90. številka. Ljubljana, sredo 21. aprila. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
I«l)Hjn vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za av a t r o-o ge r s k o dežele za celo leto 16 j?l., za pol leta H gi, si četrt leta 4 «ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja M doni za celo letu 13 glcL, za četrt leta 3 jrld. ^0 kr., za en D6t60 1 (Id 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta, — Za t u j e dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje M ljudskih šoi.h in M dijake vetfa miiana cena in sicer: Za Ljubljnno za Četrt leta 8 tfld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt lata a gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrBte 6 kr., če bo o/oanilo enkrat tiska, 5 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i S t v o je v Ljubljani v Franc KolmanoveJ MU št. „pledališka stolba". Oprav niš tvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v kolmanovej hiši.
Ljubljanski nemškutarji zoper naš jezik.
Toročali smo včeraj, da je nemška večino ljubljanskega mestnega zbora na predlog dr. Sekreyja sklenila, pri državnem zboru pe-ticijonirati, naj se ne sprejme znana dr. Voš-njakova resolucija, katera želi, da se slovenski jezik kot učni jezik v naše srednje šole uvede. Omenjena dr. Vošnjakova resolucija še posebno in navlašč naglasa nemščino, nje potrebo, in našo voljo, učiti se je in ne izrivati je iz šole. S tem se je hotelo odbiti večno očitanje naših protivnikov, da preziramo praktično potrebo jezika kulturnih nam nemških sosedov; s tem naglašaujem tuje nemščine poleg naše slovenščine smo hoteli Slovenci povedati, da mi hočemo, da se tuje spoštuje, a naše domače ne zamet u je, da se hočemo učiti tega, kar nam je na zunaj potrebno, a tudi onega, kar nam je pri srci in doma sveto. Vse zastonj! Naši renegatje in tiati tuji arogantni privandranci, ki nam domačinom hočejo gospodariti in jerobovati, ti nehčejo nič slišati o slovenskem jeziku; samo nemško, to je njih gaslo. In kjer se o slovenščini govori, kjer bi se jej imela kaka pravica dati, tam srdito in fanatično vstajejo zoper naš jezik. Tako so storili tudi v zadnjem mestnem zboru z zagrizenim ger-manom Schreyjem na čelu.
S čudno doslednostjo in vstrajnostjo so nam Nemci in nemškutarji za petami. To se da psihologično le razložiti iz onega starega sovraštva, katero so žulibog v celej sve-tovnej historiji kaže pri Nemcih do Slovanov, katero je z mečem  in  ognjem iztrebilo pod j
Domača pisma.
m.
Milostiva gospa! Ko je bil neki ogerski speetabilis pride! svoje dni na Dunaj, tako se pripoveduje, se je mogočno šopiril po nekem plemiškem kasinu, kamor so zahajali sami bogataši in drugi veljavni možje. En gospod, kateremu se je ponašanje speetabilisovo pre-mogočno zdelo, ga ogovori po nemški prav prijazno. „\Ver sind sioVu ga vpraša speetabilis. „Ich bin Ftlrst Lobkovitz". — „Auch i nicht iibel, aber ich bin der Stuhlrichter von i Eperies!" je ponosno odgovoril speetabilis. i
Ko bi mene kedaj zaneslo v Kamnik, pa i bi se tam šopiril mogočno no nemškem kazinu in bi me gospod Kecel odgovoril prijazno, bi 1 ga tudi jaz osorno vprašal: „\Ver sind sie?a, i in Čisto ponižno bi mi Kecel odgovoril: „lch i bin der Ritter vom heiligen Grabe". Tedaj bi i
■    \   -;     : ■■■■-ni
nasledniki Karla Volicega polahske Slovane z zemljo božje; katero je uničilo Svetopolkovo slovansko državo, to veliko srednjeevropsko delo svetega Metoda; katero je otrovalo in za svoje gospodstvo in germanizacijo pripravljalo in pripravilo slovanska tla po vsem zapadu, kjer se je dalo. Govori nemških poslancev v državnem zboru, dnevni spisi nemških novinarjev, kateri nikdar nehčejo nič slišati o objektivnoj pravičnosti tudi za Slovane, poduču-jejo nas, da je starozgodovinski „i'uror teuto-; nicus" še v kosteh obtičal več ali menj tudi pri zdanjih Nemcih. Pri renegatih, teh umetno narejenih ali bastardnih Nemcih, pak se kože ta „turor" vselej še besnejši, — znana prikazen.
Pa še jedno drugo je, ki goni naše nem-škutarje v boj zoper slovenski jezik, v boj zoper naše terjanje za uvedenje slovenščine v šole in urade: namreč, nemškutarska skrb za svoj kruh in skrb za svojo komoditeto. Naši Nemci in nemškutaiji nijso tako stupidni, da no bi sprevideli, tla je le na turna in pravična terjatev, da nas domač človek v našem domačem jeziku dobi odloke in pisma iz sodnij in družili uradov, a ne v tujem. Kavno tako vedo, da, ako je treba uvesti naš jezik v javne urade, treba ga je prej še v šole, da se tam mladina za kasnejo praktično rabo popolnem izobrazi v njem. Ali ko bi se to zgodilo, ko bi se slovenščina res uvedla, potem je njih materijalno stanje ali vsaj njih komoditeta v nevarnosti, ker bi mnogi uradovati ne mogli, ali se pa učiti morali. Le oglejmo si jih, kakor so v ljubljanskem mestnem zboru, bolj na I drobno v tem oziru.
jaz rekel: „Auch nicht tibel, aber ich bin der speetabilis tles „Slovenski Narod"!" Ponosno bi ga pogledal od zgor doli, od glave do pete, potem bi se proč obrnil, pa so ne bi menil več ž njim.
Tako bi mu napravil jaz speetabilis vitezu Keclu v Kamniku, in potem bi šel v Postojno, tam bi ravno takisto napravil Devu, od tod bi so podal na Krško, pa bi Hočevarju tudi povedal takisto svoje mnenje.
Ko bi jaz tako-le naredil, bi omenjeni trije možakarji počeli premišljevati kaj, in prišli bi do spoznanja, da je še drugih ljudij na svetu, kateri tudi držijo nekaj do sebe in do svojega dostojanstva, zapustili bi svoje nemčur-ske komandante, ter bi se povrnili nazaj k narodu, katerega so zapustili v slabej uri.
Tem načinom bi Slovenci dobili večino v kranjskem deželnem zboru brez novih volitev, ministerstvu Taatlejevemu bi to bilo po volji in vaš speetabilis bi si pridobil zaslug, kakeršnih Se dosedaj nij imel nobenih. — Jaz namreč
Tu je prvič predlagatelj dr. Schrey. On je advokat, gleda mnogo na advokatski zaslužek, kar mu nihče ne more zameriti. Naj se pa po šolah še sodnije poslovenijo, potem je njegovo advokatovanje v Ljubljani proč in ne-možno, ker slovenščine ume sila malo. Kam hoče iti? Na Dunaj? Tam so talentiranejši advokati brez dela. — Dalje, tu imamo gosp. Zhubra. On je uradnik pri sodnij i. Nemogoč je in v penzijo bi moral iti, ko bi se naš jezik uvel pri sodniji, ker on ga zna še menj, kakor kak hribovsk kravji pastir. In taki so tudi drugi. Knkoršni so reprezentanti, taki tudi mnogi tisti, ki so jih volili. Mnogi uradnik prav za prav nij sovražnik svojega rodnega jezika, ali navadil se je na nemški „šimel", ker se v šoli slovenščine nij mogel naučiti, ne zna je, zato glasuje zoper nas, ker meni, da bode s tem izpremembo v uradovanji odvrnil. Da bi rekel: če ne znam, hočem se naučiti, zoper to govori njegova komoditeta.
To stališče, ki ga gospodje nemškutarji imajo, pak je stališče egoizma. Nas, ki imamo stališče naroda, ljudstva, pod soboj, nas ne brigajo te osobne skrbi nič. Mi kličemo uradniku in vsacemu javnemu Človeku: ljudstvo nij zavoljo tebo na sveti, nego ti si zarad ljudstva ! Če od ljudstva živiš, ravnaj se po njem; če ne znaš, uči se, ali pa pojdi! Nesramno pa je od nemškutarjev, da hočejo stališče svojega osobnoga nemškovalnega sovraštva ali pa svoje sebičnosti proklamirati kot stališče napredka ali kulture!
Iz državnega zbora.
Ob početku 7-L seje zdanjega zasedanja državnega zbora se je izročil p o 1 a b s k i bro-
tiijsem takov, ki bi rekel, da mi nij stalo do zaslug in do Blave; ko bi vsak izmej nas rekel tako in bi se branil slaven postati, potem ne pridemo nikamor. Pri nas mora vsakatrri. ki hoče nos'ti ime domoljuba, gledati, da postane kolikor toliko slaven in da si pridobi vsaj nekoliko zaslug, ker če bomo vsi svoje luči poskrili, kedo bo svetil potem ? A v tmini se ne da tavati po svetu okolo.
Kar me najbolj mika do slavnih dejanj, je okolnost, ka mi bo g. Fr. Leveč, kadar umijem, itak napisal nekrolog, a kaj bo revež pisal o meni posebnega, če nič ne storim izrednega? Zato sem si izmislil idejo, katero bom še razmišljaval en Čas, potem se bom pa na pot podal najprej v Kamnik, potem v Postojno in na zadnje do Krškega, ter bom poskušal srečo v preobračenji, če jo bom imel kaj.
Kako ponosno bom čital potem v našej žurnalistiki, da je speetabilis spravil na pravi pot tri zgubljene ovčice, da je deželni zbor kranjski vsled njegove inicijative postal naroden,
dr. Schrev pravi, da predlog njegov nema s politiko nobene dotike, in da ima vsak državljan, isto tako tudi mestni odbor pravico posluževati, v postavah zagotovljene pravice pe-ticijonirati. Kar Ke tiče lu-enja slovenskega jezika, se .ta na srednjih šolah skoraj tako preveč uči. (Ilegali: Nij res! Dežnian: Ref je!) — Pri glasovanji se sprejme dr. Schrevjev predlog.
— (Včeraj meni denes tebi.) Zadnjo soboto večer je bil enkrat tudi tukajšnji nemški organ Kaltenegger-Dežmanov konfisciran in sicer zarad tega, ker je proti vladi ropotal ob odpustu Sclnveglovem, češ, da je to krivično strahovanje. Tudi so nem-Škutarji to konfiskacijo kot Bog ve kaj važnega v vse dunajske liste telegrafirali. Večina lista, ali vsaj mnogo ga je bilo pa uže pred konfiskacijo razneseno, tako, da smo ga lehko brali. — Mi Brno bili pod Lasserjevo vlado vsak teden po enkrat, včasi celo dvakrat konfiscirani. Tačas je „Laib. Tagbl." prav svobodomiselno ali liberalno državnemu pravdni-Itvu z veseljem aplavdiral rekoč: „uur durch eine strenge handhabung des pressgesetzes kann man diese nationale presse biindigen." Mi mu ne povračamo z isto mero, ker mi hočemo tiskovno svobodo za vse, za sebe kakor za svoje protivnike. — Kar se pa stvari konfisciranega članka tiče, namreč odpusta Selnveglovega, katerega so tudi vse druge ustavoverne  novine polne,  imamo  dve pri-
metbi. Prvič, vprašamo, ali nijsmo mi prav imeli, če smo od nekdaj menili, da odvisnih uradnikov ne voliti, ker ti imajo težavno stanje'.-' Nemškutarji so pa vselej le odvisne uradnike naprej porivali in kandidirali. Drugič pak je „Laib. Tagbl." tudi ta<'as na ves glas aplavdiral, ko je bivše nemško ustavovt rno ministerstvo Lasserjevo pri nas domačo na rodne profesorje iz domovine podilo na tuje zarad gole denuncijacije, da so narodni. Ima li list take umazane preteklosti in tuke doslednosti pravico vpiti o krivičnosti ?
— (Umrl) je v soboto tukajšnji mestni kasir Denkl.
— (Iz Ptuja) se nam piše 18. aprila: V sv. Lovrenci na dravskem polji je nastal 17. t. m. ob 3. uri zjutraj požar. Vpepelil je v par minutah 7 hiš s postranskimi poslopji vred. Rešiti nij bilo mogoče ničesa. Mej dru-zimi je nečemu gospodarju pogorelo 21 svinj, 3 konji in še druga domača žival. Tudi dve ženski sta hudo opečeni. Jedna bode težko okrevala. Strašanske muke mora prestati. Št. Lenarski g. kaplan izkazal se je pravega Sama-ritana. — K sreči so bili vsi gospodarji zavarovani, toda le za male svote. —
Dunajska borza 10. aprila.
(Izvirno telografično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 80 k .
Enotni dri. dolg v srebru   .   .   .   73    „ 30 ,
Zl ta renta.........89    „ — r
1*60 dri. posojilo......180   „ —
Akcije narodne banke    .   .         839 — „
Kreditne akcije....... 280   „60 _
London..........U9 05
•   •........ 9 „ 477. „
. kr. cekini........ 5 „ 61 w
Srebro.......... — —
Državne marke....... 58 „ 5,r> _
l-«'enj .c srečko.
V Trstu 17. aprila: 72. 16. 83. 76, 90.
V Liiiru  17. aprila:  ti. OS.    8. 39. 33.
V najem
se dajo s 1. Junijem t. 1. na najpr pravnejšem prostoru v 2^viEo^roixog"vj. ležeči sstaaotaiaaalcl
proMtori s stanovanjem in vrtom. — Pogoji se izvedo pri opravništvu graščino Mokronog na Dolenjskem. (164)
Najem gostilne.
Udano podpisani uljudno naznanja, da jo vzel v najem
gostilno „pri Lipi"
v Ljubljani' židovsko ulico št. 5, in pridal tudi uže torti. Marljivo bodo skrbel za okusna in dobra Jedila ter Izvrstno pijačo, posebno da bode Imel zmirom dobro Koslerjevo carsko pivo. Narodila na kosilo so sprejemajo. Za mnogobrojno obiskavanjo prosi (105—1)
so spoštovanjem
Karel T*oi<3. Izvrsmo
istersko crno vino
se toči v go8tilnali (154—3)
pri „belem volku" in „pri Lozarji",
cena mu je 64 kr. litor. Za mnogobrojni obisk se uljudno vabi.
Tuji*!.
17. aprila
Pri Slonni Bruck iz Dunaja. - Codelli iz Trsta. — Kuller iz Rateč. — Braun i/. Ko6 >vja.
Pri MslIH: VVeber iz Dunaja. — Einstein iz Monakova. — Scblesingor iz Dunaja. — Kohnstaui iz Celovca   — Farber, Winterholler iz Dunaja.
Najboljše in najuplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bramore, krvice, susico, kašelj itd.
v »klciilcali a G€> kr, z železnim Jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki si jo hočejo sčistiti, posebno koristen, v sklenicnh a 1 gld. prodajo in razpošilja s poštnim povzetjem
(108-10)
r
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti
ro "5 '-o 2 v o
Cujte, glejte in strmite!
Blago od britanija-srebra, katero smo prevzeli od konkurzne maso nedavno na nič prišlo velike tovarna sa britanija srebro, ki ima celo tovarniško znamenje: ,,echte Brittania", odda se za vsako ceno, ali bolje, zastonj. Po poštnem povzetji, ali kdor posije 6 gla. 70 kr.,
dobi vsagdo tele stvari za četrti del pravo vrednosti, in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročnikom od britauija-Brebra? s pravo angleškimi srebrno-jeklcnimi Ostrinami) 6 „ jako finih vilic, britanija-srebro, iz jednega kosa; 6 „ teških žlic za jedi od britanija-srebra; 6 „ žlic za kavo od britanija-srebra, najboljšo kvaliteti; 6    „ podnožnikov;
1 teški zajemalec za juho od britaniju-srebra;
1 masivni zajeinalec za mleko od britanija-srebra; 6 kom. Yiktorija-podsta\kov, fino cizelirani;
2 krasna namizna svečnika;
1 salonski namizni zvonček od britanija srebra, srebrnega glasu ;
1 košek za kruli, masivni, od britan ja-srebra. 42 kom. Vseh teli 42 rodil jo izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki jo na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in so od pravega srebra tudi po 25 letnem rabljcnji no moro razločiti, za kar se garantuje. V dokaz, da moje naznanilo
2Jas$~~ nij «sl**piii\«-it/vo,
zavežem so s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, jo vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (596—11;
Praiss, Eotlientli-ariristraoce
K<>K«'iiiil»cr «I«m crzbiMchttflichcu 1>uIuIh, \VIi;\.
Zaraili preselitve prodiijem od denes počeuši <io dne 1. mitju IN so zalogo
izvrstnega vina,
katerega imam 400 veder. Vino prodajem po naj« uiijej coni, in sicer najmanje po jedno vedro vkupo.
Daniel Predovič,
(129—17) krčmar,
na Poljanskem trgu št. 5, v Ljubljani.
pol)
Svoja
i a in travnike
na ilovškem močvirji
pođ. ^stlEO-v-iillcona. pri Xjj-u."folja.nl
prodajam
na |»l.ie< vanje v obrokih.
Marija Franz,
na cesarja Josipovem trgu Št. 2, __pritlično.
(153-3)
Izda te Jj in urednik Makso Armič.
Neizogibno potrebno za vsako gospodinstvo!
Novo antiseptiško, desinlirujoče in liigijeniško sredstvo
„S A NI T A S"
od
Centralno zalogo za prodajo „en gross" ima
WIBN| I., IIliiiiiioli»rortKuHHo Nr. Z~H*. (155—2)
Zaloge v Ljubljani: Vilj. Mayr, lekar; Gabriel Piccoli, lekar; E. Birschitz, lekar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
/
91
terega ho pa borio isključili in potisnili v ne-veljavo vsi ekstremi zdanjih strank.1* Odstop Stromavrov opravičuje se z njegovo boleznijo, zbolel je tako, da ne bode mogel kmalu opravljati svojih poslov. In ker prevzame začasno Pražak justični portfelj, zato sklepa „PeotStM Ztg.u, da je kar na tihem vodstvo sodstva prešlo v češke roke in se po njenih mislih s tem dokazuje, da se bodo vse izprazneue službe odslej oddajale C'ehom, Slovencem in klerikalcem.
VniiHle dri*»ve.
HiiMlio novino se zdaj mnogo pečajo s tem, kake posledice hode imela premomha v angleškem ministorstvu in kako da bode Avstrija postopi: la odslej z malimi slovanskimi državami na Balkanu, Pišd, da glede Turčijo evropski državniki sicer nijso 1 >i 1 i slo/ni, a složni so bili v tem, da se hrabrim Crnogorcem ne godi pravica, /oper (Vnogoro da je bila naj hoji Avstrija, kajti na poti je „SvabomM. Rusko novino se nadejajo, da se bodo zd;ij oboljšnle razmere balkanskim Slovanom
Iz Peterburga se poroča, da se zdravje (Jnr č a k o v e m u boljša.
Nekateri meščani l»<»I|rr«d«UI so (Jlad slonu čestitali na njegovej  zmagi: (Jladstoue «c jbo je včeraj brzojavno zahvalil.
i roojjorccin se bode formalno izročilo novo ozemlje v selu T op 1 i 0 h o navzočnosti zastopnikov okolo ležečih vasi j. Ker so pa v C'mej gori odstopljenem ozemlji še 'albanski vojaki, zato je zahtevala Turčija od albanske ligo, da jih pokliče od tod do t. in. opo-ludne. Crnogorci bodo potem baje iz dveh krajev zasedli novo ozemlje, od Žab I jaka nam reč in črez II o t i. Poslaniki evropskih vlad v Carigradu so črnogorsko turško pogodbo ruti licirnli v nedeljo.
Denes bode baje dal HeaeonshHd «■■-Ki«»Mk««j krniii4'i svojo ostavk»>; vendar je pa se mogoče, da ostane na svojem mestu le kakih M dnij, ker se ne ve. kdaj da pridejo v London liberalni vodje. (Jovorf se zmirom odločnišo, da prevzetne (! I a d s to DO sam vladno krmilo in v tom ožini govore „Times", da javno mnenje zahteva (Jladstona na krmilo, brez n|fga da bi bila vsaka vlada nepovoljnu a močna bode samo tedaj, ako se (i ladstonu obveže, da bode ž njo hodil. V novo minister* stvo hoče vstopiti tudi liberalni vodja It r i gh t.
Iz lloml»nyi» se javlja, da so Pat h o ni umorili jednoga angleškega častnika in jeden oddelek 19. polku bombn vsko armade onkraj Quetalia, potem pa so Pathoni utrdili cesto Quetah-Kand:'har in prerezali telegraf.
V Itfnll taiiMkoJ zbornici poslancev je odgovoril 17. t. in. vojni minister poslancu Mo-
renu na njega vprašanje, je li bi Italija mogla
odhiti kak vojni napad od zvuuaj, da je Italija popolnem oborožena za slučaj,  da   iej bi
trebalo braniti pravice svoje ■ orožjem v roci
I/. I?la«lri«lt» s<i poroča, da je napastnik na kralja Ot.oro pred svojo smrtjo še izjavil, da je pristopil v neko nezutmo društvo, katero je imelo v Tolcdu tajne seji'; to društvo da
mu je dalo nalog umoriti Oanovaaa. Iz To-
leda se je vrnil v Madrid,   kjer je dobil litO
frankov, feden revolver in nalog, da usmrti
kralja pri prvoj ugodnej priliki.
Dopisi.
'#i iSiiii.ifnt 17. aprila. | Izviren dopis.| Slovansko pevsko društvo slavi .'!. maja t. I Bestde8etletnico Češkega rodoljuba g. Petra P i l k e, bivajočega uže dolgo let na Dunaji. Slavnost, se hode vršila v dvoranah dunajskega glasbenega društva.   Glavne točke programu
BO i Proslov, petje slovanskega pevskega dru
Btva,  sprejem   raznih   deputacfj, iarofienja
adres, čitanje pisem, telegramov itd. Vso tO se vrši v velikej dvorani.    Potem j'' koncili
vojaške godbe v maloj in ples v velikej dvo rani. Nemlko pevsko drufttvo n8cbubertband><
je prosilo za dovoljenje sodelovanju. l'o pripravah, ki so vrši«, sodeč, bode ta slavnost uprav velikanska. Iver je g. Ililka ne samo češk rodoljub, temveč podpiratclj vsneega slo
vnnskega rodoljubnega podjetja, udeležila se bodo te slavnosti vsa dunajska slovanska društva.
Iz TrnfA 17. aprila |Izv. dop.| Tržaška policija je našim irrfdentovcem zopet enkrat OS pravila črto črez laški račun. V petek jo imela biti v komunalnem gledališči predstavi« „La sposa di Menerhi", katero je spisal italijanski rimski poslanec in agitator Cavalloti. Prijel je sam v Trst, da bi bil navzočen pri predstavi, ali prav za prav. da bi pomagal s svojo osobo pri demonstraciji, ki bi se bila priredila po m.ših Italijanih in obrezanih Abrahamovih sinovih za Italijo nerešeno. Police Ca VSi loti je imel priti užo vtorek ob polu noči v Trst, a jo fte le včeraj ob 12. uri opdludnc z železnico pridrdral. Policija mu je takoj zaukazala, da se mora prej ko more vrniti v svojo biltene domovino, ker ne trpi v Trstu demonstracij, in res. nže ga nij več. mej zidovi barbarske Avstrije. Tako bi se bilo moralo od nekdaj postopati proti takim tujim kulturo-nosoem, ki hodijo v našo dežele tujo politiko delat. Ali — ali — kdo ho pa Slovane pritiskal V
Fakinsko druitvO., o katerem se je zadnjič poročalo, da trži s častnimi diplomi in da se na laško stran štuli, dasiravno so Slovenci v njem, je vaš dopis ,,iz Trsta" močno vzne-meril. ('udno to, da resnica oči kolje, ter tla nekateri le v mraku radi rogače love. Iz-poslnni diplomi se nič. več kaj ne prijemajo, ker nij zanje osob, ki bi kos neveljavnega papirja za res sprejeli. Tako društvo, katero vsakega, ako le nekoliko denarja čuti, za častnega uda imenuje, ne glede* na to, ima li Častni ud direktno ali indirektno zaslugo za drufttvo, je žalostno društvo in nema prave podloge.
Oni lnhončiči, kateri so bili zasačeni pri nalepljenji protiavstrijskih veleizdajskih plakatov, apelirali so in pri apelaciji jim je bila kazen — podvojena.
Magjarska vlada na Heki pokazuje vedno svojo spretnost, skrbeti za Reko. V ogerskein državnem zboru je minister predložil načrt, kateri je bil tudi odobren, namreč, naj se d;i angleškemu parohroduemu društvu na leto I'iO.OOO gld. subvencije a ono se mora zavezati na leto lf>() potov iz ltoke v Olasgov in Livor-pool narediti. To društvo bode imelo poseben privilegij, da ne bode smelo nobeno drugo društvo te črte prebroditi. Prihodnje leto 1881 so bode pa ustanovilo magjarsko parobrodno društvo v Reki na delnice, katerega sedež bode v Pešti. Društvo se mora zavezati, da ima najmanj S panukov v lasti, ko začne delati, in vsako leto mora oskrbeti še za druge
nove pa mike.
Telegram „Slovenskomu Narodu'1.
Dunaj 20. aprila. V državnem zboru
je dr. Vodnjak izročil devet peticij občin iz Brežkega okraja za uvođenje slovenskega učnega jezika v srednje šolo; poslance vitez Schnei d je izročil protest narodnih ljubljanskih občinskih odbornikov. Debata 0 ktiltiisn se nadaljnje.
Brežice 20. aprila. Občine Arliče. Kapele, Mostec, Zakot, Sela, Pore, l\li-
halovec, (ilobnko, I Motorje,   RigoncO, <Ja-
berje, Bize\j, Slonilje, Podsreda, Križe, Gorjane, Sveti Peter, Itliiiiica, Stolovnik,
A nže in Loka so odposlale peticije za uvođenje slovenskega jezika v srednjih Šolah
do državnega zbora.
Domač«1 stvari.
— (Peticija ljubljanskih narodnih mestnih odbornikov za u ved en je
Islovenščine v srednje šole.) Včeraj so poslali ljubljanski narodni mestni občinski odborniki do predsedništva državnega zbora sledeči telegram: „Visoko predsedništvo državnega zbora! Podpisani občinski odborniki glavnega mesta Ljubljane, ki zastopajo dejansko večino d a v k o p 1 a č u j o čega meščanstva, prosijo predsedniltVO, naj izvoli visokoj zbornici poslancev naznaniti, da so oni s peticijo ljubljanskega mestnega zbora zoper slovenski učni jezik na srednjih šolah ne skladajo, temveč da peticijonirajo, naj se sprejme resolucija glede slovenskega učnega jezika na srednjih šokih in učiteljskih pripravniščih". (Slede* podpisi.) Ta telegram se je uže včeraj odposlal, ker bodo v zadnji hip zhir:in; podpisi za našo peticijo morda celo uže prekasno došli, a vendar „nosramni atentat" ljubljanske zborove „večine" nij smel iz Ljubljane brez vs^ga našega odgovora ostati. — Ko bi bili mi prej mislili, da se bodo nemškutarji drznili kaj ugovarjati /oper staro terjatev slovenskega naroda, na podlogi katere so naši poslanci voljeni, bili bi mi uže skrbeli no le da bi bilo na stotino slovenskih ob či n poslalo peticije do državnega zbora, temuČ. tudi Ljubljana hi bila dala monstre-peticijo za slovenščino. Zdaj jo pač kasno.
— (Kako jo g. Posaner prejšnje finančno m i n i s t e r s t v o r p o d u č i l".) Ta-čiis, ko je pod prejšnjo vlado finančno mini-storstvo kupilo staro hranilnico in sklenilo prodati svoje dotične hiše, v katerih so bili tinančni uradi, poročni je na Dunaj bivši finančni načelnik, g. Posaner, sicer znan preganjalec narodnih uradnikov in velik agitator za Nemce, ki jo, hvala Ilogn, užo odšel iz naše dežele v Nemce, in dopovedoval ustavovernej vladi, da se bode prodala erarna hiša „velika opalda" pred gimnazijalnim poslopjem za ceno 85.000 gold., a erarna hiša nn Bregu, kjer jo bil COlni urad za ceno 28.000 gold. itd. takor da erar ne bode pri kupu hranilnice velike doplače imel. Verjelo se mu je vse, ker je bil „ust.nvovoreeu in kupčija jo bila storjena.
P red včeranj era sta bili pa oni dve erarni hiši
res na prodaj. Prvo je kupil g. France Pa-hovec za l().f><)<) gold. torej za dve tretjini men j, nego jo je Posaner bil cenil, drugo je kupil pa g. okrajni glavar pl. \Yurzhaeh za I0.r>:i<) gold., torej za pol cene. Številke govore" marsikaj,
— (Poslan e c g. vit. S r h n e i d ) je voljen sadnjo soboto v državnem zboru za kranjsko deželo v centralno komisijo za zemljiški davek.
— (V icinal na železu i ca L j u bij ana-Kamuik.) Trgovinsko ministerstvo je dovolilo posestniku Prašnikarju in tovarišem, da Isdelajo prvotna dela za vieinalno železnico od Ljubljane v Kamnik pO veljavnih pravilih V teku treh mesecev. Kakor znano, šla bi taka „virinalua" železnica po oskein tiru z malo nnšino pO jednem robu velike ceste.
— (Tatovi v cerkvi.) 1/ Št« .Furija na JUŽ. zel. se piše, da so v noči  15. t. m. tat je
u lom ili vrata v Matere Božje cerkev v Bodri-Cene), ter da so pokrali iz svet'šča voščene in milene sveče, zlnte obrobke na altarnih blazinah ter polirali ves denar iz žrtvenika. V zagradi je prihodnjega jutra našel cerkovnik
dovni akt mej Avstrijo in Nemčijo odseku za reguliranje rek.
V nadaljevanji specijalno debate o bud-getu je prišlo na vrsto „ininistorstvo za deželno obrambo'. O tej točki je prvi govoril poslanec II o fer, naglašujoč, da je u.stavoverna stranka dala nezaupnico ministorstvu zarad tega, ker zdanja vlada škoduje državnemu interesu. Dejll je, da se jo doslej bojevala avto-nomistiška stranka zoper šolo in urad, a kmalu da se bode lotila tudi armade.
Minister Z e m i a I k o v s k i je v imenn ministra 11 o rs ta naznanil, da bode ta v kratkem predložil državnemu zboru novelo k zakonu o razdoljenji konj.
Vse točke ministerstva za deželno obrambo so se sprejele po odsekovih predlogih,
Na vrsto pride ininisterstvo za nauk in bogočastje. Zoper odsekove predloge jo prvi govoril pOfilaneO ('zedik. Ta železniški uradnik hoče biti tudi pedagog; v svojej podago-giškej navdušenosti je pa priznal, da je ustavoverna doba prozvala več nepotrebnih šol samo zato, da se je nemštvo gojilo in širilo. Zdaj je Czedik zoper pomnožonje učilnic in se boji, da, če bodo dobili Slovani svoje slovanske šole, no bodo mogli potem opravljati visokih državnih služeb. § 10, lehko vsak drugače tolmači, uči vodja Hlizahotino železnice, in, nemški jezik mora biti v Avstriji državni jezik.
<irof Ilih.ii il (! I a m - M a r t i n i c. priznava, da se je v zadnjem desetletji veliko storilo na Šolskem  polji,  posebno v  srednjih šolah, a kljubu temu jo čuti veliko pritožeb in želja. Novčno breme tega nij zakrivilo,   dasi  so ho troiki od  leta   1*71. do  denes pomnožili za 110   odstotkov,   v   onem   letu   so znašali 4,4hO.0O0   gold.,   letos   pa  i),.'180.000 gohl Pzroki tem piitožham so drugod: ker je država vzela v svoje področje  ljudsko šolstvo, prevzela je tudi nalog,  da otroka dovede do spoznanja večne resnice in drugič mora mu dati ono prvotno znanje, katerega treba vsak koristen državljan.  Avstrijske ljudske šole so pa preveč in premalo izvršile.  Pravica cerkve se je omejila, na drugej strani so se pa učili taki prodmetje,  ki  ncinujo  prav  za prav za ljudsko šolo nikako  veljave.   Tukaj je uzrok VSem pritožbam.   Kjer prebiva toliko narodov skupaj, kakor v Avstriji, morajo se pravice in duševni interesi vsacega poseho čuvati. Kar se pa tiče resolucij v hudgctnom   odseku, so to najrahlejia oblika,  da so so izrazih; maj-liene želje, (jovoruik potem omenja, kako slabo
se je s poukom skrbelo v zadnjih desetletjih za Čehe.
(Srof VVurmbran d je polemiziral posebno zoper pojem „narodnost" in so naslanjal na izjavo nadbiskupa Sclnvarzenberga v Pragi, ki je nedavno pri znanej afčri dejal, da vsak, kdor hoče v družbi kaj veljati, mora govoriti nemški, sicer da mora molčati.
Na predlog poslanca Sehneida se je završila debata o tej točki in govorila sta te dva glavna govornika. Dr. Kieger je omenjal, da gre samo za vprašanje, da se narodnostno načelo izvčde tudi na učnih zavodih, katere država vzdržuje. Na narodnosti se mora ozirati uže iz § 19, — a tudi, ko bi tega no bilo, bi se narodnosti ne moglo odrekavnti naravnih pravic. Sicer pa nemščine nohčemo pehati iz šol. Potem se je ohračd zoper ('zodika, ki je priznal, da se je gradilo marsikaj nepotrebnih Šol, in kako žalostno da jo za onega, kdor ne zna nemškega jezika. A v navadnem življenji nij še vse opravljeno z nemščino in resnica je, da se na vstoku nikamor ne more se samo nemščino.
Poslanec vviirmbrumi je dejal, da so znanost oškoduje, ako Re je uči v raznih jezicih. Pojem „znanost" so jako zlorabi; ali je znanost posebna last i na Nemcev? Čehom se mora pustiti, da gojtf znanost v svojem jeziku, kajti nijso v niknkoršnem oziru slabši nogo Nemci, a so vendar zmirom zastonj prosili, da bi do bili svoje vseučilišče.
Itieger je potem nadaljeval: Pripravljeni smo, da žrtvujemo državnemu smotru narodnost s tem, da jo postavimo v drugo vrsto. N a r o d n o h t n o vprašanje je s t v a r s r c a in čuta in moti se, kdor misli, da se moro odstraniti. Saj je znano, da jq bil velik del zapadne Nemčije o svojem času s 1 o-vunsk in imena most so še denes slovanska. Prnsi so bili Slovani, in vendar so Nemčijo sjedinili. A kljubu slovanskemu svojemu pokoljenji se čutijo kot Nemci, postali so Nemci od onega trenotka, ko so nehali hiti Slovani. Narodna samosvest jo denes jako gibčna in je državo osnovajoča. Priznati so mora, da čestokrat z nami nijso prav ravnali; ako pa hočemo v Avstriji mirno živeti, moramo se inejsobojno spoštovati. Nikakor pa nij resnična trditev, da je v Avstriji gospodujoče položonje n e m š t v a d r ž a v n o n a čelo. P a v-no prav nos t narodov, to je državno načel«. Imejmo potrpljenje sami se soboj, potem postane tudi država močna v združenji
narodov. A preje omenjena državo škodujoča ideja seje razpor in jo državi naravnost nevarna. Tej ideji sem sovražen, a pripravljen sem zmirom podati roko v spravo.
Od levice jo poprijel potem besedo glavni govornik dr. Sucsb. Polemizujoč z grofom ('lam M ar ti ničem je razlagal razvijanje Nemštva in Slovanstva. V Nemcih sta si stala nasproti cerkev in država, a iz njijnoga boja da je nastala „svoboda". Slovani pa imajo cerkveno in državno moč združeno v jodnoj roki in iz tega da izvira slovanski agresivni značaj. Slovani, — pravi — no poznajo zapadnoga boja za svobodo, v to se sklicuje Suess na besede Aksakovega, ki je dejal leta 1873 v Moskvi, da se morajo Slovani hraniti zapadne svobode in da jo njih rešenje pravoslavna cerkev. Kako pa misle Čehi in Poljaki V Ti so ponosni na svojo narodnost, a no na to, da so se od svojega početka udeleževali zapadnoga boja. Prešel jo potem k razgovoru o ljudskih šolah in zagovarjal osemletno šolsko dolžnost. O vseučilišči v Pragi je dejal, da nij ni nemik, ni česk, temuč je „čestitljiv" del evropskega kulturnega prizadevanja ter je zoper to, da bi se na tem zavodu ustanovile poleg nemških tudi češke stolice.
Specijalni poročevalec dr. Dunajevskt je kritikoval izjavo govornikov na levici, ka mora imeti naučni minister po njih mnenji posebno svoje prepričanje, kakor da bi ne imel vsak minister uže itak svojega prepričanja; se ve da se pa mora tudi umeti, da vsak minister no moro prodreti sč svojim posebnim pro-verjenjem.
Zbornica je potem odobrila proročun za „centralno vodstvo"  po odsekovih predlogih.
Politični razgled,
Nofruuj<» «l<ex<el<e.
V L j u bij a n i 'JO. aprila.
Itr/.aviii zbor je nespremenjeno po odsekovih predlogih sprejel „šolsko nadzorstvo" in „kultusu.
„\Vien. Allg. Ztg" je poročala in „P>oh.u potrjuje, da pojdo minister Ntr«»iiiayr na dalji odpust in da prevzame pravosodna m>ni-sterska dela Pražak; avtonomistična stranka da dela na to, da ostaneta Ilorst in Korb Se v ministorstvu. O zdanjem našem notranjem položenji pa piše poluradna „Montags-Revno" tako-le: „Možnost za spornzumljenje je dana in čuti se kljubu vseh obt.ožeb v budgettiej debati njega potrebo. Notranja ter vnanja situ-vacija pospešuje podjetje za združenje vseh konservativnih življev vseh narodnostij, iz ka-
da je jedini spectabilis re.šil čast. domovine, po-tovaje črez Kamnik  in Postojno do Krškega.
Zdaj pa le pomislite, draga gospa, koliko premore le ena dobra misel; ko mi ne bi bilo palo na um, kar mi je, Mog si ga vodi, kako dolgo bi so ostali Slovenci v manjšini, tako ho pa precej vse drugače, samo če mi sreča posluži v Kamniku, v Postojni in na Krškem. Ampak to bom pač prosil svoj«' rojake, da jih precej volijo vso tri v odbor „Matice slovenske" iz hvaležnosti.
Imponira! bom Uže povsod, kamor pridem in držal se bom moško,   lo   bo moja skrb, v
Kepe mi pa menda ne bodo hodili gledat gospodje, da bi zamogli reči: „Kaj se boš šopiril po Kamniku okolo in pa v Postojni ter po Krškem li ubogi spectabilis, ki si pravi revež napram nam trem bogatašem".
Ko bi vedel, da me bodo interpelirali ter vprašali, koliko jih imam knpitulov, ne bi hodil nikamor; ampak ljudje, ki so bogati, navadno mislijo, da drugi tudi no trpi pomanj-
kanja, in ta okolnost, me ho obvarovala sitnih interpelacij glede mojega bogastva.
Bogatašev bi nam pač treba bilo nekaj več, nego jih imamo, prav gosto posajenih bi nam jih bilo treba, potom bi dosti boljše shajali Slovenci povsod in ne hi nas bilo strah nemškega kapitala, kakor se uže sedaj ne bojimo več nemške inteligencije ljubljanske.
Zato se bomo morali iti od PranCOZOV učit. gospodarstva, kakor nam je bilo uže nii-svetovano, a od dunajskih Nemeev se ne bomo smeli več. učiti gospodarstvu. Kar se meno tiče, sem tudi uže hotel obogateli in sem si v ta namen /, Dunaja nabavil dva „ttlrkenlosa", 06 veste, kaj je to, s kuponi vred, pa zdaj vidim, da nijsem imel prave sreče v loteriji. Nemci in pa Tinki nam itak nič dobrega ne privoščijo, In zato so tudi meni dve srečki Obesili in prlposlali z Dunaja za dober denar, a sedaj se mi brž ko ne smejejo Nemci in Tinki, ka sem bil tako neumen takrat, ko sem hotel naglo obogateti.
Turških lozov odslej ne bom več kupoval, ampak ljubljanskega bi si pač rad kupil enega in to bom storil potlej, ko bomo imeli župana v Ljubljani, a ne biirgenneistra, kakeršnega imajo dosednj uže dosti dolgo nemškutarji ljubljanski, taki, ki bi koliseum radi kupili, samo da ne pride preveč, denarjev narodnjakom v roke po dokončanih volitvah v mestno zastopstvo. t>, prefrigani so naši nemškutarji, to se vidi, in pa gospodariti znajo ter nam metati banko „Slovenije" pod nos!
Zdaj sem pa zabredel nekako post lest um v ljubljanske volitve, sani no vem kako; sicer vam pišem domača pisma in slobodno mi je vplesti take reči vmes, kakor so volitve, ker so taiste tudi eminentno domača zadeva, ter večje važnosti, nego li je ročili jansko p"tje in domač, novinarski prepir, kateri se bode zopet polegel o pravem času.
S p e c t a h i 1 i s.