.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavijt
rek) leto......K 24 —
polleta........12 —
cctrt leta . 6-—
na flresec ....... 2*—
v upravndtvu prejemaš:
celo leto......K 22--
pol leta      ....... n%—
četrt leta.......% 5-50
na mesec......_ J-flo
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Iretntttvo: Enailova ulica sL 5, (v pritličju levo), teltieo št 34.
Tt~"----------------^ —^-Tliffll—l"'T
I
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., 2a trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijab po dogovori. Upravniarvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratt itd. to je adoiinistraHviie stvari.
—----raaaaaiaa Številka valja t# vter|«v. -----------
Na pismena naročila brez istodobne \poslane caročninc se ne ozira. Karatna tiskarna teltfaa št ta.
.Slovenski Narod* velja po pošli:
ti Avstro-Ogrsko;                               za Nent$Io: celo leta.......K 25;- j celo leto ......K *****
cett^efa*                       I frSo  i    28 Ameriko in vse dni«* dilelc: na mesec."   .*      *  * »  *   .   230   'celo leto.......K 30'—'
Vprašanjem giede tnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Jaravnistvoi Enallova BUca št 5, (spodaj, dvorišče levo), tei«ffm*LS*
Volilno gitanie.
Tri dni zapored so se vršili volilni s*hodi v okolišu
političnega in izobraževalnega štva za dvorski okraj.
dru-
Prvi tak sestanek je bil sklican X potek v Debevčevo gostilno na Bregu, kjer je referiral o političnem položaju izbranemu krogu, ki so je sestal, gosp- poslanec
dr. Karel TriHer.
Poudarjal je. da so volilni sestanki in shodi v prvi vrsti namenjeni informacijam volilcev. Bližajoče volitve pa so za vse meščane tako pašnega pomena* da takih volitev še Nploh imeli nismo. Pred vsem so občinske voiitve eminentno gospodar-skega pomena, saj je kardinalna naloga vsakega občinskega sveta, da skrbi za to. da ustvari motnost in predpogoje, da meščanstvo času pri-Tftfrno in pošteno izhaja. Klerikalna politika pa je, izstradati in gospodarsko oslabiti in uničiti meščanstvo, to j*4 oni edini sloj, ki še ni vprežou v ig<» klerikalizma. Z vsso doslednostjo izva.jajo klerikalci to politiko, in vse, kas >o sklenili v deželnem zboru, služi tej politiki.
O cestnem in melijoracijskem s akonu in o deželnem proračunu se je govorilo že na tolikih shodih podrobno, da o teh zatkonih ni treba go-\ oriti. Pribiti pa je treba dejstvo, da je cestni zakon za Ljubljano skrajno usoden in da bo plačevala? Ljubljana za deželne ceste že v prvem letu najmanj 2SO.0OO K, od katerega plačevanja pa Ljubljana ne bo imela niti aa vinar haska. Deželni glavar sam je priznal naprednim poslancem krivič-nost tega zakona i u je bil sam mnenja, da je dežela dolžna Ljubljani povrniti škodo, ki jo bo vsled novega «-rs*nega zakona trpela, in to tako, <ia bi plačevala prvih 10 let Ljubljani po 120.000 K na leto, nadaljnib 10 let pa 100.000 K letno. Klerikalna ve čina. v deželnem zboru pa je odklonila vsako podporo Ljubljani, tako da bo po cestnem zakonu. 6e bi bil vsankcijoniran. Ljubljana pač plačevala, dobila pa ničesar. Druga taka krivica za mesto Ljubljano in za meščansko prebivalstvo pa je milijorao-no posojilo, od katerega bo morala l?>$»čeva,ti LjnbJjana letno tndi po najmanj 'J00.000 K. imela pa od t*>sra )jp bo ničesar.
Vse to pa poineni.   da so bedo
r■ f ■----rzsrr^z :nn rr-nzz:~TTTL"" nrrz,tj^r^i~"-ia3Ci[
morale mostne doklade najmanj podvojiti in prvi korak, (ki ga bo moral storiti novoizvoljeni napredni občinski svet, bo, da slovesno protestira proti sankciji za Ljubljano tako škodljivih, zakonov in i z poslu je primerno odškodnino za Ljubljano. (Živahno odobravanje."*
Prihodnje volitve v občinski za-stop so tedaj pred vsem vprašanje gospodarskega razvoja mesta in klerikalci so iz teh volitev napraviti politično vprašanje samo zato, ker so delali kmetom svoj čas nore obljube, ki jih morajo sedaj izpolniti, te si hočejo ohraniti na kmetih veljavo. Pri tem pa je priskočila ua pomoč klerikalcem tudi vlada, in da vlada ni brez zveze s klerikalci iu sokriva krivic, ki se delajo meščanstvu, se bo prav jasno pokazalo, kadar bodo volitve iz videne. Že dejstvo, da so volitve odrejene za 23. april in da padejo v čas volilue agitarije Velikonočni prazniki, so dokaz sporazuma vlade s klerikalci. Volitve bi bile danes že lahko izvršene, klerikalcem na ljubo pa se vrše še-le po Veliki noči, da morejo duhovniki izrabljali spovedniee v agitačne namene.
Vsak, kilor izve o zlorabi spovedniee, je dolžan, to takoj naznaniti, da je mogoče še o pravem času storiti konec tej nezaslišani korupciji. Z zlorabo spovednice oškodujejo pa klerikalci sami in podro zakramentalni značaj spovedi. (Burno pritrjevanje.)
Kakšnih sredstev se poslužujejo klerikalci v dosego svojih nečednih namenov, nam dokazuje še drug slučaj. Lani v jeseni je bilo Barje poplavljeno. Magistrat je dal škodo ceniti in svoj.elaborat izročil deželni vladi, da ga ta predloži centralni vladi. Do danes pa še ni deželna via-da predložila centralni vladi teh predlogov ljubljanskega magistrata, in to iz enostavnega razloga, ker klerikalci nočejo, da bi dobiti Barjani podpore pred volitvami, ker bi morali biti potem hvaležni naprednemu občinskemu svetu Ljubljane.
Se en slučaj, kakšno je klerikalno gospodarstvo. Ko je bil leta 1R93. v Ljubljani potres, so zbirali sirom sveta darove za po potresu prizadete. O teh darovih se je predložil javnosti natančen račun. Mnogo denarja pa se jo nabralo tudi po cerkvah z namenom, da se obrne denar prizadetim v prid. Cerkve pa še do danes niso položile javnosti računa o teli darovih.
Preidimo ^daj na zelo pereče vprašanje, na konkurz »Glavne posojilnice«. Deželni zbor je votiral za po koukurzu prizadete smešno majhno vsoto 50.000 K. Kako pa se bo razdelil ta denar / Klerikalci si bodo ogledali prav natanko vse one ljudi, ki bodo profili za podpore in darila ter razdelili denar iz njih strankarskega stališča. Kdor je naprednega mišljenja, ne bo deležen dobrot, ki jih bo delil deželni zbor.
Poglejmo si pa še valovanje naprednih zavodov. V ^Ljubljanski kreditni banki« leži predlog, ki bo brez dvoma tudi sprejet, da naj izplača »Kreditna banka« vsein enim vlagateljem, ki so vložili do leta 1910. do 300 K brez vsakega od hi tka njih vloge. Ti mali vlagatelji tedaj ne bodo izgubili niti vinarja in naravno je, da so ti vlagatelji najrevnejši ljudje. -Kreditna banka« pa po tem predlogu ne bo prav nič izbirala med posameznimi ljudmi in bo izplačala vse te vloge brez obotavljanja vsakemu, ki prinese hranilno knjižico »Glavne posojalnice« in naj ho naprednjak, klerikalec, ali pa Nemec. Vso izgubo« kar je bo pri teb majhni* vlogah, jo bo nosila edffio-le »Kreditna banka«. Takih hranilnih knjižic, ki se glase na vsote do 300 K, je pri »Glavni posojilnici« 2sT. In sedaj naj govore še klerikalci o morali.
Kako pojmujejo naTn*edni denarni zavodi dobrodelnost, bodi v dokaz še »Mestna hranilnica ljubljanska«. V »Mestno hranilnico ljubljansko« so prinesli vlagatelji »Glavne posojilnice« hranilne knjižic*, glaseče se v skupni vrednosti na več kakor rion.Om) K. Od tega denarja ne dobi noben vlagatelj sedaj niti vinarja. Zadnjič je prinesel v »Mestno hranilnico« tudi neki kmet hranilno knjižico, glasečo se na 7000 K, ki si jih je bil težko prislužil v Ameriki. Prosil jp s solzami v očeh, da naj mu »Mestna hranilnica« posodi na to knjižico kaj denarja. Tega pa seveda »Mestna hranilnica« po svojih pravilih ni mogla in ni smela storiti. Vršilo se je zaradi tega slučaja posvetovanje in zastop »Mestne hranilnice ljubljanske« je sklenil, da naprosi deželno vlado, da ji dovoli, tla sme na vložne knjižice zasebnih vlagateljev »Glavne posojilnice« posoditi 56% uri m i na Ine vrednosti vlog proti najmanjšim ohrestim. Izključeno je uamreč, da bi izgubili ti srednji vlagatelji »Glavne posojilnice« več kakor 50% svojih vlog. Večji vlagate-
doza-
iT"".'tTW--   .: r ,
Ij i, in to so pred vsem nekateri sta jer-oki denarni zavodi, pa bodo izgubili tudi več, kakor zasebni vlagatelji, ki so imeli vložene pri »Glavni posojilnici« le majhne, ali srednje velike vsoto.
Deželna vlada pa je izjavila, da ima zoper tako transakcijo tehtne pomisleke. (Ogorčenje.)
Tudi tu se vidi nek nerazumljiv stik med deželno vlado in med klerikalci, ki se l)oje, da bi se vsled brodeinosti naprednih denarnih vodov odprle ljudem oči.
Jasno je, da pod vplivom kleri-kaliMk želja vlada ni hotela riskirati ni i i tega, da bi se od napredne strani storila kaka dobrota.
Nepopisno ogorčenje je zavladalo med poslusajei in celo nekateri gosti, ki niso naprednega mišljenja, so morali pritrditi, da so storili napredni zavodi vse, kar je sploh mogoče storiti v teb žalostnih časih.
Gasp. tržni nadzornik A. K i b -nikar se je nato zahvalil govorniku zn njegova temeljita izvajanja in se bavil s klerikalcem Jostom, ki je glavni sokrivec pri polomu, katerega pa so klerikalci imenovali aa ravnatelja hranilnic kmečkih občin. Sam je sleparil, ko je sprejemal mastne provizije za to, da je dajal štajerskim posojilnicam vedoma lažnjive informacije, kako dobro stoji »Glavna posojilnica«.
Kaj radi se postavljajo klerikalni voditelji s tem, da se hvalijo, da so zastopniki kmeta. Le zastopstvo je tc, ki tira kmeta v materijalni polom s tem, da glasuje za ogromne vojaške kredite. v?ded česar bo trpela vsa država in *kmet, ki davkov več zmogel ne bo, bo prišel na boben.
Omenja še zadnje nadomestne volitve za deželni zbor, pri katerih je dobil neklerikalni kandidat Mandelj kljub divji agitaciji od klerikalne strani tretjino glasov. Znamenje je to, da se je začelo tudi že na deželi svitati.
a
Xa pravnik ob 10. dopoldne se je vršil zelo dobro obiskan shod v gostilni »pri Panju« v Vegovi ulici, kjer je govoril kot glavni govornik gospod
prof. Reisner.
Razpisane so uove volitve v občinski zastop mesta Ljubljane. Po novem volilnem redu ne 1» izbiral noben volilee iz srede občanov mož, ki bi se mn zdeli zmožni in o kali-rib
misli, da bodo zastopali interese svojih volilcev.
Vsak volilee bo moral voliti politično stranko.
Vsak se bo moral odločiti m to a*li ono stranko in potem voliti kandidatno listo, ki jo l>o povStavila ta stranka.
Pred dolgo leti sta stopah' k vn-litvi tudi dve stranki, in sicer dve meščanski s*ranki. Bila je to nemška meščanska stranka in slovensk.i. stranka. Tudi nemški stranki se n»* more odrekati, da v tem boju ni imela pred očmi interesov mesta, saj je bila ta stranka zares tndi meščanska in navezana na interese masla. Podlegla je združenim Slovencem. Tedaj so združili Slovenci vse sih\ da zavladajo na magistratu in izvoljeni novi obrwnlii svet je združeval v sebi vse sloje, tudi duhovnike. Preobrnilo se je to in razdor se je /i\ cel leta 1800 na velikem vsekatoli-škem shodu v starem strelišču. X.i tem shodu sta se do tedaj solidaričut slovenski stranki razcepili. Velik d*'! duhovnikov pa je ostal takrat še zvest prvotnim svojim idejam in v »Slovenskem Listu« zastopal prvotne svoje misli ter ol>sojal nezdravu misel razdora. Celo Kobler je bil tedaj med temi duhovniki. Prevelik p;i je bil takrai vpliv škofije, ki je za-znorila s terorizmom in brez vsakega obzira svobodno giba*nje meti ljudstvom. Dnhovniki, ki niso sledio sh-dili zapovedim iz škofije, ki niso i/, polnili najmanjše želje škofa, so morali neusmiljeno na sramotilni kol. Tako se je razvijala 8. L. S. in j«* ostala potem vedno pod terorizmom škofije slepo orodje rimovstva iti ■brezdomovinstva, razdirajoči el» men t v nameni narodu od začetka pa do danes.
Tak je bil razvoj «io dane^ in klerikalna stranka si je izvojerahi v deželnem zboru večino in moč t«ir vsilila Ljubljani nov volilni red v upanju, da pride do veljave tudi v avtonomnem občinskem zastopu s pomočjo onih volilcev, s katerih pomočjo je zavladala žo na deželi. (Klic: V Ljubljani ne bodo!)
In če vprašano po programu te stranke, ki se vsiljuje Ljnbljanča-nom za občinski svet, vidimo, da je naravnost protimefieanska, navezana na poljedelce in živinorejce ter že vsled tega nasprotna meščan stv u, katero nasprotstvo pa so njih voditelji se umetno poostrili. Da so prišli klerikalci do veljave v deželnem zbo-
—Ijl--1 tlim
LISTEK.
Skušnjave Tomaži KrmežUavika.
Šaljiva povest:   spisal L. Šepetavec. (DaUe.)
IV.
Nesreča župnika Štebaiarja je jsrrovzročila v notran.Tosti malega Tomaža popoln preobrat. Začel je gledati svet in ljudi vse drugače, kakor prej in začelo se mn je svitati, da ni iS tako, kakor se njemu predstavlja. XI še prav spoznal, da v Mračnem selu le z jeacikoni obsojajo grehe, ne ogiba ae iih pa nihče, da le. z bese-<lami priznavajo cerkvene nauke,nih-če pa se ne ravna po njih. A zdelo se mu je, da ljudje prikrivajo svoje misli in svoja dejanja, da se delajo drugačne, kakor so v resniei in da cvete v Mračnem selu hinavstvo. Tomaž tega svojega spoznanja ni še znal jasno Fzraziti, a slutil je, da je tako in uganil je, da se mora tudi sam pretvarjati, če boče dobro izhajati in veljati za pravega kristijana, vrednega »Do-moljnbovec pohvale. Navadil se je pač težko, a mnogoštevilne zaušnice, ki jih je dobil namesto odgovora na svoja prettavtaotoa vprašanja, so ga nappeeled le r?aj»dre*raie tako, da je
premagal svojo odkritosrčnost in resnicoljubnost ter se akomolirnl mraenoselskim ljudem in razmeram.
Do škandala župnika Štebaiarja je Tomaž svojega uma skromne sile najraje posvečeval uganjanjn vsakovrstnih pobalinstev in ugibanju o problemih, kako bi se dalo majnikove hrošče molsti, morske prašičke naučiti računanja ali gosenicam in mi šim ustvariti porotnice. Škandal župnika Štobalarja je dal njegovim mislim popolnoma novo smer. Nič več se ni vlegel v pasjo uto poleg sultana in se vadil v lajanju, nič več ni ubijal oken, nič več ni rabutal sadja in ko je nekega dne z velikim trudom preslikal tarovškega mačka z rdečo in zeleno oljnato barv«, kar je vzhu-dilo v Mračnem seln primerno veliko senzacijo, mu je celo ta uspeh napravil le majhno veselje.
Zanimal ga je pravzaprav samo še misterij življenja. Vse drugo je bilo zanj postranskega pomena. Župnik Štebalar je bil poloržil temelj njegovemu seksu valnemu izobražen ju in nejasnosti krščanskega nauka so le podžigale njegovo radovednost, zlasti ker na svoja vprašanja glede šeste božje zapovedi in drugih takih vzgojo mladine pospešujoč i h naukov zopet ni dobil zadovoljiveajra pojasnila, nego kvečjemu zaušnice hi ker mu je Neža Krmežljavlra izpulila cele pesti las in raztofjmila uieaa zaradi naivnega vprašanja: «Mama ali ste is storiti kmk mnttasti $t*iU tirni je vsak
dan o]>azil kaj takega, kar se mu je prej zdelo brezpomembno. Ker ni smel vpraševati, je pogovore odraslih, zlasti kmetskih fantov pozorno poslušal m to mu je hitro razširjeva-lo obzorje. ("iro dlje je hodi! k spove-dUoliko bolj se je približeval spoznanju resnice.
Zadnja mrena mu je padla z očes, ko je nekega večera poslušal fantovski pogovor.
»Kaj boš zabavljal na Marijino družbo,« se je h udova 1 eden fantov. »Marijina družba je že dobra naprava. Če si prej šel klicat kako dekle, si moral trkati in moledovati in vzdihovati celo uro predno se je okno odprlo ali pa tudi ne. Kaj ni zdaj l>o-Ije? Nisi Š*e dobro potrkal, pa ti že odpre in ti zašepeta: Je hitro notri, da te kdo ne vidi. O, jaz som prav prijatelj Marijine drunhe.«
Fantom je to pojasnilo ugajalo in soglasno so pritrdili govorniku, da je Marijina družba izvrstna in vse podpore vredna naprava. Pripovedovali so si potem različne svoje doživljaje pri prenočevanju v gostoljubnih posteljah Marijinih devic in pripovedovali so si jih s tako prostodušno odkritosrčnostjo, da bi bil žel star dragonoe zardel sramežljivosti. Hali Tomaž je v tej uri trpoznal vae akrivnoeti življenja in je naslednji dan med ovčjimi vrstniki žel posebno priznanje za svoja hijoloska ras laganja. V zahvalo za ta poduk s» atu tovariši darsmli tri frnilpole.
Nekaj mesecev po prihodu novega župnika je bila v Mračnem selu birma. Tudi Tomaž je bil določen, da prejme sv. zakrament, a pravega vesolja mu to ni delalo, zakaj za botra je bil izbran davčni eksekutor Smole, od katerega ni bilo pričakovati nič drugega, kakor kvečjemu nekaj lecta. Tomaževa žalost, da ne dobi srebrne ure, je bila velika in tako globoka, da so se v njegovi duši porajali celo rahli verski dvomi o potrebi in koristi sv. birme. Zla Tomaževo veliko žalost je izvedel tudi župnik Janez Bradavica. Poklical je Tomaža k sebi iu mu razodel, da mu je namenil ]>osebno odlikovanje.
»Priden si v šoli in bistre glave,« mu je govoril važno. »Ker pa tvoj oče niso mogli dobiti zate premožnejšega botra, te bom pa jaz od škodoval. Namenil setu ti nekaj posebnega. Da, Tomaž, le poslušaj, namenil sem ti veliko čast. Jutri bodo presvetli knez in škof pri meni obedovali in z njimi vred drugi duhovniki. Zelo imenitna družba bo zbrana. Tebe, Tomaž, sem pa izvolil, da bos nosil kruh na mizo in odnašal porabljene krožnike. To je zelo častna služba in upam, da se boš vrednega izkazal tega velikega odlikovanja in da do sive starosti ne boš po-zafeil, kake časti si bil deležen. Kdo ve, če noč še kdaj doživel tako sreča.«
Tsaataaž je bil sic+r nekoliko razočaran in je eeie mislil, da ni bil mno-
go bolj počaščen, če bi smel sodelovati pri uživanju vsega tega, kar so je v faroviki kuhinji pripravljalo, cvrlo in ]>eklo, vender se kraj vse svoje nesramnosti in snedenosti ni upal izraziti z besedami svojega mnenja. Le nekam malobesedno se je zahvalil in šel gledat, kako verni kristjani v Mračnem selu krase svoja jfoslopja in postavljajo slavolok-.'.
Za soboto popoldne je bil napovedan prihod škofov. Župnik gosj>od Janez Bradavica je v začetku nameraval postaviti pred slavolok he!«» oblečene deklice, da bi potresale cvetlice, a po daljšem premišljevanju je ta namen opustil in sicer s specijalnim ozirom na podparagrafna dej.i-nja svojega prednika. Zairkazal tfr celo* da morajo oknog slavolok* stafi moški v prvi vrsti in šele za njimi ženake. da bi škof koj pri »vojee i prihodu spoznal, kako situvacijs je ustvaril v Mračnem selu gospod Ja nez Bradavica.
Ob določeni uri je bilo vse zbrano pri slavoloku. Župan je bil ves razburjen, ker se je balT da jo s svojim skrbno priučenim ogmvoronr venderle polomi in se je neprestani! praskal za svojimi krepko razvitimi županskimi ušesi. Občinski svetovalec Motovileč je postavljal nvožr v vrsto m podil otrčite v stran, ^aa p* so kar drnteli pričakovanja, da pogledajo svojemu nadpartkjn i/ oM»fc v o*U&>.
(Dalja
m, sa delali svojini kmeAiiii volil-e*nn nore obljube in jim obetali zla-le gradove. Sedaj je prišel čas, đa .morajo te obljube tudi izpolniti in ker so viri že usahnili in kljub milijonskim posojilom ne morejo izpolniti vsega, so se uVomislili Ljubljane. Tudi novi volilni red je člen v tej verigi. Okoliča-neki, iz večine klerikalni volilci imajo po tem volilnem redu )x) dva glasova, med tem, ko ima v Jjjrrbljaiii delavce samo po en glas, (Klici: Sramota!)
Klerikalci so in se ponašajo s tem, da so veleagrarna stranka. Govornik se dotika nato vprašanja ve-leagrarno politike. Veleagrarei narekujejo eenc živini in poljskim pri-< Jelkom kot veliki producenti, vsi oni sloji pa, ki sami ne produeirajo, ?>a trpe pod tem. Nasprotno pa veleagrarei ne produeirajo toliko, kolikor rabi trg. Ponudbe je premalo, potreba pa se veča od dne do dne. S tem pa, da agrare i ne pripuste uvoza iz onih krajev, kjer je produkcija tako velika, da lahko zalaga s svojo /ivino in s svojimi poljskimi pridelki ne samo vse domače, marveč tudi mnogo tujih trgov, obvladujejo trg in lahko jjostavljajo cene tako, kakor se njim ljubi. Tako ne dopuščajo uvoza iz balkanskih dežel, predvsem iz Srbije, ne pripuste neomejenega uvoza mesa iz Argentinije. Škodo pa U*pe oni, ki kupujejo.
letotako je z uvozom žita iz Amerike, kjer je produkcija tako velika, da bi lahko zalagali ameriški ix>ljedelei z žitom se mnogo drugih trgov.
Ravno tako je tudi s sladkorjem. V Avstriji pridelani in izdelani sladkor je doni a mnogo dražji kakor je na Angleškem, kamor ga izvažajo iz Avstrije.
Sadovi u veleagrarne politike so zelo občutljivi zlasti tudi za nase kraje. Je pa ta politika nasprotna tudi nasini malim kmetom, ki morajo ^voje potrebščine tudi zelo drago kupovati. Da plava naša klerikalna -tranka v veleagTami politiki, od tega naš kmet nima nobeno koristi, -(gospodarska zvesa,« ki je dobila dobavo klavne živine za mornarico, je morala lani iti na Hrvaško, da je i »okupila kakih 1500 glav živine, da je mogla izvršiti dobavo za mornarico. Nas mali kmet od tega nima prav ničesar.
Zakaj pa se potegujejo potem klerikalci za gospodstvo nad Ljubljano"? Več vzrokov imajo.
Obljube so delali svojim kmečkim volileem in prišel je čas plačila. 10 milijonov so najeli melroračnega posojila, ti milijoni pa komaj zadostujejo, da zarnaše najvažnejše luknje. Davkoplačevalci pa bodo za to trpeli celih 30 let in celih 30 let odplačevali ta ogromni dolg. Ves ta denar se bo obrnil v korist samo njih ljudem. Ljubljana pa ne bo po-(»olnoma nič deležna teh dobrot, sa-ino plačevati bo morala.
Piva naloga novega občinskega svet«, bo, da vzdigne glasen protest proti tem krivieani. Meščanska večina bo morala proti agrarnemu zastopstvu vzdigniti glas, da deželni zbor upošteva tudi interese in po-1 rebc mesta. In ta klic mora biti tako močan, da ga čuje tudi vlada in mora biti tako silen, da ga mora vla-<la tudi upoštevati.
Deželno gospodarstvo je za dobo 30 let zabito in iz dežele ves ta čas ne bo mogoče dobiti ničesar. Edini vir, ki še preostaja, je Ljubljana. Mnogo občin imamo na deželi, ki plačujejo po 200 % občinskih do-klad, Ljubljana pa plačuje samo :\o c/r občinskih doklad. Mnogo kmečkih občin je tedaj, ki novega obdavčenja ne morejo pretrpeti, davčna moč Ljubljane pa je velika, zato se hočejo vreči se na Ljubljano in jo do zadnjega izkoristiti in izžeti. Vse polno imajo plačila lačnih pristašev, ki naj jim denar ljubljanskih meščanov pomaga do korit.
V kratkem času bo smela »Mestna hranilnica« po svojih stat nt i h razdeljevati del čistega dobička v narodne namene. Kdor bo v mestnem zastopu '/agospodaril, ta bo odločeval tudi v mestni hranilnici, kam se obrne ta. denar. Zato tudi se delajo sedaj take prijatelje meščanstva. Gospodarili bi z denarjem »Mestne hranilnice« kakor gospodarijo z deželnim denarjem in bi ga obračali v korist   samo   njih   slojem. (Klici:
Nikdar!)
S} svojim gospodarstvom in s svojo politiko so izkopali jarek med meščanom in kmetom, namesto da bi skušali ustvariti predpogoje za zbJi-žanje med meščani in kmeti.
Ce pa bi postala Ljubljana revna, najbolj bi žalovali zaradi tega okoličani, katere sedaj hujskajo klerikalci proti meščanom. To kar jim pripovedujejo in s čimer jih vabijo t\- svoje mreže ni resnično in je samo *Jepilo. Že ta edini vzgled bi moral odpreti okoličanom oči, da bi spoznali, da so klerikalci tudi njih sovražniki.
To pa vedo, kakor hitro se ustvarijo ozki stiki med kmetom in meščanskimi sloji, da je njih gospodarstvo tudi na deželi izgubljeno. Od-lod tedaj njih tesno hujskanje. Do-
kler >. krast na nizki stopnji iftoftraz-be, jim je hlapčevsko udu, in z njim lahko delajo kar hočejo. Te okoličane so upregli sedaj za občinske volitve, ker ne morejo dobiti dosti glasov aa svojo stranko med meščanskimi sloji in upajo, da bodo z njih pomočjo dosegli večje število zastopnikov v občinskem svetu.
Će bi danes se ne bilo nobene politične stranke, ki bi se zavzemala za interese meščanstva, bi morali prav sedaj ustanoviti meščansko stranko.
Volilci pa morajo vedno Imeti pred očmi, da morajo voliti le politično stranko in ne posameznik mož, ki bi se jim morda aa ta ali oni okraj utegnili adeti primerni.
Odločevale bodo politične kandidatne liste in volilci se bodo morali odločiti za celo kandidatno listo, ne bodo pa mogli izbirati med posameznimi možmi. (Živahno odobravanje.)
V zaključnih besedah se je oziral g. R i h n i k a r na način, kako so prišli klerikalci do večine v deželnem zboru. Slepili so ljudstvo, ki je potem brez pomislekov drlo za njimi. Pričakovati pa je, da bodo skušali klerikalci tudi na dan volitev slepomišiti in slepariti na vseh koncih in krajih ker vedo, da s poštenimi sredstvi ne pridejo do moči. Že sedaj imajo na vseh krajih razpostavljene svoje špijone, da človek nikjer ni varen pred njimi, in terorizem in korupcija je njih bojno sredstvo. Nobenega sluge ne nastavijo, dokler si ga niso ogledali od vseh strani in so videli, da je pristno klerikalno pobarvan. Nobena učiteljska vdova ne dobi podpore od njih, če ni o njej noter ično, da je klerikalna. Glasno priča o tej korupciji tudi slučaj paznika Ljubica, katerega so y>o 81et-nem službovanju odpustili in vrgli njegovi družini 100 K podpore na leto do preklica, ker ni hotel zlesti pod njih komando.
Višek nesramnosti in korupcije je to njih postopanje. Vse je pri njih do preklica. Kdor hoče postati nad-učitelj. mora podpisati župniku nekako pogodbo, ki obsega 12 točk, sicer mesta ne dobi. Tako jemljejo klerikalci ljudem vse, celo osebno svobodo.
Svitati pa se je začelo tndi že v njih vrstah in morda ni več daleč čas, ko bo tudi njih večina v deželnem zboru, ki sloni samo na dveh mandatih, se močno skrčila. Dokaz za to nam daje zadnja doželnozborska volitev, pri kateri je dobil nekleri-kalni kandidat Mandl eno tretjino glasov.
Občinske volitve za Ljubljano naj bodo  prvi začetek konca. S. L. S.
Poročilo o tretjem velevažnem shodu političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj, na katerem je govoril kot glavni poročevalec deželni poslanec g.
dr. Ivan Tavčar,
smo morali zaradi ogromnega aktualnega gradiva odložiti za jutri.
Iz nemskutorskega taboru no Spodnjem Štajerskem.
V C e 1 j u , 23, maj
ca.
Zadnji dve leti se pojavljajo v poprej tako dobro organiziranem taboru spodnjestajerskega nemstva in polnemštva znamenja revolucije. Smrt šoštanjskega župana in t »var-narja Hansa VVosehnagga, ki zadela v umetno stavbo sostanjskega »nemštva« kol strela iz jasnega neba, nas spominja, na začetek razkrojeval-nega procesa v renegatskem taboru, ki se širi vedno bolj in ga podpira celo že posebno glasilo, znana »Volks-stircrme« v Celju. Učitelj na deželni meščanski šoli v Celju, Avgust Ai-strich je namreč nastopil 1. 1009 kot kandidat nemške opozicije proti oficijelnomu kandidatu nemškega političnega društva v Celju, Hansu Wo-schnaggu. Slišali smo takrat prvič iz nemškega tabora glas, da je renegat-stvo nekaj sramotnega, ponižujočega. Slišali smo, da renegatov ni vleklo v nemški tabor navdušenje za Schiller-jev narod idealov, temveč časti žel j-nost, koprnenje po denarju in moči. Našel se je Nemec, ki je imel pogum na vsa usta povedati, da renegatstvo škoduje kulturnemu, kakor gospodarskemu razvoju nemških naseljencev in slovenske večine v deželi. Pod praporom narodnosti se je zbrala v nemških mestih na Sp. Štajerju pisana tolpa, lačnih klativitezov, odme-Ček vsake poštene človeške družbe, loveč se za službami in kronami nemških »bratov«, darujočih v idealnem navdušenju milijone kron v podporo tem »tlačenim in trpečim ...« Ker te družbe ne drže skupaj nobeni ideali, nobeni blagi nameni, nobena visoka kulturna, socijalna ideja, zato se je mogla pod njenim gospodovaniein le roditi surovost in nasilje. In to se je skušalo uveljaviti ne le proti sosedom temveč tudi proti gospodarsko slabim v lastnem taboru... Za »Herrcuvolk« se smatra ta, druiba renegata? in obešen jakov, klika, re-
se od 'žuljev «h in atopih.
Vse to je izbruhnilo z Atstrieho vo kandidaturo na dan. Glas o Hansu Wooohnnggu nekdanjem Sokola, se je r ananasi po osli Avstriji in vzbu dil pozornost, ki ni bila gospodujoči renegataki kliki na 6p. Štajerskem mila. Zato je pustila Wosehnagga vkljub njegovim zaslugam pasti da je dala izvoliti drugega renegata, dr. Nogrija. Aistricb ni dosegel pri voiitvi mnogo uspeha — ali moralno je zmagal. Njegove ideje in pritožbe pa so se tako razširile in utrdile, da se je mogla na njihovi podlagi usta noviti »Siidsteirische Volksstimine«. To je izvor tega toli obrekovanega, a sedaj že priznanega in udomačenega lista. Oljski kliki je seve sila neprijeten; zato je najela celo človeka, ki je na pristno rokovnjaški način napadel urednika. Koliko reklamo so s tem napravili za list, so si renegati prepozno /računali ... Napad daje vladajoči kliki spričevalo duševne ubožnosti, surovosti in onemoglosti.
Duh zdravega kriticizma je začel razjedati spoduješt^jersko renegatstvo. Naj se stvar smatra kakorkoli, značilno je le, da je moral v kratkem odstopiti že drugi spodnještajerski renegatski župan. Jabomeggu je sledil Orni g. Prvemu so očitali magi-stratni tovariši postranske zaslužke; korito je majhno in onih, ki se rinejo k njemu, je že jFfkoro preveč. .Tabornega; se je sieer dal iz »narodnih« ozirov potolažiti, ali mučen vtisk jc ostal in nasprotnik je videl, da so se začeli bratje divje med seboj grizti. Ornigov odstop bo imel prilično iste vzroke. Mož je bil menda največji delojemalec občine — in njegovi tovariši so morda spoznali, da ni treba koncentracije vsega denarja, namol-
ko4 sJhtaej- t ninter. Sndrjnlist Cnbrini pa postane I drfavni podtajnik. Socijalno - demokratična stranka za zdaj ne bo zavzela določenega stališča napram vstopu treh socijalistov v ministrstvo, temveč bo prepustila vso odgovornost tem trem ministrom.
* *
zenega iz meščanov, v en zep.
dvomimo, da se bode tudi dal Omig \\o slavnejših vzgledih potolažiti . .. Boj proti tipu nemškutarskega občinskega paša, Fersehinga, so opisali tukajšni listi že lani; vodil se je v »imenu velikega nemškega naroda« proti Fersehingu, ki je hotel v imenu istega naroda se nadalje komandirati v trgu, kar se mu je za enkrat še posrečilo.
Slovenci zasledujejo z velikim zanimanjem ta razpad poslopja, ki ni bilo zidano na solidnem temelju poštenja. Jasno je, da ne bode tako dolgo naoijonalnega sporazuma in miru na Spod. Štajerskem, dokler se nemškemu*^ jonalna klifka po mestUi in trgih ne ubije. Imamo to srečo. da. se bo ubila sama. Pač pa nas čaka drugo važno delo: s konsolidacijo naših narodnih in gospodarskih sil moramo poučiti Nemce, da so odvisni od nas in da je torej inir koristen za uje in za nas. Ako bodenio s svojo popustljivostjo in lenobo pomagali reuegat-stvu še enkrat iz te krize u a noge, potem pa si bodemo svoje usode sami krivi. _____
Politična kronika.
Ministrski svet je imel v petek sejo, prikateri so se posvetovali o politični situaciji. V konferenci so pripravili vse potrebno za vse slučaje in eventualitete, ki bi mogle nastati vsled izpremembe stališča opozieijo-nalnih strank. ki bi bilo za vJado ugodnejše in ostrejše.
m
Sov spor je nastal med Hrvaško in Ogrsko. Ogrsko - hrvaški državni zbor je razsodil v vprašanju imunitete poslanca Banjaniua proti hrvaškemu banu v tem smislu, da hrvaška sodišča niso opravičena, omejevati imuniteto hrvaškega zastopnika v ogrsko - hrvaškem državnem zboru, temveč da je ta tudi takrat imun, če že ni več član hrvaškega sabora, kar se je zgodilo pri lanskih volitvah Baujaninu. Ban pa je izjavil, da ogrsko - hrvaški državni zbor nima ničesar opraviti z imuniteto hrvaških delegatov in da jih sme sodišču izročiti edino-le hrvaški sabor. Ta je pred kratkim zavzel v tej sporni zadevi banovo stališče in s tem je nastal konflikt. Ker je bil pa ta tako uanagloma odgođen, ta konflikt ne bo tako hitro rešen. Hrvaško neodvisno časopisje dvomi, da bo ban branil čast in pravo Hrvaškega proti ministrskemu predsedniku in budim-peštantfkemu parlamentu. Najbrže se bo zopet udal. Obenem se vidi, kako škodljivo je za Hrvaško, da si je ogrski ministrski predsednice KThueri obdržal obenem hrvaško ministrstvo.
O pripravah za sestavitev novega italijanskega ministrstva sporočajo iz Rima sledeče: Bissolati je stavil kot predpogoj, da vstopijo socijalni demokrati v Giolittijevo vlado, volilno reformo na najširši podlagi, splošno davčno reformo in sestavitev ministrstva s samih svobodomiselnih članov. Bissolati je opustil zahtevo, naj se reducirajo izdatki za oboroževanje, kajti Giolitti je že vnaprej zavrnil vsako tako koncesijo. Ce pride do sporazuma, postane Bissolati poljedelski minister in socijalni de-jBokrai  Bou orni    finančni mi-
Rnako - kitajsko napet je je postalo kritično. Nekateri londonski eksporterji so dobili brzojavke, da ho vojna med Rusijo in Kitajsko izbruhnila v najkrajšem času. Ruska vlada je poslala Kitajski tretji in poslednji ultimatum, v kateri se zahteva, naj da Kitajska tozadevni odgovor do 28. marca, sicer nosi Kitajska vso odgovornost za nadaljne eveutu-alitete. — O posameznostih poročajo sledeče: Kitajci streljajo na ruske obmejne straže in razrušujejo progo mandžurske železnice. V Mandžuriji in Mongoliji širijo kitajski dijaki proklamacije, v katerih poživljajo na vojno z Rusijo. Ta agitacija že učinkuje. Ljudstvo v Mongoliji je prepričano, da pride do vojne z Rusijo. V Aširu je izbruhnil upor brezposelnih. Rusi so že začeli izganjati Kitajce z amurskega ozemlja. Rusija je poslala kozaške rezerviste na meje, da zabrani vpad Kitajcev. V Irkutsku so zapalili tovarno, v kateri so izdelovali vojne potrebščine za sibirsko vojaštvo. V Charbinu širi tajna kitajska družba »Rumeno nebo< oklic, ki ščuje proti Japoncem, Rusom in sploh Evropejcem. V Šanghaju je ljudski tabor sklenil, prositi vlado, naj osnuje oboroženo milico za obmejna mesta.
*
Japonsko - mehikanska pogajanja so se preruŠila, ker je Severna
Amerika proti temu protestirala m ker se je Japonska ustrašila severo-amerišfke vojne demonstracije. Japonska je hotela doseči od Mehike dovoljenje, da zgradi na obrežju Tihega morja postajo za premog, da bi se mogla potem vmešavati v vprašanje panamskega kanala. Neki new-vorški list poroča: Mehikausko-japonsko pogodba, ki .je bila sklenjena meseca februarja 1010, je bila preklicana in japonski poslanik Nehida je obljubil predsedniku Taftu, da se Japonska ne bo več vmešavala v niehi-kanske zadeve. — Mehikansko ministrstvo je odstopilo. Morda bo to ugodno vplivalo na splošni položaj. Odstop ministrstva je bil splošno z zadovoljstvom spi*ejet.
Štajersko.
Hrastnik. V sredo opoldne je padel v 90 metrov globok rov 201et-ni delavec Juri Smole, doma iz Žn-sma. Docela zdrobljeno truplo mladeniča, ki je bil baje sam kriv grozne nesreče, so prenesli v trboveljsko mrtvašnico.
Štajerski rojak, g. Miroslav Kosina, deželni vino- in sadjerejski učitelj v Bzeneih na Moravsken« je napravil te dni izpit za strokovnega učitelja še v češčini na dunajskem v senčil išču.
Umrl je nenarioura v Vučji vasi na M. p. 421etni posestnik Matija Le-bar. V mladih letih je študiral, pozneje pa se je lotil kmetovanja in bil več let župan. Bil je. odločen naprednjak, ki je imel zaradi tega mnogo trpeti. Med somišljeniki mu bodi ohranjen hvaležen sporom!
Iz Marenberga smo čitali v nekem listu dopis, v katerem se vprašuje, kaj bo s slovensko šolo, ki se jo misli tam graditi. Pozivamo tudi mi poklicane činitelje, da se zganejo.
Politično društvo »Sloga« v Ormoža ima svoj občni zbor v nedeljo, dne aprila ob 11. dopoldne v čitalnici a običajnim sporedom.
Železnica Polzela - Kamnik, ozir. Domžale. Dejstvo, da je železnica Polzela - Motnik preračunana v predlogi o lokalnih železnicah na 13 milijonov, dočini bo stala samo 3 milijone, je pojasnil železniški minister napram nekemu poslancu tako, da je vračunano tudi že nadaljevanje do Kamnika, oziroma do Domžal. Celjski inženir Lindauer bo izdelal do L oktobra generalni načrt za varijanto Motnik - Domžale, na kar bo se potem vlada odločila za eno ali drugo progo.
Iz Celja. Nekateri trgi in mesta, kakor u. pr. Sv. Trojica, Velenje, Muta, Ormož, Ptuj, Vojnrk, Maribor, Brežice, I^jutomer so izvršili privatno ljudsko štetje. Iz drugih krajev žalibože še nimamo poročila. — Tiste osebe, ki nam dosedaj še niso dopoelale dotičnih poročil, prosimo, da to nemudoma store. — Odbor za ljudsko štetje v Celju.
Umor v Skorni Mlau Ptuja. Iz Ptuja nam poročajo k umoru v Skorbi, občina Slovenjavae, še tc-le podrobnosti: Minuli torek je pilo več kmečkih   fantov  znani strašni
Stujski fuselj v gosi.Črepinko v Skor-iJ£o so se nnpili, so se načeli prepirati in tepsti; umorjeni Valentin Brod-njnk, Jernej Koiarič in Zupauič so odah skupaj. Kar Brodnjaka ni bilo ^ ^Tgs sli ntnrti drugi dan km no tm našli v studenčni vodi,
ki rzvira tam izpod hriba in detee isele mlake. Orožništvo je zvedelo, * kom je Brod n jak prejšnji večer pi-jančeval in orožnik je takoj prijet Zupasniča. Ta se je v zadregi izgovarjal, da ga je Brodnjak napadel z nožem. Orožnik je našel pri njem tudi še deloma krvavo sekiro. Truplo umorjenega Brodnjaka izgleda strašno. Glava in obraz sta razsekana s sekiro, istotako je leva roka skoraj jiopolnoiua odsekana; na hrbtu je več ran z nožem. To <lela ptujski fuzelj v okolici! Okrajno glavarstvo pa dev< ljuje še vedno nove žganjetoče!
RoroJko.
Vlom. Kaj i>ogosto so se dogajali preteklo zimo vlomi v Kotmari vasi. Pretekli teden so vlomili tatovi v mesnico in odnesli od tam precej mesa in nekaj denarja. V mesnici je bilo shranjenih tudi nekaj sodov piva in tatovi so gj hoteli prilastiti tudi nekaj dobrega. S seboj so vzeli kar dva soda. Čudno je, da o ta4mih ni sledu.
Dve nesreči. Pretekli teden sta se ponesrečila v Grahštanju Valen-tto Novak iz Kazaz, nazadnje hlapec pri Lojketu a* Vclikovcu, in Matej Šorza iz St. Petru na Vašinjah, nazadnje delavce pri Krištofu na Bregu. O prvem smn že poročali, dii j*> padel z voza in si zlomil tilnik, drugi pa je iz dosedaj še neznanih vzrokov prišel po noči na železniški tir in ga je iz Maribora prihajajoč i tovorni vlak prijel. Razbil mu jo črepinjo in ga vrgel po železniškem nasipu v jarek.
Nesrečen strel. Na Jožefov o se je ustrelil prostak Winkler domobranskega pešpolk.i št. 4 v Celovcu s slepo patrono v trebuh ler zelo težko ranil.
Samomor. Žena ravnatelja zrel-skega umetnega mlina, gospa Bo-gensberger, se je zaprla pretekli trden v podstrešno sobo. si polila obleko s špiritom in jo zažgala. — Ko So jo našli, so bili posamezni deli njenega telesa popolnoma opečeni. Prepeljali so jo v Celovec v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla.
PNffiOHM
Zveza jugoslovanskih socijalnih organizacij. V soboto in v nedeljo so v Trstu zborovali (xii>oslami narodnih delavcev iz jugoslovanskih dežel, da se dogovore glede skupna socijalno stanovske orgauizaeije. sklenilo se je ustanoviti Zvezo jugoslovanskih socijalnih organizacij s >edežei.t \ Trstu, ki naj stopi na mesto uose*u:-nje narodne delavske orgauizacije.
Zaročil se je g. dr. Fran J r g o -lit* v Gorici z gdč. Natalijo J a k i l iz Kupe pri Gorici.
Zopet vojaška inspekcija. Divizionar Schenk pride ta teden v Gorico ogledat si goriško posadko. Na Goriškem ostane 8 dni.
Izognil se je vojaškemu naboru, lieta 1901 bi bil moral iti k vojakom neki Karel Kulner. Ker mu pa ni dišalo, se je ognil naboru in šel v tu-j«no. Ko se je vrnil, so ga prijeli in izročili sod ni ji v Gorici, ki ni u je prisodila 7 dni strogega zapora i o 1«) kron globe.
Tobačna trafika. Razpit>an je na tečaj za tobačno trafiko na Korzu G. Verdi št. 40. v Gorici, katero je piv-Vzeti s 1. majem 1911. Varščine jo t*eba položiti pri e. kr. davkariji v Gorici 350 K. Ponudbe se morajn opisati na predpisane tiskovine in se vlože zapečatene pri predstojniku e. kr. lina učnega nadzomištva v Gorici najkasneje do aprila 1911. ob 10. dopoldne. Dobiček je znašal v preteklem letu 4490 K 91 v.
Poskusen samomor. JosipLaii Foruajšaro, stara 96 lel. stanujoca v ulici Canova št. 14. je izpila v četi tek ob 2. po noči precejšnjo dozo kar-bolne kisline. Zdravniška postaja, ki je prišla še pravočasno na poinoč, ji je rešila življenje.
Sin proti materi. Henrik Pavlin, star 28 let, težak iz Trsta, .je že ope tovano nasilno ravnal proti lastni materi. Pred par dnevi pa je prišci pijan domov in začel   brez razloc; tepsti svojo llletno sestro. Drugi nji gov brat je priskočil sestri na ponioč in nastal je velik pretep, med kai« riui je zlasti   Henrik bombardiral svoje nasprotnike z najrazličnejšimi stvarmi. Čevelj je zadel pri tej pri liki svetilko in jo razbil. Nato pa jo planil pijani Henrik proti svoji mu tOTi in jo tako neusniljeno udaril s pestjo po licu, da jc bila vsa krvav . Mati je vrgla v silobranu skledo pfb-ti sinu in ga ranila potj očesom. Sle' njič so posegli vmes 'sosedje, ki s > storili konec rabuki. Čedni sin je >e! aretiran.
Končana stavka pomorščakov a Trstu. V soboto so stavku joči mor narji in kurjaci sklenili z veliko večino, da začno takoj zopet z delom. Pogajanja so se že začela in so še oficijelno nadaljevala v soboto pri namestniku. Obojestranski zastopni ki so se zavezali, da bodo zastavili vsa moči, da se sporna vprašanja rešijo tekom 14 dni.
. Z okna padla. 41etuaj Id« fcmlio 5o tsodela v soboto na oknu stanovanja svojih staršev v Trstu v ulici Dc-nato Bramante št. 12. Naenkrat je omahnila in padla na ulico. K sreči se ni mnogo poškodovala, vendar pa so jo prenesli v bolnišnico.
Nezgoda. V petek popoldne je šla 601etna Marija Tomadini, vrata« rica hiš. št* 13 v Bojanu umivat tla v manufakturni prodajalniei te hiše. Trgovskemu pomočniku, ki je ravno pospravljal neki kos blaga, se je pri tej priliki izpodrsnilo na lestvi in je padel na Tomadinijcvko,tako,da se ta ni mogla več vzdigniti. Mladenič, ki se ni nič poškodoval, je poklical uato zdravniško postajo in došli zdravnik je konstatirah da je imela starka pleča zlomljena in da se je hudo poškodovala tudi na čelu.
Z voza padel. Ivan Peric i/, Oprt-* Ija je pripelja! v petek v Trst voz sena. Ob tej priliki je vnel Peric s seboj tudi svojega desetletnega sinčka Ivana ter ga posadil vrh voza v seno. Blizu Žavelj se je voz stresel, ker je kolo zadelo na kamen in deček, ki se ni dosti močno držal, je padel z voza ter z glavo treščil ob tla. Peric je nezavestnega dečka položil zopet na seno in ga peljal naravnost v bolnišnico v Trst, kjer je zdravnik konstatira], da so se fant ko pretresli možgani in da mu je najbrže počila lobanja.
S ponarejeno listino je bolel v Ameriko. V Trstu so aretirali v petek 281etuega dninarja Antona M miga iz Poštivana pri Splitu. Hotel se < izseliti v Ameriko in ponaredil na kupljeni delavski knjižici, glaseči se na ime .Josip Mislivec rojstno letnico.
Stavka na Reki. Ključavničarji oddelka za podmorske čolne \Vhi-fceJtead na. Reki so v petek začeli stavkati zaradi sirovosti in nasilnosti neukega preddelavca. Stavknjoči upajo, da sv ugodi njih željam, ker so dobro organizirani in jih zaradi njih *x>lidamOsti sploh ne morejo nadomestiti.
Dnevne vesti.
t- Pozor mali vlagatelji Glavne **>sojilniee! Ljubljanska Kreditna banka je sklenila, da izplača vse hranilne vloge »Glavne posojilnice, ki ne presegajo z dnem 31. decembra 1910 z naraslimi obrestmi vred zneska 300 K. takoj v poinein znesku brez vsakega odbitka. Vsi posestniki takih hranilnih knjižic Glavne posojilnice — jih je 437! — se torej lahko zglase od jutri vnaprej pri blagajni Ljubljanske kreditne banke (Stritar-jeva ulica), kjer se jim bodo njihove vloge takoj polno izplačale. — Vso izgubo, ki jo bi imeli neizogibno trpeti ti mali vlagatelji, prevzame torej ljubljanska Kreditna banka, ki je hotela s tem plemenitim in človekoljubnim činom pomagati vsaj najnujnejši potrebi malih vlagateljev nesrečne Glavne posojilnice. Slava temu pričetku reelne asanačne akcije!
4- Klerikalen shod v »Unionu«. »Le vkup, le vkup uboga gmajna;- so vpili iu bobnali klerikalni osrečev.il-cj Ljubljane v soboto pred frančiškansko cerkvijo in škof na prižuici in res zbobnali precej nerazsodnežev v Cnionsko dvorano. Sprejel jih je < ^lotni kranjski generalni štab klerikalni na čelu mu dr. Šusteršič. Ko so luli razni kimovci po dvorani lepo P 6 razde I.jen i in razpostavljeni najeti medklica tel ji, je bil za predsednika shodu izvoljen Kregar. Zahvalil se je za veliko čast biti predsednik in dal besedo dr. Šusteršiču. Ta je, da se osvetli pred zbranimi njegov nimbus, ■najprej povedal, da prihaja naravnost z Dunaja, kjer se je položaj poostri] in stojimo pred razpustom državnega zbora. Kislo jabolko mora biti to, posebno, ko ga čaka, še kislej-šinamreč liodoče občinske volitve ljubljanske. Seveda tega niso zakrivili klerikalci. Poskušal je opravičili iKtsramno početje klerikalcev glede vseučiliškoga vprašanja i u dejstvo, da so ukradli deželni vseučiliški fond, da zamaše luknje, pri Zadružni /vezi. O vseučiliškem fondu se je izrazil, da je oslarija, da se je sploh nabral in je rekel, da je še boljše, če ira ni. Nato kritizira živahno agita-<-ijsko delovanje napredne stranke, kateri lojalno prizna premoč. Med zabavljanjem in sipanjem obrabljenih deinagogičnih fraz in sugeriranim i medklici razpostavljenih kla-kerjev, .je zavpil nekdo tudi, da so pri politiki mnogi obogateli. Pri tem se je prijel govornik za nos in irporunil velikodušno: »Pustimo osebne napade.« Takoj nato pa je očita? ljubljansko župansko plačo — po kateri se klerikalcem že sline cede in dostavil pomembno, da je ta plača mogočen faktor v ljubljanski drugi-nji. Obregnil se je seveda tudi ob Glavno posojilnico, toda le z namiga-vauji, ker tlači ga maslo lastnih bivših in bodočih polomov. Privoščil si je seveda tudi g. prof. Eeisnerja, Blagovolil je raztolmačiti, namesto da bi oporekal kaj stvarnega, jako nerodno njegovo ime.   Pozabiti ni mogel dr*
Ploja, katerega bi bila- morala na^ preebut stranka (!) zapoditi, in *e okleniti velrkodnsno m skesano klerikalne stranke. Proti koncu se je tako razvnel, da bi bil najraje pognal v zrak z diuamitno patrono vse — ki se jih boji. — In nato so seveda verni poslušalci gromovito ploskali, ker bi imeli sicer neodpustljiv smrtni greh. Oglasil se jo še dr. Lampe, ki ni nič drugega povedal, kot to da je deželo še premalo oškodoval in bi silno rad začel dreti Ljubljano. Kregar je končno obljubil še več tako zabavnih shodov, na kar se je verno občinstvo razšlo ob \\jl2.
-f- Zanimivo zborovanje. Naš famozni deželni odbor sklicuje ua dan 4. aprila t. i. v Ljubljano i*osvetova-nje zastopnikov mlekarskih zadrug, včlanjenih pri »Mlekarski zvezi« in pri »Zadružni zvezi«. To zborovanje utegne izostati jako zanimivo, če pridejo na razpravo škandalozne manipulacije, ki so se zgodile pri »Mlekarski zvezi« in ki so takega značaja, da bi morale zanimati državno pravd-ništvo. Kakor čujenio, nameravajo nekatere mlekarske zveze zahtevati, naj posebna komisija preišče manipulacije, ki so se zgodile pri »Mlekarski zvezi« in potem stori vse primerne korake. Razume se ob sebi, da bodo prizadeti klerikalci napeli vse sile, da preprečijo tako preiskavo in take primerne korake, kajti taka preiskava bi znala postati usodepoluega pomena.
+ I Selokranj.ska železnica. Ko-
nii^ijonelui obhod belokranjsko proge je končan. Trajal je tri tedne. Kdaj iu če se bo proga gradila \m po sodbi funkcijonarja železniškega ministrstva še ni določeno.
-r Osebne vesti. Gospod . I osip Ska I a r, računski oficijal pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, je vpoklican v nadaljno službovanje k e. kr. najvišjem računskem dvoru na Dunaju.
~r Iz držav noželezniške sluz.be. Imenovani so: Strojni na d komisar in namestnik predstojnika vodstva kurilnice v Ljubljani Julij pl: Ritter-Zahonv za predstojnika, nadrevident in tarifni kontrolor Rajko Golob za predstojnikovega namestnika. V pokoj je stopil višji nadzornik in predstojnik vodstva kurilnice v Ljubljani Viljem Poka de Pokata Iva.
-p Dvorski okraj ima jutri 28. t. m ob 8. zvečer sestanek.
— Umrl je včeraj po dolgi mučni bolezni zvest naš somišljenik gosp. Ivan Mokar, brivski mojster na Sv. Petra cesti. Pogreb je jutri v torek iz Radeckega ceste št. 12 ob ;>. uri popoldne. Bodi vrlemu niožn zemljica lahka!
— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Spomladanska razstava se letos otvori meseca maja. Zadnji rok za prijave 15. april, za vpišiljatev umotvorov 25. april. Prijave sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Emonska cesta št. 2; umotvori pa naj se pošljejo na naslov: Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana.
— Šahovski mojster dr. Vidmar je vračujoč se od mednarodnega šahovskega turnirja v San Scbastianu v Gradec, obiskal v Ljubljani svoje starše in prijatelje. Xa prošnjo ljubljanskih Šahistov je dx. Vidmar v kavami »Evropa« v soboto zvečer igral 22 partij naenkrat. Ta simultanska igra znamenitega šahovskega mojstra je privabila polno občinstva in jc trajala od 9. do polu 1. ure |x>noči, Dr. Vidmar je hodil od de>k» do deske in delal razmeroma jak o hitro svoje poteze. Pri tem se je pokazalo, da je imel vedno v spominu kako so razpostavljene figure na deski vsakega njegovih nasprotnikov. Največ pozornosti je dr. Vidmar posvečal ravno znano dobrim ljubljanskim šahistom. Izid te velezaiiiniive igre je bil sledeči: Od 22 partij jih dr. Vidmar dobil 19, ena partija z absdvi-ranim juristom G rabio vicem je bila remis, dve partiji in sicer z juristom g. Palčičem in s tehnikom g. Vaga jo je dr. Vidmar izgubil.
— »Akademija« prirodi v ponedeljek, dne 27. t. in. in v sredo, dne 29. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma« ob 8. uri zvečer javno predavanje. Predava g. pisatelj Etbin Krista n o Otonu Zupančiču. Vstop prost.
_ Dohodi do Ljubljanice v Gruberjevem prekopu. Piše se nam: V Gruberjevem prekopu polagajo oh obeh straneh nekaj metrov visoko kamenito obrežje, škarpo. Vidi se pa, da nikdo ne misli, da se morajo ua-praviti na več krajih stopnice, da se bo moglo priti do vode. Imeli smo doslej take dohode pri Poljanskem mostu, pri klavnici in pri vojašnici. Sedaj pa ni ne duha ne sluha o kakemu dohodu! Kaj pa ako kdo pade v vodo* Kako se bo rcsil? In k- bodo prale naše ženske? Prosimo, naj mestni magistrat potrebno ukrene, da se ta nedostatek sedaj ko se dela »škarpa« odpravi iu ua več krajih napravijo stopnice do vode.
— Razstavljene iznajdbe. V izložbenem oknu trgovine Iglic na Mestnem trgu so raastavih rznajdbe železničoega uradnika g. Zvonimira Masleta, Jako zanimiva je naprava proti trčenju vlakov, takozvani sa-
118
♦ataieiujoii pokladalec pokalni!* svetlobnih, signalov ,ki deluje le v trenutku nevarnosti iu položi tedaj tik pred vlakom pokalni in svetlobni signal na železnično tračnico. Aparat se vidi odprt in v iaprozenem stanju. Dalje je videli svečino kapico proti okapanju sveč, higijenieno posodico za sol in poper in napetnik proti oškropljenju z blatom.
Deklico povoziL V četrtek zvečer okoli pol 6. je s svojo vprego pri-dirjal od Kerčonove gostilne proti Rimski cesti tukajšnji voznik I. Strupi. Blizu Marčanove hiše je pa podrl kakih 8 let staro Beličevo hčerko. Neki domobranski stotnik je težko na glavi poškodovano deklico dvignil izpod voza.
Opeharjeni trgovec. K Jožefu Lavriču, trgovcu na Glincah je prišla neka .služkinja z naročilom, da jo ]*ošlje njena gospodinja, naj ji da nekaj .svilnatih rut na ogled, ker jih misli par kupiti. Ker trgovec dotično gosj>odinjo dojne* pozna, je izročil služkinji sedem rut. Ker se pa drugega dne ni nihče zglasil in ni bilo ne denarja, ne rut, se je o zadevi informiral in izvedel, da je postal žrtev mlade slepariee, ki je šo dotično noč neznano kam iz svoje službe izginila.
Iz Ihana nam poročajo: Pred kratkim je umrla A. Sojee, ki je zapustila vse svoje imetje ihauski občini in sicer za obehiske reveže. Vsak razsoden človek bi pričakoval, da bo županstvo prodalo posestvo in premičnine potoni javne dražbe. Župan Flerin je pa vse kar pod roko prodal ter s tem zuatno oškodoval občino. Bilo je namreč drugih ponudnikov, ki so ponujali mnogo več, nego kupce Breznik. Radovedni snio, zakni ni župnik, ki drugače vse vidi, preprečil te kupčije. Apeliramo pa ua merodajn«-. kroge, da preiščejo to zadevo in če mogoče razveljavijo to pogodbo, ki je v veliko škodo i banske občino.
Rojak ponesrečil. V Cherokee, Kans., se je v neki tovarni ponesrečil Fran Zerko, doma iz Vač pri Litiji. Zlomil si je desno nogo in desno roko. Zdravi se v bolnici.
Kaj je z Antonom Hoče var jem ? Pravkar je pisal nek Hočevarjev sopotnik (lomov svojim sorodnikom. Glasom tega pisma se je vkrcal Anton Hočevar v Bremenu na ladjo Kronpriuz \VilhcIin, ki bi bila morala priti dne 6. marca v New York. Prav tik pred odhodom ladje je pisal še eno pi>mo in ga oddal na pošto. Komu je pisal, ni znano. To pismo ga je najbrže izdalo. Med vožnjo je bil zelo tih iu zamišljen. Štrlel je pred sebe v morje in venomer naprej odkimal z glavo. Parnik se je pa nekoliko zapoznil in bi imel priti pozneje v New York. Pred pristaniščem je parnik obstal iu so vstopili z manjše ladji' nekateri uradniki. Po kratkem odmoru iu posvetovanju so pridržali Hočevarja., ki se je vozil jxxl imenom Martina ali Andreja Teropčiča, in ga potem poslali menda, z istim pa mikom nazaj v Bremen.
Afera kaplana Frohlicha je imela za Šmihcl to dobro stran, da so so ljudje in zakonski možje iznebili Frohlicha, ki je bil nemudoma prestavljen v Crni vrh nad Idrijo, tamošnji kaplan pa a* Šmihel. Hrasta r pa je izgubil na možatosti mnogo in na ugledu še več. Javno mnenje je, da mož ne postopa tako; najprej priče klicati za nič, potem pretepati in vse razbiti po hiši, potem pripovedovati vsakemu, kdor ga je le hotel poslušati, kako da je bilo — potem pa stisnili rep med nogo in v zasmeh vsem mnogoštevilnim ljudem, 'ki natanko vedo, kako je bilo, preklicati v časnikih in tolči so po zobeh. Seveda, bal se je zapora, ker je le prehudo padla njegova težka roka po blagoslovljenem telesu, in bal se je bojkota svoje gostilne v tej čisto klerikalni far«. Orožniki so nekaj izpraševali. toda kdo 1k> pravil orožniku resnico, ko ga no more postaviti prod prisego. Naravnost povemo, da ne razumemo sodnijc. Natančno poročilo vam pošljem prav kmalu.
Kaplan veselivček. Ko se je šnti-helski kaplan Frohlich poslavljal od trhlonmnih tercijalk in hotel s priž-nice oprati svoje ne i>osebno čisto vest, je tudi omenil, da vidijo ljudje vsako najmanjšo stvar na njem, da pa ne vidijo in se ne zgražajo, če je v gostilni »Pri Dol. železnici« v Novem mestu vsak večer prižgana luč pozno v noč in se ple.se in pijančuje v prepovedanem, v postnem času. Kakor široko in hinavsko je kaplan tu zinil, tako široko in debelo se je zlagal. Kajti znano je, da se v tej po gostoljubnosti in točni postrežbi zna-ui narodni gostilni ne pijančuje in nikdar ne plese, tudi ob dovoljenem času ne. Pač pa naj se kanlan spomni, kako je on jemal slovo v gostilni v Kandiji v družbi klerikalnega profesorja. Tam se je čistotni kapiauček in to je bilo ob prepovedanem času, tako vrtil iu plesal po sobi, da sta ga komaj dohajala talar in i>ete. Tudi je kaplanu morebiti znano, da je imel v rokah raje iu večkrat karte, kakor pa brevir iu da je kaj rad posedal med kvartopirci! Toliko za sedaj! Jezik lepo za zobmi iu malo potrpi jen ja
da- &e zacelijo telesno «r arene raite, ki jih je vsekalo kratko bivanje v mastni in marsikakem ozira radodarni fari Šmihel.
Iz Novega mesta. K razprodaji imetja Antona Hočevarja v Novem mestu je prišlo mnogo domačinov in ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Prišlo jo tudi precej Zidov iz Gradca in Zagreba. Najprvo se je vršila razprodaja strojev, motorja in usnjarskega orodja v usnjar ni ob Krki. Stroje, ki so bili pTodani zelo poceni, so pokupili domačini; Židje, ki se jih niso upali dražiti, so se jezili, zakaj da se jih ni obvestilo, da se bodo prodajali stroji, češ da bi v to svrho pripeljali s seboj strokovnjake. Sodnijski organ jih je zavrnil, da je bilo objavljeno v slovenskih it) tudi nekaterih nemških časopisih. Žid je so dražili le usnje, ki bi se pa lahko prodalo za višjo ceno, ako bi bili naprodaj posamezni kosi, na katere je tudi čakalo mnogo kmetskoga ljudstva.
Neprevidno naglo je vozil dne 2. t. m. po stari časti mimo Grma proti Golni vasi pri Novem mestu Jožef Ižanee, ki je šel ]h> pesek na Težko vodo. Ker je bil tisti dan semenj na Toplicah, je srečal več parov živine, dasi je bilo šele zjutraj ob svitanju, pa vendar ni vozil previdne je. Med drugimi je srečal tudi 73 let starega posestnika Jožeta Tičarja z Gorenje Težke vode, ki je gnal par volov na semenj. S sprednjim delom voza je zadel Ižanee oba vola, ki sta se splašila in podrla na tla Tičarja. Padel je tako nesrečno, da je prišel z levo nogo pod zadnji konec težkega voza s trugo in mu je voz zlomil nogo, da so ga morali prei>eljati v bolnico v Kandijo, kjer trpi zdaj starček za mladeničevo neprevidnost.
Pogreb gospe Hotschevarjeve v Krškem je bil prav žalosten, kajti udeležilo se ga je le jako malo meščanov. Iz tega seveda ni sklepati, da bi meščani ne bili pokojni gospe hvaležni za dobrote, ki jih je izkazala Krškemu mestu. Ne, hvaležni so ji vsi, a pogreba se niso mogli udeležiti, ker je bil nalašč in navzlic prošnjam, naj bo o primernejšem času, prirejen na dan in ob uri, ko se ga meščani niso mogli udeležiti.
Nesreča v kamnolomu. 321etnega oženjenega dninarja Tomaža Lavriča iz Gradišča v okraju Dvor je zasula plast gramoza, tako da je bil do prsi v kamenju. Dobil je take notranje poškodbe, da je v par minutah preminil. Ob isti priliki je zlomilo kamenje po-sestnikovemu sinu Josipu Vavpotiču levo nogo.
Zaradi krivca. Pri gostilničarju Martina Brcetu v Lajžah pri Škofji Loki so imeli ples. Na ples je prišel ob 10. zvečer tudi kajžarjev sin Franc Pogačnik iz Kališča s krivcem za klobukom. To pa je jezilo hlapce Josipa Kreka in mu je krivec strgal s klobuka in raztrgal. Gostilničar pa je Kreku razrezal klobuk in tudi njega z nožem zabodel v trebuh, tako da ga je zelo težko ranil.
Uboj. Preteklo nedeljo so popivali fantje v gostilni Josipa Troha v Mar-kovcu pri Ložu. Med njimi je bil tudi kamnoseški pomočnik Lovrenc Vrhovec iz Starega trga, Jakob Petrič iz Vrhnike in 21 letni ^samski Žagar Ivan Gale iz Ribnice. Že popoldan so se fantje skregali, ob 8. uri zvečer pa je srečal Gale Vrhovca v veži in ga je sunil brez povoda z nožem v glavo. Vrhovec je skočil na mizo, zgrabil za steklenico in udaril z njo Galeta s tako silo, da se je steklenica zdrobila. Gale pa se je vrgel tedaj na Vrhovca in mu prizadejal z nožem tako rano v stegno, da je Vrhovec par minut nato izkrvavel. Galeta so oddali sodišču.
Umrl je dne 25. t. m. v Št. Vidu pri Vipavi g. Štefan Francelj, učitelj v pokoju. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš narodnonapredne stranke.
Vsled zadnjega deževja je vso vodovje v deželi tako narastlo, da je začelo prestopi jat i svoje bregove ter preplavljati nizko ležeče njive in travnike. Ljubljanica je narasla, da so morali že včeraj dopoldne odpreti Grobarjev kanal, da se prepreči grozeča poplava ljubljanskega barja. Vzlic tej varnostni odredbi so nekateri »deli v predkrajih barjanskih pod vodo. Delo v Gruberjevem kanalu se bo vsled tega znatno zakasnilo. Na preplavljenih, oziroma obsejanih njivah je škoda občutna.
Stari znanec. Včeraj popoldne je v čakalnici III. razreda na južnem kolodvoru čakal vlaka nek tujce. Ko je vlak dospel, je ta tujec naglo pograbil novo zimsko suknjo nekega postreš$eka, jo stisnil pod pelerino in odšel v vlak. V kupeju jc imel pelerino pri sebi, ukradeno suknjo je bil spravil ua polico. Ko je postre-šček suknjo pogrešil* je sel takoj za tujcem v vlak in našel suknjo. Tujca je nato stražnik aretoval. Šele ko so mu na policiji natančnejše pregledali obisti, so se prepričali, kakega tička imajo. Izkazalo se jo, da je tujec leta 1678. v Sternbergu na Moravskom rojeni, že llkrat zaradi raznih zločinov kaznovani kuhar Jožef Theimer, kalen tudi ljubljanski policiji ni neznan. Možakar se je bil uamrač pojavil x Ljubljani že leta 1900, Takrat
sii je bil namreč v€Hio£a$nl V KrrTs '>] se hov i hiši na Kongresnem trgu K krojaču Permetu ter nfn ukrade* 70 kron vredno suknjo. Ko jo je prodajal, je bil zasačen in aretovau. Ta-krat je imel delavsko knjižico, gtase-čo se na ime nekega Thumega. Pod tem imenom je bil oddan sodišču, kjer je bil obsojen na 14 dni zapora. Med tem časom pa je policija dognala v sporazumu z drugimi oblasti njegovo pravo ime, namreč Theimer. Ko ga je sodna oblast po prestani kazni izročila policijskemu uradu, da ga. odžene, se to ni zgodilo, marveč so ga izročili zaradi ponarejanja javnih listin zopet deželnemu sodišču, kjer je bil obt>ojeri na 13mesecev ječe, katere« je prestal meseca januarja t. 1. Knjižico je bil takrat vsled tega ponarer dil, da bi bil mogel pod tujim imenom zopet v Spodnjo Avstrijo, soseb-no še na Duuaj, seveda si »poštenim potoiiKc kruha služit. Po prestani kazni mu pa vest ni dala miru in mo-rol je zopet poseliti naše mesto, ki je bilo zanj usodno že dvakrat. Sedaj bode menda u ver jen o resničnosti pregovora,.da: »tretjič gre rado,<; kar je doživel v Ljubljani sam. Izročili so ga zopet deželnemu sodišču.
Konji splašili. Ko je danes dopoldne peljal Stupicov hlapec Ferdinand Žarki s tovornim vozom, na katerem je imel naložene štedilnike, p<* Marije Terezeje cesti, mu je nasproti pripeljal Tomažič|&v hlapec Frane Škerjanec in udaril z bičem po konjih. Vsled tega so se konji splašili in dirjali na Dunajsko cesto. Žarki j« držal konje z vajati nazaj kolikor j«' mogel. Med dirjanjem so začeli padati z voza štedilniki, kar je konje >«■ bolj splašilo. Pred hišo št. 11 je zadel desni konj z glavo v kandelaber in padel na tla in se potolkel. Pri vosu so se potrla 3 kolesa, druge nesreče so pa ni pripetilo.
S ceste. V petek zveče 1* jc nek hlapec po Glincah tako naglo in neprevidno drvii, da je zadel pred lačinovo i'ilijalko v kandelaber, ga podrl in svetilko razdrobil. Tudi konj in voz sta se pri tem znatno poškodovala, hlapeč pa je vsled sunka padel z voza in nezavesten obležal. Usmiljeni ljudje so ga naložili na voz in oddali potem vse skupaj gospodarju, nekemu sodavičarju. —- Istega dne je gnal nek vojaški sluga po Wolfovi ulici ča^stnikovega konja za brzdo. Konj se je bil nečesa ustrašil, posko-ii in pri tem potrgal jermena. Ko j«' bil pro.>t, je zdirjal do Marijinega trga, kjer ga je ustavil kočijaž Jože C Wettl in ga izročil slugi nazaj.
Prijeti tatici. Pred nekaj dnevi je bila hlapcu Alojziju j a n e ž i č 11 iz nekega hleva v Metelkovi ulici ukradena denarnica, v kateri je imel okrog 18 K denarja. Tatvine je bila sumljiva ISletna- brezposelna Erne* stina Hruška, rojena 1802 v Selski gori, pristojna v Mirnoj okraj Novo mesto. Policija jo je aretovala. ker je sumljiva še drugih tatviu in jo je vkljub temu, da vse odločno taji, izročila deželnemu sodišču. Neki kuharici je bila v zavodu sv. Marte iz kovčega ukradena hrauilnična knjižica »Ljudske posojilnice« in zelenkasto krilo. Policija je tudi v tem slučaju aretovala dozdevno tatici t, 221etno brezposelno nlužkinjo Ano B a h č i č, rodom iz Brežic, in jo izročila deželnemu sodišču.
Kolo ukradeno. A' petek popoldne je bilo trgovcu Hermanu G r čar j u v Ihanu ukradeno izpred trgovine novo, črno pleskano kolo. Tatvine je sumljiv nek okoli 15 let star nepn-znan deček.
Pobegnil je iz svoje občine i»od policijska nadzorstvo stavljeni dni-nir Peter Svoljšak, roj. 1872 y Kotu ter pristojen v Staro Loko.
Surov izgnanec. Ko je v petek popoldne na Dunajski cesti službujoči stražnik ustavil 1866. leta v. Šmartnem rojenega in v Moste pristojnega, iz mesta izgnanega Ivana Presetnika, se je začel ta varnostnemu organu postavljati po robu, a mu vse nič ni pomagalo in moral je rad ali nerad v policijski zapor, odkoder so ga pozneje preselili k sodišču.
Delavsko gibanje. V petek se ju z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 46 Macedoncev, 7 Slovencev in 13 Hrvatov, 28 Hrvatov je prišlo pa iz Amerike. 215 Lahov se je odpeljalo v Budimpešto, na Dunaj i 11 v Gradec. V Kočevje se je odpeljalo 32 laških ogljarjev. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 50 Makedoncev in 6 Slovencev, nazaj je Da prišlo 182 Hrvatov. — V nedeljo se je odbijalo z južnega kolodvora v Ameriko 76 Macedoncev in 14 Hrvatov. V Ino-most se je peljalo 11, v Monakovo 17, v Halein pa 21 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Posestnikov sin Fran S t r a ž i š a«r je izgubil zavoj strešnega papirja. Ana Pavličeva je izgubila bankovec za 10 kron. Učenka Frančiška S a 11 e r -j e v a je izgubila ročno torbico, v kateri je imela žensko ročno delo, rokavico in nekaj denarja. —- Natakarica Marija> Skul je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in dva zlata prstana, vredna 26 K. — Inženirjeva soproga g. Hermina O r e 1 je izgubila fcoroic.
ProsvcttL
Slovensko deželno gledališče.
Jutri gostuje operna in operetna pevka gdč. N. Saldi ni na cngagement v ve-
Hki pevski in igralski vlogi „Hane Glavarjeve" v Leharjevi opereti „Vesela vdova" (za par-abonente). — V četrtek se sezona zaključi ter se poje zadnjič opereta „Vesela vdova". Obenem ima gos p. Fran Bo h u si a v svoj častni večer. G. Bohuslav je inteligenten, marljiv umetnik, ki deluje že tri sezone z uspehom v drami, operi in opereti ter si je pridobil splošne simpatije.
Slov. gledališče. Kristanova drama • Samosvoj" je imela popoln uspeh. Pisatelj je bil trikrat poklican na oder. Poročilo sledi.
Dobrodelni koncert je bil v soboto v Unionu in sicer na korist društvu za otreško varstvo. Svirala je Slov. filharmonija in sodelovala je baronica Vay-Mikes iz Budimpešte, ki se je izkazala kot odlična umetnica. Koncert je bil maloštevilno obiskan.
.Glasbena Matico4 v Opatiji In na Maku.
Odkar stoji na čelu artističnega w>dstva »Glasbene Matiee« koncertni ravnatelj Matej H u b a d , se je ta naš veleodlični glasbeni zavod razcvetel in razvil do neverjetne višine, da žanje, kjerkoli nastopi s svojim fjevskim zborom, pravcate triumte.
Slovenska pesem, preje znana, uvaževaua in spoštovana zgolj jH)d >loveusko domačo streho, je mahoma zaslovela daleč preko mej slovenska domovine ter pridobivala narodu sio-\>enskomu ugled in veljavo ne samo **ed bližnjimi brati, nogo tudi med tujci. _
Cisto kulturna misija »Glasbene Matice« je pridobila tako tudi neke fiosebno vrste političen pomen, zakaj ui dvomiti, da, ugled in spoštovanje, ki ga je slovenska pesem izvojevala narodu slovenskemu pred tujim svetom, ima vpliv tudi na ocenjevanje >4ovenskega naroda kot ]x>litičnega faktorja. Narod, ki kulturno nekaj odtehta, u važu jejo iu vpoštevajo tudi v politiki in naj tudi ni njegova zgolj politična potenca tako velika, da bi sama na sebi silila k uvažavanju.
Zau> pravimo, da ui misija ^Glasbene Matice« samo kulturne marveč ćbenem eminentno nacionalne važnosti, zakaj čim bolj se nas u važu je ita polju kulturnem, tem bolj narašča naša veljava tudi v političnem živ-] jen ju.
Letos se je odločila >Glaebena Matica«, da ponese slavo pesmi slovenske doli na obale valovitega K var-ffeera a- Hrvaško Primorje — v solae-fto Opafijo in staroslavni hrvaški Su-
190 pevcev in pevk in nad oOO •drugega občinstva je v soboto zjutraj odpeljal posebni vlak iz Ljubija-?*e doli v kršno hrvaško Primorje, nad katerim mogočno kraljuje visoka Učka. Nebo sicer izletnikom ni bilo milo, toda to pevcem in pevkam ni kvarilo dobre "volje, saj so se zavedali arsi, da se nahajajo na potu. ki vodi k zmagi* in triumfu.
Tam pri Matuljah se je za treno-tek zasvetlikalo nebo, za hip je zaža-iado valova joče morje v lesketajoč I h se solnčnih pramenih, kakor da Hi se m morje, zavito sicer v nepredorno meglo, za trenotek hotelo osvoboditi vseh spon ter pozdraviti apostole, ki prihajajo na njegove obali oznanjat east. in slavo pesmi slovenske in v obče jugoslovanske.
Ob :;/4 na 11. je dospel vlak na seski kolodvor. Dasi je lilo, -kakor da bi se bile odprle vse nebeške zatvor-rcšee, vendar se je zbralo na peron ti lepo število reških hrvaških, srbskih m .slovenskih rodoljubov, ki so prišli pozdravit slovenske goste. Ob polu 12. je bil ofieialni .■sprejem v sijajnih ^♦rostorih »Hrvatske ČJitaonice« na Reki. Tu so izletnike najprvo sprejeli predstavitelji »Slovenskega bralnega in izobraževalnega društva« na Reki - predsexlnik g. Dušan V i l -1» a r, podpredsednik g. Josip Bole in tajnik g. Hugon Hladek, ki so tudi sicer s pomočjo požrtvovalnih društvenikov storili vse, da napravijo svojim rojakom in rojakinjam bivanje na Reki kolikor mogoče prijetno in udobno.
Xa to je slovenske goste pozdravil v imenu roških in sušaških Hrvatov predsednik »Hrvatske Čitaonice« g. Ivan T u r k o v i č.
V vznesenih besedah jc slavil hrvaško - slovensko bratstvo, ki je zalog lK>ljši l>odočnosti obeh narodov, t>oudarjal, kako tesne so vezi, ki vežejo Slovence in Hrvate od pamtive-ka, izražal svoje veselje, da mu je dana prijetna prilika pozdraviti drage slovanske goste v staroslavnem nekdaj hrvaškem, .sedaj žal odtujenem mebtu Reki, kjer hrvaški živelj bije .sodaj fcličen boj z narodnimi nasprotniki kakor bratje Slovenci v svoji lastni domovini, ter končno zaklical \ sena, ki so prihiteli ia bratske Slovenijo, da znova poevedoče Slovenko - h realko krvno bratstvo, iskren
dobro doali«. Njegovim besedam so sledile iskene ovancije Slovencem«, v dvorani pa so zavrnili navdušeni klici »Živeli Slovenci« s hrvaške in »Živeli bratje Hrvati« s slovenske strani.
Na iH>zdravu se je v imenu »Glasbene Matiee« in Slovencev zahvalil g. dr. Vladimir R a v n i h a r. V svojem govoru je v kratkih obrisih oertal namen in pomen »Glasbene Matiee«, poudarjal njeno kulturno stremljenje, da popularizira slovensko, jugoslovansko in vobče slovansko pesem, naglašal potrebo, da se Hrvati in Slovenci, ki že od nekdaj žive drug poleg drugega kot pravi krvni bratje istih čustev in želja, čim najbolj kulturno zbližajo, kar ne more preprečiti nobena sila, opozarjal na slovensko in hrvaško pesem kot najuspešnejše sredstvo, da se doseže slovensko - hrvaško kulturno edin-stvo ter izrekel globokočutečo zahvalo za pozdrav hi za zares bratski sprejem, ki so ga priredili reški rodoljubi slovenskim izletnikom.
Znova so napolnili dvorano navdušeni živio-klici, dražestne hrvaške^ gospe in gospodične pa so jele deliti meti goste duh teče kite cvetja, okrašenega s hrvaškimi in slovenskimi trohojnieami, na katerih se je blestel v zlatu napis »Hrvatska Čitaonica 25./m. 1911.«
Po oficijalnoni pozdravu so bili Slovenci v stranskih či tal niskih prostorih pogoščeni s pristno hrvaško kapljico, z raznimi domačimi likerji in pecivom.
Opoldne so Slovenci obedovali po raznih hotelih, ob pol S. pa so se ukrcali na parnik ogrsko-hrvaške parobrodu e družbe »Tatra * ter od-plovili proti Voloskemu in Opatiji. Po daljši vožnji ob istrskem obrežju se je parnik ustavil v vološkeni pristanišču, kjer je Slovence vkljnb silnemu dežju pričakovala nepregledna množica ljudi.
Ko je jel govoriti svoj pozdravni govor deželni poslanec g. dr. Ivan P o š č i č, je zavladarla grobna tišči-na, slišati je bila samo zamolklo pljuskanje morskih valov.
V navdušenih, v srce segajočih besedah je slikal ljubezen iu bratstvo, ki vlada med hrvaškim in slovenskim narodom v Istri j i, in ki je v zadnjem času napredovalo tako silno, da se v Istri že skoro lahko govori o hrvaško-slovenskem narodnem edinstvu. Z zadoščenjem je govornik poudarjal, da pomeni danes na kršni zemlji istrski Hrvat toliko, kakor Slovenec in narobe. To pa se je doseglo, ker je na vseh črtah vladala med Slovenci in Hrvati v vseh vprašanjih popolna sloga in neizkaljeno soglasje. In to slogo in bratsko soglasje je prišla podkrepit in ozačit še »Glasbena Matica«. Toda v tem še ni izčrpana misija? »Glasbene Matiee«. Ona si je nadela še drugo vzvišeno nalogo: s slovensko in hrvaško pesmijo upoznati tuji svet, ki prihaja na oddih semkaj ob divno vznožje Učke gore na obrežje hrvaškega Kvarnera. Ta misija se, bo gotovo v polni meri posrečila, zakaj sigurno je, da bo krasota in milina, pesmi slovenske zadivila in r^čarala tudi srca, ki jim je sicer tuje naše življenje in čustvovanje. Govornik je kontom svojega govora poudarjal, da spre-jemlje slov. goste vsa Opatija- Vo-losko z odprtimi rokami in da jim kliče iskreno-: »dobro došli!;-
V imenu Slovencev se je na pre-srčnem pozdravu zahvalil predsednik »Glasbene Matice« g. dr. Vladimir R a v n i h a r, ki je takisto v izbranih besedah slavil hrvaško-slovensko bratstvo.
Nato j«« parnik odrinil proti Opatiji, kjer so so izletnilki izkrcali.
Pevci in pevke so se napotili k skupni vaji, ostali izletniki pa so si ogledali pri hotelu »Stephauie« akvarij, čegar vodstvo je dovolilo Slovencem brezplačni vstop.
Koncert so je vršil v veliki dvorani hotela »Quaniero«.
Ogromna pravokotna, sijajno opremljena dvorana z galerijami na straneh in nad vhodom.
Koncert je bil napovedan ob 9., a že bo 8. se je jela polniti dvorana. Pred 9. je bila dvorana polna domačega in tujega občinstva. Češke in poljske letoviške kolonije so bile pol-noštevilno zastopane, a bilo je tudi l>olno Nemcev, Madžarov, Italijanov, ki so morda prišli na koncert bolj iz radovednosti, zapuščali pa g« gotovo s čustvi zadovoljstva in resničnega umetniškega užitka. Izmed odličnja-kov smo opazili opatijsko-vološkega župana g. dr. S t a n g e r j n, načelnika kopališke koinisije, vrouči I Mrkega profesorja g. dr. Glasa, deželne poslance gg. dr. Anton Poščiča, dr. Dinka T r i n a j s t i ć a in dr. G juro Cervarja, okrajnega glavarja g. barona Scbmidt-Za-biero\va, grofa K a r o 1 y J j a s soprogo in Se mnogo drugih odličnih posetnikov.
Minister zunanjih del grof A e h-i e n t h a 1, ki biva sedaj v Opatiji na letovišču, je kupil dve vstopnici, vendar pa se radi slabega vremena nt udeležil koncerta.
Točno ob 0. se je pričel koncert. Sijajno razsvetljena, do zadnjega kotička polna dvorana, je nudila jiester. Čaroben pogled. Nasproti vhodu se je dvigal velik pevski oder, amiiteatral-no zgrajen. Ko so pevci in pevke vstopili v dvorano in se jeli razvrščati po dvorani, so bili pozdravljeni z viharnim aplavzom, ki pa je mahoma zamrl, čim je mojster H u b a d dviguil dirigentsko svojo palico. Hipoma je nastal molk in a obrazov vseh prisotnih — bilo jih je pač nad 3000 — se je čitaila napeta pozornost.
In zadoneli so prvi akordi, ubrani harmonični glasovi so zazibali ozračje, naraščali in pojemali, ves pevski zbor se je zdel kaikor ena orga-nična celota, ki sugestivno^ sledi vsakemu migljaju, vsaki kretnji svojega diregenta Hubada. Ko je izzvenela prva točka - Jenkov zbor »Tanana«, je bil že prebit led nezaupanja, ki je morda preje navdajal srce marsikaterega skeptika iu pesimista. Viharni, minute trajajoči aplavz, je dokazoval, da je pevski zbor že s prvo svojo točko osvojil srca vseh poslušalcev. Umetniški užitek se je stopnjeval od točke do točke, iiezanpnost se je umaknila divljenju in občudovanju, dokler se niso vsa ta čustva strnila v iskreno, globoiko čuteno občudovanje, ki se je polastilo z neodoljivo silo vsega občinstva.
Laiki smo v glasbi, toda duša naša je vendarle izpostavljena magičnemu vplivu glasbene umetuosti in ne more se ubraniti sugestivnemu njegovemu gospodstvu. Zato se bojimo, da bi besede naše, posvečene koncertu, ne izvenele v laiški ditiramb koncertnim proizvedbam, ter s tem ne podale verne slike prireditve same. Naj ima torej besedo strokovni izvestitelj, ki je nam poslal to-le poročilo :
»Izvajanje koncerta samega bilo je na tako visoki stopnji, da lahko trdimo, da je bilo malo koncertov, ki bi v izvajanju dosegli opatijskega, še manj takih, ki bi ga prekašali. Krasna dvorana, komoden oder, vse to je tako blagodejno vplivalo na pevce, da so z nenavadno eleganco sledili migljaju, celo pogledu svojega vodje M. Hubada. Ena duša, iste misli, ki so navdajale njega, so našle vernega in krepkega stvaritelja in izurjenega klesarja v zboru. Spored celega programa je nam večinoma že znan, prirasle so samo hrvaške in slovenske narodne pesmi, ter Schwabov koncertni valček „Dobro jutro". Hrvaške pesmi je har-monizoval Andčl. Njegova harmonija zveni polno in ostaja zvesta do pičice narodni pesmi; najboljša je „Dragi je daleko", ki se nam zdi kot karakteri-stikon za vse one žalujoče in globoke hrvaške narodne pesmi, ki se morejo poroditi samo na nepreglednih planjavah, kjer ni nobenega izvida, kjer ima monotonost svojo domeno. „Jesenske duge noći" je pri nas ena najbolj znanih hrvaških narodnih pesmi, odlikuje se z nekim posebne vrste zanosom. Tretja „Vanjkušac" (Igra kolo...) ne vsebuje nobenih misli, v njej najde izraza samo veselje in razposajenost, ki vlada pri narodnih plesih. Slovenske pa že tudi poznamo in omenimo le toliko, da so napravile na raznona-rodno občinstvo velik vtisk Najbolj po godu jim je bila »Škrjanček ....", večnolepa »Luna sije" je dosegla tudi svoj namen, vesela in razposajena popevka „Bratci veseli vsi" jim je pa pokazala narodovo dušo v trenotku, ko je prosta vseh skrbi in hoče samo veselja in zabave. Te tri pesmi je za koncert harmonizoval gosp. koncertni mojster Hubad, ki se tudi tukaj izkazuje kot pravi mojster-umetnik. Schwa-bov koncertni valček „Dobro jutro" je zelo ugajal, izvajanje je bilo prav dobro, ali lahko bi bilo še boljše, če bi ne bilo težkoč glede orkestra, ki je sicer izboren, a ne vajen na pevce in pevci ne nanj. Ploskanje, ki ga je izzvala ta točka, kar se ni hotelo poleči, da se je moral ves valček ponavljati.
To poročilo je suho in kratko in glasilo bi se morda drugače, ako bi ga bil napisal laik, ki sicer ni podkovan v glasbeni umetnosti, a ima vendarle dovzetno in Čuteče srce za glasbo in je tudi pristopen njenim uplivom. Laik nič ne tehta, marveč da svobodno govoriti zgolj čustvom, ki jih je izval v njegovi notranjosti glasbeni umotvor. Zato je sodba strokovnjaka zgolj tehtajoča, dočim je sodba odvisna zgolj iz trenotne impresije.
Vtisk koncerta na občinstvo je bil brez dvoma velikanski. Veliki vtiski se semtertja dado presojati po neznatnih, da, malenkostnih dogodljajih.
Ko je zbor zapel Adamičeva „Pct-najst letu, se je dvignil sredi dvorane distingviran tujec ter jel navdušeno ploskati in klicati »bravo, bravo, ein ausserordentlicher Genuss". Po koncertu je prišel odličen Nemec k nekemu uglednemu Slovanu ter vzhičeno vzkliknii: .Izvrstno! Nisem verjel, da premore mali slovenski narod kaj takega, kar bi bilo v ponos in dike celo našemu cesarskemu Dunaju. Izboren zbor, Se izbornejši pevovodja, zato se ni čuditi, da je uspeh popoln, zares popoln!'
Te besede pač zadostujejo, da ni potreba še posebe naglašati, da si je .Glasbena Matica" ne samo pred hrvatsko-slovenskim, marveč tudi pred internacionalnim občinstvom v Opatiji izvojevala najlepši uspeh, da, pravcati triumf.
Med koncertom so koncertnemu vodju Hubadu poklonili velik lovorjev venec s hrvatskimi trobojnimi trakovi.
Ob pol 1. uri zjutraj so se izletniki s parnikom vrnili na Reko.
Nedelja je bila posvečena Sušaku in Trsatu.
Na Sušaku so pričakovala Slovence ta le društva: pevsko društvo Jadranska vila, Slovensko bralno in izobraževalno društvo iz Reke, obrtno in delavsko društvo Sloga na Sušaku, Hrvatska čitaonica, Primorski Hrvat, pevsko društvo iz Trstata ter Trsatsko-Sušačka glasba. Zaradi slabega vremena pa je izprevod izostal. Ob 10. uri dopoldne je daroval peto mašo v frančiškanski cerkvi trsatski župnik dr. Rački v staroslovenskem jeziku. Pri maši so peli pevci Glasbene Matice pod vodstvom g. M. Hubada. Orgljal je g. J o s. Pavčič. Po maši so se vsi izletniki ter gori imenovana društva zbrala v prostorni dvorani »Hrvatske čitaonice", kjer je godba Slovence pozdravila z »Naprej zastava slave". Pozdrav je govoril prvoboritelj hrvatov g. dr, Linič, odgovoril mu je v navdušenih besedah predsednik g. dr. Ravnihar, nakar so pevci zapeli »Liepa naša domovina", Ljudstva je bilo zbranega na tisoče. Vsaka hiša je nosila hrvatsko trobojnico, Po ogleuu frankopanskega gradu in njegovih znamenitosti so Slovenci odšli na Reko.
Popoldne ob polu 4. je bil koncert na Sušaku v veliki dvorani hotela „Sušak". Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička prenapolnjena, a mnogo občinstva je odšlo, ker niso več dobili prostora. Koncert je posetilo mnogo odličnjakov z Reke in Sušaka. Omenjamo tu samo poslanca Cezara Akačiča in viteza Gorupa-Slavinskega, ki je došel z vso svojo rodbino.
Koncert sam je bil na isti višini, kakor v Opatiji, navdušenje pa je bilo po možnosti še večje, saj so bratje Hrvatje naravnost kosali, da bi Slovencem izkazali čim največje priznanje in pohvalo. Na koncertu je nastopila pevka »Glasbene Matice" gdč. Boletova s tremi samospevi, ki so občinstvo naravnost elektriziraii. Občinstvo jo je odlikovalo z viharnim ploskanjem, odbor pa ji je izročil krasen šopek svežih rož. Mojstru Hubadu so izročili za »Glasbeno Matico" srebrn lipov venec, ki ga je podarilo »Slovansko bralno in izobraževalno društvo".
Slovenski izletniki so se odpeljali z Reke ob 8. uri 55 minut zvečer.
Ekskurzija »Glasbene Matice" na Reko in Opatijo pornenja nesporno v njenih analih nov lovorjev list, za katerega pa gre brez dvoma prva zasluga požrtvovalnemu in nevtrudnemu koncertnemu vodju g. Hubadu.
TelefonsKa m »rzojnuna poročno.
Klerikalna ljubezen za Idrijo in za obrtništvo. Idrija 27. marca. Ljubljanski klerikalni podjetnik Lončarič je začel danes podirati tu v imenu deželnega odbora železnobetonsko klet Kobalovo. Neminljiv dokaz je to klerikalne ljubezni do obrtništva.
Parlament razpuščen.
Dunaj 27. marca. Ministrski predsednik Bienerth je bil včeraj pri cesarju v poldrugo uro trajajoči avdijenci. Iz poslanskih krogov je izvedel naš dunajski urednik, da je ministrski predsednik baron Bienerth nekaterim poslancem že zaupno povedal, da bo parlament še da nes razpuščen, in da bo razpust parlamenta uradno razglašen še danes, najkasneje pa jutri.
Zadnji trenutki. Dunaj 27. marca. Danes dopoldan ob pol 11. se je vršila seja budget-nega odseka. Iz početka se je razvila dolgotrajna živahna formalna debata o tem, ali bo imel danes opoldan bud-getni odsek opoldansko pavzo ali ne. Po dolgi debati je napravil temu raz-motrivanju konec predsednik Chiari, ki je izjavil, da bo imel odsek opoldansko pavzo med 1. in 3. Kot prvi govornik je nastopil nato poslanec Spaček, ki je govoril cel dopoldan do 1. na kar je bila seja prekinjena.
Pred sejo bančnega odsega je imel ministrski predsednik Bienerth konferenco z načelnikom odseka baronom Chiari jem.
Popoldan ob pol 3. se vrši zopet konferenca načelnikov strank večine, na katero pridejo tudi ministri, ter bo konferenci predsedoval ministrski predsednik Bienerth.
V poslanskih krogih vlada še vedno prepričanje, da se da situacija urediti posebno ker se je še dopoldan govorilo, da je vlada včeraj iznova
poskusila pregovoriti poslance slovanske opozicije, da naj prenehajo z odporom.
Poslanec Stapinski, predsednik »Poljske ljudske stranke" je izjavil tudi, da razpust poslanske zbornice nikakor
nj potreben.
V parlamentu se opaža splošna utrujenost in zelo mlačno razpoloženje. Večina je že skoro popolnoma obupana.
Vlada bi s pomočjo § 14. uredila po 1. aprilu različne zadeve, tako predvsem državni proračun, reformo osebno-dohodninskega davka, davka na žganje in 76 milijonsko posojilo.
Katera vlada pa bi to izvedla, to je danes še zelo dvomljivo, ker sta v Bienerthovem kabinetu dva parlamentarna ministra dr. Weisskirchner in dr. Glombinski, ki bi se gotovo nc upala podpisati cesarskih naredb na podlagi § H. Demisija teh ministrov bi imela za posledico demisijo celega kabineta.
Najbrže so storjeni vsi potrebni koraki za rekonstrukcijo kabineta, ki bi sestojal iz novih uradniških ministrov. V kuloarju zbornice se ventilira možnost, da parlament danes še ne bo razpuščen, marveč da bo zasedanje zbornice samo zaključeno in bo sledil razpust 1. aprila.
Na vsak način je gotovo, da se moramo pripraviti na nove volitve. In kakor vedno so s tem že pričeli klerikalci. Češki klerikalci so namreč imeli včeraj osem volilnih shodov, na katerih sta govorila poslanec Šramek in Šilinge r. Klerikalni „Slovenski klub" je imel danes dopoludne sejo, v kateri so poslanci govorili o osnovah klerikalnega manifesta na tklerikalne slovenske vo-lilce.
Danes popoludne ob dveh ima parlamentarna komisija »Slovanske Enote" sejo, v kateri se bo posvetovala o vseh ukrepih za bodočnost H
Dunaj, 27. marca. Ravno so sc sestali v salonu predsednika zbornice Pattaia načelniki strank večine, katerim je naznanil min. predsednik baron Bienerth, da je od cesarja pooblaščen, da ustavi danes ob petih popoldne vsako nadalnje delo v parlamentu, da bo tedaj državni zbor odgođen. Jutri naznani oficialno odgodite v p ar-lamenta predsednikoma obeh zbornic. Razpust drž. zbora sledi potem v malo dneh.
Požar v papirnici.
Gradec, 27. marca. Danes ponoči je izbruhnil požar v tovarni Levkaiu — Josefsthal v Gratweinu. Požar se je grozivito hitro razširil in je mogla graška požarna bramba šele ob treh ponoči omejiti razširjenje požarja. Ustaja v Albaniji.
Cetinje, 27. marca. Pet kilometrov od meje so se spopadli albanski ustaši s turškimi vojaki. Albanci so zavzeli par obmejnih trdnjav in pregnali turške vojake. Iz Tuze je prišel na pomoč en bataljon turške pehote in vnela se je huda bitka, katere izid pa še ni znan.
Novo italijansko ministrstvo.
Rim, 27. marca. Novo italijansko ministrstvo G i o 1 i 11 i je perfektno. V kabinet vstopi: Bissalati kot poljedelski minister. V petek ali soboto se predstavi novo ministrstvo zbornici.
Italijanski jubilej. Rini, 27. marca. Danes ob polnoči je naznanil strel začetek italijanskih jubilejnih slavnosti. Vse mesto je krasno iluminirano in tisočglavna množica polni ceste. Kraljico, ki je obiskala gledališče v Konstanei, je ljudstvo živahno aklamiralo. Na tisoče in tisoče ljudi je na cesti in vojaške godbe igrajo patriertične pesmi. Vse hiše so okrašene.
Zemstva v zahodnih ruskih guber-nijah.
Petrograd, 27. marca. Na carjev ukaz sta bila včeraj državni svet in duma na tri dni odgođena, vsled česar se morejo novi zakoni uveljaviti potom samostojnih carjevih ukazov. To se je tudi že izvršilo s tem, da je bila uvedena za zahodne ruske guber-
Inije ustava zemstev.   V naprednih rstah vlada zaradi tega velikansko gorčen je in Gu č kov se je odpove-lal   predsedstvu   dume. Oktobristi >ripravljajo protest proti taki rešitvi vprašanja zemstev.
Rusko - kitajski spor.
Petrograd, 27. marca. Ruska vlada je izročila kitajskemu kabinetu tretji ultimatum ter zahteva točen odgovor do 28. t. ni., sicer bi morala nastopiti s najhujšimi represalija m i.
Peking, 27. marca. Zunanje ministrstvo je dalo danes dopoldne ruskemu poslaniku popolnoma zadovoljiv definitiven odgovor na vse ruske zahteve. Če je ta vest resnična, je v tem končan rusko - kitajski spor. Zdravstveno stanje ruskega nma. njega ministra.
London, 97. marea. Kater zatrjujejo iz Petrograda dosle brzojavke,, se je zdravstveno stanje ruskega zunanjega ministra Sazauova tekom včerajšnega dneva znatno poslabšata.
— Občni zbor delničar je v J a. Iranske banke v Tinta, Kakor smo se sporočili, vriil se .je v soboto, dne IS. tekočega mfeeca ob 6*30 nri zvo-vr v prostorih banko V. r<xiui občni r'bor delničarjev goii navedenega zahoda. Zborovanjo je otvoril v odsot-losti predsednika g. Ivana M a n -toč*, podpredsednik g. dr. Guotsv i r o g o r i n . ki je konstatirah da ie bil občni zbor pravilno sklican in la je z ozirom na zastopano število lelnie (5640 delnic s 'M8 glasovih klepčen. Gospod podpredsednik je ►ozdravil navzoče delničarje, ki so se
k' obilnem številu udeležili občutga bora, predstavil-   zastopnika   e. kr.
rlade, i-, kr. okrajnega glavarja a. l<\. F a b i a u i j a , in c. kr. notarja r. dr. G. Z e n C e- v i c li a Icr poročal » poslovanju banke v minolem letu. z tega poročila razvidimo, da jc *Ta-Iranska '»anka o mi uro le ni letu povi-ala delniško glavnieo <nl K 3,000.000 ia K 4,000.000 in v tem letu od kroti "00.000 na K 0.000.000, kateri zne-ek je že danes popolnoma vplačan. )i»e dre emisiji sta imeli izredno lep i speli, kar najbolje priča o zaupanju mnnvlajnih krogov v ta naš zavod.
Filijalka v Opatiji dobro uspeva n tudi glede filijalke v Ljubljani, ki e bila to leto ustanovljena s tem, da e na> zavod prevzel poslovanje »Tr-rovsko obrtne banke« v Ljubljani, e pričakovati, da bo dobro izpolnje-ala svojo oalogo. FsJanovljenje name ilijalke v Ljubljani je bilo od merr> lajnih krogov ljubljanskih navdnde-to pozdravljeno in g. }x»dptt*dW*<lnik itira tudi tozadevna pomočila glav-i h ljubljanskih listov, ki se izražajo elo >im pa trčim o »Jadranski banki«.
Avstrijske  ^s^r< brodno društvo Daimatia . pri katerem je > Jadranka hanka^ že od zadetka sodelovala, c stopilo lansko leto v novo ero. Poročilu se je, dohiti od vlado, ki si je »enem zagotovila   večji   vpliv ona pravo    podjetja,    nove ugodnosti, i»remeniti popolnoma stntnl društva n sanirati drusHo tako, da je priča-ovati že to leto lepega  uspeha in .maln tudi dobrega obrestovanja <1«>1-liške glavnice. Moramo tudi nagla« iti, da je vlada imenovala našega avnatelja, g. Maksa A n t i ca, pred-ednikom društva : Dahuatiae<c in je teni  tudi  dokument urara zaupanje terodajnih državnih krogov v naš a vod.
Tudi špčd. in kom. drttiba Bal-an« lepo napreduj«1 in se premeni
0 leto v delniško družbo s kapitalom fKl.OOO K.
Omeniti moramo tudi. da je bila Jadranska banka« oficijelno \-spre-'h v konzorcij za oddajo 4 odstot. \ str i jeke kronske rente pri vseh misijah leta 1010 iu tudi to leto pri misiji 118,005.000 K.
Skupni promet v minolem letu n asa. K 75b\4o9.897't>L čisti dobiček h K ^549.541*2 (nasproti lanskemn a K 01.726*20 več)   kar odgovarja ,'<  obrestovanja delniške glavni« le. Rezervni fondi so narasti i z dota-
1 jo iz čistega dobička za leto 1910 a K 838.000"— in se povišajo z aži-?m V. emisije delnic za približno adaljnih K lOOOOfr—.
Podpredsednik ^r. dr. Grego -i n je zakjučivši svoj nagovor prosil avzoče delničarje, <Ia obranijo svojo rijateljstvo in simpatije našemu za-odu tudi za naprej in <la podpirajo tem delovanje upravnega sveta iu ;i vnateljstva.
V smislu pravil je imenoval g. podpredsednik kakor skrutiuatorja elniearja gg. ( a n d o i i n i j a in vokal.i a. kakor veriflkatorja zapisnika gg. H a r lovi 6 a in Kal i-i r a in kakor zapisnikarja podrav-.iielja hanke g. Skorkovsl e g a.
Na predlog delničarja g. Salitra se letno i>oroeilo — a ozirom na ». da ima ze vsak delničar poročilo v oki —, ni čitalo.
Čista bilanca 31. decembra 19JO ukazuje sledeče številke: Aktiva: •o tovi na. v blagajni K 233.430*83, icnice K 2,805.869' 10. vrednosti papirji K 641.630*20, kouzorcijalni posli C 95.999-65, dolžniki K 11,354.959*50, meno poslopje K 257.449-67. inven-;ir K 48.925-58 skupno 15,428.264 K :{ vin.
P a > i v ;i: Delniška glavnica C 4,000.000- , rezervni fondi kron 66.987*50, vloge K 3*504.187*88, up-»ki K 0,877.846*95, traositivne obrc-ii K 55.165*44, nate K 374.489*74, eodvignjeiia dividenda K 481- , isti dobiček K 348.541*92, skupno C 15,428.264-5;?.
Član nadzorstvenega sveta gosp. i rak ar je poročal, da je nadaor. vel bilanco točno pregledal iu jo ua-el v popolnem redu. — Predlagal je, a se podeli upravnemu svetu abso-ntx>rij in da se vsprejine predlog -tega glede razdelitve čistega dro-:'ka.
Ta predlog >e enoglasno sprejela, vsled česar se izplača za 1. 1910 odstotna dividenda t. j. 24 K po drlje j. pričeurši od L prib. ineseca^t. J.
Na predlog delničarja g. K a 1 i-trabo bili za leto 1911 zopet eno-iasno izvoljeni isti gospodje v na 1-onstvcaii svet banke.
Predlog uprttvu«^a sveta za sanje delniške gdavnkre na 1*2,000.000 Icron in s tem spojeni predlog giede spremembe pravil, sta bila enoglasno vsprejeta. Obenem je pooblastil občni zbor upravni svet, da izvrši povišanje kapitala, po lastni razeoduo-sti ali deloma, ali na enkrat iu da sam določi |x>goje tozadevne emisije.
Ker ni bilo nobenih drugih predlogov je ix>dpredsednik g. dr. Gustav Gregoriu zaključil zborovanje in se l>onovno zahvalil g*g. delnicarjem na
zanimanju za zavod.
*
— Prodaja jalovega iu smrekovega lesa.  Deželna vlada v Sarajevu
proda iz gozdnih okolišev: Vrbanja, Bijela in Ugar, okraj Kotor Varoš in Travnik približno 1,416.000 nvl jelovoga in smrekovega esa. Sprejmejo se samo pismene ponudbe, ki jih je vložiti pri e. kr. deželni vladi v Sarajevu do dne 24. maja 1911, 11. ure dopoldne. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtničke zbornice interesentom na v-pogled.
Pri c. kr. državno - železniškem ravnateljstvu v Trstu se odda dobava strojnih oprav /a železniške delavnice in kuriluiee za leto 1911. Podrobne določbe so vsebinjone v časopisih: »Osterr. Zentra.lanzei.gcr tur das oftentliehe LieforungsweM'n<s »OSeervatOre Triestino , »Laibacher Zeitung< , »Avvisatore Dalmatt><r, ^>Wiener Zsitung« in Verordnungs-blatt fiir Eisenbahuen und Scbiff-fahrt« in se tudi zvedo pri c. kr. tli -žavuo-železniškeni ravnateljstvu v Trstu soba št. 124.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Kasto Pustoslemšek.
edina slovanska ura za telovaden.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana
i
[Ljubljana Sv.Mra cesta
Borzna poročila«
L|nbiimssha
^Kreditna banka v Ljubljani*-.
Undti karzi laiajske borze 27. marca 1911.
Deiars!  j B!cj;'?s
&, majeva renta ... . 92*951 18*15 4-2°'« srebrne renta .   .  .  . i| 96*701 96*90
4 o 4*'o
■■I0tb«al paalrp)!.
majeva renta   ... . | P295
• srebrna rente .  . . . 96*70
avsu. kronska icnta . . * 9295    93 15
ogr.      „       „     . . I  91-55'   m 75
kranjsko deželno posojilo 95—     96--
k. o. čeikc dež. banke . 94*—i    95"—
Srček*.
Srečke Iz 1. I56C «/i    • • m    •»     1864 .... „    tiske ... „    zemd}3he 1. izdaje
ii »t     lk »•
Jf ogrske blpotečne .
n dan. komunalne
„ evstr. kreditne . .
„ ljubljanske      . .
n avstr. rde?, križa .
„ ogr.     „ „
„ beiĐlke .... „ turilce.....
■SlBlSS.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... CeŠke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.   . .
Valut«.
Cekini.......
Marke.......
Franki.......
Lire........
RublJ!......
Žitne cene v Budimpešti.
One 27. marca 1911. T a r m i n.
Pšenica za april 1911    . .
i » oktober 1911. . U2 za april 1911 .... Koruza za majnik 1911 . . Oves za april 1911 ...
C f a k 11 v.
Trdneje.
214.50! 31
!55 75 298 — j 284-75 252*—I 530*- i 531--85 75 74*— i 42 —
•15*- I 25475
4to tO; 66S-50; S55 75 i 112*70! 7o5 50 i 819-751 277*— 277-— J
U-37
117-42*] 95-17 »J 94 60! 253-25 I
220 50 317---161'75 301 — 2 >75 258 -510 — 541 — 91 75 80 — 48 — 39 — 257-75
4(39 — 669 50 556-75 113 70 756-50 82075 276*70 279 —
11*39 117-62-95*27^ 94*80 254*25
za 50 kg 11-68 za 50 kg 10-84 za 50 kg «S 18 za 50 kg 5^61 za 50 kg  8 51
Išče se milijonski dedič,
ki bi mesto vstopnine na veliko ljudsko veselico, ki bo v soboto, 1. aarHa v Narodnem domu na Korist dijaScega podpornega društva »Domovini«, temu društvu hotel nakloniti vn
Smuki fcittM mm i Uram
it IU. (PW).
▼ torek« ia* M. raarM MU.
gostovanje operne is operetne pevke cjdč. N. SaldlaL
Vesela vdova.
Opereta v treh dejanjih. — Po tuji ideji spisal   Viktor bona in  Loo  Stein. — Poslovenil attlan Paroli. U^lasbil /raac Lebar. - JKapelnik E. Czajanek.
Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek ob * ,8. uri. ^»c« P°
Ziiija pnlitaia fea v četrtek 31. mru m
Heteoroloiično porofllo-
v*m tai SH-
brciaf* rračii tlak 7U-« na
marca	Čas •paio-vanja	Stanji j baro- j metra ( Vmm j	• • H-	Vetrovi	Nebo **-*"
25. •	2popJ 9. zv.	723 81 724 2 !	71 60	si. &vzh k	dež 9
26.'	7. zj.	72561 i	5 7	v	V
2. pop. 7277
729*J
9. £V
7. z j.
735*4 '
87 sr.svzhod
87 sr. vzhod .>
3-9 j si. svzh. j megleno
Srednja predvceraj^uja temperatura 60', norm. 5*4* in včerajšnja 7*7f, norm. 56». Padavina v 24 urah 227 mm in 21*1 ram
B e tetina zadruga brivcev, fri-xer}ev in lassičariev v Liubliaai
naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član gospod 1149
Josip Mobar
brivski raojsisr v Ljubljani
dne 26. marca ti. ob 11. dupoldne preminil.
Pogreb preminulega bo one 28. marca 1911 ob 3. popoldne iz hiše žalosti Radeckega cesta 12.
V Ljubljani, 27. maKa 1911.
Nacelstvo.
Namesto vsakega drugega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo v imenu njenega sinčka Jankota Gregorec
vsem sorodnikom tužno vest, da mu je ljubljena mamica, oziroma hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
Štefanija Giegoi m. ŠusteršiC
vdova
po dolgi, mučni bolezni v 27. letu mimo preminula. 1H7
Pogreb nepozabne rajnke se vrši v torek, dne 28. t. m. popoludne ob 5. uri iz hiše žalosti, Salendrova ulica st. 4 k Sv. Križu.
Posmrtne mase se bode brale v več caikvah.
Bodi ji blag spomin.
V Ljubljani, dne 27. marca 1911.
Žalnjoči ostali,
Zahvalan
Med dolgo boleznijo in povodom smrti naSe predrage iskreno ljubljene soproge, oziroma dobre matere, sestre in tete, gospe 1148
Terezije Štibernik
gostilničarke
smo dobili toliko iskrenega sočutja, da nismo v stanu se vsakemu posebej zahvaliti za izraženo sočutje.
Zahvaljujemo se tem potom iz celega srca za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za tolažbo ob prerano odprtem grobu.
V Ljubljani, 24. marca 1911. . Žalujoča rodbina Štiberitikova.
Izvošček išče
stanovanje s binom.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Učenec
z dežele, s primerno šolsko izobrazbo
ji sprcjie v speceriiSaB trgnioi
Franc Četaovar, Llnhljana, nri Dnlenlnkem montn. 1144
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1
(Rarpoiiljanie so je pričelo in traja do začetka maja.) Jabolka, hruške, orehi, breskve, domači kostanj, češnje, češplje, marelice itd., kom. od K l*— naprej, 100 kom. visokostebelnih jablan od K Zo* naprej. 200.000 kom. lepotnih in dr evo rednih dreves, kom. od 60 h naprej 2 milijona razlichih lepotnih grmov, 100 komadov K 15—. 20 milijonov akacij in gledlcij, za 1000 kom. od K 10—75. 15 railij. gozdnih sadik: smrek, borovcev, hrastov itd., 1000 kom. od K 2 - 20. Pasmena perutnina in nje jajca za lezenje, 20 najpreizkušenejših pasem, dalje tudi fazani za lov. Na zahtevo ilustrovan cenovnik zastonj. 1105
Grofa Žige Batthvanjja grasč. uprava, Csendlak pri Radgoni.
Ha zasimiv. mm h tata
list s sliSsa:
ki izhaja vsak petek, ter stane .:      četrt letno le S.
Zahtevajte rja povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!  Naslov:  II US trovani tednik, Lfublj&na. 763
VABILO
k
občnemu zboru
Posojilnice v Zagorju
registr. zadrege z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dne  6. aprila 1911
ob 4. popoldne v posojilniški pisarni.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev računov za leto 1910 in razdelitev čistega dobička.
3. Prečitanje revizijskega poročila, zveznega revizorja.
4. Izvolitev  računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
5. Slučajnosti. 1146
Nacelatvo.
I Ren ženitna ponudba. 8
Trgovec 28 let star, v mestu, z jako dobro idočo trgovino z mešanim blagom, s premoženjem od 35.000 do 40.000 K, želi gospodično, katera ima v resnici veselje do trgovine, si želi srečen dom in ima premoženja 20.000do30.000K, eventualno tudi vdovo, takoj poročiti. Anonimna pisma so brez pomena. — Tajnost pod častno besedo. 1083
Sitno resne ponudbe blagovolijo se odposlali pod šilro .najdena sreča * na  uprav.   ^Slovenskega Naroda."
PeeTnnn,
Podpisane potrjujeta o, da. smo s tsvdVo
l Radan, Sf. Mra cesta 18
im pa meri narejene stemike, izraščene kakor tovanriške,
kar najbolj zadovoljne, ker so modemi, trpežni kakor tudi po solidnih cenah. Bile smo v vsakem oziru dobro po-stresene, vsled tega jo vsem cen j. damam tu kakor na deželi naj topleje priporočamo. 1145
J. Biaž, Poljanski nasip 4; g. Požgaj, Sa< lendreva ulica 6; J. Zakotnik, Konjice, M. Koritink, Postojna.
1106
sprejme takoj
Fran liABar. itnjaiki nojster v Zelendadb
Učenec
H42
zmožen obeh deželnih jezikov,
se sprejme takej v trguvim z mešanim Uagsis
Kje, pove upravništvo »SI. Naroda«.
izurjen v papirni stroki, z daljšo prakso, želi svojo službo prem eni ti. — Vstopi tudi kot
knjigovodja v tvornico aii k sličnim padjetjsn.
Prijazne ponudbe naj se blagovolijo poslat? na upravništvo :>Slovenskega Naroda^ pod „Stalno št. 100«. 1140
Iščeta se
1143
2 Žagarja
(ena družina), za vodno žago na dva jarma in mlin. Mesto se lahko nastopi takoj. ■—  Ponudbe na upravo parne pilane A. Bačk. Gomirje, Hrvaško.
Proda se čisto novo
motorno kolo
»Neckarsulm« lahkega tipa, z drojnato prestavo, prostim tekom, najnovejšega sistema (model 1911) v zavodu za tehnične in električne naprave, Dunajska cesta 22. ufl
Večje indttstrijalno podjetje
išče dva izurjena
Reflektira se samo na dobro kvahnei-rane moči. — Ponudbe naj se vpoSljejo pod   naslovom   „Knjigovodja" na
upravništvo »Slov. Naroda«. 1122
na Starem trgu št. 30 :: je kakor navadne
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in rani Pogačnik.
Ženitna ponudba.
Jtflad inteligenten posestnjfa čedns zunanjosti in blagsga, mirnega jna* čaja, v prijavnem kraju s čistim letnim dohodkom do (5000 Jf, jeii Spoznati zdravo, sebi primemo gospico S srčno oti^o 20 do 30 let staro, *i ima veselje do trgovine ter lastno premoženje ojir. doio9 %oja je navesti.
ie resne zaupne ponudbe na upravništvo /Taroda" pod šifro
„2a industrijo 50.000\ i05ri
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne jših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoCtmi se 94 vplačili
j
40,012.707-
46
kapital*}*
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-oarodao opravo.
mtnjtn i Mati 2«
murna »o v bančne j hiši
1
11
Zavaruje poslopja m premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
00
7697
C26D
70
64
ffizht ene!
Stritijm Ma l.
Vzorec zavarovan.
3091
T0RLEY
• = TALISMAN = > E GASIMO = RESERVE =
Lekarnarja A.  THIERRYJA BALZAM
uBLASTVEKO VAROVALO VsjlLo   ,..»--'•->.-     p»»are<JV*   in   razpečevanje   irmfmm   fc^M—   ■  znurtao podobnimi iumhmi sr fcazecskosodmo zaslednje in ostro kzznuj?.  Zanesljivega zdravilnega učinka ari v^eh obolelostih cfilial,  1 icaiiLevuju,   hrapavosti,  itataoja v požiralniku,  prsnim bole-
činam, pljučnhn bolestiin, zlasti pri influenci, želodčnih boleznih, vnetja jeter in vranice, poinaajkanju slasti, slabem prebaTljanja, zagateniu, zoboboln hi osmini bolesnim, trganju po udih, opekKnam. irpažčajem itd. 12 i aH 6/1, aH 1 Specialna steklenica K 5- —
Lekarnarja
A. THIERRVJA
edlie prtatno
centif olijsko mazilo
eanesijivo najgatovejšega idraTilaega u£mka pri ranah. oteUUiah ra-rtitvoh, vnetjih,  g»ojirvali,   odstrani iz trupla vse tuje tvarine in uela celo boleče  operacije nepotrebne.   Zdravilno pri       tako starih ranah in tako dalje. 8 3katljici staneta K 3-60.
Mnn st k teini pri Jaaii »hi" IDSLF ninn i Pnfcrtf pi mm.
_ Mjt p slan wa tetina, te letala ? AjniKi it mficimiit Htm. 1033
if
^Jjjl©,) SI ■   veliko zalogo koles : originalno znamko
^ „Puoh 1911"
,ri fr. Čn&nu, h,.«, v Cjubljani
Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve.
Rasnih znaaik kolesa od E 110-— naprej vodao v zalofi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in RingschiJJ.
Pook za veznic s strojem krezplaon. 9»
Ceniki   zastonj   in  poštnine prašio.
Edino zastopstvo za Kranjsko! ~*mm
Opr. štev. 1738.
za
Natečaj
DoijD
1068
Občina mesta Belgrada razpisuje natečaj za izvedbo spomenika Dosi-tiju Obradoviču pod temile pogoji:
1. ) Natečaja se morejo udeležiti samo jugoslovanski umetniki.
2. ) Glede izvedbe spomenika je dana umetnikom svobodna invencija
3. ) Spomenik se ima postaviti na projektovanem velikem trgu na Terapijah, o katerem se lahko dobe potrebni podatki pri belgradski mestni občini.
4. ) Celokupni stroški spomenika ne smejo prekoračiti 40.000 dinarjev.
5. ) Načrte za spomenik je treba predložiti najkasneje do 15. aprila t. L (to je 28. aprila L L po novem stilu), a spomenik se mora izdelati in postaviti do 30. avgusta t. i. (to je da II. septembra L L)
6. ) Načrti se bodo odlikovali s tremi nagradami. Prva nagrada znaša 1000 dinarjev, druga 700 dinarjev, tretja pa 500 dinarjev. — Nagrajeni načrti ostanejo svojina belgradske občine. —■ Kdor dobi prvo nagrado, temu se poveri izvršitev spomenika.
7. ) Načrti pod šifro se naj pošljejo gospodu pioissdnlkn oMiae
beloranske.
8. ) Ocenjevalni odbor (Jury) tvorijo: Andra Stefanović, vseučiliški profesor, dr. Bogdan Gavrilović, vseučiliški rektor, Bogdan Popović, vseučiliški profesor, Pavfe Jovanović, akad. slikar, Ljubomir Davidović, predsednik (*upan( belgradske občine, dr. Vlada Petković, vseučiliški docent, ter ravnatelji vseh tehničnih občinskih oddelkov.
Županstvo kraljevega stolnega mesta Bdgraft,
dae 2. marca (15. marca) 1911.
Župan: Ljubomir Davidovi*.
Kapi aa
spisal dr. Krek. — Ponudbe z navedbo q*n< pod „akadeemie S 7507" na tvrdko
4 Voaler, d. d. Dana! 11.
ki ji je kaj leteče na zdravem nega vanju kaže, zlasti ki kače odpraviti peg e kakor tudi dobit) is ohraniti setna mehko koz o se umiva le z 491
liliji n i ra mlečnim mi-| Umi & ID v se obi    lem s kssjičkom vnaiaVamakanairija (Zametka leses koajičtk).
in trpini s nitmi. krasu* if! lmy, mu i. L.
t/t
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno ČniO dal-
ntatfnake vina 233
KOČ
najboljše sredstvo,
4 steklenice  (5  kg)  tranko K
Br. Novakovič, Ljubljana.
4'—.
1
z znamko repate zvezde le n jbeljse Masa
za
402
Specijalna trgovina
z izbranimi carin
LiBBijiia. Dunajska tsta iz. 1 mmm M.
657      Zi ©bifa Haračila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
50 prihranka
in okusen zajtrk
dosežejo, dobe oni. ki oesto kave, čaja. kakao, slađie kave, Puro, Soma-tase, Sanitegena, redilaifi sali, mesnega izvlečka, jalnih zabfl, otroške atke iti. pij« m
SMin je dr. p!. Trnkeczya sladni caj,
\g  V e Povsod v4 kg ziritek 5i k.
fflflf 1 Toai pri trgavcih. P© a**ti JI%VWa (najmanj 5 zavitka?) pri le-9 komarju Trnk*czyu v Ljub-
fjani. Kranjsko. — Glavae zaloge: Dnnaj, I mm^ m lekarne Trnkoczjr:
iZJms!--
Jesefstadterstr. 36, RaOetzkvplatz št. 14. V Gradca, Sackstr. 3.
y?nt. Krejci
Ijabljaiu, WoQm iL it. 5.
priporoča svojo bogato salam ■a|BMa*ra«!*fh, naJHaeialh
kožuhovin, klobukov
241
in depic.
Prevzema tali vsa v te vrsta spada-ječa napraiila prati najiitji ceni. Kopije tvel vsakovrstne kata divin jik najbolje ptaCaje.
coeoiisoliino.
Vt {j tvarmca na Čc srn spreji e akoj za trajno
več li
za delo pri stružnici (Bankarbeit)«
Prijave sprejema Bndolf Moaae, Prae^i
S pod šifro fy]lanerad SS354f.
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Schaumanna
0>
=5
so sredstvo, Id se že skore 30 let kaže kot jako dobro proti želodčftfin bolečinam,   metenju prebave in httfšanju,
Schaumannova želodčna sol
skalna R 1*53. želdčM se4ns paslHjfi K 156 fkatijtta.      ::  ~  ~   Nšt^s a M avzrtja u 2 Najej.
Lekarna Sokanmann, Stoekarau pri Dunaja, lebiva se v vseh lekar-nala in alr-ocjeaMJah.
Neprimeren učinek.
Št. 9754.
RAZGLAS.
v sil Mlin Himne aotranje m ww h inu a n m
vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih stavbnega urad a
daa 11. aprila t. L ob 9. dopoldne
lavno pismeno ponudbena razpravo.
Kolekovane ponudbe, katere je opremiti s 5% nim, na podlagi proračv-njene skupne ponudbene svote določenim vadijem in v katerih morajo biti po-samezne cene in skupni stroški navedeni v številkah in besedah, vlagati je do določenega roka pri mestnem stavbnem tiradu, kjer so tudi načrti, proračun, stavbni pogoji in vsi drugi pripomoelci ob navadnih uradnih urah na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale pogojem razpisa, ali k-i-tere se bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bfle prekasno vložene, se ne bode oziralo.
Mostni magistrat ljubljanski,
dne 23. marca 1911.
Zm oskrbovanje »Očinskih opravil mesta Ljialjaae začasao postavljen' c. kr. derebic vlade svetnik:
Laschan I. r.
Proda se pod ugodnimi pogoji:
Lepo arondirano posestvo
Z obbtrnim gospodarskim poslopjem, relikimi skladišči s pri zidano Tilo; po^.;» je deloma  zaraščeno s smrekami in hrasti, večinoma pa jc  travnik ob vodi Gradašci blizo Viške cerkve; tudi je že parcelirano in ugodno za stavbo hiš.
Nova enonadsf ropna hiša
na Selu pri Ljubljani ob Poljski cesti iz Zaloške ceste proti kemični tovarni.
Dve veliki parceli ms
v mestnem logu ob Malem grabnu, priprava i za stavbo delavskih hiš.
Vila tik ljubljanskoga pomorija
ob Dolenjski cesti s prodajalno in lepimi skladišči.
Lepo arondirano posestvo
s hišo in gospodarskimi poslopji v najlepšem kraju Ljubljane; v hiši se kar« šuje že mnogo let gostilaiška obrt, mnogo obiskana gostilna.
Lopo posestvo v Drnovol blizu Vač,
obsegajoče 63 oralov njiv, travnikev, vrte v, gozda, z dvema hišama, obširnim gospodarskimi poslopji, redi se lahko 20 glav goveje živine, 200 ovac in IGO šcetinarjev; komaj neka} minut od posestva se nahaja mlekarna.
Lepo posestvo aa Sresnlikem vrkn
blizu Litije, večinoma gezd, pa tudi ajrve ia travniki z lepo hišo in gospodarskim poslopjem.
Veleposestro na Spod. Štajerskem
bliiu Šoštanja, 540 oralov gozdov, njiv, travnikov, 30 poslopij, 2 mliaa in ena saga, dva lastne lova.
Pelanfla potaja
Stari tfff naW» 3s»
dr. rraaa Padka v leflOjil,
ia tt*
BBBBl
73
49