Štev. 221. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvvrliče nad llakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le 64 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vražajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. V lijubljsml, v sredo, 28. septembra 1904. lafaaja vsak dan, iivaemši nedelje ln praanlke, ob polu 6. url popoldne. — Veli« po pošti preiemaa-aa celo leto 26 K, aa polovico leta 13 K, ia četrt l«a 6-50 K, Ji mesec 2 K 20 h. V u p r a v n i it vm prejeman: sa celo leto 20 K, ia pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. %a pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. Viprejema naročnino, Inserate ln reklamacije. — I ■ a c r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolilna IJ milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, aa Irlkral 9 ta, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah slane enoalopna garmondvrila t« ta. — Pri večkratnem obiavl|enjn primeren popaal. Upravniškega telefona štev. 188. Bolni deželni zbor. Mirno se je izvršla prvi seja deželnega zbora kranjskega. Dve dejstvi sta včeraj značilni: Da je odklonila liberalna večina nujnost predloga za pomoč proti uimam in da so katoliško-narodni poslanci odklonili volitev v odseke. Prvo dejstvo kaže v kričeči luči mišljenje vladajoče večine proti ljudstvu. Odklonitev podpor bednemu prebivalstvu je nekaj nečunenega. Sedem let divja obstruk-cija v državnem zboru, Ob3truirali so zdaj ti, sdaj oni, a kadar je prišlo na dnevni red vprašanje ljudske bede, tedaj so vselej nasprotniki odstopili in pustili nujno rešiti dotična vprašanja. Ljudska beda je ona točka, pri kateri se je vedno ustavil naj-strastnejši boj. V drugih deželnih zborih so se stavili ravnokar enaki predlogi, na primer v Štajerskem, koroškem in moravskem. Vsi ti nujni predlogi so se odkazali takoj finančnemu odseku. Katoliško narodni pcalenoi so torej predlagali nekaj, kar je v drugih deželnih zboiih takoj brez debate sprejeto. Upati je bilo torej, da kranjski deželni zbor ne bo delal težav takemu nujnemu predlogu. A kranjski liberalci so tudi tukaj naredili izjemo. Dr. T a v č a r , ki je vedno pridigal, da je obstrukcija kriva, da ne daje dežela podpor, je sam govoril proti nujnosti, in zopet so ae našli slovenski in nemški liberalci v bratski zvezi in so glasovali proti nujnosti. Kdo je torej »požrl« podporo bednemu ljudstvu? Tonečuveno dejanje se ne more dovolj ostro obsoditi, in stranka, ki je to zakrivila, zasluži, da jo preganja vihar ljudske nevolje po vseh njenih potih. — To dejstvo nam kaže zopet, da je prvain najnujnejša potreba, poskrbeti, da volilna reforma pripomore kranjski deželi do za- stopstva, ki bo imelo več smisla in srca za ljudstvo! Koliko hinavstvo je torej, ako včeraj šnji »Narod« zopet in zopet napada katoliško narodno stranko, na oni sirovi način, kateri jo postal že »salonski ton« te privilegirane družbe, katera se je znala vriniti kranjski deželi za gospodarja in vladarja! Ti ljudje zopet govore o »hudodelstvu« obslruk-cije, ko ae vendar sami bahajo, da bodo de-lali obštrukcijo, ko bodo le mogli, in ki so sami že začeli obštrukcijo v odsekih! Razmere v odsekih so prisiliie naše poslance, da so se odpovedali nečastni nalogi, da bi kot zastopniki ogromne večine našega ljudstva služili liberalcem za norce. — Ce so si liberalci v finančnem odseku razdelili poročila, a zraven izjavili, da nočejo poročati o njih — ali ni to obstrukcija, ali ni to frivolna igra z dež. gospodarstvom ? Ako ao onemogočili delovanje ustavnega odseka s tem, da niso hoteli priti k sejam — ali ni to dokaz, da liberalci nočejo rednega delovanja deželne zbornice ? Ni preoatajalo drugega, nego da so ka-toliško-narodni poslanci z eno potezo nare« dili konee takemu norčevanju iz deželnega zbora in izjavili, da nočejo biti več oholi gospodi v posmeh in zaničevanje. Vrgli so jim nazaj mandate v odseke, češ naj se norčujejo liberalci sami s seboj. Zastopniki ljudstva ne bodo služili za norce onim, ki tako brezobzirno zaničujejo potrebe naše dežele. Liberalna stranka je torej zopet poostrila položaj. S tem, da je odbila podporo bednemu ljudstvu in s svojo trmoglavo pri-stranostjo onemogočila katoliško - narodnim poslancem delovanje v odsekih, je zopet vrgla v deželni zbor seme prepira. Naj nosi vso odgovornost! Pisma iz Srbije. (Po kraljevem kronanju.) B e 1 g r a d , 24. sept. Drugi dan po kronanju si je krali Peter ogledal belgrajsko vojaško posadko. Na Ba njiškem brdu je bilo zbranih 5 polkov pešcev, 4 polki konjenikov, polk topničarstva in kraljeva garda. Kralja so spremljali črnogorski princ Danilo, srbski prestolonaslednik Jurij, kraljevič Aleksander, do 100 častnikov in na tisoče ljudstva. Posebno pozornost so vzbujali konjeniki; vnanji vojaški atašeji so čestitali kralju na odličnem defilovanju armade. Popoldne je bil otvorjen novi vojaški muzej, ki je poln redkih znamenitosti iz krvavih bojev srbskega naroda za svoje osvobojenje. Muzej je otvoril kralj sam v prisotnosti princa Danila in mnogobrojne množice. Muzej je v belgrajski trdnjavi, cd koder je krasen razgled na Savo in Donavo, na divrio banaško ravnino in fruškogorske bregove. Tu je najstarejši srbski častnik, general Dragoševč, predaval o srbskih vstan kih od 1. 1804. do 1876. Predavanja se je udeležil tudi kralj, ki je generala odlikoval z zvezdo Kara-Djordjevega reda. Na večer je bil na dvoru velik ples; kralj je bil na plesu do 1. ure po polnoči. Na čast bolgarskemu odposlanstvu je bil včeraj prirejen na dvoru slavnosten obed. Kralj je v napitnici Bolgarom izrazil svojo r;,doet, da so navzoči zastopniki naroda, ki je bil Srbom drug v trpljenju, a je sedaj drug tudi v veselju. Zahvalil se je knezu Ferdinandu in izrazil željo, da bi mogel na enak način Bolgarom povrniti prijateljstvo. Kralju se je na napitnici zahvalil knežev ad jutant general Nikolajev. Zvečer se je Bol garsko odposlanatvo vrnilo; kralj je vsem podaril svoje fotografije in srbske rede. Zve čer je kralj priredil narodnim zastopnikom Blavncstno večerjo, katere ae je udeležil kralj sam in princ Danilo. Kralj je v napitnici izrazil radost, da more kot gesti pozdravljati črnogorskega princa Danila. Tudi Črnogorci morejo biti ponosni na srbsko kraljevsko krono, ki je uspeh skupnega dela. Pos'anci ao izpili čaše na zdravje črnogorskega kneza in napredek Črnogcre. Kralj je to takoj brzojavno sporočil knezu N.koli, ki se je še isti večer zahvalil. Nato je kralj napil pcslancem in narodu, ki je navdušeno praznoval ta zgodovinski dan. Kcradjordje-viči bodo hvaležni narodu in kralj hoče skrbeti, da krona dobi tudi zgodovinski sijaj. Te ddi so ae vrstili banketi. Ilustrovani list »Iskra« je priredil banket na čast jugoslovanskim umetnikom, sinoči pa »Srpski književni Glasnik«. Na obeh banketih so bili jugoslovanski gosti srčno pozdravljam', osobito Slovenci. Za vnanje časnikarje, katerih je bilo 50—60, je šef tiskovnega urada B a -I u g d ž i 6 priredil banket v »Grand hotelu«. Zbranih je bilo nad 40 časnikarjev, med njimi Nemci, Angleži, Danci, Švedi, Norvežani, Američani, pa tudi več Mažarov. V svojih nagovorih so priznavali, da so grešili, ker so doslej napadali Srbijo, in so se prepričali, da je srbski narod vreden spoštovanja. Včeraj dopoldne si je princ Danilo cgledal Balgrad, popoldne pa s kraljem prisostvoval konjskim dirkam. Nato so vojaki priredili karuselj. Dane« zjutraj sta se princ Danilo in kneginja Milica vrnila na Cetinje. Na kolodvor ju je spremljal kralj v velikem spremstvu. Vojaška godba je igrala črnogorsko himno. Princ Danilo se je županu zahvalil za sijajni sprejem. Mestni načelnik profesor G 1 a v i n i č je prosil princa, naj ponese v Crnogoro pozdrave in najboljše želje knezu in narodu. Med burnimi pozdravi sta so odpeljala črnogorska odlična gosta. Za danes naj še pripomnim, da se je pojavila ministrska kriza, ki je s:'cor že več čana, a je potihnila med slavnostmi. Vzrok krize je nesoglasja med ministri. Govori se, da odstopi Sava G r u j i d in prida na njegovo mesto minister P a š i č ali Stojan P r o t i č Kakor pa se mi zagotavlja, da sedanje ministrstvo ostane še do sestanka narodne skupščine, ki se snide Bredi novembra. Obisk Vegovega doma v Z a g o r i o i, 25. t. m., se je prav dobro obnesel. Celi dan je bilo še dosti ugodno vremr, zato se je le čuditi, da je to pot vojaka Vego slavilo preprosto ljudstvo, skoraj nič pa niso bili zastopani vojaški sloji. Ob 10. uri je pri S v. K r i ž u daroval sv. mašo vIč. msgr. Tomo Zupan. V cerkvenem govoru je v znesenih pesniških besedah poudarjal Vegovo hrabrost, učenost in svetovno slavo ter njegovo domoljubnost in hvaležnost. Po cerkvenem opravilu se je nešteta množica ljudstva, na čelu jim slavna domžalska godba, podala na slavljenčev dom v prijazni Zagorici, kjer se je vršilo odkritje LISTEK. Pastirica. Spisal Sorin. (Dalje.) II. Vedno bolj enolično je postajalo njeno življenjo. 17 let je bila ie stara, pa še vedno je morala goniti svojo čredico na pašo. človek se nekaterim delom privadi, a vsakemu tudi ne. Ona se ni mogla popolnoma. Druščine ni imela niti najmanjše ves teden, le v nedeljo je mogla govoriti tupatam s kako to-varišico. Doma tudi ni imela nobenega, da bi mu mogla potožiti svoje bridkosti in težave. Z Janezom je še najraje govorila, ker je bil prijazen ž njo in jo je miloval, naj potrpi, da bo ie boljše. Včasih Bta sedela ob ne deljah v lopi na koncu mlina in govorila. Iz vsake besede, ki je bila namenjena njej, ■ijalo je toliko prijateljstva in zaupanja, da sta poBtala popolnoma zaupna. Vez prija- teljstva, ki ju je vezala že v mladih, otroških letih, se je tu šele povečala. Kako, zakaj je to prišlo, se sama nista zavedala. To je bilo prav zadnje čase. Janez je šel v mesto k vojaškemu naboru. Tisto jutro, ko je odšel, je smuknila nenadoma Fraocika mimo njega, nesoča ravno škaf vode. On pa je šel za njo v kuhinjo, jo prijel za roko ter rekel: »Zdaj pa grem, Francika, da me obsodijo, če sem kaj vreden .. . Vsak ima šopek za klobukom, samo jaz ga še nimam. Ali mi daš ti enega? Koliko ti dam zanj ?. ..« Moško se je razko-račil pred njo, kot še nikdar, da mu je smejo odgovorila : »Kaj bi dajal zanj ... saj lahko dobiš nebroj lepših zastonj!« »Lahko! A danes vzamem samo tvojega, drugega ne maram!« In dala ga mu je. Takoj nato je odšel za bišo in krepko zavriskal, da ga je čul oče, ki se je ravno odpravljal v mlin in si mislil: »Ej, fant je vesel, da vriska, a črez par mesccev že lahko stoče pod puško.« Tako se je tudi zgodilo. Janeza so vzeli v vojake in črez nekaj mesecev je že jemal slovo za tri dolga leta. Nekaj čudnega js leglo takrat Francki na srce. Kolikokrat ji je prisegal, da je ne pozabi nikdar, da se je bo vedno spominjal v tujini. Pri Blovesu mu je dala roko, a v očeh ji je zablestelo nebroj biserov. Bil je večer, in nihče ni videl tsh nemih prič srčne boli. Le Janez je iutil, kaj čuti ubogo dekle in zasmililo se mu je. In odšel je v daljni, neznani svet-- III. Večkrat je potem pisal domov, da mu ni na tujem nič hudega. Sprva se seveda ni mogel privaditi atrogemu vojaškemu redu, a nazadnje se je moral. Oče mu je poslal vedno toliko, da se mu ni moglo nikakor slabo goditi. Kadar je pa prišel o praznikih domov, je vee gledalo za Strnenovim Janezom, tako bo je izpremenil. Lepa vojaška oprava je bila kot nalašč zanj. In tega ae je tudi zavedal. Kajti v tej obleki jo hodil vse drugače kot nekdaj doma. . . Ni se mu moglo sicer očitati, da je ošaben, a ponosen .je bil vendarle sam nase. Da ni ravno prazne glave, je pričalo tudi to, ker bo mu kmalu prišili na vsako stran ovratnika po eno zvezdo, kateri se jo pridružila zadnje leto še druga. Od tedaj je prihajal pogosteje na dan, posebno odkar je začel oče malo bolehati. . . Najbolj vesela ga je pa bila vselej Francika. Njej se je zdel tako dober in domač, dasiravno so ga v mestu odlikovali nad vsemi drugimi fanti. Odkar je odšel od doma, se ji je zdela cela večnost, vendar je bila vesela, da je Sel, ker je dosegel čast - kakor so pravili ljudje — ki ni običajna pri drugih kmečkih fantih. A on vsled tega ni bil prav nič ošaben. Vedno je bil prijazen z njo, kadar je prišel, in govoril ji je on najbolj povšeči izmed vseh ljudi. Le neka malenkost ji ni ugajala na njem. ... A to je bila samo malenkost. . . Včasih se je namreč rad napil, posebno zadnje leto. Te napake prej ni imel. In takrat ae tudi ni vedel tako kot običajno, a to se je zgodilo le redkokdaj. (Konec prih » lepe mramornats plošče z napisom: Rojstni dom Jur-ija barona Vege 23. marca 1754, f 26. sept. 1802. Poleg domžalske godbe sta počastila slavnost moravško pevsko društvo in slov. katol. akademično društvo »Zarj»« v Gradcu. č. g. Martin Skerjanec je v daljšem slavnostnem govoru podal nekaj potez iz življenja in delovanja barona Vege. Ljuditvo je pozorno poslušalo in koncem govora navdušeno klicalo .živio" spominu slavij enčevemu in njega vnetemu časti»ou g. Skerjanou. Nato je v jedrnatem govoru član »Zarje«, gosp. stud. phil. Egidij Rožič, slavil svoje ožje slavne rojake. Spominjal se je jazikoslovca Mama, pesnika Koseskega, pes nika in pisatelja Jakoba Zupana, pisateljev Kersnika in Andrejčkovega Jožeta ter slavnega slavljenca barona Vege. Gosp. Skerjanec je nato nazdravil habsburški dinastiji in sedanjemu presv. vla darju. Navzoča množica se je navdušeno odzvala s trikratnim „živio" na ljubljenega ce-sarja. Slavnostni govornik je ljudem še pojasnil, da bo odslej na Vegovem domu spominska knjiga, ki jo je slavljenčevemu spo minu poklonil vneti častiveo g. stotnik F r i -dolin Kavčič. V prostornem svetokriškem župnišču je bila improvizirana izvrstna kuhinja, kjer so vrle moravške gospice gostom prav dobro postregle. Ljudska veselica v Dolskem je bila zelo animirana. Čast in hvala za požrtvovalni trud zlasti gospicam Ivanki Cegnarjevi ter Fanioi in Ivanki R o g 1 i č e v i, ki so ves čas z vzgledno pridnostjo prodajale Vegove razglednice! Političen shod v Štebnu. »Katoliško politično in gospodarsko dru štro za Slovence na Koroškem" je priredilo v nedeljo, dne 25. septembra, shod v Stebnu, ki je bil jake dobro obiskan. Zi predsednika je bil izvoljen g. župan J e k 1 is Globasnice. Kot prvi govornik naBtopi g. deželni poslanec F r. G r a f e n a u e r, ki je bil burno pozdravljen. — Gospodar se spoštuje po svojem gospodarstvu, vojak po svoji srčnosti. In obojega je nam treba, zdrava država sloni na zdravih občinah, torej že v občinski odbor morajo priti zdravi možje ; če je preja, ki se prede v občini, slaba, potem tudi platno, ki se dela na Dunaju, ne bo dobro. — L. 1897. je potrebovala koroška dežela nekaj čez 800(300 gld., lansko leto pa 3 768.757 kron ; manjkalo je 32 593 kron. Vrh tega imeli smo še 65% doklad. Predlanskim smo imeli 3 804 826 kron izdatkov; manjkalo nam je 52.558 K. Letos pa nam manjka vsega skupaj 181.000 kron. Nemški nacnonalci bodo vam zvišali doklade od 65 na 78%, vi pa boste tarnali. Krivo temu pa je veliko ljudstvo samo. Zatorej idite vsakikrat volit in volite le zanesljive slovenske može! Nato govori o naših koroških šolah, ki eokronaneumnosti na svetu. — Naslednje je še navduševal slovenske matere k narodnemu delu. Phil. Kotnik je govoril o prihodnjih občinskih volitvah v Globasnici, navduševal je navzoče, naj povsodi zahtevajo le v slo venskem jeziku bedisi v uradu ali na že-leznei. Gavoril je tudi o mlad. gibanju. — G. Grafenauer pravi: Delo s pogu mom začeto, je že na pol dovršeno. Mi, ko roški Slovenci, smo že več reči z ognjem začeli, potem pa v vodo vrgli. To ne sme biti. Vsak kmet naj svoje izkušnje na podlagi bukev izpopolni in postane potemtakem učitelj tistega, ki manj ve. Na tak način se geslo „Svoji k svojim" da na najprimitiv-nejši način izvesti. Brez srčnosti pa ne bomo razumeli tega gesla. Vsak stan naj podpira tistega, ki je naš! Dolžnost našincev, bodisi trgovca ali obrtnika, pa je, da nam pošteno postreže. — Mi imamo sicer slabe šole, a vendar eno imenitno šolo imamo, in to je Mohorjeva družba. Oklenimo se je torej! Imejmo smisla za oelokupnost, da postanemo enotna družina na Koroškem, katere nobena sila premagala ne bo. Burno odobravanje. G. Fr. Mranšek, prnvizor v Moh-ličah, kaže na razmere v D berlivasi in Sinčivasi in opominja zborovalce, naj kupujejo pri svojih trgovcih. G provizor Jernej Pšeničnik iz Kazaz je v izbornem govoru navduševal navzoče za mladeniško gibanje. Mladina je naša nada in naš up — naše zdravo zrno. Kdor ima mladino — ima prihodnjost. Dobrih šol nam manjka, zato treba samoiz-obrazbe. Glejte, da se ne ukrade v čredo volk v obleki slabih časnikov! G. Albin Novak, trgovec v zadrugi v Sinčivasi, pravi, da se trgovina v zadrugi vedno boljša. Le kmetje naj bodo složni in naj vsi pristopijo. Zadruga je že veliko storila, obdržala ali povišala je žitne cene v Velikovcu. Delajmo složno in ne po slušajmo komplimentov nasprotnih! Naprej, kakor ste sedaj začeli! G. kaplan P. S e r a j n i k opominja »Pridno berite.* Nato opominja predsednik na složnost pri volitvah, zahvaljuje vse govornike in za- ključi lepi shod b trikratnim „Živio!« na presvetlega cesarja. Za zabavo je skrbelo pevsko društvo Gerotan« in nas razveseljevalo s prekrasnim petjem. Ljudstvo je večkrat napravilo g. dež. poslancu burne ovacije, posebno gin-ljivo pa je bilo slovo g. poslanca od nas. S solznimi očmi je nas zapuitil in zatrjeval, da bo vse svoje moči zastavil za svoje volivce. Dal Bog, da bi dobila Koroška več takih Grafensuerjev I Rusko-Japonska vojska. Položaj na mandiurljakem bojiiču. London, 27. septembra. „Daily Telegraph" poroča iz Ljaojana: Japonci so si osvojili premogovne rudnike pri Jantaju. (Še-le sedaj?! Iz tega razvidimo, da Japonci vendar ne prodirajo tako hitro). Rusi so se le malo vstavljali. Umikanje Rusov proti Tjelinu se je po japonskih virih ustavilo. Poročajo tudi, da Francozi preskrbujejo Ruse iz Tjencina in Hsinmuntuna. Peterburg, 27. septembra. Gen. poročnik S a h a r o v brzojavlja generalnemu štabu od včeraj: Čete sovražne predstraže, močne 1 bataljon in 2 eskadrona, so 25. t. m. najbrže na rekognosciranju, prodirale na prostoru med mandarinsko cesto in med višinami pri vasi Tumince. Prodiranje so naše čete ustavile ter vrgle sovražnika na celi črti nazaj, nakar ga je zasledovala naša konjiča. Severno od Da-vana sovražnik na levem bregu reke Ljao ne prodira, pač pa je opaziti pojačenje njegovih čet v okolici Čjantav; opaziti je bilo tudi sovražno konjico v dolini reke Hunho. Berolin, 27. septembra. Iz Mukdena poroča „Lok. Anzeiger": Japonci so prekoračili Hunho 75 vrst od Mukdena. Poizvedovanje Miščenkovo proti Tentaru je dognalo, da ima sovražnik ondi le slabe sile. Vedno je jasnejše, da sovražnik prestavlja svojo glavno moč proti vzhodu. Zdravnik, ki je došel iz Hajčena, poroča, da ondotna garnizija dela priprave za zimski tabor. Berolin, 27. septembra. „Berliner Tageblatt" poroča iz Peterburga: Med japonsko armado pred Mukdenom je opaziti živahno gibanje. Čete so odšle proti prednjim četam. Pričakovati je bitke, ki ne bo nič manj krvava in trdovratna kot pri Ljaojanu. Berolin, 27. septembra. Iz Mukdena ima „Lokal Anzeiger" sledeče poročilo: V smeri proti prelazu Talin vojaški položaj še ni jasen, akoravno so začasno (?) zasedli prelaz Japonci. Verjetna poročila javljajo, da Japonci zelo trpe vsled bolezni, zato tudi tako počasi prodirajo. Tudi ako Port Artur kmalu pade, bodo prešli še meseci, predno bodo mogli Japonci od ondot dobiti zadostne pomoči. Zatorej je morda po bližnjih bojih okrog Mukdena pričakovati večmesečnega premirja v vseh operacijah. Boj za Port Artur. London, 27. septembra. V Sangaju smatrajo položaj ruskega brodovja kot ža losten, ker so baje ladje poškodovane od japonskih projektilov. Tudi govore, da so Japonci zasedli zopet dve utrdbi. Poročila, ki jih je včeraj dobilo italijansko mornariško ministrstvo iz Čifua, zagotavljajo, da je bil japonski glavni naskok, ki bi se imel vr šiti preteklo soboto, odgoden vsled vihar nega vremena. Japonci še nadalje bombardirajo utrdbe. Med pasom notranjih utrdb so odkrili Japonci nove utrdbe, ki so bile po stavljene že po začetku obleganja. Italijansko ministrstvo je izvedelo, da so vojne lad)e v Port Arturju še nepoškodovane ter da je še dovolj živil v Port Arturju, pač pa manjka vode. Japonska blokada trdnjavo tako tesno oklepa, da o zadmih napadih ni došlo v javnost nič poročil. Niti običajna pripovedka nja beguncev in Kitajcev niso došla v Č fu. Navezano je torej vse le na japonska poro čila. Iz gromenja topov, ki se sliši daleč okoli, je sklepati, da se vrše živahni boji V Č fu jako neBtrpno čakajo na izid; ker pa rusko brodovje še ni udrlo iz luke, so mnenja, da je položaj za Ruse še ugoden. Vse zaupanje stavijo v novega ruskega admirala Virena, ki ima nalogo, v danem momentu prodreti v Vladivostok ali poginiti. Pariz, 27. septembra. „Matin" je iz vedel iz Peterburga, da bo Rosi zadnji napad Japoncev na Port Artur odbili. Japonoi imajo velikanske izgube. Kje je rusko črnomorsko brodovje? Carigrad, 27. septembra. Angleško poslaništvo je dobilo senzacionelno poročilo, da je odjadralo rusko črnomorsko brodovje ponoči iz Sevastopolja, neznano kam. Po' slanik je o tem takoj obvestil porto. Sultan je sklical včeraj min. svet, da se posvetuje o tem dogodku. Poslali so brzojavke na vse strani, v vsa pristanišča turškega črnomor-skega brodovja z naročilom, naj takoj po- ročajo, ako bo kje videti rusko brodovje. Z ozirom na to, da med Turčijo in Rusijo ni posebnih težkoč, vsbuja skrivnostni odhod ruskega brodovja presenečenje. Črnomorsko brodovje obstoji iz osmih oklopnic, treh kri-žaric 1 razreda, treh torpednih križaric, šestih topničark, desetih torpednih lovcev in 27 torpedovk. V delu sta še dve vojni ladji, dve križarici 1. razreda in trije torpedni lovoi; poleg tega je ruska vlada zadnje dni kupila od ruske parebrodne družbe tri par* nike za prevoz premoga. Nova morska bitka? Peterburg, 27. sept. Ruska brzojavna agentura poroča iz Harbina: Kakor poročajo is Sahalina, je bilo v noči od 25. na 26. sept. slišati od noBa Aniva gromenje topov, ki izvira najbrže od morske bitke. Torpedovke aa Rusijo. Frankobrod ob Meni 27. sept. »Frankf Ztg « poroča iz New Yorka: Ladjedelnica Niron dela 10 torpedovk, ki so določene najbrže za Rusijo. Odposlali jih bodo kosoma. Zimaka vojaka. Mukden, 27. sept. Dvomi se, da bi bilo mogoče vojskovati se tudi pozimi. Ki tajci niso mogli žeti. Za Kitajsko bo jako težavno pripravljati za prebivalstvo dovolj zalog. Plen Japoncev. London, 27. sept. Reuterjevemu uradu poročajo iz glavnega tabor.šia gene rala Oku, da Japonci niso zaplenili niti ene lokomotive ter so morali železnične vozove vleči. Železnica med Daljnijem in Kajpinom je žo dogotovljena. Promet na sibirski želesnlol. Odesa, 27. sept Promet za privatno blago, ki je ležalo tu že od 29. julija ter je bilo nameajeno v Sibirije, se ju začel danes. Promet obstoji večinoma iz jestvin. Nova armada. Peterburg, 26 septembra. Tukaj jako malo govore o novi armadi. »Svjet« pravi, da je bil doslej le Kuropatkin odgovoren za vojsko, akoravno je bil le podrejen Aleksejevu; sedaj bo odgovornost delil tudi Grippenberg, oba bosta pa pod vo-diteljstvom namestnika Aleksejeva. Berolin, 26. septembra. Ic Peterburga poročajo: K novi armadi bosta najbrže pripadala 4. in 8. voj ter vse strelske brigade. Tako bo nova armada močna pet vojev in skupno bosta obe armadi znašali pol milijona vojakov. Izpremembe v ruski armadi. Peterburg, 25. sept. Tu je napravilo imenovanje Grippenbergovo veliko presenečenje vkljub prejšnjim govoricam, posebno, ker so zadnji čas listi pisali za enotnost v poveljništvu. General Grippenberg je star 66 let, lu-teranske vere, veteran iz krimske vojske, poljske vstaje ter iz vojBk v srednji Aziji in proti Turkom. Tudi ie vitez sv. Jurija. Berolin, 26 sept. Iz Peterburga poročajo: Tukaj so mnenja, da se mora Ku-ropatkinova armada razdeliti v tri armadne kore, ker skušnje iz Ijaojanske bitke to nujno zahtevajo. — Kot armadni poveljniki so bili imenovani: baron pl. Meyendorff kot poveljnik I. armadnega kora, baron pl. Bil d e r 1 i n g , kot poveljnik 17, armadnega kora in S u r o b a j e v , kot poveljnik 4. sibirskega kora. Druga verzija pa poroča, da so imenovani general K a u 1 b a r s , general S u h o m 1 i n o v in general L i n j e -v i č kot armadni voditelji. Kdo bo ruski vrhovni poveljnik? Petrograd, 28. septembra. Tu se čuje, da bo za vrhovnega poveljnika ime novan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Ob žaluje se, da potem Kuropatkin ne bo mogel izvršiti svojega lastnega ničrta, ker bo potem poveljnik ene same armade. Drugi armadi bo poveljeval general Grippenberg, tretji pa Linjevič. Vendar pa še v nekaterih krogih verujejo, da bo Kuropatkin ostal vrhovni poveljnik, prvo armado pa da prevzame ge neral Zarubajev. Kuropatkin podlegel dvornim intrigam ? London, 27. septembra. V Ameriki smatrajo imenovanje generala Grippenberga kot dokaz popolne zmage Aleksejeva v nje govih dolgoletnih intrigah za ohranjenje vrhovnega poveljništva. Nikogar ne bo pre senetilo, ako bo Kuropatkin v kratkem odpoklican. Naie vojne ladje. Dunaj, 25 sept. Brzojavno poročilo trdi, da sta vojni ladji „C8sarica Elizabeta" in »Aspern« došla v Cinvantao ; prva ostane " ' krovu je vse zdravo. ondi šest dni. Na Poal. Klofač. Ameriški listi so poročali, da je poslanec Klofač izginil ter da so ga vjeli Japonci v bitki pri Ljaojanu. »Plz. Listy« pa trdijo, da je Klofač prišel sploh le do Irkut- ska ter da je sedsj na potu v domovino. —• 17. t. m. je brzojavil domov, da se vrača v domovino. Nemikt prino na Japonskem. London, 27. sept Princa K a r o 1 a Antona Hobenzollern je včeraj sprejela cesaraka dvojioa japonska. Princ je aajtrkoval v navzočnosti cesarskih prince v, najstarejših državnikov in ministrov. Cesar je princu vrnil obiak. London, 27. sept. „DiiIy Telegr." piše: Na obisk hohensollerskega princa na dvoru japonskega cesarja moramo polagati veliko važnost, ber dokazuje njegovo ime, da je hotel cesar Viljem z izvolitvijo tega atašeja narediti mikadu poklon. Obisk naj nadalje pokaže, da želi cesar Viljem dobrih razmer napram japonskemu oesarju. Nemčija je res prijazna Rusom, kakor je Angleška Japoncem, toda prijateljBtvo b to silo ni zve zano s pomanjkanjem dobre volje napram drugim državam. Tokio, 27. sept. CeBar je šel danes iz cesarskega grada v palačo Shiba, da vrne obisk hohenzollerakemu princu. Nocoj bo v nemškem poslaništvu na čast princu diner, ki se ga bodo udeležili člani kabineta, generali in admirali ter najBtarejši državniki. Japonci izkazujejo princu veliko spoštovanje. Princ gre poprej na 141nevno potovanje, predno gre na bojišče. Koliko stane vojska? Peterburg, 27. sept. Rusijo velja vojska vsak dan 2 /, milijona rubljev (l ru-belj velja 3 81 K avstr veljave) torej stane vojska vsak dan 9l/, milijonov kron. Zasedanje deželnih zborov. V štajerskem deželnem zboru je bil predložen načrt o ustanovitvi kmetijskih zadrug. Razna poročila so bila odka-zana dotičnim odsekom. V odseke so bili izvoljeni in sicer v finančni odsek: Grof Kottulinsky, Walz, baron Rokitansky, Ein-spinner, Fiirst, Hauttman, dr. pl. Hoffman, grof Lamberg, Reitter, grof Stiirgkh, dr. Ploj, z, i č k a r, Wagner, Huber, Ressel; v naučni odsek: Fiirst, grof Sturgkh, Ein-spinner, pl. Mavr, dr. pl. Hoffmann, Roki-tansky, dr. Dečko, Jožef Holzer, dr Ko-kosehinegg; v peticijski odsek: baron Moscon, Gerlitz, Dietrich, Schmidt, Branal, Kern, R o š k a r; v odsek za deželne kulturne zadeve: Sutter, Grozs\vang, Lenko, Dehne, Fiirst, Zedlacher, vitez Zahony, Stocker, Berger, Jurtela, Roš, Ornig; v odsek za občinske zadeve: Peng, baron Kellersperg, Dietrich. Lepp, Erber, pl. Mayr, Burger, Krenn, Hrašovec; v železniški odsek: grof Kottulinsky, Sutter, Daniel, dr. Graf, baron Kellersberg, dr. Kokoschinegg, Krebs, grof Lamberg, pl. Pengy, Pfrimer, Hager-hofer, V o š n j a k. Poslanec S c h w e i g e r je interpeliral namestnika zaradi postopanja pri ogledu mesa v Eibisvaldu. Dva živino-zdravnika sta izrekla, da je meso neke krave neužitno. Ker je pa več strokovnjakov izreklo, da je meso krave bilo dobro, zahtevajo interpelantje povračilo škode, ki jo je imela stranka, ker ni smela porabiti mesa. Poslanec Hagenhofer predlaga, da naj se do 1. julija 1907 zgradi železnica Fried-berg-Aspang. — Poslanci Berger, Huber, Schoisvvohl in tovariši zahtevajo pospešitev"del za zgradbo ceste med Passailom in Frohnleitnom. Poslanca Ressel in dr. S c h a c h e r 1 predlagata spremembo štajerskega deželnozborskega volilnega reda po načelih splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice. Posl. Ressel in dr. Scha-c h e r 1 vprašata deželni odbor, zakaj še ni plačal ali vsaj obrestoval lastnik nekdanjega deželnega zemljišča v Tobelbadu, dr. Blu-mauer, kupnine. Poslanec Schweiger s tovariši interpelira namestnika zaradi trgovinske pogodbe z Italijo in zahteva pojasnil o določilih nove trgovinske pogodbe. Deželni glavar grof A11 e m s naznani, da je prestavljena slovenska interpelacija poslanca Roškarja in pozove, naj jo poslanec Roškar prebere najprvo v slovenskem jeziku. Ko je Roškar čital slov. interpelacijo, je večina nemških poslancev zapustila zbornico; v nemškem prevodu je interpelacijo prečital zapisnikar pl. Ritter Zahonv. Poslanca Burger in Frank sta zahtevala znižano ceno soli, poslanec Brandl ureditev struge reke Mure. Poslanci Pfrimer, Stiger, Reiter in tovariši so interpelirali vlado zaradi zgradbe mostu čez Dravo v Mariboru. Poslanci Z i č k a r , Ploj in tovariši so vložili nujni predlog za pomoč po uimah poškodovanim posestnikom v občinah Sevnica in Kozje. Poslanci Roškar, Ploj in tovariši predlagajo dež. podporo po uimah oškodovanim posestnikom v političnem okraju Maribor. — Poslanca Wagner in Hagenhofer zahtevata ureditev reke Rabe. Poslanec S c h o i s w oh 1 zahteva varstvo za domače delo pri oddaji javnih deželnih del. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora so poslanci vložili več samostojnih predlogov. Poslanec Kir c jima y e r je predlagal, da naj se deželnim poslancem povrnejo potni stroški iz onega kraja, kjer je glavni volilni akraj. Poslanec Weiss predlaga, da naj se proučuje vprašanje glede davka na premoženje. — Predlog dež. odbornik« barona Aichl-b u r g a , da sme pobirati mest-) Beljak od vaake krone gosta&Sine občinsko dok'ado 6 h, so odobrili. Stavbenemu odseku so odkazali predlog posl. F u n d e r j a , da naj se izdela načrt sa novo oesto med Grebinjem in krško de ž dno oesto. Gospodarskemu odseku so cdkazali predle g dež. odbornika barona Aichlburga, da se dovoli 400 K letne podpore koroškemu društvu za prireditev dirk Na predirg poslanca H u b e r j a so dovolili trgu Feldkircben 1000 K deželne podpore za razširjenje deželne ceste v trgu. Na predlog poslane* Mattersdor-f e r j a in grofa Lodronaso zvišali podporo na 1500 K, ako občina zgradi tudi kanal. Za ustanovitev vzorne kmetije n* barju pri Sr. Jurju so dovolili 400 K, ako tudi poljedelsko ministrstvo dovoli v to svrbo znesek 400 K. Moravski deželni zbor je včeraj razpravljal mnogo nujnih predlogov, ki se tičejo vremenskih nezged. Predloge so nakazali finančnemu odseku. Posl. H r u b a n s tovariši je interpeliral vlado zaradi vzporednic na češki ljudski šoli v Olomucu. Mladočeški poslanci vložijo danes nujni predlog, v katerem zahtevajo preosnovo mo-ravskega deželnega volivnega reda pe načelih splošne, enake in tajne volivne pravice. Češki dež. zbor. Dne 5. oktebra ob 6. uri zvečer se v Pragi zbere obstruk-cijski odbor nemških dež. poslancev. Po seji obštrukcijskega odbora bodo vsi nemški poslanci sklepali o taktiki čeških poslancev v češkem deželnem zboru. Cesar je odobril zakon, katerega je sklenil predarelski deželni zbor glede novega občinskega reda. Državni zbor bo, kakor trdijo krščansko socialni poslanci, sklican 16. novembra. Italijanske pravoslovne vzporednice v Inomostu. Rimska »Tribuna« priobčuje razgovor svojega dunajskega dopisnika s ministrskim predsednikom Kdrberjem o italijanskih pra voslovnih vzporednicah v Inomostu. Dr. K3r-ber je obžaloval, da nočejo Italijani čakati na uspeh začasnih italijanskih vseučiliških vsporednic v Incmostu Vlada je zagotovil \ popolno samostojn >st italijanske pravoslovne fakultete. Italijani naj ne zahtevajo tako trdovratno italijanskega vseučilišča v Trstu in naj rajši počakalo, kakšen bo uspeb začasie pravoslovne fakultete v Inomostu Vlada bo, ko bo državni zbor zopet delaven, skrbela, da dobe Italijani v Roveredi lastno pravo slovno fakulteto. V sedanjem šolskem tečaju ne bo prišlo med nemškimi in laškimi vseučiliičniki v Inomostu po KOrberjevean mnenju do spopadov. Italijanom K5rber svetuje, da naj ee ne puBte zapeljati k nepremišljenim korakom. Končno je rekel, da so zadnje izgrede v Inomostu povzročili Italijani. Tirolski cesarski namestnik baron Schvvartzenau je pa rekel o italijanskih vsa učiliških vzporednicah; da po njegovem mnenju Iaomcst ni pravi kraj za ital. vse-učiliške vzporednice. Po njegovem mnentu bodo ravno to vzporednica povzročile, d i tirolski deželni zbor ne bo deloval. Naicško časopisje piše proti ital. vseuliliškim vzpo rednicim v Inomostu Trgovinska pogodba z Italijo. O trgovinski pogodbi med Avstrijo in Italijo je izjavil Korber, da so priobčene posameznosti istinite, a vinogradniki so z določili o uvozu vina jako nezadovoljni. Zopet prask« nasilstvo proti Poljakom. Poljski listi poroča,o, da nameravajo Prusi prepovedativ ljudskih šolah na Poznanjskem pouk v latinski abecedi, katero poučujejo v vseh šole h na celem svetu. To svojo nad vse mGdro, istinito pravo prusko korporal-sko naredbo utemeljujejo s tem, da se polj ski otroci potem nauče sami čitati in pisati poljsko, ko poznajo črke latinske abecede. Razpor med Turčijo in Rusijo. Pred 14 dnevi je oddelek ruskih ko sakov prekoračil turško mejo. Turški vojak: so mislili, da imajo opraviti z armenskim vstaši in so napadli kozike. V spopadu je bilo ubitih 7 Rusov. Rusko poslaništvo is bteva, da turška vlada kaznuje krivce. Na dalje pa Rusija tudi tirja turško vlado, da naj izplača ostanek vojne odškodnine, kale • rega ša Turčija dolguje Rusiji. Diplomatični krogi se boje, da nastopi Rusija proti Tur čiji tako, kakor je nastopila svoječasno Fran coskp. Italija ln Nemčija. Italijanski ministrski predsednik G i o -1 i 11 i je 27. t. m došel v Iiomburg, kjer je obiskal nemškega državnega kancelarja B ti 1 o w a in se skoraj celo dopoldne posvetoval z njim. Prihodnji hrvaški sabor. Iz Zagreba, 20 sept. Miali se splob, da se snide hrvaški sa bor okoli srede meseoa oktobra. Gradiva ia razprave mu ne bode zmanjkalo. Sedanja vlada je marljivejša ter bode pripravila go tovo nekoliko prepotrebnih zakonskih osnov. Tako se ravno te dni vodi vrlo važna raz prava pri deželni vladi radi premembe do sedanjega pomanjkljivega obrtnega zakona. Sicer pa bode imel sabor dosti dela, da se posvetuje, kako bi Be moglo narodu pomoči iz velike bede, v katero je padel letos radi slabo letine vsled prevelike suše. Upamo, da se bodo pri tej priložnosti sloiile vse stranke ter vsaj enkrat odločno zahtevale podporo tudi za Hrvaško. A predvsem bode imel sa bor razpravljati o n vi finančni nagodbi. Ni dvoma, da bode mažaronska večina v sa boru sprejela to nagodbo, kakor jo je skle nila regnikolarna deputacija Gotovo pa bode opozicija ostro grajala novo finančno na godbo. Predvsem je treba deželi pomagati v gmotnem pogledu, kar se pa po novi fi nančni nagodbi ne beda moglo v oni meri storiti, kakor bi se moralo. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se predložena nagodba premeni tako, da b:de imela Hrvašta od nje zares koriit, a ne iigube. Nam se zdi, da se hrvaško časopisje premalo bavi s tem vprašanjem. Koliko polemičnih člankov se napiše po naš h časopisih dan na dan; o gmotnih vprašanjih piše se po navadi le ta krat, kadar se zgodi kakšna očitna krivica narodu, dočim splošna Urivioa še nikdtr ni prenehala. Ravno radi te slabe finančne nagodbe tudi ni gotova stvar, da bi hrvaški avto nomni uradniki dobili izboljšane plače ie bodoče leto. Pravijo, da bo sicer že prihod nje leto tri milijone kron več dohodkov, tedi kaj to pcmaga, če pa od vBeh strani zijajo prazne blagajne deželnih zaklad, katere je potrošil bivši ban, vrhu tega se bede moralo že letos plačati do 2 milijona kron za vojaške in žandarmerijske stroške prigo dom lanskih nemirov. Žito bi se morali letni dohodki zvišati v mnego večji meri, nego je to storila regnikolarna deputacija, Hrvaški sabor je dolian, da popravi to krivic). Madžarske šole. Iz Zagreba, 25. septembra. Moj zadnji dopis o madžarski naselbini v Zagrebu mi je popolniti še b kratkimi podatki o madžarskih šolah na Hrvaškem. Po zadnjem popisu živi na Hrvaškem 90000 Madžarov, ki so večjidel tako raztreseni, da imajo dozdaj večino samo v treh občinah v Slavoniji. Pct?mtakem bi bilo pravično, da imajo samo tri državne ljudske šole; ali midžarska vlada je poskrbela, da je dobilo sedem občin državno madžarsko šolo, kar je celo proti postavi za ljudske šole na Hrvaškem, po kateri se smejo odpirati šole za nehrvaške prebivavce, če imajo sa tako šolo dovolj sposobnih otrok. A pri Madžarih r.:vno tega n>, pa zato sprejemajo v svoje šole tudi hrvaško deco, kar je pa nepo stat no. Tako je dobil pred nedavnim pro-testanški pastor v D »rumu 12 podpisov za mažirsko šolo, in precej mu je bila dovo Ijena ne samo v Daruvaru, nego tudi v De ianovcu. Oblasti hrvaške so bile proti temu, ali bo dobile migljaj iz Zagreba, d« popuste, ker je prišel denar za šole iz Budimpešte. Tako te odpro prh dnje leto zopet štiri nove šole. Tudi v Molvah imajo madžarsko šolo, kjer je samo 89 madžarskih oseb večji del brez otrok. V Nikeiscih se je cdprla kalvinska šola madžarska radi enega samega kalvina, a v Daruvaru celo dve za 12 kal vinov; v Suhempol|u pa za 6 kalvinov. Prišli Brno že tako daleč, da prosijo za madžarske šole sami hrvaški graščaki v Sla voniji, kjer se letos odpro tri madžarske šole pri treh graščinah, bploh se je letos na Hrvaškem odprlo 15 madžarskih šol, hrvaška pa nobena, dasi ne pohaja ljudske šole 55% za šolo sposobnih hrvaških otrok. Letos ne more 120 otrok v bližini Zagreba v šolo, ker niso sprejeti v zagrebške šole, Bvoje pa nimajo, v Slavoniji pa se od pre za 10 otrok precej madžarska šola ; seveda prihaja denar iz početka za take šele iz Ogrske, kasneje bodo stroške zvrnili pa na občino, ki bo morala vzdržavati hrvaško in madžarsko šolo. In to vse dopušča hrvaška vlada, češ, da je to vse postavno, in celo uradni list brani osnutek teh madžar skib šol, ker so Hrvatje od nekdaj bili tole rantni proti tujcem. Bili so zares tolerantni, zato pa zdij dobivajo za to nagrado od svojih sosedov. Na Ogrskem živi 250.000 Hrvatov ter imajo večino v 242 občinah, a nimajo nobene državne šole ; še pred dese ■ tirni leti je bilo tamkaj do 100 hrvaških šol, zda) jih je samo še pet. V celem Medmuriu, kjer žive s»mi Hrvati, ni niti ene hrvaške šole. Tako povračujejo Madžari hrvaško to lerantnost nasproti njihovemu življu na Hr- vaškem. Ta naval je postal za Hrvate že prav nevaren, posebno v Slavoniji, zato zahtevajo opozioionalni časopisi, da se hrvaški šolski zakon glede tujih šol mora premeniti še to jtson. da se zapreči napredovanje Nemcem in Madžarom na Hrvaškem, če so Madžari zatrli toliko potrebnih hrvaških šol na Ogrskem, imajo Hrvatje prav. da zatro nepotrebne madžarske šole na Hrvaškem. Mi se le bojimo, da bode ostalo vse pri starem, ker madžaroni ne bodo hoteli zapreti potov svojim zaveznikom na Hrvaško. Češka obstrukcija bo nadaljevala! Praški »Narodni 1 i s t y« napovedujejo nadaljevanje Češke obstrukcije. — Ali ost izvajanj praškega lista je obrnjena tudi proti Poljakom. Pravi namreč, da je mogel ministrski predsednik, ne da bi bili protestirali oni, katere so Čehi smatrali za svoje prijatelje, javno iijaviti, da je vlada odločena za vsako ceno. da bo čuvala na> rodno pGBest Nemcev. Sedaj da je postopanje Čehov postalo enostavno in je izključeno vsako razmerje do predstavite lj a sedanje vlade, a ne le razmerje poslancev, ampak vseh onih, ki resno smatrajo boj za najvažnejše interese češkega naroda. »Na rodni listjr« izjavljajo sicer, da ne vedo, ka-kovi bedo sklepi državnih poslancev, in da tudi niso pooblaščeni, da bi kaj poročali o tem. Vendar pa moremo — pravijo — smelo trditi, da češki poslanci ne mislijo spreme niti svoje dosedanje taktike, dokler bo sedanja vlada na krmilu. Sedanja situacija je taka, da niti misliti ni na kako umikanje. Olne banje od obstrukcije ne bi pomenjalo samo spremembe taktike, ampak ponižanje pred nemškim posestnim stanjem. »Narodni listy. izjavljajo, da ne napovedujejo obsiukcije morda s kako nado na pomoč Mažarov, češ, da bodo isti zahtevali parlamentarno rešenje ca rinskih in trgovinskih zvez. Praško glasilo je marveč uverjeno, da se vse reši s § 14. Cehi moraja nadaljevati z obstruksijo, ker naredoa čast to zahteva, pa naj bo nje uspeh ka kršen si bodi. Shod svobodomislecev v Rimu je bil tak, da je ž njim nezadovoljna celo „Neue Freie Presse", ki piše o tridnevnih razpravah, da se bile zmedene. Vodstva so se namreč polastili najhujši socialni demokrati in anarhisti, ki so terorizirali svobodne besedo. Španci in Francozi so napadli italijansko monarhijo in papeštvo. Nadalje so sprejeli predlog, s katerim so „odpravili Boga". Priporočali so tudi splešno ljudovlado in obsojali socialno politiko italijanskega ministrstva. Shod so sklenili z živio - klici splošni ljudovladi in socialni revoluciji. Papežev ugovor proti shodu svobodomiselcev. »Oiservatore Romano« priobčuje pismo papeža Pija X kardinalu Respigbiju. Pismo Blove: »Z veliko ialostjo je izvedel papež, da bodo tako imenovani svobodomiselci zborovali v Rimu. Odmev njihovih govorov je potrdil njihove nizke namene, katere so o zna čili že v svojih naznanilih o shodu. Olikanci, kateri trdijo, da so neodvisni od Boga, žalijo Boga, in to tembolj, ker se je to bogo-kletstvo izvršilo na slavnosten način v R mu. Dasi peklenske moči ne morejo uničiti car kve, je vendar mednarodni shod teh moči imel značaj grdenja in izzivanja ter je vzel R mu ime mirn;ga in spoštovanega sedeža namestnika Kristusovega. Mi smatramo božje razžalgeoje tako, kakor da se je hotelo nas žaliti in smo zaraditega nad vse žalostni.« Končno poživlja papež, da naj se viša v Rimu zaradi tega božjega razialjenja spravne me lit ve. Napad na generala Neidhardta. Napadalec na generala Neidhardta, Poljakov, je izjavil, da mu general ni osebno znan in nima nič zoper njega, b svojim napadom je hotel izvršiti političen umor. Angleži v Tibetu. Kakor poroča Reuterjev urad iz Pekina, je kitajska vlada poslala taotaja v Tjencinu v Tibet, da preiskuje tibitske zadeve. An gleška ekspedicija je 24. t. m došla v Joan iz Lhase katero je zapustila 23. t. m. Načrt demokraškega kandidata predsednikom Zedinjenih držav. Kandidat demokraške stranke sa pred sednika Zedinjenih držav, Parker, je iz avil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za predsednika Ztdinjenth držav. V nadaljni svoji izjavi naglaSa, da je privrženec zlate veljave. Potrebno je, da se izpremene carinske postavke, kaker tudi zakon o trustih. Američani morajo skrbeti, da bodo v prijateljskih odnošajih s vsemi narodi in se zato ne smejo vmešavati v razmere tujih driav. Omejitev naseljevanja v Ameriko. Ameriško trgovsko ministrstvo nabira podatke o naseljevanju v Ameriko. Ame- riški konzuli splošno priporočijo, da naj se naseljevanje omeji. Nameravaj® uvesti preizkušnjo o zmožnostih izseljencev ter ne bodo dovolili naseljevanja onim osebam, ki ne bodo naredile preizkušnje Štajerske novice. š V Ptuju so nemški vsnučiliščniki ustanovili svojo »dijaško zvezo«. Pek Ornig je seveda moral biti poleg. š Uredništvo „Domovine" je odlož i g. Anton Ekar. »Celjsko pevsko dru štvo« priredi danes g E«ar|u odhodmO. š Štajersko deželno gospodarstvo. Proračun štajerske dežale za I. 1905 izkazuje skupne potrebe 25,253.460 K, pokritja pa 14 405.487 K, tako da je nedostatka 10.847.973 K, ki se pokrije z dosedanjimi nakladami. š Zblaznela je v Mariboru uradniška vdova gospa Mulec. š Dobrna pri Celju. Bil je čas vo litev, vse drugo se je moralo umakniti, zato tako pozno poročamo o desetletnici našega »Bralnega društva«. B la je dostojna slavnost, ki se je vršila v nedeljo, 18. sept., vredna našega društva. Na pojeni rogovileži hoteli so sicer motiti slav nodt, a ialostno bo pogoreli »koda denarja, ki se je potrošil od nemškutarske strani za pijačo. Z godbo in razvito zastavo šli smo na slavnostni prostor, kjer smo počakali vrlih šmartinskih pevcev, kateri so s svojim izvrstnim mešanim zborom mnogo pripomogli k lepemu dnevu. Društveni predsednik nam je v svojem govoru naslikal delovanje dru štva od 1. 1894 — 1904 Z veseljem smo po slošali o lepem napredku društva, katero se je od svojega začetka razvijalo leto za letom, tako da zavzema sedaj odlično mesto med slovenskimi društvi na Štajerskem. Veliko število udov, lepo urejena bralna soba, bo gata knjižnica pričajo o vsestranskem na predku. Poseben ponos društva pa je nova krasna zastava. Razume se, da ima društvo obilo nasprotnikov, a neustrašeno keraka svojo pot, katero je spoznalo za pntvo v prospeh in blagor slovenskega ljudstva. Ko so bili »vlovl|eni« vsi dobitki srečolova, podali smo se z godbo v K irenovo gostilno, kjer je med petjem, godbo in nagovori minil pomenljiv dan v zgodovini našega društva. Dal Bog, da bi društvo tudi zanapre; enako vspešno delovalo ca izobrazbo in probujo slov. ljudstva na Dobrni. Koroške novice. k Blamaža soc demokratov. Minolo nedeljo so socialni demokratjo priredili dva shoda, na Lešah in v Prevaljih. Oba sta bila jako klaverna. Na L e š a b se je zbralo do 50 oseb, da poslušajo modrost čevljarja A i c h a iz Beljaka. Ker so bili ravno v istem času katol. delavci zbrani pri meseč nem zborovanju na Fari, se je shod mirno vršil. Poslušavci pa bo bili mnenja, naj bi Aich raje dreto sukal. Živahnejši pa je bil shod zvečer pri Paru v Prevaljih. So-cijev je bilo tu le malo, številno pa je bilo zastopano kršč. delavstvo, na čelu mu g. župan P r i b t o u , ki je jedernato odgovarjal na prazne fraze soc. demokrata Aicha. Ta mož c je klatil take bedastoče, da ga je bilo končno sram in je odkuril na kolodvor, kjer je še dolgo uro premišljal, da za njegove konfutne nauke in sanje v Prevaljih niso rodovitna tla. Upimo, da Be bodo tudi na Lešah posušile pekove žemlje. Dnevne novice V L j u b I j a n i, 28. septembre. Državni poslanec, ki ne ve, kaj se godi v državnem sboru. Središče »slovensko inteligence*, bela Ljubljana, se ponaša b tem, da ima za poslanca moža, ki dogodke v državnem zboru prespi v raznih ljubljanskih kotih. Včeraj se je ta mož bla-miral pred vso slovensko javnostjo. Nehru-lil je v deželnem tboru dr. Susteršiča, zakaj v državnem zboru ne obstruira proti osrednji vladi. To imenitno hrulacijo je par liberalcev na galeriji glasno odobravalo. S svojim modrim poslnr.csin pa so gledali debele, ko so od dr. Susteršiča izvedeli, do so naši poslanci v državnem zboru skupno s češkimi v najhujši opoziciji proti vladi. Mož, ki se je v deželnem zboru tako blamiral, jo dr. Ivan Tavčar, vodja narodno napredno stranke 1 Ko je začul dr. busteršičev prijazni pouk, obrnil je tolsto svojo glavo pro!1, tja proti baronu Schweglu, kakor bi hotel reči: „Ljubica moja, kaj si iz metle atorila." Tisti ki so prej svojemu vodji zaploskali, misleč, bogve kako imenitnest je povedal, so stali na ga leriji osramočeni nad pomanjkljivosti svoje »inteligence*. »Zavednim« Ljub Ijanimom je pa lo Čestitati, da imajo driavnega poslanca, ki niti ne ve, kaj se vdržav-nem iboru godi. Kaj je vse »Slov. Narod'. »Deutsohe Stimmen" pravijo, da je »Slovenski Narod« » L e i b b I a 11 « nekaterih Nemcev. Tako »Deutsche Stimmen«. Mi pa zadnje časa celo opažamo, da »Slov. Narod* poBtaja uradni list dež. predsedstva, ki v »Narodu« taji to, kar si drugcd tajiti ne upa. Pritožba na napačno adreso. Naca Mrhar, katerega »žegen« je bil pri svinje rejski sadrugi v Ribnici podoben moifiju, je čutil potrebo pokazati tudi širšemu svetu svojo nevednost. Vložil je na deželni zbor peticijo dolenjevaškega obč. odbora, v kateri se pritožuje proti krošnjarakim dokla-dam. Ker cel svet ve, da je Bamo liberalna večina kranjskega deželnega zbora zakrivila take doklade, bi človek mislil, da se bo Nace zadri v liberalna stranko, ki ima dež. odbor v rokah, a Nace se zadira v kato lifiko narodno stranko, oziroma v obstruk-cijo. To je pač smešen župan, ki je, kakor se vidi, tudi obžalovanja vredno — neveden. Nemška narodna nestrpnost. »Villacher Zeitung" je uprizorila veliko gonjo proti slovenskim dijakom na beljaški gimna «iji. To glasilo nemške kulture kliče vsem beljaškim družinam, naj odreko slovenskim dijakom vse podpore. Odreko naj kosila, in-strukcije itd. »nehvaležnežem«. In zakaj ? Zato, ker Blovenski dijaki govore med seboj v maternem jeziku slovenskem in ker doma ljudstvo izobražujejo, v kolikor jim je to se veda mogoče. In zato so »nehfaležni«, zato se jim mora odreči vsaka podpora. Da, te rorizem teh ljudij sega že predaleč. Najbolje bi bilo za te preganjane bIov. dijake, da za puste »gostoljubno nemško mesto Beljak" ter pridejo študirat na kranjsko gimnazijo, kjer se jim ne bo treba bati govoriti slovensko. Kulturi pa, ki poganja take cvetove narodne nestrpnosti, naše najglobokejša pomilovanje! — Sadna razstava v Radovljici postaja od dne do dne lepša in zanimivejša. Vsak dan namreč dohaja veliko krasnega sadja iz cele Kranjske in celo iz sosednih kronovin. Obiskovalci razstave se kar na-čuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v sadjereji. Sadjerejci! Pohitite torej v Radovljico in oglejte si razstavo, dokler je še čas! — Zlato poroko sta dne 19. t. m. na Vrhpolju fare moravške ebhajala Anten in Marjeta Fajdiga. Družina je zelo revna, zato so jima premožnejši iz doline napravili malo pojedino; po radodarnosti se je najbolj odlikovala gospa graščakinja Pirnat. Čast ji! — Zahvala hrvatske in slovenske omladine Slovenska in hrvatska omladina je priobčila to-le zahvalo: Slovenska in hrvatska omladina smatra za svojo dolžnost, da se najtopleje zahvali na bratskem dočeku in vsprejemu srbske omladine in beligraj-skega meščanstva. Dnevi bivanja v Belem-gradu ostanejo jej v neizbrisnem spominu; ona se pa potrudi, da povrne ljubav z lju-bavjo in z delovanjem za velike jugoslovanske ideale. — Odlikovanje. Cosar je podelil voditelju namestniške predsedniške pisarne, okrajnemu komisarju v Trstu, Edmundu F a b i j a n i j u , zlati križec za zasluge s krono. — Iz Novega mesta se nam piše: Naša nova mestna h;ša je dozidana do vrha, vendar pa ne še povsem gotova, kakor je menda določeno v pogojih. Domače obrtnike so prezrli, kakor je to spLšno navada, da«i bodo troški preje večji, nego manjši. Občinski zastop pa bi opozorili na naše tržne cene. Povsem bi bilo umestno, da se napravi trg za zelenjavo in poljske pridelke. Ali ne bi bil pripraven za to trg sv. Flori-jana, kjer naj bi ee napravilo nekaj tržnih lop, ki naj bi bile vsak dan cdprte ? Tu naj bi prodajale branjevke. Kdor si oedajobpo nedeljkih no preskrbi krompirja, zelja, fižola in takih sadežev, mora pomanjkanje trpeti ves teden. Sploh je trgovina c jestvinami v mestu jako pomanjkljiva. — Naš mestni ia stop sedaj prav h tro uravnava svet pri pošti. V regulačne namene so kupili več parcel. Tu bi bil, ako dokupijo še tri stavbene parcele, tudi najprimernejši prostor za gim nazijo, nikakor pa ne nad Kiko poleg ju stičnega poslopja proti Ločni. Juatično po slopje je vlažne, in tako bi bilo tudi gim natijBko, ako se zgradi nad Krko. Da bi le pravo ukrenili, dokler je čas. Dekliške šole niao hoteli v mestu, ssdaj pa morajo učenke hoditi tudi ob slabem vremenu v Smibel. Najslabše pa so jo pogodili za mesto, ko so določili kolodvor tako daleč zunaj mesta. Gotovo to napako danes obžalujejo ist», ki bo jo zakrivili. Pri takih vprašanjih je tesno-srčnost vedno škodljiva — Razpoiiljanje pozivnic za vojaško službo se je let jS nehote nekoliko zakasnilo. Naj se torej vsi oni, ki imajo priti na triletno službovanje, zg'aie dne 10. oktobra t. 1., in oni, kateri imajo le osemtedensko vežbanje, dne 3. oktobra pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu (v Ljubljani: Ambrožev trg št. 7 I nadstropje) ZglaBi naj se pa vsak, ki je bil letos potrjen, bodisi, da je prejel poziv nico ali pa ne, ker ta vtrok ne velja za opravičevanje pri zakasnelem prihodu. — Narodni dom v Podgradu V nedeljo, 18. t. m., so v Podgradu blagoslovili »Narod u dom". Čitalnita se je že preselila vanj, kmalu se tudi preseli posojilnica. V »Narodnem domu* bo tudi hotel, v katerem bo dobro preskrbljeno za jed in pijačo ; na razpolago bo tudi 15 večjih in manjših sob ter mrzla in topla kopelj v hiši. — Reforme v poučevanju klasičnih jezikov na gimnaziji Naučno mi nistrstvo je odredilo vsled mnogih pritožb o načinu poučevanja klasičnih jezikov na gimnaziji, naj se nič več ne polaga tolike važnosti na slovnico, pač pa na branje kla sičn h del. Doslej bo rabili berilo klasičnih, rimBkih in grških pisateljev le kot vajo k slovnisi. V zadnjem odloku na šolske oblasti nastopa naučno ministrstvo posebno proti učenju Blovnice kot zadnjemu namenu učenja. Z ozirom na to bodo učne knjige odslej bolj enostavne. V nanovo izdelani 29. izdaji Schenklnove knjige „Griech. E ementarbuch" je mnogo bistvenih olajšav v smislu odloka naučnega ministrstva. D« se bodo učenci pravilnih stvari bolje nau:ili, je itločeno vse nepravilno in nenavadno ali vsaj odloženo do onega časa, ko učenec popolnoma že obvladuje vse pravilnosti. Poleg tega je od pravljena cela vrsta težkih besed; učenje besed na pamet je olajšano posebno na ta način, da se rabijo v prvih vajah skoraj le take besede, ki bo učencu znane že iz nem ščine ali latinščine; dotične nemške ali la tinske besede so pristavljene zraven v okle pajih. Berila pripovedovalne vsebine so jako pomnožena da se pomnoži zanimanje učen čevo že zaradi vsebine same. Zaradi te ome jitve tvarine je pridobljenega \e5 časa za branje klasikov. — Za ribniiko dekanijo bode zborovanje bratovščine presv. S ca Jezusovega dne 4 oktobra pri S v, Gregorju. Začne se cb pel 11. — Uradniki pri finančnem mi nistru. Državni uradniki so poslali k finanč nemu ministru odposlanstvo s prošnjo, da bi ee pri odmeri pokojnin uradnikom všt le tudi aktivitetne dcklade. Finančni minister je na prošnjo odgovoril, da sedanje prora čunske in razmere v državnem zboru niso take, da bi bila zadeva hitro rešena. A minister je končno rekel, da bo vlada skrbela za svoječesno rešitev te prošnje, toda vlada mera še temeljito proučiti prošnjo. Finančni minister bo zaradi te zadeve stopil v dotiko z ministrstvom za notranje zadeve. — Trikrat nogo zlomil je v premogovniku v Trbovljah voziček za premog delavcu Ivanu S e v e r j u. — Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Gradcu naznanja trgovski in ebrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovitve kruha in ovsa za leto 1905. vršile zakupne obravnave v c. in kr. preskrbovalnih skladiščih, in sicer: v Mariboru dne 13 oktobra, v Celovcu dne 14. oktobra, v Gorici dne 10. oktobra, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Bruku ob Muri dne 10. oktobra in pri županstvu v Trbižu dne 15. oktobra 1904. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoldne dotičnega dne vposlati dotičnim preskrbo-valnim skladiščem, oziroma okrajnemu glavarstvu, odnosno županstvu. Natančni ponudbeni pogoji so v gori navedenih preskrbovalnih skladiščih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč natančnejše pogoje, ponudbeni vzorec i. dr. je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Za družbo sv. Cirila in Metoda se je povodom odhoda čast. g. Irana Zupana, kurata v St. Petru na Krasu, dne 21 t. m. nabralo 30 kron Hvala daro valcem! — Opeharjena tatova V neko tr govino svinjine in pijače sta v Trstu prišla dva prijatelja. Naročila sta si za 22 novčičev svinjine in položila krono r.a mizo. Medtem je prišla v prodajalno neka gospa, ki je po iožila poleg krone svojo novčarko. Prijatelja sta porabila to priliko in sta odkurila iz pro dajalne z novčarko, pustivši svojo krono na miti. Za neko iko časa je prisopel v prodajalno neki postrešflek z novčarko, češ, da jo ona prijatelja vračata, ker je bilo v nov-čarki — le 15 novčičev. To sta bila m?nda uzmoviča bolj »nobel« vrste, ki se ne za dovoljujejo z bagatelo 15 novčičev. — Zvita dekla j? Jera Ptternel doma iz Kranjske gore, katera je služila pri neki stranki. Ker so se ji dopadle strt nk i ne stvari, je začela svoje dolge prste razprostirati po njih. Ko je svojega gospodarja okradla, je p:begnila. Gospodar je seveda tatvino na znanil sodniji, ki je takoj poslala na vse strani tiralico za tatico. Čeprav se je ome njena tatvina zgodila že pred nekaj časa, so Peternel šele sedaj ztiačili v Trstu. — Ameriške novioe. Gospod Fran S a k s e r se je vrnil s svojo soprogo zopet zdrav v New-York. — Vsled mrtvouda je umrl v Barbertonu O. Slovenec Pavel Strumbelj z Iga pri Ljubljani. — V dveh dneh preko oceana. Neki Knapp v Tronto Ont. je izjavil, da bode preplul širino Atlantike tekom dveh dni s svojim novim turbinskim parnikom. Ako se mu to posreči, dobi 250.000 dolarjev nagrade za najhitrejšo vožnjo preko oceana. — »Narodova« zadirljlvost It Am brusa se nam piše: Nismo mislili, da gla silo »inteligence« sploh ve, kje je Suha Kra j»na. Zavohali so jo v »Domoljubu«, ki je poročal o naših novih kapelicah In hitro so namočili raskava peresa v žolš ter se nor čevali iz našega dobrega ljudstva, ki se z največjim trudom preživlja na svoji skalo-viti zemlji. Res, imamo štiri nove kapelice, ki bo jih tgradili znaČBjni možje v zahvalo ta dobljeno zdravje. In zato nas »Narod* zaničuje, ker ga nismo vprašali. Sram bodi take ljudi, ki se norčujejo z revščino ubo gega kmeta. Scer pa mora prebivalstvo v suhi Krajini ravno tako plačevati davke in priklade, kakor drugod, tato pa tudi opravičeno pričakujemo, da nas dežela ne bode prezirala. — Z Unca sa nam piše: Pred enim mesecem še neznosna vročina, da smo se kuhali, zdaj pa že mraz, da je pred nekaj dnevi že snežilo in stara Slivnica dobila lepo belo kapico. Mogoče se bodo res izpolnile beseda moža stara korenine, da bomo imeli zime 13 mesecev! — Pretečeno nedeljo je priredila unška podružnica sv. Cirila in Metoda veselico pri gosp. Beletu Uspela je po voljno. Vzradostil pa je Unčane veseli po jav, ko so domača dekleta in fantje enkrat pokazali, da znajo tudi lepo ubrano zapeti. Vsa čast jim, ki so že pri prvem svojem na stopu častno rešili svojo nalogo in pokazali, kaj vzmore veselje za dobro stvar. Da se je petje obneslo b tako nepričakovanim uspe hom, zato si je pridobil največ zaslug g. L Strle, domači organist pevovodja, ki se kot samouk ni zbal truda, da je v 14 daeh svoj zbor, obstoječ večinoma iz pevcev novincev, piipravil ta časten nastop. Splošna želja je: »Krepko in pogumno naprej". Ljubljanske novice Bivši urednik »Slov. Naroda" in »Rodoljuba*, Zavadil, h.di po ljubljanskih gostilnah v duhovski obleki. Opozarjamo na to, da naj Ljubljančani njegovih besed in dejanj nikar ne pripisujejo na r^vaš duhov ščini, ampak liberalni stranki, ki ga je spra-vila svoj čaB v Ljubljano, da izobrazuje s svojimi duševnimi izdelki »inteligenco". Spjzna se ga lahko po češkem naglasu Policija ga išče. —"* Simulant Malitsch se je sedaj odpeljal na Turjak. Konstatirali so težko telesno po škodbo dr. Sohuster, dr. Strga r, dr. Hogler, starešina pri »Karnijolc.h« ia dva vojaška-žd avnikt, povzročeno s tem, da so se rnu^ možgane pretresle. Konštatiral je to isto sod-? nijski zdravnik dr. Schuster, ki v nekem s!u3 čaju (Vr IX. 1000/3) ni m gelizpozn.ti pral vega položaja in se mu j»za 8everja. Iz hotela Zadeva z gdč. Marijo Cene v hotelu G-aižar se sedaj pojasnjuje na ta način, da gdč. Cene ni hotela nobenega ogoljufati, kakor se je prehitro casnanilo pristojni oblasti, ampak, da je pustila svoje stvari v hotelu in je obljubila, da plača, ko dobi pričakovani denar. Stavka železničarjev v Italiji? „Berolinski Tageblatt" poroča iz Milana, da pripravljajo italijanski železničarji splošno stavko, ako vlada ne bo ugodila zahtevam železniških uradnikov. Telefonska in brzojavna poročila. Ljutomer. Gosp. Albert Lasbacher bivši nadučitelj pri Svetinjah v torek umrl. Pogreb v četrtek ob 4. uri popoldne v Ljutomeru. Dunaj, 28. sept. Min. predsednik Korber je baje sklenil, da vzdrži Handla v Dalmaciji za vsako ceno. On je Handla poslal v Dal macijo, češ, da je njegov najboljši uradnik, a odpust Handlov bi bilo desavviranje nje govih besed. Brno, 28. sept. K današnji seji morav-skega dež. zbora je prišel na galerijo drž. poslanec Hybeš z večjo skupino socialistov. Ko je deželni glavar naznanil neki nujni predlog, zavpit je Hybeš z galerije: »Kdaj bodete dali na dnevni red splošno volivno pravico?« Galerije so nav dušeno demonstrirale. V dvorano so leteli listki z napisi za splošno volivno pravico. Dež. glavar je prekinil sejo. Na galeriji navzoči galerije niBo zapustili. Vztrajali so tako na galeriji štiri ure. Končno je glavar zopet otvoril sejo in izjavil, da noče rabiti proti galeriji pol cijske sile in zato zaključuje sejo. Odobravanje na galeriji. S.c. demokratje so odkorakali pojoč Danes je še nočna seja. Kodanj, 28. sept Pri Rejkgaviku se je potopila nb ška ladja. Utonilo j» 13 oseb. London 28. sept Avstr. vojna uprava je pri tvrdni Yarrcw naročila 30 torpedovk in torpednih rušilcev- Dunaj, 28. septembra. Prihodnje dni se pričakuje, da objavi „Wiener Zeitung" imenovanje kneza Hohenlohe za namestnika tržaškega. Dunaj, 28 septembra. V tehničnih krogih se govori, da vlada zopet misli na plovni prekop med Dunajem in Trstom. Sangaj 28 septembra. S severo-za-pada od Santuna prihajajo vest', da so bok Sjrji sklenili v prvi polovici oktobra prčeti z »sttnkom proti tu|cem, sličnim onemu v I. 1900 Bit' s« ie v»likec?a klama Ttt. P«, Božja volja je bila, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta, gospodična Albina Blasnik solastnica tiskarne in posestnica dne 26. septembra ob 9. uri zvečer, previdcna s sv. zakramenti za umirajoče v Solkanu pri Gorici umrla. Truplo pokojnice prepeljalo se bo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb z južnega kolodvora v četrtek, 29. septembra ob pol 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi. 1625 V L j u b 1 j a n i, dne 27. septembra 1904. Karolina Kumar, Aleksandra Poklukar, Pavla Honigschmld sestre. ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše preljube matere, oziroma stare matere in tete, gospe Geeilije Krašovie došlo nam je vsestransko toliko dokazov iskrenega sožalja, da nam je nemogoče vsakomur posebej se zahvaliti. Zatorej storimo to tem potom ter izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami žalovali ter izkazali dragi pokojnici zadnjo čast v tako mnogobrojnem številu. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem za ganljive žalostinke; sploh se zahvaljujemo vsem, ki so za časa bolezni preljubi materi stregli in tudi pripomogli, da se je sprevod izvršil tako veličastno. Sava- Jesenice, v septembru 1904. 1623 Žalujoči ostali. Vdana v voljo božjo naznanjam mnogim prijateljem in znancem, posebno nekdanjim gorjanskim duhovnikom, da je po dolgi mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, dne U7. septembra ob 10. uri predpoldnevom mirno v Gospodu zaspala moja ljuba sestra Marija Strle v 68. letu njene starosti. Pogreb bo v četrtek, dne 29 t. m., v Gorjah, kjer se bodo brale tudi svete maše. Drago pokojnico priporočam v pobožni spomin. Gorje, 27. septembra 1901. Terezija Strle, učiteljica. Kemične barve za sobne meljne barve ^aJFIebl v Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 524 41 11—7 Razpisana je služba organista in cerkvenika na Mirili, Dolenjsko. s plačo v gotovini 300 K, v beri 6u mernikov ajde > prosto stanovanje in nekaj zemljišča. Nastopi se lahko precej. 1619 2—1 Anton Kocijančič, župnik Z gostilno na letovišču „Laverca" se s 1. oktobrom (lo spomladi preneha. 1620 3—1 Kovačnica z vsem kovaškim orodjem, dobro znan«, kateri ni še nikdar zmanjkalo de.a, se odda. takoj v najem. Več se poiive pri lastniku Ivanu Bulz, mesarju na Mirni, Dolenjsko. 1624 4—1 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S H Skerl, Sv. Ivan pri Trstu. Povodom prebridke, tako nenadne izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina, brata in sraka, gospoda Maksa Bruss nam je došlo od blizu in daleč toliko dokazov prisrčnega in tolažilnega sočutja, da se čutilno dolžne tem potom izreči zanje svojo najtoplejšo zahvalo, Posebej se še zahvaljujemo mil. g stolnemu proštu dr. I K u 1 a v i c u za udeležbo pri pogrebu, preč. gospodu župniku M. Malenšku za vodstvo pogreba, veleč. g. kanoniku dr. And. Karlinu za zadnje tolažilo prebla gemu pokojniku, dalje gospodom članom trgov, bolniškega društva za ; častno udeležbo pogreba in končno darovateljem krasnih vencev. Slednjič ■ izrekamo prav toplo zalivalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem j dragega nam pokojnika, ki so bo lisi z udeležbo pri pogrebu, bodisi na katerikoli drug način izkazali zadnjo čast prerano umrlemu in nam lajšali veliko iiolest. Bog bodi vsem obilen plačnik ! Ljubljana, 27. septembra 1904. Žalujoča rodbina, j Oddati je službo cerkvenika in organista pri Sv. Ivanu na Notranjskem. Plača: v denarju 400 K, prosto stanovanje, zemljišča toliko, da je mogoče rediti eno kravo Oglasila za to službo naj se dopošljejo na župni urad v Slavini. itio 3—3 Mizarski pomočniki dobe takoj trajno delo z dobro plačo pri M M&loviču v Novem mestu. Sprejme tudi dva učenca v poduk. 1590 6—5 Suhe gobe in fižol kupuje po najvišjih cenah MATIJA KRIŽMAN v Ribnici, Dolenjsko 1614 2—1 mmmiiiiimmmuimiiimumimmmiiimiimiiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiiiii i I Grenčica 1 99 Florian" in liker Flori an" it" || najboljša oljica J za želo z. t?38 eo | ...................luninimi.....iiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiimiiiimiiiiiiiHii Gospodične, katere ae želijo izobraziti v šivanju ia domačo pcrabo in v Icrojiiom ristuijii po najnovejšem sistemu »preiemn FR*NJ* JE5IH Ljubljana, Stari trg št. 12. Odlikovan z zlato medaljo na raistavi v Parizu 1 1904. Dragofinpuc tapefnik In preprogar Dunajska cesta št. 18, zvršn e vsa tapetniška ln dekoracijska dela er ima v zaloei vse v to stroko spadajoče predmete lastnega izdelka. 884 20 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. 479 104 56 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II se priporoča preč. duhovščin v izdelovanje vsakovrstne duhovnlžk« oblekt Iz trpežnega In solidnega bla^ po olzkih cenah. Opozarja na veliko svoje zalogo == Izgotovljene obleki posebno na haveloke v naj večji izberi po najnižjih centi lubavltelj uniform avstrijskega društva ielflinlšklb nradnlks v Petero rnašnih pesmi za mešane glasove. — Uglasbil Ivan Ocvirk — CanA psrtituri in 4 elasotn 1 K 50 v — Založil s-lad&telj pri Sv. Juriju ob južni železnici, Štajersko. Dobe ss še tudi »Nageljni". Sv O 2 C^l O 3 • ja r3 1 -rt -3 n. o 3 O T3 2 O 2 t«« o T3 O C (/) < r*- o. m Š- 23 M 3 »3 P 2. < N * » SS a ™ — 3 3 n< 3 3 f? N 2, cr O) K" 2f O fi B "S as os o. 3 5' o o n' T3 O N < SS o O N -1 B> Franc Stopica, Ljubljana, Marije Terezije cesta 1. v Ančnikoi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoroznice, mlattlnlce, čistil nloe, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nlce Dalje : Scsalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljave vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake, žage, kotle za kl?]o in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. Mizarsko, tesarsko in ključavničarske orodje ter vs» druge v železno stroko spada Joče predmete. Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-23 cerijskega blaga. o J>< S t/s cp C3 k/5 ca eri isj ca Ne prezreti! Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko __V Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepne ure, dalje vsakovrstne atenske (pendel) ure z donečim bit]em v krasno izrezanih omaricah. .Največja zaloga briljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledž izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahA torej lahko izvolite kaj ugodnega. He pretirane cenel Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali ohlna srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna lnjporabljlva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 37 Obraz sv. Prokopa dle origindlu Viktora foerstra, vyjde koncem zan t. r. v krasnč barevnč reprodukci, v rozmčru 29'/, X 16 cm i s okrajem 44'/, X 28 cm. Subskripce na obraz ten pro-dlužuje se do konce zan t. r. V subskripci stoji' list K 4"—, v ramu dubovčm, ofechovem, umč-lecky komponovanem a ručnč vyrezavanem pod sklem K 10-—. Žadejte tež vzorky (jež se pujčuji) nastennych nabož. obrazu, jež v ramech dobre kvality, barokovycb, ofechovych, dubovych, jakož i umelecky komponovanveh a ručnč vyfez;ivanych do všech stanic Ra-kousko-Uherska franko dodavdm. Bedny se neučtuji, takže se nakoupi všechny možne obrazy bez zvyšem ceny. Všechny tyto včei dodava na mirne mesični splatky \Cnro\ ^impl nakladatelstvi ivai c 1 1111 viv relig. obrazku a obrazu v Č. Budejovicich, Rudolf, tr. 42-1. 1E29 5-3 I % Velky sklad malych naboženskych obrazku, jichž vzorky jsou vždy k disposici. •m 1122 100—26 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reei Hanns Konrad tovarna ta are ln Izvozna trgovina Most št. 955, Češko. Prtr» »mer. nlk. remontolr-ur* s sidro, , . »Utfm Konkopr pateiit t trpežnem futralu CTm 0't(] . Ii Jelenorega uRiija t ele«. rerlžlco Ir nlk- SlUf L Jv» | 1J» ln priveskom, komad - ______ • »r Pijte n J r Klauerjev f l„Triglav"l 1 najzdravejši vseh likerjev, i % 544 150-79 ^ S 1. oktobrom t. 1. so oddati prostori, v Metelkovih ulicah št. 19 v Metelkovih ulieah št. 19 v katerih je bila nastavljena prejšnja ljubljanska zaloga JVIengiške pivovarne. Prostori obsegajo: —Stanovanje -— obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služinčad, podstrešje; dalje: hlev za tri konje, ===== prostorno dvorišče in še različni drugi prostori. == Ogleda se lahko tamkaj. Natančneje se poizve pri gosp. Franu LesIfOVlcu, Kongresni trg št. 2, I. nadstr., od 8 ure zjutraj do 12. ure opoldne. 1612 3—3 Ijansie dota 1 l registrovana zadruga z neomejenim poroštvom $ t lastni mil * bjubijani $ v lastni Hiši svwv/wvs swwwv« na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—77 41 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. Uradne ure od od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. UPpro\VojUnicomznašf " K 5,245.845*40. sWghran K 5,089.883-14. ^promet K 23,8o6'3o6'40. S!Š'K 98.238*41. Varnost hranilnik vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. |g Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 ^ __ Vakap m yrtt«aja t itkovrilnih driaratb faplrjav, »rtik, denarjev itd. Savaravanja sa f«ube pri irabanJUi, pri isireb»nju D»jmanj-Itea dobitka. — 2>roM«»« u w«»k« *r«b»nj«. < n i » ® t » » iivrlMu Iiroill na bortt. Menjarična delniška družba „M EBC1J B" L, »italli 10 la 13, Dunaj, U »Inbtllini l Pojasnila ▼ vseh goapodarakih in finančnih stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti xa dosego kolikor j« mogoče Tisoceg« ebrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo 134 379