trd'jo poročila, da je vse v redu razume se samo po sebi. Kakor se kaže se vlasti nekoliko zanimajo za razmere v M«kedouiji, in to daje upanje, da se bodo tudi tam kmalu uvela kaka zboljšanja. Viasti se boje, da ne bi navstala kaka vstaja, katera bi zopet orijentalno vprašanje vzbudila.
Častilci francoskega rodoljuba Gambette bo na sv. Štefana dan pra^uovali spomin pokojnika. V Ely.-e -Menilniontat priredili so velik banket. Iz-
deto in nosila okolu vratu črn trak, na katerem je visela srebrna zamorska glava, korzikansk grb. Prosi za ustop, kojeg* jej pa stroža ne dovoli. Na to odpre Paoli sam duri in osorno vpraša, kaj želi „Draii gospod," odgovori žena z žalostnim glasom, „'U'te me! Bila sem mati dveh s'nov, jedpii padel je pri stolpu pri Giroluti, drugi stoji tukaj in prišla sem, da ga d8iujem domoviui, da nadomesti svojege umr-6ega brata." Potem se obrne k mladeniču rekoč: „Ljubi 8:n, ne pozab', da si preje domovine sin, nego moj Bin.u Ž^na odide. Paoli postoji zi trenutek, skoči potem za odšlo materjo, objame njo in m'a-deniča ter ju predstavi častnikom in ur.idnikon. Pozneje je pripovedoval, d* ni bil še nikdir t tko gi-njen in vznemirjen, nego tedaj stoječ pred to velikodušno /eno.
Zvesto in čisto prijateljstvo vezalo je slavnega junaka Paobja z neko nuno, z jako duhovito in prav navdušeno rodoljubkinjo, katerej so nujodličn jši možje svoje politične misli in mčrte razodevali in z up li. B:la je plemenita gospa iz hiše Rivarola. Ko   o rojaki po junaškem boj si prisvojili Keprajo,
mej govornikov je posebno omeniti Metiviera, ki'je vse republikance opominjal k slogi: „Pi ibodnje leto se bode republika okrepila ali pa opešala, kakor bode sloga ali pa nesloga mej naroi.a — Zbornici je predložil finančni miuister načrt zakona, da se vladi dovoli 1000 milijonov frankov kred ta za prve tri mesece bodoVga leta, ker hudget ne bode ob pravem času rešen. — Pri prvotnih volitvah za senat so republikanci dosegli velik vspeh M-j n >vovolje-nimi senatorji bode 72 republikancev in 17 konservativcev.
Be ni pozabljeno, da je nemški p»r!ament odrekel državnemu kancelarju 20 000 mark za nastavljanje dru/.ega ravnatelja v državnej kanceltji, Ifl preti nov razpor nuvstati mej kancelarjem in dr-ž vvnim zborom B idgetna konrsiju je sklenil* predlagati zboru, da ne poviša svote za znanstveno pre-lskavanje Afrike s 100.000 na 150.000. Vladni listi že propovedujejo poshncem, da naj sedaj bodo pametnejši, ker z zanikavanj^m si ne nakopujejo nevolje naroda, kakor so si jo tedaj ko so odrekli O me nje nih 20 000 mark.
Avstro ogerska je že tudi priznala novo kon-giško državo, o katere organizaciji se je bavila afriška konferenca. Ker se sme upati, da jo kmalu priznajo še diug« vlast', kat re jo fle neso, navstala bode tako prva meinarodna drLava. — Sklepi afr.ške konference se bodo naposled sestavili v obliko pogodbe, katero bodo rat fikovali vladarji. V poslednjej seji izjavil je turški poslanik, da bi se on ne mogel udeleževati več sej, ko bi se koi'f renea začela baviti s ki.k> zadevo, ki se ne tiče sumo zapadno Af ik<\ To pa jo izjavil turški poslanik tedaj, ko je angleški utemeljil svoj pred log, naj se trgovina z robovi prepove. Ta stvar bi se pa tudi nekoliko dotikala zadev v turških provincijal) afriških, zato pa Turčija ne mara, da bi se na konferenci ruzgovurjalo o tem. Ker pa velevlasti žele, da tuli Turčija prizna kongiško pogodbo, zato se prepoved o robovih ne bode uvrstila v njo, temveč robstvo bodo predmet posebnemu posvetovanju in razgovoru.
Poslednja poročila s francosko-kitaj « .*1<cg;t bojiHČa neso baš ve-ola za Francoze. Blokada Formo/.e ne obeta nobenega vspeba. Poleg tegu pa tudi zdravstveno stanje ni najboljše. Za zdravljenje in prevajanje boin h iu ranjenih tudi ni dobro preskrbljeno. Z jedno besedo, prikazujejo so vse one težave, ki so združene z vojskovanjem da* l^č od domovine. — „Paisu javlja, da so že od*la vsa podkrepljenja, ter da pridejo v kakih desetih dneh v Tonking Sredi januvarja se pa začne odlomi boji. Do tedaj od tam nemarno posebn-h novic pričakovati.
Dopisi.
I'£ l*ostojiue 25 decembra. [Izv. dop.] Neljubo nas je drnul dopis nPostojinfcanaw v BS\ov. Naroda1' štev. 296 t. I. To pa s tem, da se jo ta dopisnik drznil kritikovati in označiti našega komaj došlega in m.in tako ne po osobnih lastnostih, še manj pa po dejanjih znanega novega sodnika. Kritikovati iu označiti osobo kacega človeka more se le tačas, kadar se morejo po dejanjih spoznati osebne lastnosti; dejanja pa, kadar postanejo javna. Če pa kdo stori to že poprej, prodno je bilo mu dano, osobo ali poslovanje spoznati, — ravna gotovo, če ne nespametno, vsaj nedostojno, netaktno.
Ako pozua „Postojinčan" osebo došlega nam novega sodnika in njegovo dosedanje delovanje že iz poprejšnjih dnij in na mestu, katerega je ta zapustil sedaj, — naj bi bil v svojem dopisu vsaj to povedal in podpisal dopis s svojim pravim imenom. Znalo bi se, čegavo in da prav privatno mnenje je izrečeno v dopisu.
Ako pa dopisnik ne pozna ne osebnih lastoostij, niti dosedanjega delovanj* novega sodnika, — tedaj
došla je nuna na otok, da ga je tako rekoč v imenu Paolijevem vzela v posest. Mnogo pisem izključno politične VBebiue pisal je Paoli tej nuni, kakor bi j'h bil pisal kakemu moškemu politiku.
Kakor moški tako so ženske navdušene do-morodkinje. Ljubezen do domovine je Koizikancm prva, poglavitnu in najsvetejša, — ljubezen do družine druga dolžnost; ti dve veliki in plemeniti lastnosti sosebno odlikujeti korztkansko ljudstvo. Lju bezeu do naroda je Korzikaucem sv. vera. Kakor je pri starih Helenih bratska ljubezen veljala za vzvišeno in najčistejšo obliko ljubezni, toliko velja ta še dandanes pri Kornkancih. Na Korziki imajo bratsko zvez za najsvetejšo iu imeni brat in sestra značiti največo in uajčistejšo srečo človeškega srca, njegov najdražji zaklad ali pa njegovo najbritkejšo izgubo. Še celo žena nazivlje moža v najvišjem čuvstvu svoje ljubezni z ''menom: brat.
Ta rodbinska ljubezen pa izvira ua Korziki iz strašnega in neusahljivega studenca krvne osveto (vendetta), katera se je ohranila še do denašujega dne v vBej svojej gro/npj divjost«.
pa je vse, kar je o njem pisal, — golo sumničenje, ki meri le na to, da bi prebivalstvo nagega okraja že iz začetka i/.^. ubilo zaupanje do moža, kateri ima v rokah častno in važno mesto sodnika; in meri na dalje le na to, tukajšnjo aodnijo pripraviti v slab glas pri ljudstvu.
Obžalujemo vrstice v dopisu iz Postojine, kolikor m ■ i jo na novega sodnika, iu to temveč, ker smo zvedeli iz gotovih in zanesljivih virov, da bode gosp. sodnik upeljal odločno slovensko uradovanj % kar smo do sedaj — bodi B >gu in odstopivšemu gosp. sodniku toženo — močno pogrešali.
Novi gospod sodnik pa naj bodn prepričan, da ga nikakor ne sodimo po lastnost h, katere mu je dal „Postojinčen" v svojem dopisi, da imamo do njega največo zaupanje.
„Postojinčanu" pa za prihodnje svetujemo: quidquid agis, prudenter agas et respice finem.
„Postoj nčanovim" besedam, s katerimi je dvomljivo slavo pel in lavirike vil odstopivšemu sodniku g. Tomšiču, — pa imamo še to dodati, da je bil ta gospod res prijazen, uljuđen in koncilijanten, ker ustreči je hotel in u drezal večinoma tudi vsakemu človeku vsak trenutek, kolikor mu je bito v muči in volji.
Če se pa slišijo kako besede, da se je pod njegovim poslovanjem uradovalo ne'<ako po'asi in so str;nke morale čakati dolgo časa na rešitev pravd in prošenj in uročitev odlokov in razsodeb, mi vender ne bodemo ugibali, kaj je bilo temu uzrok ali prevelika volja ustreči vsakemu, ali obilo delo in mnogo posla, ali premajhno število sodnijskega osobja ali temeljitost rešitev, ali celo nesposobnost in nezmožnost pomožnih uradnikov, ali pu zveličalno slovensko, hočem reči nemško uradovanje in pr\ za-doatOVanje kazinskemu dostojanstvu.
I /. Črnomlja 24. decnmbra. 11 <v. dopir.] Ako kdaj, sme gotovo letos čitaltiiško društvo Čroo-meljsko s veselicami in „jour fixw< meseca novembra in decembra zadovoljno biti; bile so namreč vs^ko nedeljo večer zauimivo-^aljive gledališne igre, krasno petje, ples itd. da so si tako dru-štvi-uiki vsakokrat do belega_dne prav iz srca veseli kratkočasili in zabavali; za vse to gre hvala štirim gospodom, jednej gospej iu večim gospodičiuam kakor tudi celemu, ravno včeraj odstopivšemu odboru. Novi odbor pa jo dne 21. t. m. voljen. Kakor sa staremu odboru in pri veselicah sodelujočim udom za njihov trud in prijaznost srčno zahvaljujemo, ravno tako želimo novemu odboru obilno vspeha v prihodnjem 1» tu in mu v to ime kli'emo: „dobro došel, na zdarl"
Časi s1* menjajo in mi se menjamo : odhajajo naši nasprotniki t?r dohajajo nam prijaznejši somišljeniki, katerim že za naprej presrčno dobrodošlico vskliknemo in se tako prihodnjega Novega leta zares veselimo. / qnnt.il nas bode mej drugimi tudi gosp. Wawrečka, predsednik Miverlske „Ortsgruppe", kateremu od veselja solznimi očmi v njemu naj bolj razumnem jeziku pri odhodu kličemo: Adieu ! Adieul auf nimmer Wiedersehen!
Domače stvari.
— (Društvo »v. Cirila In Metoda v podporo slovenskemu šolstvu) bode se ustanovio v Ljubljani za vse slovensko pokrajine. Včeraj bilo je posvetovanje nekaterih rodoljubov, ki bo vsi spoznali nujno potrebo, da se
Mej mnoga stoletja trajajočimi krvavimi boji pozgubilo se je namreč vsako pravoslovje; genoveška vlada sama teptajoč pravico,  posluževala se je več nego jedenkrat molilnega orožja, da bi vničila vojvodo korzikanske, za svobodo svoje domovine se boreče. Nikjer ni bilo prav.ee,   povsod  vladala  jo največa krivica. Le družinski Člani so se ljubili moj seboj. Ča je bil kateri član kake rodbine razžaljen, osramoten ali po Bili umorjen, šteli so si drugi člani te rodbine v svojo sveto dolžnost, ker ni bilo soJnij, sami si iskati pravice in zlodejca dostojno kaznovati. Radi bojaželjnosti in hu le nravi Korzikaocev ae pa spremeni vsak prepir prav hitro v krvavo morijo. Morilec pobegoe potem v visoke, samotne in nepristopne gore ali v goste, neprozome  gozde  ter postane ttbandit", a ne, kakor na Laškem, — tat in ropar. Ker navadno ti beguni nomajo pripomočkov,  da bi ostavili otok,  begajo  često  vse svoje žvljenje po divjih krajih visokih gora, kjer se skrivajo v globoke duple, se žive o rastlinah in koreninah, ali pa dele" milosrdni kozji pastirji svoj  pičli živež z nesrečnimi pregnanci.
slovensko Šolstvo energitneje, ko doslej, /lasti tam podp ra. kj'»r ie v/lic v zakonu izrtčeni narodni ravnopravnosti slovenski deci celo prvi pouk v tuj-ščmi sili. Posvetovalo se je potem o načelih in načinu, po katerem bo društvo delovalo. Konečno se je izvolil osnovalo] odbor, kateri ima sestaviti pravila ter jih predložiti vladi v potrjenje. V odbor so bili izbrani gg. L. Svetec, dr. Vošnjak, J. Murni k, prof. Toma Zupan in I. Hribar.
>. — (Upravni odbor društva „Narodni dom") razpošilja prejemnikom loterijskih sreček naslednje dopisnice: Žrebame d ibitkov našo loterije bode dne 31. t. m. Ker nam doslej niste še vrnili poslanih Vam sreček, niti nam poslali denarja za nje, prosimo Vas, da to storite do omenjenega dne. Srećek, od 1. januvariju 1885. I. nadalje na poŠto oddanih, ne mogli b; več sprejeti, temveč smatr.ili bi Vaji za dolžnika zanje; do dobitkov pa b' kliubu temu ne imeli pravice, ker se bodo izročali le za one srečke, /a katere društvena blagajnica prejme denar do 31. t. m.
— (Dnevni red mestnega odbora javni seji), katera hod1? v torek 30. dan decembra 1884 leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani I. Naznanila prvosedstva. II. St.avbinskega odseka poročlo h) o stavbinski črti Viljem Majnrjevi hi*i na sv. P tra cesti; b) o licitaciji šute zaleta 1885 do 1887; c) o reguliranji slrtdiskih ulic III. Šol-Bkega odseka poročilo a) o nagradi za pouk o ve-ronauku v šoli na barji; b) o j is. Matevžeta prošnji glede mestne šole na barji; c) o dobavi dveh peči v kemičnem oddelku tukajšnje c. kr. velike realke; 6) o šolskega vodje Leopolda Belarja prošnji /aradi funkcjske doklade. — Potem bole tajna seja.
— (Slovensko gledališče.) Na sv. Štefana dan predstavljala se je igra „Z'ini ali krščan-sko-turška vojsku. Zgodovinska ž »loigra v petih dejanjih. Po Theodoru Ko-ne r ju prosto poslovenil J- G." — Milo srečna bita je misel, spraviti to negodno delo na oder, še manj pa nam je bilo po godu, da se jo kljubu prostemu prevodu, v tej igri neprestano poudarjalo in poveličavaio madjarsko junaštvo in rodoljubje ker jo to zgodovinski neutemeljeno, /igo lovina nam moro bi malo obitelji imenovati, ki bi tako dolgo svojo vel ko varnost ohranile, kakor obitelj Šubić-Zriaski. koja se tako JBsno sveti stoletja v jugoslovenskej zgodovini, kakor zvezda danica na jutranjem nebu Pleme Šubičav, vla-stelinov Bribirskih, si je že v XIII. veku, zlasti za časa tartarskih bojev toliko moči in uglednosti pridobilo, da je moglo v časih nevarnosti svojej domo vini izdatno na pomoč, priskočiti Za dobo naslednikov Bele IV., poslednjih Arpadovcev, ki so se z različnimi nasprotniki bojevab, so si Šubiči velike zaslugo za svojo hrvatsko domovino pridobili. Mej njimi se je posebno odlikoval Pavel I., ban hrvaški (1293 —1312). Po mnogih notranjih bojih je bil slednjič Anžuninec Ljudevit Veliki (1342—1382) Šubičem vzel gradove iu imetja na Dalmatinskem ter jim dal v zameno v uotranjej Hrvatskoj grad Zrin j 1. 1347. Jurij IV., grof Ostroviški je vsled tega zamenjal svoje dozdanje ime knezov Šubićev Bribirskih ter se nazival po svojem glavnem gradu Zrinj knez Zrinj-ski ali Zrinski. Tako so bo vsi Zrinski pisali v domačih listinah, v latinskih pa Sriuius, Srin, Serin, bili so tedaj Hrvatje. Znana je stvar, da si vsak
Kadar se pa pravi zločinec no dobo, obrno se osveta proti tega bližnjim sorodnikom, ti morajo s bvojo krvjo plačati zlo delo svojega ubežnega člana. Obe rodbini se oborožiti, jedna, da se rad zločincem samim ali pa nad njegovo obiteljo maščuje, druga, da bo varuje pred napadom svojih krvnih osvetnikov. Kakor za vojsko se zavarujejo v svojih hišah, kakor mej vojsko ne odlože noč in dan morilnega orožja iz rok, komaj si upajo venkaj boječ se, da jih ne bi vsak trenotek zndela kaka kroglja ali da ne bi bil: nbodeni z bodalom. Nikdar ne ugasne želja po osveti v Korzikanca prsh! So minula tudi že desetletja po krvavem zločinu, Korzikanec še porine bodalo v nasprotnikovo srce, kadar mu ta prido pod roke. Ne maščevati Be, je Korzikancem največa nečast.
Kakor moški, tako mislijo in čutijo tudi ženske. Osveta je narodno čuvstvo Korzikancem, katero se tudi v njih narodnih pesnih izražuje in največ teh pesnij so spisale ravno ženske. Kljubu vsem zakonom, katere je izdala francoska vlada proti krvnej osveti, kljubu groznim kaznim, ki prete prestopkom teh zakonov, Be ue da vroča želja po osveti iztrgati iz src
tiarod želi »lavne m ž1 in zato  ni redka prikazen, da si jedno in isto s'avoo osobo več   narodov last' in za svojo reklamuje: za H >mera se je piepralo sedem mest;   Nemci si  marsikaterega nenemškega slavnega moža laste in tako so  storili  tudi veliki Midjan z grofom Zimskim M klošem,  junakom Si getskim, da s tem postane njihov „globus" sbtvnejši, ter ga pišo po svojem „Zrinv",   in za njimi  ga i Nemci tako piao. V slovenskem pa ne gre nikakor tejja imena po madjnrsko ueinškem pisiti, nego kaže pamet, resnica in pravica ime poštenega Hrvata hrvatski pisati, zatorej ni smeti govoriti o Zrhrji, ampak o Z injsk''in in ne O Madjarih, ampak 0 Hrvatih. — Predstava s m« ob Bebi bila je dobra, posebno naslovno alogO  'zviševal je g. Kocelj izborno. Gospić Zvonarjeva in Vrt ni k ova bili sti j^ko brdki, igrali sti posebno vrlo, a želeti bi bilo, da sr razlika mej materjo in hčerjo bolj označi. D-mnj gospodov omeniti je D a n i I a (Juranič), Slavka (Mebmed Sokolović), Viharjeviča (Vilaky), osobito pa g. Dob mika (Solimana), ki je čez dolgo časa zopet nastopil io svojo   ulogo spretno   in povoljuo il. Tudi Volkovi5', Cvetko, Perdan, Gorenjski   in   Varovšek   so primerno sodelovali. Krasne oprave, katere je blagovoljno posodilo gledališče hrvatsko, so zares krasne in bogate in bratom  Hrvatom bodi za to l,ubav Izrečena javna zahvala. Občinstvo bilo je s predstavo,  dasi je trajala blizu štiri ure, vidno zadovoljno  in odlikovale je predstavljalce z obilini priznanjem.
— (Viši državni pravdnik) gosp. grof Gleispach je prišel danes iz Gradca v Ljubljano.
— (BožiČn ici.) Dunes dopoludno bili so otroci otroško zavarovalnice pri sv. Florijanu obdarovani z obuvalom in obleko. Danes zvečer praznuje se božična veselica v deškem zavetišči „C.)llegium Mtriaiium" ua Poljanski cesti.
— (V „Collegium Marianum") predstavljal se je včeraj popoludne ob 5. uri MiiUerjev lepi oratorij v slovenskem jeziku na veliko zado-voljnost mnogobrojnoga občinstva. Petje bilo je krepko in ubrano, posebno odlikoval se je gospod Mihelič s svojim prelepim zvonkim glasom. Podobe so bile uprav izborne in čestitati moramo g. G n o z d i, ki je z velikim trudom in finim zares umetniškim oku-om uprizoril glavne momento Kristovega
rojstva. Prizori, ob sebi jako lepi — (sodelovale so goapice Matijanova, Kremžarjeva i dr.) — bili so vsled maguezijne in električne luči (slod njo priredi je g. Geba) tako krasni, da je občinstvo bilo polno hvale in začudenja. Ker so bodo oratorij še ponavljal, priporočamo čitateljem, da se potrudijo v „C>lleg'um Marianum0, in da vzamo svoje Otfoka seboj. N^ bode jim žal za pot.
— (Občni zbor Šišenske čitalnice) bil je 6 t. in. V odbor voljeni so gg.: Dr eni k, Bttrger, Knez, Bizjan, Sua, Ro rmanu, Petrič, Jesib. Dosedanjemu odboru izrekla soje zahvala. Društvenimi za posamično osobe povišala se je od 1 gid. 50 kr. na 2 gld. za celo leto. Za družine ostane društvenina nespremenjena 3 gld. za celo leto. Šišensku čitalnica jo kupila vseh jej v prodaio poslanih 50 sreček za Narodni i\ o m. Poročilo blagujnika je povoljno. Primankljej 22 gld. pouzručen je po društvenem slugi, kateri je poluletno društvenino zapravil. Knjižničar potrosil je 70 gld. 64 kr., to je dokaz,  da  se odbor posebno
korzikanskih. Krvna osveta je zii duh, pravi demon tega naroda.
Pogosto je tudi ljubezen povod krvnej osveti in Korzikanke se maščujejo za nezvestobo, kakor moški. Neki mladenič, popustivši svojo ljubico, si izbere in ljubi drugo deklico. Mirno in veselo sedi nekega dne na vrtu domače vasi pri igri. Kar pride zapuščena ljubimka, ga obsuje z valovi silnih kletvic, izvleče izmej nedrij pištolo in mu prestreli glavo s krogljo. Neka druga zapuščena devojka je jedenkrat dejala svojemu ljubčku žugajoč: „Če boš drugo vzel, se je ne boš dolgo veselil". Dve leti s'i minuli. Mladenič se je oženil z drugo. Ko je pa od poroke gredoč stopil iz cerkve, ga zapuščena prva ljubica pobije z jednim strelom na tla. Občinstvo je pa glasno klicalo: Živijo! (evv'va!) Sodnija obsodila je morilko le na tri mesece v zapor. Mnogo hrabrih in odličnih mladeničev jo je potem snubilo, dočim mlade udove ustreljenega ženina nihče več ni maral za soprogo.
Živo se spominajo še dandanes v Ajacciu nekateri stari I,udje velikodušnega čina neke ženBke iz rodbine Pozzo di B »rgo iz 1794. leta. V Apijetru pri Ajacciu se je ljudstvo veselilo pri pustnih vese-
o/ira na to, da imijo članovi dovo'j brana. Iz tajniškega poro'dla je razvidno, da je čitalnica tekom leta priredila 2 večji veselice v Koslerjevi pivarni 1. veliko ljudsko veselico pa na Koslerjovem vrtu. Tovovodstvo prevzel je gosp. Sohor. Pevske vaje 80 SHkfst na teden. Zi pričetnike je poseben pouk. Ob*ni zbor je izrekel zahvalo svojo vsem, ki so pri besedah sodelovali, ki so društvo obd .riti s knjigami in muzikalijami ali ho na drug način društvu koristili. I>to tako se jo zahvala izrazila si. občinstvu domaČemu, zlasti pa Ljubljanskemu, ki je tako obilno obiskavalo društvi ne zabave.
— (Čedna naredba, a p oka ž en a.) Te dni razglasila se je naredba, sama po sebi koristna, kazi jo le — nemški   državni   jezik. Ministarstvo dovolilo je, da bode z Novim letom počenši avstrijska pošta vzprejemala in po vsem cesarstvu odpravljala tudi  zasobne  listnice in ue  le erarnih, ki so dosedaj izključivo bde v veljavi.   Ako si pri-režeš trdega papirja v velikosti in v obliki navadnih erarnih listnic in pritisneš ntnjo marko za 2 novca, potem ti ima isto veljavo, kakor listnica, ki jo kupiš iz državne založbe.   Toda, šo jeden  pogoj je! Tvoja listnica mora tudi imeti nadpis in sicer z besedo   „Correspondenzkarteu,  tako da je ta beseda toko važna, kakor pri menici beseda „menicaw ali  beseda   z   jednakim   pomenom.   Poleg besede „C irrespoudenzkarte'4  dodeneš lahko tudi nadpis v katerem diugem deželnem jeziku,  a bodi  ti, kdor hočeš in kjer hočeš,  piši b tem ali onim jezikom, beseda „Correspondenzkarte", torej uemšk nadpis mora bit«, če hočeš, da ima listnica svojo veljavo. Sedaj pa se lahko vprašamo, po kakšnih potih pride nemščina do tega, da te njena „Corre-Bpondenzkarte" izrecno, konstitutivno zahteva ua privatnih listnicah? S čim je zopet obrazložen ta novi nemški privilegij? Kdo je sploh nemščino promovira) za prvi deželui jezik, tako da so drugi avstrijski jeziki v drugo vrsto ponižani?   Morebiti je nagib, „spiritus movena" tudi tukaj praktično stališče? Ne, tudi tukaj ne.   V Avstri|i se odpravljajo korespondencije laške, ruske,  francoske itd.,  in vnanje pošte lahko odpravljajo listnice nemške, avstrijske itd. Pri nas pa, v Avstriji sami in za Avstrijo je nemška beseda na zusobni  listnici   „conditio, sine qua non''. In to je zopet protežovanje nemščine na kvaro jednakočastnih in jeduakopraviiih ostalih jezikov avstrijskih.   Državni zbor je odločno zavrgel nemščino kot državni jezik, ker tudi osnovni zakonitega ue bi dopustili,  a v praksi se nemščina povišuje in širi v jedini, državni jezik!  —  Naredbo o za86bnib listnicah, ki bodo zlasti trgovskemu stauu v veliko olajšilo, kazi nemščine gospodstvo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Celovec 21). decembra. V Terbiži in v okolici v soboto po noči močen potres, posebno trije sunki bili so velike intenzivnosti. V Beljaku navstale v zidovji hiš razpoke.
Madrid 29. decembra. Vsled potresa posedla se je fasada katedrale v Granadi. Večji del mesta Al banu • uničen. 300 ljudi j poginilo. Stolni cerkvi v Sevilli in v Giraldi poškodovani, polovica prebivalcev v Albanuelas poginilo.
lici h. Po starej navadi, ki je še zdaj na tem otoku merodajna, sedel je pustni kralj, obdan od svojih ministrov, z zlato krono na glavi, na sredi trga, kjer so stali? mize napolnjene z vinom, ovočjem in raznimi jedili; kajti pustni kralj je visoke davke odmer.1 in i'.terjal. Pustni zakon veleva namreč, da mora pustni kralj rodbinam po vasi predpisati davke po premoženji, katere plačujejo z vinom in jedili za občno pojedino. Tedaj so močno pili in jedli. Sviralo se je ua citre io gosli, mladi Bvet se je pa vrtd plešoč narodne plese. Mej občno veselico na-jedenkrat poči puška, nnvstane krik in vse zbeži narazen. Divja gneča se zbere na trgu, kjer je ležal v krvi polit mlad> Srečko Pozzo di Borge. Andrej Romaneti ga je ustrelil, ker ga je bil oni baje raz-žalil. Andrej na to zbeži v Makijo, v bližnji gozd. Mrtvega mladeniča preneso v hišo njegove matere. Občno pustno veselje preneha, ženske žalujejo in veseli zvuki goslij in citer potihnejo. Ko prineso mladeniča na pokopališče, ne joka njegova mati, Marijana, udova, ki je Že doživola mnogo nesreč na svetu, marveč le premišljuje, kako bi bo maščevala nad morilcem Bvojega sina. (Dalje prih.)
Javna zahvala.
Podpisani krajni Šolski svet je po slavnem c, kr. okrajnem Šolskem svetu v Postojini prejel 150 gld. a. v., podarjenih od slavne hranilnice Ljubljanske in sicer za povečanje ljudske šole pri Sv. Petru na Pivki. Za dobroto in blago podporo se slavni hranilnici najtopleje zahvaljuje podpisani krajni šolski svet.
Krajni šolski »vet v Sv. Potru. dnč 27. decembra 1884.
Ivan KoroSec, prvomestnik.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neho	Mo-krina v mm.
J	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737 77 a«. 73900 mm. 741 06 nw.	— 30«C sl.ssvz. + 0 4" C si. jz. — 1 4° C si. svz.		megla obl. obl.	000 DUD.
s a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74047 mm. 733 68 mm. 73732 bb.	-f- 0 6 C 'si. szh. OO^C si. vzh. — 1 4° C si. vzh.		obl. obl. obl.	12-OOmm. snega.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 1*1° in — 03°, za 1-7» in 2-6° nad normalom.
TDto.nncTvjcka borza
dno 29. decembra t I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna r nta.......... 81 gld. 75 kr.
Srebrna renta.......... 82 „   75 „
Zlata reuta........... 103 „   80 „
5°/o marčna renta......... 96 „   85 „
Akcije narodne banke....... 853 „   — n
Kreditne akcije........ 289 „   80 „
London............ 123 „   20 „
Napol............. 9 „   73'/, n
C. kr cekini.......... 6 „   77 „
NemSke marke........                                   . 60 „   20 „
4°/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld. 125 „ 75
Državno Brečke iz 1. 1864.         100 gld. 169 , —
41 ,. avitr. zlata renta, davka prosta.   . 103 .   50 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 124 „05 „
•                     .   ... 95 „   85 „
„     papirna renta 5°/0..... 90 s   35 „
5°/0 dtajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   . 104 „50 „
Dunava reg. Brečke 5°/0    .   .   100 gld. 114 „   50 „
Zemlj. obČ. avstr. 4*/,' , zlati zast. listi . 122 „   — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 110 »   25 „
Prt'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „70 „
Kreditne Brečke......100 gld. 178 „ —- „
Kudolfove srečke  ....         10   „ 18 „   — „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 95 „   75 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.   . 207 „50 „
Služba babice
v Sevnici je izpraznjena, katera se a tem razpiše. S to službo je združena letna subvencija pr. 50 gld. iz okrajne, oziroma občinske blagajnice.
Prositeljice za to službo morajo dokazati znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter naj svoje prošnje z zadevnimi spričevali in domovinskim listom predložijo najdalj • do 1. B76-čana 1885 okrajnemu zastepu 7 Sevnici. (825—1)
JBi
MET
Prekrasno Božično in Novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo: (806—9)
Poezije,
Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ign. v. Kleinniayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani.
Za jesenski in lovski čas!
Važno za posestnike, vojake, lovce itd. itd.5 vsem, kateri hočejo pri mokrem mrazu obvarovati suhe in gorke noge, je priporočati odlikovana, c. kr. izključno privilego-vana nepremoeljlva
usnje krepilna mast
I. Bendik-a v Št. Valentinu
kot naj bolj fte in najeenejtie usnje ohranjajoče aredstvo za čevlje, konjsko opravo, usnje za vozove, gonilne jermene. — Dokazano je, da se rabi več let za mazanje lovskih čevljev pri najvišjem dvoru. — Tudi se je dobro obneslo za mazanje krhkih in razpokanih kopit in je najbolje priporočati.
Cene t V velikih škatljah s 5 kilo po 10 gld. in z 2'/i kilo po 5 gld. Nadalje v */« škatljicah z 40 deka po 1 gld., v */i Škatljicah z 18 deka po 50 kr., v '/< škatljicah z 8 deka (43 f.) 90 kr. in v •/« škatljicah z 3 »/, deka 100 komadov 12 gld. 50 kr.
Dobiva se v Ljubljani pri Hchusnig & Weber-ji; v Mariboru pri Josipi) Martinc-i; v Ce|ji pri Treun-u & Stieger-ji; na Jesenicah pri Treuu-u; v Krškem pri Engelaberger-ji; kakor tudi v vseh večjih mcBtih monarhije.
Pred ponarejenjem se svari, ker je toliko mazil, ki občinstvo le zapeljavajo. Kdor pa hoče imeti usnje trajno in čedno, kupi naj samo Beudlkovo nepremočno mast za usnje. (766—9)
Dr. Schmidt-ovi uspešni
prilegla »kurja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujočo sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dlctcem za izdiranje kurjih očes 23 kr. a. t.
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn:m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, cslablje-nju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, oti pnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolja i šumenj 0 v ušesih. Dr.Behr-ov živčni eketrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittncr-jevo izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittncrs's Apotheko in Gloggnitz", in vsake drugo podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—13)
Glavna razpošiljalna zaloga: Gloggnitc, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. IIMiner-ju.
Dr. Schmldt-ove prllepke mi kurja očesa in «lr. Behr-ov žlvenl ekstrakt prodajata v LJubljani lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trnkoczv.
Umrli so:
22. dec.: Marija A-.man, tesarjeva vdova, 60 let, Trnovske ulice št. 21, za pluč-nico.
23. dec.: Katra Uran, krojačeva žena, 36 let, Poljanska cesta št. 13, za katarom v črevesu. — Fran Klopčar, ma-gacinar, 62 let, Cesta na južno železnico št. 1, za mrtvoudom.
24. dec.: Andrej Gantar, hlapec, 58 let, Sv Petra cesta št. 3, za gnitjem pluč.
26. dec.: Jožef Zenari, vodja eskomptne banke, 53 let, se je ustrelil na Mestnem trgu št. 19. — Karol Konšok, žurnaliBt, 27 let, Mestni trg št. 17, za jetiko.
V deželnej bolnici:
21. dec.: Jožef Dolničar, delavec, 35 let, za jetiko.
22. dec: Janez Kapel, kovač, 30 let, za jetiko.
24. dec.: Lucija Kral, gostija, 82 let, za plučnico. — Miha Okorn, delavec, 50 let, za jetiko.
hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske.
Zaradi sklepanja računov za drugo polovico 1884. leta bo
hranilnica
od 1. do JLSp. d:n.e ja^rvcL-^strjEi 1885
1« zastavljavnica .
cd j_, do d_S. dxa.e ja,:rwa.T7"£irjsc 1885 za občinstvo zaprta.
Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice,
v Ljubljani, dnć 16. decembra 18 84. (820—3)
Umetne
(32—97)
: zobe In zol>ovj a :
^ ustavlja po najnovejšem amerikaiiskem načinu x +   brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in
♦ vse sobne opera«!J«
♦ zobozdravnik A. Paichel,
♦ poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropji.
MejiiaroJna linija.
h Trsta t Novi-Jork naravaost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. ,
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „0-ema.anla.4*, 4300 ton,  okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 2O0 gold. — Vmesni krov 60 gola. Potniki naj se obrnejo na (814—7)
J". TEBKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne naj se na Emlliauo d' Ant. Poglaven, generalnega agenta v Trsta.
Zoper jotilio!
Radgostski
in
rožnovsli maho-rastlinsfci celtličti,
priporočajo bo posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebnu za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pijučnico !
Veliko slovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
Gospodu lekarju J. Selehertu v Kožnovi! Polen veselja Vam moram pri sedanjej svojoj naročbi i/rekati svojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje moje soproge pred kratkim časom sč sedanjim primerjajoč, moram 8» čuditi čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je uže dlje mučil pljučni in želodčni katar, je zaradi neprestanega kašljanja in slabega prenavljanja neprestano hirala takć, da som uže za trdno mini 1, ka ima jetiko, osobito, k«r bo ju ta strašna bolezen nekako napovedovala v slabem toku jedi, ponodnoui znojenji, mrzlicah ter neprospanih nočeh. Sorodnik, kateri je svoje dni biv.il v Rožnovi in seje ondi zdravil, me jo opozoril na Vaš čaj in na celtličke, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta sredstva. In gledi čuda! Kolik učinek v treh tednih! Moja soproga, bolj nalikujoča ogrodim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dosle" priklenena na posteljo in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, pouiiva jedi v slast, spi vse noči trdno, in kakor jo ostavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, tako okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skorej popolnem ozdravi. Za-toraj priporočam vsakemu, imejočemu morebiti podobno bolezen, da takoj upotreblja ta sredstva in pomorejo mu izvestno. Izvolite mi dakle s poštnim povzetjem poslati še 2 zavitka čaja in 2 škatljici maho-rastlinskih celtličkov.
Z vsem spoštovanjem se beležim
Anton Črmak, 4 fotograf v Gradci (Štajerska), Geidorf, Heinrichova ulica 9.
Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gl«l. av. v. Jedna originalna škatlja KožnovBkih maho-rastlinskih col i ličkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. posčbe.
Radgostaki univerzalni čaj in Rožnovski mako-raatliuski celtlički dobivajo se vedno le v lekarni J. Seieherta v Boanovt na Morav-skein), in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p u občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalogo siedeči lokar.i i W. Mayr v EJublJaul, W. Kdnig v Mariboru, S. Mittelbacli in J. C e j b e k v Zagrebu, Barmherzigo BrUder in A. Medved v tiradci, A. M. a r e k i u J Kupfor-schmied v «'elji, 0. Rus sne itn v Lipnicl, Carl Grabachei v Hurau, J. Illing v ttot-tenmanu, W. Thurnwald v Calovoi.
Zaloge
napravile so bodo v vseh lekarnah in večjih prodaj alnicah materialnega blaga. jftF~ Doktor Horatova Jedino prava voda
sa o«i» prir.jina natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenje iu vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frisni ali stari prisad na očeh, pege na roinioi in kašo ter odpravi sitno solzen j t:.
Izvirna steklenica i navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj to kr. več.
Prava se dobi santo naravnost \t lekarne v kopolišči Kožnavi.
i|Bjr Boiuovakl cvetni Živee, hitro in trajno o/.dravija putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, l/.vinia aklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj IO kr. več. Pravi se dobi nanio naravnost iz lekarno v Kožnavi (Moravska). (770-4)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk „Naroane Tiskarne-.
CLE