^oStnina plačana v gotovini. Leto LXrV., št. 26$ **?Xjubljana, vemnra ioji Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a, Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica St. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8____CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--mm Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Plenarna seja Zbornice za TOI Konstituiranje nove zbornice — Programatične besede predsednike — _ Bodrilni pozdrav bana — Mogočna manifestacij ^ skupne zbornice Ljublgana, 20. novembra. Danes ob 9. dopoldne je zač>!o zasedanje plenuma Zbornice za trgovino, obrt in undustrijo. Zbornica se je na novo konstituirala in je svoje prvo zasedaDJe posvetila obravnavanju nove?a zakona o obrtih. fci je bil pravkar razgtlašen In st-oy>i v veljavo 9l marca 19S2. Ob pol no št ovisnosti zbranih članov in navzočnosti g. bana dr. Marušiča, tal je prišel s svojim tajnikom z. dr. Broilhom, je zbomč.ni prede ednlfi -. Ivan Jeiačin otvoral zasedanje. Govor predsednika g. Jela čin a Za uvod je predsednik navedel odlok ministrstva trgovine in industrije, s katerim so bili razrešeni dolžnosti vsi dosedanji člani in namestniki ZTOI ter imenovani novi in sicer za predsednika Zbornice z. Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani, za podpredsednike zz. FHsbaclier Konrad, trgovec v Laškem, Franchetti rlngelbert, brivski mojster, častni predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in Hribar Ora-gotin, industrijalec v Ljubljani, nato je pa predsednik prečital imena vseh članov in njih namestnikov trgovskega, obrtnega in industrijskega odseka ter nadaljeval: Po nalogu banske uprave sem o tem obvestil razrešene, kakor tudi novoimenovane člane S priporočenim pismom. Obenem sem ukrenil, da se skliče današnja seja, da se zbornica v novi sestavi konstituira in takoj prične z delom. Otvarjam današnjo sejo in pozdravljam predvsem g. bana dravske banovine dr. Praga Marušiča, ki je z osebno navzoč-notjo počastil naš prv; sestanek zbornice ter mu izrekam pri tej priliki za njegovo pažnjo in naklonjenost ter podporo, ki jn ie naši korporaciji vsekdar nudil, v imenu vse zbornice na jprisrčnejšo zahvalo. Obenem mi je čast izraziti mu željo, da ohrani rudi novoimenovani zbornici vso naklonjenost in podporo, ki je za naše zbornično delovanje neprecenljive važnost'. Nadalje pozdravljam banskega načelnika g. dr. Rudolfa Marna in dopisujo-čega člana Zbornice g. dr. Frana VVmdi-scherja. Zborovalci so pozdravili g. bana s spontanim burnim aplavzom, prav toplo pa tudi vse funkcijonarie. ki jih je predsednik imenoval. Ugotavljam sklepčnost seje, ker je od 48 članov navzočih 43 članov. Svojo odsotnost sta opravičila gg. ing. Oskar Dra-čar, direktor tovarne »Zlatorog« v Mariboru, in Avgust Westen, ki se nahaja na poslovnem potovanju v Franciji. Za overovatelja zapisnika današnje seje imenujem g. stavbnika Ivana Briclja in Z. ravnatelja Anton?. Krejčija. Zahvala razrešenim in pozdrav novim članom Predno preidem na dnevni red, mi je častna dolžnost, da se skušam oddolžiti razrešenim gospodom zborničnim članom, ki so dolgo vrsto let z nami sodelovali v tej zbornici in S svojo iniciativnostjo, strokovnimi nasveti ter opozorili podpirali zbornico v izvrševanju zakonitih dolžnosti ter v njenih prizadevanjih za zaščito domačega dela in pospeševanja .gospodarskega napredka. Posebno velja ta moja zahvala bivšemu g. podpredsedniku Ivanu Ogrinu, ki se je tekom svojega devetnaist-lernega udejstvovanja v zbornici s svojo marljivostjo in inicijativnostjo pridobil trajnih zaslug. Enako se zahvaljujem tudi ostalim gospodom bivšim zborničnim članom za njihov požrtvovalen trud in moja iskrena želja je. da ostanejo vsi gospodje naši zbornici še nadalje naklonjeni ter da nas podpirajo v vseh stremljenjih in prizadevanjih. Istočasno pa mi je čast pozdraviti na današnji seji vse novoimenovane zbornične člane in dati izraza svojemu zadovoljstvu, da so se z novoimenovanimi vrnili v zbornico stari preizkušeni in zaslužni gospodarski delavci in borci, predvsem naša nova zbornična podpredsednika g. Konrad Els-bacher in Engelbert Franchetti, nadalje, da imamo čast pozdraviti v naši sredi bivšega predsednika Narodne vlade in poslanika g. Josipa Pogačnika ter končno, da smo z novim imenovanjem pridobili za ožje sodelovanje v zbornici odlične obrtniške in trgovske organizatorje, med njimi posebno gg. Josina. Kavčiča, predsednika Zveze gremijev in podpredsednika Trgovskega društva »Merkur«, nadalje g. Frana Bureša, predsednika in g. Jakoba Zadrav-ca, podpredsednika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru in celo vrsto načelnikov gremijev in zadrug, pa tudi Vas vse ostale tovariše in prijatelje. S tem imenovanjem so dobili odnošaji med zbornico in stanovskimi organizacijami še tesnejšega in intimnejšega izraza in vezi, ki bodo brez dvoma za vzajemno delo prav posebno koristna. Udanostna brzojavka kralju Smatram, da tolmačim razpoloženje cele zbornice, ako vam predlagam, da s tega prvega sestanka novoimenovane zbornične uprave odpošljemo predvsem udanostno brzojavko našemu presvitlemu vladarju Ni. Vel. kralju Aleksandru. Brzojavka se glasi: Nj. Vel. kralju Aleksandru L. Beograd. »Novoimenovana Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zbrana na svoji prvi seji. prosi Vaše veličanstvo, da blagovolite sprejeti izraze naše neomajne zvestobe in najgloblje udanostl. Živelo Vaše Veličanstvo! Živel Visoki Kraljevski dom!« Nadalje jc predlagam, da se odpošljejo pozdravni brzojavi tudi ministrskemu predsedniku g. Peri Zivkoviću, ministru trgovine in industrije dr. Kosti Kumanudiju. novoimenovanemu mmistru financ dr. Mi-loradu Ciiorgjeviću ter našim ministrom ožjim rojakom dr. Albertu Kramerju ter g. Ivanu Puclju s prošnjo, da blagovolijo podpirati delo in prizadevanje naše zbornice. Namen in naloga današnje plenarne seje je, kakor sem že omenil, v prvi vrsti, da se izvrši konstituiranje nove zbornice. So pa še drugi važni dogodki, ki so se izvršili skoro istočasno z imenovanjem nove zbornice, preko katerih današnja seja ne more molče preiti. Predvsem mislim tu na dejstvo, da je bH dne 9. novembra objavljen v ^Službenih Novinah« »Zakon o radnjama« kot enoten obrtni red za celo državo. Ta zakon zasega globoko v našo gospodarsko podjetnost in bo v pretežni meri merodajen za bodočo smer razvoja naše gospodarske aktivnosti. Smatral sem zato za potrebno, da Vam na današnji seji podamo informativne in pregledne referate o odredbah novega obrtnega zakona predvsem s stališča naših zborničnih predlogov za izjednačenje obrtne zakonodaje za celo državo, da bodete mogli oceniti uspehe naših prizadevanj in razvideti, kje so bili naši predlogi upoštevani in kje ne, nadalje, kje nam prinaša novi obrtni red bistvene izpremembe napram dosedanjemu stanju in v koliko so te izpremembe pridobitev in napredek odnosno poslabšanje napram dosedanjim prilikam. Jasno je, da na današnji seji o tem obširnem gradivu ne bomo mogli razviti podrobne razprave, marveč bomo imeli za to priliko razmotri-vati položaj na odsekovih sejah, ki se bodo vršile v prvi polovici meseca decembra. To bo še dovolj pravočasno, ker stopi nov obrtni red šele 9. marca 1932 v veljavo. Za danes bi želel, da se omejimo samo na en važen moment v okviru zakona o radjama. to so odredbe glede zbornic. Po besedilu zakona imajo ostati zbornice v dosedanji sestavi bodisi kot združene, ali pa kot posebne. Izpremembe v sedanjem sestavi- se lahko izvršijo glede razdruže-nja ali spojitve posameznih odsekov potom uredbe ministra trgovine in industrije v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta in sicer v roku treh mesecev, ako so bili do dneva objavljenja zakona že sprejeti v zborničnih odsekih zadevni sklepi kakor tudi pri večini obstoječih obveznih ali slobodnih organizacij. Sklepi za razdvajanje pri nas ne obstojajo, marveč ie nasprotno zbornica opetovano enodušno, kakor tudi pretežna večina stanovskih organizacij zavzela odločno stališče za skupne zbornice in ostane vsled tega naša zbornica še naprej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo ter bo vršila kot slovenski gospodarski parlament svojo vzvišeno nalogo, da pospešuje interesno solidarnost vseh treh glavnih panog našega gospodarstva, stremi za sinte/o v gospodarski politiki in koordinira zahteve in potrebe industrije, trgovine in obrti. Prepričan sem, da bo novoimenovana zbornica, v kateri so v tako odlični meri zastopane nase stanovske organizacije obrtništva, trgovstva, industrije in gostilničarstva, zavzela v tem vprašanju Istotako enodušno stališče, kakor ga je zavzemala zbornica v prejšnji sestavi. Od zadnje plenarne seje, ki se je vršila dne 6. junija, smo preživeli v našem gospodarstvu zelo napeto dobo, ki kulminira v takozvani bančni krizi. Ta kriza pa je le refleks cele naše gospodarske stiske in v najožji zvezi s krizo svetovnega gospodarstva. Težak položaj našega denarstva je nalaga! zbornici dolžnost, da usmeri vsa svoja prizadevanja na to. da se kritični položaj čimprejc omili, da se obtok gotovine normalizira, zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov zopet dvigne ter da ne pride do potresov v gospodarstvu, ki bi mogl; povzročiti trajne nepopravljive škode. Danes lahko mirno rečemo, da so rodila naša zbornična prizadevanja mnogo uspehov ter da smo najbolj napeto dobo jesenske sezije že srečno prebrodili. Pri tem pa ne moremo preiti preko velikih dogodkov zadnjih mesecev, ne da bi jih omenili. Mislim predvsem na zgodovinski dogodek, da nam ie naš presvitli vladar v smislu svoječasne obljube, dane v manifestu z dne 6. januarja,- vrnil ustavo ter obnovil parlamentarni režim. Naš bodoči parlament čaka težka in važna naloga, da v prvi vrsti sistematično in dosledno izvede štednjo v vsej javni upravi in gospodarstvu, da tako lahko zmanjša v onem sorazmerju, kakor so padli dohodki celokupnega gospodarstva tudi državne in javne izdatke ter da v zvezi s tem tudi olajša bremena, ki danes pretežko zadevajo vse gospodarske sloje. Mi smo trdno prepričani, da se bo izvršitev te važne naloge posrečila m da bodo pri tem gospodarski interesi Dravske banovine v novi skupščini uspešno tolmačeni, ker se nahaja v novi parlamentarni delegaciji naše banovine tudi iz krogov našega obrtništva in industrije cela vrsta praktičnih gospodarjev in dobrih poznavalcev prilik. Ko zaključujem svoj pozdravni nagovor, hočem podčrtati predvsem eno željo: Kot zbornični predsednik sem doseči a j stremel v zbornici vedno za tem, da se v vsaki panogi našega gospodarstva varuje čim širša samouprava ter daje čim večja razvojna možnost. Kjer je bilo treba interese sorodnih in raznih panog razmejiti in razporediti, je bila moja tendenca ta. da se varuje solidarnost našega celega gospodarstva, katerega interesi so medsebojno tako prepleteni in povezani, da drug brez drugega ne more uspešno delovati niti napredovati Mislim, da sem na tej poti dosegel mnogo vidnh uspehov in vidim, da je ta pot edino pravilna. Zato želim v tej smeri vztrajati tudi v bodoče. Apeliram na vse Vas, ki ste že sodelovali z menoj, posebno pa na one, ki danes prvič vstopate v našo gospodarsko zbornico, da me v tem mojem stremljenju podpirate in sodelujete v korist splošnega napredka in zaščite našega gospodarstva. Pri meni bodete vedno našli za vse utemeljene težnje in predloge polno razumevanje, o čemur se bodete lahko sami najbolje uverili. Pri naših prizadevanjih nam je v veliko zaslombo in oporo naš odličen zbornični aparat, katerega požrtvovalnemu delu gre polno priznanje. Težki časi, katere preživlja naše gospodarstvo v vseh panogah, zahtevajo, da vsakdo izmed nas s svojimi močmi, z vsem svojim znanjem in izkušnjami pripomore k omilienju gospodarskih težkoč, da se vsi. ki so dobre volje, najdejo v složnem, stvarnem, konstruktivnem delu, katerega naša država kot celina, pa tudi naša Dravska banovina, še v toliki meri potrebuje, da se izgradi do one stopinje kulturnega, socijalnega in gospodarskega napredka, ki ga želimo čimpreje doseči. Oni. ki noče to složno delo razkrajati in nas pri nJem ovirati, je škodljivec in sovražnik našega gospodarskega napredka. To je treba, da pojasnite v vrstah Vaših stanovskih kolegov vsem. da ne nasedajo onemu bega-nju, ki želi, da nastopi zopet izigravanje m Izživljanje enega stanu na račun dru- j gega. V teh važnih trenotkih jc treba, ita se s svojo solidarnostjo, s svojim nt\.;r: m delom oddolžimo mandatu, ki g: napram našem gospodarstvu in n« ■ fa mi bodite vsi iskreno pozdravi« ; ! i Govor bana dr. Marušiča Po otvoritven eni govora predsednika g. Ivana Jelačina, ki ga je sprejela zbornica z viharnim odobravanjem, je povzel besedo ban dravske banovine g. dr Drago Marušie. ki j c dejal: Visoka zbornica! Ko iskreno pozdrav-l jam vse novo imenovane člane zbornice za TOI. bi želel pred vsem pojasniti enega glavnih razlogov, kake* je prišlo do imenovanja novih članov. Nesporno jc, da moramo po 6 januarju I°29 v naši državi povsod in v vseh panogah javnega življenja ubrati nova potu, začeti novo življenje, Zato jc potrebno, da se vse važne institucije zavedajo novega časa in potrebno je tudi, da delujejo v smislu manifesta od 6. januarja. Ko to poudarjam, obenem opozarjam vse nove člane \nsoke zbornice, da se zavedajo svojih nalog, ki kih imajo pred seboj. Zbornica za TOI je najvažnejša gospodarska institucija v dravski banovini, na drugi strani pa je dravska banovina radi svoje gospodarske strukture in po svoji zemljepisni legi ena najvažnejših banovin v državi* Zato so naloge te naše zbornice mnogo večje, mt moramo biti vzor vsem ostalim zbornicam v državi. Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodnih gospodarskih predstavnike^- i<\ da pomagajo prebroditi težke čase krize Poz.ivam vas k delu in vam čestitan: ' txxT,iitvi, obenem pa izražam željo, da h. i tem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v procxrit banovine, temveč tudi države v smislu manifesta Nj. Vel. kralja. Govor bana je bil sprejet s spontanim in prisrčnim odobravanjem. Zahvala podpredsednika g. Elsbacherja K besedi se je oglasil novoizvoljeni podpredsednik g. Konrad Flsbacher iz Laškega, ki se je zahvalil g. hanu za govor, istotako pa tudi predsedniku g. Jelačinu za njegov obširen ter temeljit referat, obenem pa za svoje imenovanje za podpredsednika ZTOI. Povdarjal je. da preživljamo čase zgodovinskega pomena, da je naša država v dobi perrajanja. v dobi novega ustvarjanja k uspešnemu, plodonos-nemu delu, v katerem gre zlasti tudi za interese gospodarskih krogov. Srno še pod vtisom nedavnih volitev v Narodno skupščino, v kateri je iugoslovenski narod na manifestativen način izjavil, da je za pozitivno delo. Tudi trgovska zbornca bo delovala v tem pravcu ter skušala ohraniti svoj vpliv in sloves, ki ga uživa pod vodstvom svojega spoštovanega predsednika g. Jelačina, visoko naobraženega upravnega osobja ter znanih gospodarskih strokovnjakov, njenih tajnikov. Obljubljam svojo sopomoč pri objektivnem, solidnem in vestnem delu v nrocvit našega gospodarstva. Zahvala obrtništva Za g. Elsbacherjem je povzel besedo drugi podpredsednik g. Engelbert Franchetti, ki se je uvodoma zahvalil za imenovanje v imenu obrtništva, potem je pa v ;menu obrtnikov prečital obširno spomenico, v kateri je povdarjal, da je dne 5. novembra Nj. Vel. kralj Aleksander sankcioniral novi obrtni zakon, ki stopi v veljavo 9. marca 1932. Vsakdo, ki je imel priliko vpogleda v novi obrtni zakon, mora priznati, da bo zakon odgovarjal glavni zahtevam in željam obrtništva in bo tvoril temelje za uspešno, legalno zaščito obrti. Govornik je naštel še razne prednosti in ugodnosti novega zakona ter se zahvalil vsem onim. ki so sodelovali pri sestavi novega obrtnega reda. Nj. Vel. kralju se pošlje vdanostna izjava ter izreče za sankcijo zakona zahvala vsega obrtništva dravske banovine. Istotako se sporoči zahvala ministrskemu predsedniku g. Petru Zivkovi-ču, ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kumanudiju, ministroma na razpoloženju gg. Demetroviču in Šurminu, nadalje re-daktorjema zakona g. inšpektorju dr. Pav-letiču in dr. Aranickemu, posebna zahvala pa gre tudi referentom naše zbornice. Tudi trgovci za složno delo Nato je povzel besedo predsednik Zveze gremija trgovcev g. Josip Kavčič, ki je v svojem govoru uvodoma izrazil zadoščenje, da je bila po tolikih letih vendar popravljena trgovcem storjena krivica. Povdarjal je tesno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij v bodoče z ZTOI. Ko prihajamo v zbornico, se zavedamo nalog rti dejstev in zato v svojem in v imenu t -varišev izjavljam, da smo pripravljeni vestno in pošteno delati za napredek in »rocvit naše zbornice. Govornik je povdar-al, da si šteje Zbornica tudi v posebno -tst, da ima v svoji sredi dva narodna poslanca in sicer tajnika g. Mohoriča in ravnatelja g. Krejčija iz Ruš. Prosil je oba poslanca, naj v parlamentu zastopata z vso vnemo interese gospodarskih krogov, g. Mohoriču pa je kot prvaku med prvaki poslancev v imenu 12.000 organiziranih trgovcev izdal legitimacijo, da zastopa njih gospodarske interese v polni meri. (Viharno odobravnie v zbornici.) Končno se je oglasil k besedi še novi član in narodni poslanec ravnatelj g. Krej-či, ki je v kratkem govoru apeliral na složno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij in povdarjal, da bo v parlamentu zastavil vse svoje moči v procvit gospodarstva. Storil bo vse, kar bo v njegovih močeh, da čim prej prebredemo težko gospodarsko krizo. Konstituiranje zborničnih odsekov in volitev funkcijo-narjev Pri drugi torki dnevnega roda so bili konstituirani zbornični odseki in izvoljeni naslednji funkrijonnrji: V fin.infni odbor je bilo izA'oljono celotno predsedstvo in pa od vsakega odsoka po dva Mana in sicer zn trgovski odsek: gg. Stane Vidmar, trgovce iz Ljubljane, in Ferdo P i n t e r, trgovec iz Maribora; za pbrtni odsek ge. Fran Kavčič, gofdilnirar iz Ljubljane in Jakob Zadra vec. lastnik mlina v Središču, ter za indnstrij^ki o<1«*k Ug. ing. Jože Jelene, stavbnik v Mariboru ter Franc II e i n r i h a r, industr?iaW y Ljubljani. Za jKvlnačelniko v treh odsekih <*o bilf i7voljeni: za trgovski od^ek g. Josip J. Kavčič, predsoflnik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, za obrtni odsek g. Jakob Z a d r a v e c, lastnik mlina s Središča in za podnaiVlnik;i industrijskega odseka g, Anton K rejci, direktor tvornice za dušik v Rušah. Za pregledovale« računov jp bil xa trgovski odsek izvoljen g. Josip L a v t i za r, trgovec in župan v Kranjski gori, za obrtni mlsok g. Milko K r a p e z, urarski mojster v Ljubljani in za industrijski odsek c. Igna.-.iJ F 1 o r i j a n č i r, ravnatelj pivovarne 1'ninn v Ljubljani, a za člane odseka za obrtno po->pes>vanjo ?o bili v širšo upravo izvoljeni vsi člani predsedstva, vsi člani obrtn**ga odseka in od trgovskega odseka g. Josip J. Kav č i č. predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani ter od industrijskega odseka g. Anton K rejci, direktor tvornica za dušik v Rušah in g, Franc Sire, tovarnar v Kranju. V ožji izvrševalo] odbor odseka za obrtno pospeševanje pa gg. Ivan J »1 a-Čin ndajsi, Engelbert Franchetti, Jernej Gol Sar, sodar v Celju, Josip ReKflk, Ljubljana, Fran Kavčič, Ljubljana, Josip J. Kavčič, Ljubljana m Franc Sire is Kranja. O določbah novega obrtnega zakona gie»de nfl^topa in izvrševajn ja oKrtov je poročal zbornični trtjnik g. dr. Pretnar. Iz njegovega obširnega poročifla posnema priznati, da je zakon tak, da nudi legalnemu obrtovamju za* ščito. kakršne v veojem obsegu ne nudi noben obrtni /akon tujih drržav. Novi obrtni zakon predelava sistematično rvarvno, k4 je bi!a doslej v naši obrtni zakonodaji raztresena po raznih zakonih in naredhah. Izvrševanje domačega obrta jc zelo omejeno. Obrtna opravila se dele v dve glavni skupini: na obrte, v katere je potrebno pooblastilo (dosedanji obrtna list) in na obrte, ztm katere je potrebno dovoljenje (doslej fcon-cesriija). Splošni pogoji za nastop obrtov so ▼ glavnem enaki, kakor po naših doseoaaijiih. obrtnih predpisih. So pa nekatere važno izpremembe in važnejše novosti. Inozemci morajo imeti v splošnem dovolj on j c bana, inozemske delniške družbe in zadruge p« dovoljenje trgovinskega ministra. Obrti se morejo redoma izvrševati tudi po poslovodji. Prehod od enega na drrugi 6orod»ni obrt >e mogoč, če dotični k položi mojstrski izpit. Novo glede koncesijoniranih obrtov je, da je za večje število teh obrtov predpisana poolžitev kavcije. Pravica za izvrševanje obrta preneha v primeru smrti, ako se obrt ne nadalijuije na račun vdove odnosno otrok z odjavo, z odvzemom, a končno razjprodajo, v primeru, da se obrt ne začne v roku enega leta, aH Se se za to dobo prekine obtratovarrje. Pridobljene pravice ostanejo v ved jami tudi potem, ko stopi v veAjavo novi obrtni zakon. To velja tako za lastnice obrtaj tatar za ojShove zafcupnske. Stran 2 >SL0VENSKI NAROD«, dne 20. novembra 1931 O socijalno-političnih določbah novega zakona o obrtih je poračal zbornični tajnik dr. Ivan P1 e s s. Uvodoma ie omenil, da so kompilatorii novega obrtnega zakona pri izenačenju obrtno-pravnih predpisov pokazali v polni meri stremljenje, da izenačijo in v čim večji meri spravijo v obrtni zakon tudi socijalno-po-Iitične predpise, ki se tičejo odnošajev med obrtniki, trgovci in industrijci ter pomožnim osebjem. Sprejeli so v zakon cel niz določil, ki so bila doslej raztresena v raznih zakonih, naredbah in uredbah. Od velikega kompleksa socijalno-političnih določb, katere vsebuje novi obrtni zakon, je je dr. Pless dotaknil vseh najvažnejših, ki vsebujejo kako novost ali spremembo dosedanjega stanja. Govoril je o novih določbah za odpiranje in zapiranje obratova-vališč nadalje o določilih glede službene pogodne, kolektivnih pogodb in novih, važnejših določilih za ureditev službenega razmerja med delodajalci in delojemalci. Z zanimanjem je zbornica sledila refe-rentovemu poročilu o novi ureditvi službenega razmerja med delodajalci ter trgovskim in ostalim višjim pomožnim osebjem, zlasti o novih odpovednih rokih, konkurenčni prepovedi, odpravninah itd. Zanimivo je bilo zlasti poročilo o obveznem socijalnem zavarovanju obrtnikov in trgovcev. Referent dr. Pless je posebno podčrtal, da bo morala zbornica k posameznim vprašanjem, ki so odprta in prepuščena ministru odnosno banu v rešitev, zavzeti svoje stališče in staviti konkretne predloge, da se uredijo tako, kakor zahtevajo interesi našega gospodarstva. Ob koncu je poročal dr. Pless še o novih določbah glede ambulantne trgovine in zbiranju naročil po potnikih ter o predlogih, ki j:li bo treba stasiti, da se sedanji težki položaj domačega naseljenega trgovstva v čim večji meri zaščiti. Poročilo je sprejela zbornica z živahnim odobravanjem na znanje. Odredbe o zaščiti domačega dela in podjetnosti v novem obrtnem redu ter naš gospodarski položaj. O tem je referiral konceptni ad-junkl g. dr. Jure Koce. Takoj uvodoma je postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročiti obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma praviloma samo pri domačih podjetjih. Ravnotako morajo država in samoupravna telesa in njih zavodi in ustanove izvrševati dela, katere pogoje urejujeta zakon in gredo na račun države, odnosno njenih ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta deta, morajo pri tem uporabljati materijal, ki je izdelan v državi. To načelo pa je oslabljeno s tem. da sme izjeme od njega dovoljevati v izrednih primerih trgovinski minister, odnosno ako gre za dela tudi še minister za socialno politiko. Pomanjkljivo je. da ni tu nobenega kriterija, kdaj je podan ta izredni primer. Zelo važna je odredba, da se računi o izplačilu nabav, odnosno izvršenih del morajo efektuirati. čim so predmeti, odnosno dela, licitacije izvršeni in po pristojnih organih prevzeti. Ako se izplačilo ne izvrši v roku treh mesecev, mora plačati država zakonite zamudne obresti, državni organ, ki je zakrivil zamudo, pa odgovarja ma-terijelno in disciplinsko. Tu pogrešamo določb glede dolžnosti prevzema blaga po državi, kar mora storiti pravilnik. Ravno tako važne so odredbe, ki bodo določile samo proceduro vršenja licitacij. Razen tega je nujno potrebno, da se zakon o državnem računovodstvu, poglavje B »Pogodbe in nabave«, prilagodi določilom obrtnega zakona, zlasti pa. da bi se v smislu prejšnjih predlogov naše zbornice kolikor mogoče v njem izenačil pravni položaj obeh kontrahentov. Države, ki so še včeraj zastopale načelo svobodne trgovine, sn začele tekmovati z zvišanjem carin. Svetovna konkurenca iz lota 1927 ni ostala torej samo na papirju, ampak je imela docela nasproten efekt. Anglija, ki je takrat postavila to načelo, dviga danes carine. Francija uvaja kontingente. Nemčija uvaja agrarno zaščito, da ne govorimo o Avstriji, ki se napram nam kaže še bolj nepopustljiva. V zvezi s tem je pojav da se naši izseljenci trumoma vračajo domov iz tujine, ki jim ne more ali pa noče dati kruha. V taki situaciji nam pač ne preostaja druga pot, kot da zberemo vse svoje sile in ohranimo vsaj to zase kar imamo, to je naše notranje tržišče. In zato je baš imperativna dolžnost države, da gleda na to. da njene dobave in njena dela pridejo izključno v prid njenih državljanov. In tu leži oni veliki pomen- zaščite domače podjetnosti po novem zakonu, logično moramo iti po tej poti naprej in omogočiti tudi malemu podjetniku in obrtniku zaslužek pri licitacijah. V tem pravcu zahtevamo decentralizacijo dobav, ker nam je le s tem podana garancija, da se bo zakon res dosledno izvajal . Uvoz je treba zlasti, ako je nepotreben, na vsak način zmanjšati. To je v interesu nas vseh. ker se s tem denar doma Izrabi v poživitev našega gospodarstva. V zvezi s tem naj omenim poplavo inozemskih potnikov, ki nas zlasti iz Avstrije vedno bolj trumoma posečajo. povečujejo nas uvoz, Škodijo našim domačim trgovcem in le cesto s svojimi metodami tudi našim odjemalcem. Vprašanje teh tujih potnikov je prav za prav vprašanje nase gospodarske zavednosti. Tudi letos smo v trgovini z Avstrijo za 56 milijonov I>in pasivni. JCljnb temu se je Avstrija s svojo devizno naredbo upala ovirati nas uvoz in ni dajala importe rje. m našega blaga na razpolago deviz za plačilo naših faktur. Radi tega smo mi bili prisiljeni uvesti plačilno zaporo. Pasivni pa smo, ker uvažamo te Avstrije take izdelke, ki bi jih v veliki nrmo2tei lahko pogrešali, deloma pa kje drugod naročali. II koncu cm en; 'm, da gre Pri belem konjičku«, ki je v lanski! sezoni tolikokrat prav izvrstno zabavala navzoče občinstvo. Obe predelav! sta po znržanih dramskih cenah OPERA Začetek ob 20. Petek, 20.: Smeguroćka. Red C. Sobota, 21.: Židinja. Izven. Znižane cene. Nedelja. 22. ob 15.: Viktorija in njen hu-zar. Izven. Znižane cene. — Ob 20 Koštana. Izven. Znižane cene. P on ed elj ek. 23.: Zaprto. • Rimski-Korzakovega opera »Snegu-ročka« se poje drevi v naši operi za red C. Zasedba običajna. Na dirigentskem pultu kapelnik Neffat. Halewy: Židinja. Drugi nastop novega tenorista g. Iviča v naši operi bo v soboto dne 21. t. m. Nastopi v vlogi Žida Ele azarja, M je ena največjih tenorskih partij in ki mu bo dala dovolj prilike, da no polnoma razvije svoj lepi material. G. Ivič je imel kot Radames v AJdi zelo lep uspeh, ki mu je bil splošno pri-znan in trdno smo prepričam!, da bo odlično napel tudi v žM:-nj-i. Pole^r njega nastopijo gospe Gjungjo-nac-Gaveha, Ribičeva, dalje prvič V vlo-; kneza Leopolda na našem odru tenorist g. Banovec, kardinala poje Rumpel, Sodnika. je mandžursko vprašanje življenjskega pomena za kitajsko vlado, ki je zvezala svojo usodo s politiko zaupanja v DN. Sze dalje naglasa da se kitajska vlada ne more pogajati direktno z Japonsko, ker so njene čete zasedle kitajsko ozemlje. Kitajski delegat konf-no izjavlja, da se bo Kitajska, če svet DN ne bo rešil mandžurskega vprašanja, opirala na drugi člen statuta DN. Rusija in Japonska Tokio, 20. nov. s. Vlada jc naroČila poslaniku v Moskvi, na\j v prijateljskem bonu ooo/ori Ljudskega komisarja za zunanje nadeve Litvinova na nevarnost rednih zaplet« Hajcv, ki bi mogli nastati, če bi Ruoi>a poslala svoje 6ete v severno Mandžurijo. Na-datfje naj pomiri Litvinova, da v/hodna kitajska železnica ne Ho trpela nobeno škofe. Obenem je bil sporočen odgovor Japonske na rusko noto. v kateri protestira Rusija proti govoricam, da podpira Kita.isko. Japonski odgovor izraža upanje, da bo Ru^ sija zavzela cn^fco nevtralno n:a!:^če. fcokor svoječasno Japonska v kitajsko ruskem sporu. Japonska poudarja, da pazi strogo ti a to, da ruski interesi ne bodo oškodovani, in predlaga, naj bi Rusija prijateljsko izjavila, da Kitajcem ne dobavlja oro/ja ali municije. Japonska izjavlja, da mora vzhodna kitajska železnica, ki jc pom tgals pri transportu kitajskih čet v GfCdkor, dc ln ti odgovornost s Kitajci, ako bi prišlo do retsnega spopada. Ta odgovor je bil sestavljen in odjx«slan pred zadnri'rm bori pri Gioik&nju. Pri vče-rajšojih bojih so Japonci vzljubili približno 300 mrtvih in ranjen m, Kitajci pa nad 4 tisoč. Najbolf.se Sere generaila M a i a so se rešile, ker so se takoj umaknile, ko je postajal položaji resen. Zdi sc, da je poAo&aj sedaj v Mandžuriji miren. g. Janko Za predart.a-vo ve»ljayo zn-izane operne cene. Nedelja v ljubljanski operi. Popr>l-ilne ob 15. uri se poje po znižanih cenah izvrstna Abrahamova opereta > Vik torija in njeai htusar« v običajni zasedbi. Zvečer ob 20. ura pa Konjovilčeva opera *Košta.na«. ki je dosegla pri premijeri in reprizi naravnost ogromen uatpeh. Pripominjamo, da bo pri nedeljski predstava navzoč tudi skladatelj g. Petar Konjovie. Zasedba ka.k^r pri premij en z gospo Gjnngjenac v naslovni vlogi. Za obe predstavi veljajo znižane operne ceno. POZOR! KITAJTE Za »Kongres pleše4 naročene vstopnice je pri blagajni brezpogojno dvigniti eno uro pred pričetkom dotične predstave! ELITNI K ENO MATIC A Tel. 2124 KOLEDAR Danes: Petek, 20. novembra katoličana: Feliks Val. Vladiboj, Đđmund, pravoslavni 7. novembra: 33 mučenika, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kongres plešo. Kino Dvor: Kdo je morilec? Kino Ideal: Koncert, ZKD: Najnovejši Ufini kulturni Bttmd v k+nn Ma/ttci ob 14.30. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv, Mesttnl trg i m Ra-mor, Miklošičeva cesta 20. —lj Gospodje, dame! AJco hočete hita za nedeljo lepo zlikani. pokMčite tel. st. &407, VaLlot Expres, Meseni trg 5. da ^-vsljo po obleko. 614-n Dane« ln jntri ob % 3. popoldne UFINI zvočni KULTURNI FILMI »Les, ki pleše« — »Ukročene zveri« — »Lov na medvede v Karpatih« — »Tajnosti iz življenja bilke« in drugo! v ELITNEM KINI: MATIC I ZKD Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam ^268.28 _ 2275.12, Bruselj 784.01 — 786.87, Curih 1098.4o S L O V E X S K I N A R O Dc, dne 20. novembra 1931 Sfrsn g Dnevne vesti — Vodnikov* družba v Ljubljani, ki šteje letos nad '20.000 članov je izdala za leto 1931 sledeče .štiri knjige: 1. Vodnikovo pra-tiko. ki jo je uredil dr. Pavle Kariin, z bogato vsebino, ki nudi čitateljem mnogo zanimivega, posebno važne sestavke iz narodnega gospodarstva, ljudske higijene, domačega vrtnarstva, o ljudskem štetju z zanimivo statistiko, iz važnih svetovnih dogodkov, o reformi koledarja itd. Pratika je bogato ilustrirana in kaže že na zunaj okusno obliko. 2. Ivan Matirič: Mof zemlje. Povest je zajeta iz bojev za slovensko Koroško. Pisatelj slika življenje v koroški vasi pred vojno, ko se začenja potujeevanje, prikaže nam v plastičnih sHkah začetek vojne, divjanje nemškega zmagosLavja, prevrat in borbo za osvobojenje te nesrečne zemlje. Vsa povest nam mi d i živo sliko teh burnih časov z veselimi in žalostnimi stranmi, kotfkor mosore v popolni resničnosti in deloma celo v pristni domači govorici. 3. Ivan Lah: Sigmo-vo maščevanje. Povest se razvija ob zgodovinskih dogodkih Zrinjsko - Frankopanske zarote. Središče povesti je grad Ozalj, kjer se plete zarota, ki je obsegala vee kraje od hrvatskega primorja do Slovaške. V nji vidimo vlogo vseh treh narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov (Vlahov), ki so upali v zrni-go Zrinjskega in se pripravljali na boj, dokler ni posegla vmes maščevalna roka cesarskih mogotcev, ki so uničili za stoletja vse nade na svobodo. To je idejno zanimiva knjiga, ki rešuje naš zgodovinskih problem. 4. Mihajlo Pupin: Od pastirja do i»-um'telja. Svetovno znano delo našega ame-i škega učenjaka in profesorja na kolumbijski univerzi v Ne\vyorku. ki je podal zanimiv popis svojega življenja. To je delo velikega vzgojnega in narodnega pomena. Posebno za nas Jugo>lo\*'n i je važno, da S{>oz-namo moža. ki je izšel iz naše Vojvodine in 7. lastno sik) dosegel častno mesto na ameriški univerzi. Njegov življenjepis je preveden v več svetovnih jezikov. zato je prav, da bo nudil tudi naši mladini zgled energije in zdravih življenskih nazorov, ljetna članari-na Vodnikove družbe znaša 20 Din. Člani se sprejemajo pri poverjenikih oziroma pri tajništvu družbe Ljubljana, Miklošičeva 16. — Javna zahvala. Ravnateljstvo deške m dekliške meščanske šole v Tržiču se v imenu mlaline naj iskre.nejše zahvaljuje som k: se podprli tudb letos kot vsa leta prage nabiralno akcijo v proslavo našega osvobojenfja i.n darovali znatne svote tako, <;a je dosegla zbirka lep znesek 2569 Din. 191 kg krompirja, KO kg jabolk in 40 k« repe ter precejšnje Število šolskih knjig od bivših dijakov. Ws nabrani denar =e bo porabil za nakup knjig revnim dijakom in živiin /.u šoiarsko kuhinjo, kjer se vsak dan hrani okoli 30 dijakov. Plemenitim darovalcem še enkrat.: Iskrena hvala! La jovic Albin, ravnatelj. — Iz državne službe. Za sestro pomočnico v zavodu za zdravstveno zaščito mater n dece v Ljubljani je imenovana urad-p V\arija Cešarck. — Natečaj za gradbenega »nženjerja. QbČkia Kičevo potrebuj-e graiibeneg*i inie-njerja. ki ima najmanj 3 leta prakse v gradbeni stroki in državni strokovni izpit. Nastop službe 1. januarja 1932. Prošnje spre* jema občina do 30. t. m. — Pravilnik o pogodbenih državnih poštah. »Sffiužben-e Novine« bt. 270 z dfne 18. t. m. objavljajo v prilogi poleg poslovnika za splošne upravne obl«a«ti tudi pravilnik o pegodbenih dr/avmih poštah. — Razpisane zdravniške s|užbe. O UZD v Skopl;u razpisuje natečaj za zdravnike-uradnike za splošno prakso in sicer v Skoplju 4 mesta, v Bitx>l»j sporoča občinstvu, da so odprte in i>sk.ri>o\a.nc sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču fv slučaju lepega vremena) .n stara Aljaževa koča (neoskrbovana). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom ^stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, k'jC-n na Veliki planini iro Dom na Ervavca. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, toda stanovitnejše vreme. VčcTaj je Hilo po v*>eh krajih naše države oblačno, deževalo pa ni več. Najvišja temperatura je znašala v .Skopiju 14.2, v Sarajevu 11.5, v Beogradu 9.3, v Zagrebu 7.3, v Mariboru 7.2, v Ljubljani 5.2. Davi je kaza! barometer v Ljtrbfljeni 770.5, temperatura je znašala 1.9. — Najlepša Sara.icvčanka poročena z ameriškim vicekonzulom. V Londonu se je poročila te dni najlepša Sarajevčanka Kida Makaus PetrinoN-ić z vicekonzulom ameriškega konzulata v Zagrebu R. M. FeJmer-jem. — V smrt, ker ni mogla študirati V Rogatici si je končala v sredo življenje 17-letna Vila Mijatovič. Starši so jo nesli obešeno. Vik je imela 4 razrede meščanske šole. rada bi brla nadaljevala šo+anje, pa so starši siromašni in ni mogla. To jo je tako potrio, da se je obesil«. — Ubil ga je, ker mu je kradel »eno. Trifun Kilipovk- ii Banjaluke je kradel svojemu sosedu seno. Sosed ga je večkrat opominjat, naj to opusti, pa ni nič zaleglo. V sredo z-vecer je prišel Tnlfun zopet krast semo. Sosed ga je zasači! in ubil, potem pa šel mirno spat. Sosedje so na&li zjutraj Trifuna v mlaki krvi mrtvega in obvestil? orožnike, ki so ubijalca aretiraj i. — j Obleke In klobuke kemično čisti barva, plisira In lika tovarn« JOS. REICH Pri pomanjkanju teka, kislem uspeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, opriSču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« gren-čica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franc Josef ova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Lep uspeh našega f otoamate-ja. Tvrdka Otto Perutz v Monakovem je razpisala nedavno nagradno tekmovanje za najlepše slike in posnetke fotoamateriev. Tekmovanja, za katero je bilo razpisanih 60 nagrad, se je udeležilo več tisoč fotografov-ama ter je v iz vseh držav, mnogo tud.i iz Jugoslavije. Med naerajen.mi je bil tudi Ljubljančan g. Ante Kornič, ki je pre j«*! za dva lepa posnetka, motiva iz naš ), planin, dve nagradi ter bo tudi odlikovan s P^rutzovo kolajno. G. Korniču k lepemu uspehu čestitamo! - lj Pri litoželeznem mostu, ki so ga prestavili od Jurčičevega t>rza k bolniei, so včeraj zbetonirali mostišča! tlak. Ta tlak lozi na i/. . anih hrastovih m»>st.nieah in je podlaga za asfalt. Na obeh nahrez>h pr! mostu stojita po dva, okrog 5 m visoka svetiiniška stebra, stožčaste oblikf. Zgoraj s<> stebri skoraj povsem zožijo v konico. Most bodo otvoriM še letus. gradbena delo sn končana. Zdaj plan:rajo t*t zasipavajo na nabrežjih ob mostu cestišče, železno ogrodje pa prepleskajo spomladi, ko t>o ugodnejše vreme, zdaj se barva prepočns sušj.. pa tudi dež jo lahko spe:»- —lj V Gramozni jami so lan: dobili elek-t r 6no razsvetljavo, tri obločnice. kar je bilo tudi zelo potrebno, saj j«- tu veLika naselbina, nad 60 hiš ali barak, me-d njimi n. nobene prave ceste in dohod v jamo je tudi težaiven oelo podnevi, kaj šele ponoči Zrla; pa vlada ponoči v jami popolna tema. če ni lune, že teden dni. Baraka.rji ne upajo prositi za luč in boje se, da jama sploh ne bo več razsvetljena; menda j; električni tok precej drag in barakarii nc plačujejo davkov. —lj Današnji ribji trg. Pav; je bilo 'ia trs: pripeljanih precej rib, ta.ko ria je bil lahko kri-t ves konzum. Precejšen je bi: zlasti dovoz morskih rib raznih vrst. Pro dajali so sardelico po It _1K. tuda po Lj. cevoid po 36, osliče po 32, kalamari po 40. arbotii kK) 40, barbojti po 44 in jegulje po 44 Din kg. Domačih rib je bilo tudi dovolj Prodajati so ščuke po 32 do 34, kKne po T5 do 20. belice po 15 do 20 Din kje. Na trg so pripeljal? tudi nekaj žabjih krakov, k: so jih prodajali po 1 Din komad —43 Premiera kulturnih zvočnih filmov. Danes in jutri vsakokrat op 14.30 pop. bo predvajala £KD v prostorih Btitnega kiaa Matice serijo najlepših kulturnih zvočnih filmov izdelanih po berlinski Ufi pod vodstvom priznanJh strokovnjakov Ln zna:, stvenikov. Z največjim trudom ln denarnimi žirtrami je ZKD pridobila te filme za Ljubljano Ln nadejamo se. da bo občinstvo ta trud nagradilo z obilnim posetom. Saj film: to les tudi zaslužijo. »Les. ki ples««. »Lov na medvede v Karpatih«, »Ukročene zveri«. »Tajnosti iz življenja biljke«, to so filmi, ki se po lepoti ne more m*riti z njimi noben fiim te vrste. K f do polnMo bo predvajala ZKD še zvočen tednik n Saloigro z Mie.kv miško. — Oglejte Sil torej ta spored! Cene nizke. —!j Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo vabi svoje čla.n«"1 na razgovor o organizaciji odseka za varstvo prirode, ki se vrši danes ob 18. uri v pre-'lHivalnki mineraloškega instituta univer/.e. — lj Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto in v nedeljo, vsakokrat ob 20.1." AJsberg-Hessejeavo Preiskavo« v isti zasedbi kot pri premieri. Ta 'izredno gio boka psihološka igra, ki je znj^ta iz sodno-kriminalnih problemov, je žela na vseh evropskih odrih ogromen uspeh i u tudi! pri sobotni premieri na našem odru je občin-stvu zelo ugajala. Poleg stvarne resnosti tudi ne manjka obilo zdravega humorja, tako da se mora občinstvo nehote iz srca nasmejati Pridite vsi. k! ljubite resno iprro in se hočete obenem tudi zabavati. Za dru go soboto se pripravlja izredno duhovita anekdota znanega madžarskega komedijo-grafa Frana Molnarja »IgTa v gradu«, na kar opozarjamo cen j. občinstvo. —lj Adademiki! Redni letni občni zbor akademske .podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kt se bo vršil v nedeljo, rine 22 novembra 1931 v prostorih CMD. Beethovnova ulica 2, pritličje, levo _ se ne bo TrftH šele ob pol 11., kot je bilo predhodno javljeno, ampak točno ob 10. url dop. Pridite vsi, tudi novinci, ker Vam nudi CMD obilo pritltke za pravo, konkretno in stvarno noc.ionalno de»lovanje Pridite, da rešimo akademsko čas£! Odbor —i4j Plesne vaje diplom ira«& tehnikov se vršijo danes ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma. Vabi se članstvo k pdmoJte-vilni udeležbi. Od nj-ih vpdjani gostje dobrodošli. 615-n —lj Komorni koncert. V petek, dne 27 t. m. se vrši komorni koncert, ki ga prire dita v Fhlharmonični dvorani violinist Kar lo RmpeJ in prof. Janko Ravnik. Program je .popolnoma nov za Ljnbljano. O«pozarija-mo na ta koncert. Predprolaja v^topmlc v Matični knjigarni. —10 Olani Fotokiuba-Ljubtjana uaj pri dejo radi vainih internih sporočil čim proj v društveni lokal, Strosšmaverjeva u- 4. (vsak delavnik od 10 do 12 zj in od S. do 10. z,v.>. Izlet, ki se ni mogel vršiti zjdnjo nedeljo, se bo vršil ob primernem vremenu v nedeljo 22. t. m. (Mani ji prijatelji društva se zberejo ob 1. pop. v društvenem lokalu. _ Tati«iik. —lj Prosvetno društvo Zora ? Np. Šiški priredi v nedeljo 22L L m. ob 6. uri zvečer članski družabni večer v restavraciji pri Levu. Vabljeni so vsi člani >Zore: in pa >Tabora< ter prijatelji društva. 613-n —lj Preporodov« plesna vaja bo v so boto 21. t. m. ob pol 20. v dvorani Trgovskega doma. Vad': gosp. Jenko. Novinci točno. —lj Pisarna Osrednjega odbora SPD posluje v novih društvenih prostorih palače Saveza grafičnih radnika I. nadstropje. Masarykova cesta (poleg hotela Miklič). Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Na splošno željo še danes ob 4., % 8. in 9. KDO JE MORILEC Senzacijonalna drama velenapete vsebine! Cene 4 in 6 Din. Znanca. — Ali si kje videl mojega moža? — Kaj?! Ali si poročena? — Glej ga no. saj vendar veš, kako ie bilo z menoj! Izpremembe zakona o orožnikih Nekaj važnih določb iz zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o orožnikih Cien 88. določa, da se vstavi nov člen 123, ki se glasi: Rodbini začasnega orožnika, ki v orožniiiki službi brez svoje krivde pade, ah je ranjen, odnosnu poškodovan, pa ranam., odnosno poškodbam podleže, se izplača enkrat za vselej podpora v znesku polovice njegove enoletne plače. Izplačilo te podpore gre v breme državne blagajne. Člen 89 določa da se vstavi nov tlen 124, ki se glasi: Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne sledečega meseca, v katerem je bil orožniški podčastnik, kaplar in orožnik razrešen dolžnosti, rodbinski pa od prvega dne sledečega meseca po vplačevalčevi smrti. Člen 91. člen 111 postane člen 126. in se izpremenjon glasi: Orožniske podčastnike, kaplare in orožnike upokojuje notranji minister. To pravico pa lahko notranji minister prenese na komandanta orožništva. Višina osebne pokojnine se določi po službeni dolžnosti z istim odlokom, s katerim se orožnik upokoji. Proti odloku o višini pokojnine ima nezadovoljna stranka pravico pritožbe na državni svet v 30. dneh od dneva prejema odloka. Člen 97. določa, da se vstavi nov člen 131. ki se glasi: Orožniški kaplan", pod-naredniki in naredniki, ki so v službi na dan u vel javi jenja tega zakona, dobivajo plače oz. perijodična povišanja plače po efektivnih letih službe v dotičnem činu. Sedanji naredniki-vodniki do treh let efektivne službe v činu narednika-vodnika postanejo naredniki-vodniki m. klase. Sedanji naredniki-vodniki z nad 3 do vključno 6 let efektivne službe v činu narednika-vodnika postanejo naredniki-vodniki TI. klase. Sedanji naredDiki-vodniki z nad 6 let efektivne službe v činu narednika-vodnika postanejo naredniki-vodniki T. klase. Odredbe tega člena veljajo od 1. aprila 1932. Člen 98. določa, da se vstavi nov člen 132., ki se glasi: Pri določanju perijodič-nega povišanja plače po členu 76 in 131 tega zakona se odračuna orožniškemu podčastniku in kaplaru oni čas, v katerem se ustavlja kretanje po perijodičnih povišanjih plače po čl. 77. tega zakona, od časa, ki ga je prebil v dotičnem činu, v katerem je bil na dan 31. marca 1932. Člen 99. določa, da se vstavi nov člen 133.. ki se glasi: OJredbe tega zakona glede prejemkov orožniških podčastnikov, kaplarov. stalnih, pripravnih in začasnih orožnikov ter kadrskih orožnikov veljajo od 1. aprila 1932. Ce bi imel orožuik po tem zakonu dobivati na rečun vseh osebnih prejemkov manj, kakor je dobival prej na račun osebnih prejemkov, bo dobival razliko med temi prejemki, dokler z napredovanjem njegovi osebni prejemki po tem zakonu ne dosežejo višine prejšnjih osebnih prejemkov. V osnovo za osebno pokojnino se računa od te razlike tudi razlika med sedanjo plačo in službeno doklado ter prejšnje osnovne in položajne plače in doklade na račun aktivne službe v o rožni št vu, če je orožnik upokojen v Času. ko prejema to razliko. Cln 102 določa, da se vstavi nov člen 136. ki se glasi: Orožniki, ki jih je ta zakon dosegel kot vpokojenec s pokojninami po zakonu o orožništvu z dne 27. septembra 1. 1930. ter uredbi o izpremembah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem in pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929 morajo od dneva uve-ljavljenja tega zakona plačevati prispevke v uradniški pokojninski fond Kot osnova za plačevanje služijo oni prejemki, ki so jim bili osnova za določanje osebne pokojnine, za čas vplačevanja se jim pa računa ves čas od dneva vpokojitve, ki jim je bil priznan z izvršnim odlokom v osebno pokojnino. Za čas od vpokojitve do uveljavljenja tega zakona lahko taki vpokojeni orožniki naknadno plačajo prispevke v uradniški pokojninski fond in v tem primeru se jim ta čas vračuna za določanje osebne pokojnine. Orožnikom, ki jih ta zakon doseže kot vpokojene s pokojninami po zakonih, ki so veljali pred uredbo o izpremembah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22 marca 1929, se prizna kot čas plačevanja v uradnLški pokojninski fond čas do dneva vpokojitve, ki jim je bil z izvršnim odlokom priznan, za osebno pokojnino. Taki vpokojeni orožniki lahko postanejo po svoji volji vplačevalci v uradniški pokojninski fond, lahko pa tudi naknadno plačajo prispevke v ta fond tudi za čas po vpokojitvi do dneva uveljavljenja tega zakona in sicer za oni čas, za katerega sami žele. Cas, za katerega vplačajo tako prispevke, se računa za določanje rodbinske pokojnine. Kot osnova za vplačevanje služijo oni prejemki, ki so jim bili osnova za določitev osebne pokojnine. Člen 103. določa, da se vstavi nov člen 137., ki se glasi: Orožniškim rodbinam, ki jim je pripadala rodbinska pokojnina pred uveljavljenjem tega zakona, ostanejo pokojninski prejemki po odredbah prejšnjih zakonov. Smrtni vozači v Ljubljani Po daljšem presledku smo dobili novo senzacijo, ki bo razgibala zaspane Ljubljančane Ljubljana. '20. novembra. Ze nekaj časa se je Ljubljani zopet dremalo. In zadnji čas je bil, da jo zopet raz-trese in razgibljc kakšna senzacija velikega kalibra. Senzacija je tu! Zop**t Vegova ulica, ki ;e že kar zloglasna. Zato najbrž včeraj ni bilo takšnegi navala na pozor iste kot bi ga senzacija zaslužila. Pred šotorom odnosno velikim, s plahto pokritim čebroui, ee gnete mladina, sam nadebuden sportnj rod. Ženske nobene, šotor pa zunaj tudi ne obeta nič posebnega. Napia ^Smrtni vozači* pa zveni kot vsakdanja kino reklama. Prostor za gledalce je ozek kolobar nad dirkališčem. Zbralo se je le nekaj desetin ljudi — sama mladina, nobene ženske. Dirkališče meri v premeru kakšnih 8—9 m, pokončna krožna stena je visoka okrog 4 m. Tla pridejo strmo v steno. Stena je zgoraj speta z močno železno vrvjo. Dobrega pol metra pod vrvjo j*1 začrtana okrog in okro*» rdeča proga, sr^di višine pa modra. Nad rdečo progo vozač ne sme brez repne nevarnosti, ker se drugače lahko zaleti v vrv. Na motorju Že sedi >smrtni vozač«. Sredi prostora ob jamboru pa sedi njegova mlada partnerica. Tudi on je se mlad. Motocikel je srednje težak, že preeej rabljen. Motor oglušujoče treska ter prasketa, vozač ga preizkusa. Brez vseb ceremonij zdrdra. Vozač še ni napravil niti celega kroga, kar se motoerkel nenadoma vzpne na navpično steno. Motor grmi Sedalje bolj, hitrost narašča, vozač pa kroži vedno više in više po steni. Ko kroži sredi stenske visine, spusti balaneo (ravnotežnico) ter si zakrije z rokami ooi. Vozilo šviga s takšno blazno hitrostjo po »leni, da mu gledalci komaj utegnejo sleditj z očmi. Do 100 km na uro in v takšnem majnnem krogu! Toda bitrost mora biti tako velika, da premaga sila vztrajnost težnost zemlje, sicer bi se vozilo ne moglo po vzpeti na navpično steno. Oglušujoči ropot motorja, tempo vožnja, vuzačeva drznost — store svoje. Toda morda bi se zaspan ljubljanski temperament še vseeno povsem ne zbudil. Tedaj pa vozač švigne kvišku naravnost proti gledalcem... V smrtnem strahu odskocijo od ograje. Manjkalo je le za prst, da nd zadel v vrv, ki je napeta le nekaj centimetrov pod vrhom naslona. Toda, kakor hitro je pridrvel do vrha, tako naglo je tudi zaokrenil vozilo na-vzdoL Gledalci cepetajo nervozni, kri jim ledeni in, kot da hočejo s cepetanjem skriti razburjenje in strah, se izgovarjajo sami pri sebi Ja jih zebe. V resnici se vsem tresejo vhla če. Šotor se sunkovito zabije, centrifugalna sila krožečega motorja ga hoče raznesti. Toda konstrukcija dirkališča je dobra ter pre-izkuSena. Vozilo dirja ter odriva zrak, da piha od njega močan veter, odnosno ©ut:s pritisk zraka za brozračniim prostorom, *o-zač po sedi na motorju z razprtimi rokami. Divja pesem motorja začne pojemati, vozilo še nekajkrat zakroži po steni spudčajoč H je obsedel demon hitrosti in drznosti. Preeej časa nas drži v šahu. Potem je zopel na varnih tleh. Impresario nas pripravlja na glavno iznenađenje, na akrobatske točke nir. Evooaa, ki jih kaže med vožnjo. Motor zopet zdrdra. Vozač se igra s smrtjo. Kroži v vijugah po steni, vozila sploh ne drži. V blaznem diru predene še de*»no uo-«o na levo stran ter tako sedi, ne da bi držaj motocikel z rokami. Gledalci poblede. Motor renči svojo ia j višjo pesem. Tedaj pa vozač predene noče s pedalov na balaneo. Gledal-ei ne morejo verjeti lastnim očem. Toda vozač je še drznejši, pokrije si obraz z robcem ter dirja slepo z motociklom 100 km na uro! Ko so živci gledalcev ra?.bicani do skrajnosti, je produkcija končana. Ljudje odhajajo zmedeni in prepadenih obrazov ter molče, ne zdeha se pa VOČ nikomur. po romanj EdgarWć ace-a PRIDK JUTRI! PREMIERA JTTRI! Zvočni kino Ideal Nenavadna zabava po gostilnah Ljubljana, 30. novembra. Ljudje ne posedajo več gostiln pred-\.sem zaradi zabave. Pa čeprav, in najsi so še takšni materijalisti ter prijatelji tekočih in mastnih dobrot, vendar ne morejo vzeti vsega za dobro. Na Martinov večer so bili ljudje dobrih želodcev. Zato so bile gostilne povsod polne. Tako so sedeli ljudje tudi v polni gostilni v južnem delu mesta, potapljali počasi skrbi in krize v cvičku ter ubijali čas. Gramofon ni hreščal, saj ni več moderen, radia so se pa ljudje že tudi naveličali. Zato so se gostje razveselili, da se jim bo nudila nedolžna zabava, ko je vstopil možakar v komedijantski uniformi z dvema otrokoma. OtročiČka sta bila slabotna, stara 6-8 let. Glad jima jc gledal iz oči. Komedija se je pričela. Možakar je sredi sobe zavzel prostor, pograbil otroka, da pokaže, kaj vse se lahko doseže z dresuro, s palico in postom pri nežnem otroku. Gostje so postali pozorni, saj se kaj takšnega ne vidi vsak dan. Vidiš sicer dresirane medvede, pse in konje, otrok pa ne. Možakar je preganil otroka kot papir, da je od ubogega telesca ostala le majhna kepa. Otrok je bil tako zvit, da nisi razločil, kje se začne glava in kam spadam noge. Gostje so bili tako presenečeni, da niso mogli niti protestirati. »Idealni« oče je triumfiral. Ni pa še pokazal vsega. Potem je stopil na živo klobko. nežnemu otroku na pleča ter stal na njem kot divjak na premaganem sovražniku. Otrok je milo pogledal kot smrtno ranjena srna. Gostje so odprli usta, nekateri so se začeli zgražati. Oče je stopil z otroka ter ga zopet zravnal. Otročiček je menda brez kosti, oče pa brez srca. Otrok je moral po uspešni produkciji s krožnikom pobirati prispevke... Druga točka je bila vredna prve. Oče je zvil otroku roke na hrbtu kot bi mogel le prazna rokava, zapestja je podvil do tilnika. Ljudje so gledali to inkvizicijsko trpinčenje z gnevom in ogorčenjem, ali... Otrok ni pokazal niti s kretnjo, da trpi ter se ni protivil, naj je mili očka počenjal z njim, kar je hotel. Ker pa neusmiljenemu očetu niso stopili na prste tisti, ki se jih tiče. so sklenrli nekateri gostje, da bodo sami intervenirali pri njem, če bo še kdaj poskušal kai takšnega. Ne le iz humanih razlogov — temveč imamo tudi pisane postave, ki vsai nekoliko branijo ljudem takšno početje — bi ne smeli trpeti takšne »zabave«! Ali nI nikogar, ki bi vzel otroka v zaščito? OTROŠKE MOGAVtCE lilGOW NaJbolfB*, nafUafriefrc. 13 Strati 4 >S L O V E N S K I N A R O D«, đne 20. novembra 1931 Stev. 265 Emile Gaboriao; »i (Da velemesta Roman — Govorite, gospod vojvoda! — Na koncu vrta je dovolj velik prostor, tla so taka vlažna, da se tam ne da gojiti nobeno sočivje in nihče tja ne hodi. Tja vas hočem odvesti. Vza-meva vsak svojo lopato in kramp, da izkopi jeva grob. kjeT* bo počival tisti, ki bo ubi L šele potem zgrabiva za meče in borila se bova tako dolgo, dokler eden ne obleži na bojišču. Tisti, ki ne bo ranjen, ubije drugega, če še ne bo mrtev, potem ga pa zavleče v jamo in zasuje s prstjo___ Nepopisna groza je obšla Croise-noisa. — Nikoli I — je vzkliknil ves iz sebe, — nikoli ne sprejmem takih pogojev. — Če jih ne sprejmete, se pa pazite! — je dejal Norbert svareče. — Saj dobro poznam svejo pravico. Dvignil je revolver in pripomnil: — Čez štiri minute odbije tale ura enajst. Če ne sprejmete mojih pogojev, ustrelim pri prvem udarcu. — Gospod markiz, samo še dve minuti imate časa. Croisenois se je zdrznil. Pogled mu je ušel z Norberta na vojvodinjo de Champdoce. Vojvodinja, sesedena v naslanjaču, je bila na pol mrtva. Sirota je krčevito plakala. Pustiti jo v takem položaju brez pomoči je bilo strašno, toda Croisenois je še predobro vedel, da bi se tolmačila vsaka senca sočutja z njegove strani kot nova žalitev. Vpraševal se je v duhu, kaj bi se zgodilo s to nesreČnico, če bi on umrl. — Torej je v mojem in v interesu vojvodinje de Champdoce, da vojvodo ubijem, — je mislil sam pri sebi. Pri tej misli ga je obšla divja jeza. — Sprejmem' — je izjavil s trdnim glasom. Bil je že skrajni čas. Ura je zadr-drala in v naslednjem trenutku je za-donel prvi udarec enajste ure. — Hvala, gospod! — je dejal Norbert hladno. — Dovolite, da nekaj pripomnim, — je nadaljeval de Croisenois. — Borila se bova na vašem vrtu, je-li, in sicer ponoči na robu jame. ki si jo izkoplje-va... Pa naj bo! Kdor ostane živ, pokoplje drugega . . . dobro! Ali ste pa prepričani, da bo s tem vse urejeno in da bo zemlja za vedno ohranila svojo tajno ? . . . Kaj ko bi naju naključje nekega lepega dne izdalo, če bi prišlo kaj na dan?... Tisti, ki bi ostal živ, bi bil obtožen umora, zaprli bi ga, postavili pred poroto, sodili, obsodili in poslali na galeje.... — Ta nevarnost preti obema enako. Toda kaj storiti zdaj? — To je pa zelc enostavno; oba napiševa svoje pogoje in jih podpiševa, ne da bi omenila vzroke najinega bega; in listini si zamenjava, pa bo vse v redu — Naj bo, samo hitro... Vzel je iz pisalne mize pero in papir in izjava je bila takoj napisana. Potem sta napisala na markizov predlog vsak svoje pismo, datirano v tujini, ki naj bi ga tisti, ki ostane živ, vrgel na pošto v označenem kraju. Potem je Norbert vstal. — Še besedo, — je dejal — Na trgu pred Invalidnico vodi zdaj vojak mojega konja, na katerem sem prijahal v mesto... Če me ubijete, pojdite po mojega konja, obljubil sem vojaku dvajset frankov. — Pojdem. — Dobro... Zdaj pa pojdiva na vrt. Odhajala sta že iz spalnice in de Croisenois je bil že na hodniku, ko je Norbert začutil, da ga je nekdo potegnil za suknjič. Ozrl se je. Preslaba, da bi mogla stati na nogah, se je bila vojvodinja priplazila do njega po kolenih. Uboga žena! Slišala je vse in z drhtečim, komaj razumljivim glasom in krčevito sklenjenih rok je prosila: — Usmilite se me, Norbert! Rotim vas! Vojvoda je pahnil ubogo ženo od sebe, da je padla, in zaloputnil vrata za seboj. XVTL V pritličju je odvedel Norbert de Croisenoisa v veliko sobo, kjer je bilo nakopičenega toliko orožja, da bi človek mislil, da je v arzenalu. — Tu dobiva kar rabiva! — je dejal porogljivo. Skočil je na divan in snel s stene več parov mečev; vrgel jih je na tla, rekoč: — Izberite si enega! In Georges de Croisenois je komaj čakal, da bi bilo že vse končano, kajti preživljal je nepopisne muke. Zadnji vojvodinjin pogled, ki ga je bil ujel, mu je prodrl v srce liki nož. Videč, kako je Norbert pahnil od sebe svojo ženo, se je komaj premagal, da ga ni udaril. Na meče, ki mu jih je ponudil Norbert, se niti ozrl ni. Pobral je enega kar na slepo srečo, rekoč: Vzamem prvega! — Naj bo, jaz na drugega, — je odgovoril Norbert. Odšla sta na vrt in se ustavila na kraju, ki ga je bil označil Norbert. Bil je dokaj velik, prazen prostor, zakrit z gostim grmovjem. Vrtnarji so spravljali sem odpadke, suhljad, staro posodo in razbite lončke za rože. Tu so bili kupi peska in gline, slame, grmade gnoja in kupi listja. Norbert je obesil luč na vejo. Svetila je dobro. — Glejte, — je dejal in pokazal de Croisenoisu v kot, — tamle izkopljeva jamo. Slekla sta suknjiče in kmalu je zijala v zemlji dovolj globoka jama. — Zdaj pa začniva! — je vkliknil Norbert. Croisenois se je zdrznil, za hip se je zamislil, potem je pa izjavil s svečanim glasom: — Zdaj zdaj bo eden izmed naju ležal tu mrtev... Pred smrtjo človek ne laže... In tako vam prisegam na svojo čast, da je vojvodinja de Champdoce nedolžna. Vojvoda je nestrpno zateptal z nogo. — Dovolj mi je tega! Nehajte, ali pa bom primoran misliti, da ste strahopetec ! — Nesrečnež! — je vzkliknil de Croisenois, — v boj torej in naj usoda odloči! Meča sta se prekrižala, začel se je trd, srdit, molčeč boj. Markiz de Croisenois je veljal za spretnega mojstra v sabljanju, Norbert je pa imel izredno krepke mišice. Druga okolnost je zopet izenačila njune moči. Razsvetljeni prostor je bil dokaj omejen in čim je en protivnik stopil iz njega, je prišel v senco, skoraj v skrivališče, dočim je ostal drugi na svetlem, izročen napadom, ne da bi jih mogel odbijati. To je bila Croisenoisova poguba. Ko je napadel svojega nasprotnika, je ta odskočil v stran in odbil njegov udarec s strašnim udarcem meča, ki mu ga je zasadil naravnost v prsa. Nesrečnež je razprostrl roke in izpustil meč, glava mu je klecnila nazaj, kolena so se mu začela šibiti in v naslednjem hipu se je molče zgrudil. Trikrat je poskusil vstati, sedel je že skoraj, toda nazadnje so ga moči zapustile. Hotel je izpregovoriti, pa je spravil iz sebe samo nekaj nerazumljivih besed. Kri mu je curkoma tekla iz ust. Potem se je vse telo krčevito streslo, roke je zasadil v zemljo in zahro-peL In to je bilo vse! Od tolike sile, mladosti in nad je ostalo samo truplo. Georges de Croisenois je bil mrtev. Georges de Croisenois je bil mrtev in Norbert de Champdoce je stal nad njim osupel, prestrašen, od groze ves trd. Lasje na glavi so se mu jezili in vse telo mu je krčevito drgetalo. Slednjič je premagal nepopisno grozo, pograbil je Croisenoisovo truplo, ga dvignil in vrgel v jamo ... Hitro je zasul grob, poravnal je zemljo okrog njega ter pokril gomilo s suhim listjem in slamo. — Takole se zna osvetiti Dompair de Champdoce, — je zamrmral sam pri sebi. Kar se je zdrznil. Zdelo se mu je, da zre iz goščave nanj dvoje oči. To je prišlo tako nepričakovano, da se je opotekel... Toda takoj je premagal grozo, dvignil je okrvavljen meč in planil tja, xjer je bil opazil strahotno prikazen. DANES PREMIERA Tsr|p*ž£ najslajše operete te sezone! KONGRES PLEŠE Režija: Erik Charell Muzika: W. R. Hevmann Glavne osebe: Christe! VVeinzinger LILIAN prodajalka rokavic na Dunaju «1-AW ▼ U*X W1LLY FRITSCH OTTO WALLBURG Conrad Veidt Lil Dagover Najprominentr-.ejši umetniki, fantastične množice sodelujočih, bajno razkošje, opojna dunajska muzika, čarobno petje, balet, ples. Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—x~> 13. Predstave ob 4^ ^4 8. in 9 K zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Car Aleksander Njegov adjutant Knez Metternich Kontesa Grob nemškega vojnega brodovja 21. junifa 1919 so Nemci potopili 73 bojnih ladij, da bi ne prišle zaveznikom v roke Po mirovni ;>ogodbi, ki se je z njo zaključka svetovna vojna, je morala Nemčijj izročiti zaveznikom 6 oklopnih križark, 10 linijskih ladij, 8 malih križark, 50 torpedovk in 102 podmornici. To brodovje naj bi bilo internirano v nevtralnih pristaniščih, če bi pa to ne Šlo, pa v pristaniščih antant3. An-tanta se je obrnila v tej zadevi na Španijo, ki je pa internacijo nemškega brodovja v svojih pristaniščih odklonila. Zato je bilo sklenjeno internirati nemško brodovje v enem izmed angleških pristanišč. Nemško brodovje }č dobilo povelje, naj odpluje k Firth of Forth, kjer bo angleška komisija vse ladje pregledala, če so razorožene, potem pa dobe navodila, v katera internacij-ska pristanišča naj krenejo. 19. novembra 19-18 dopoldne se je zbralo v \Yilchelmshainu 74 ladij, ki so odplule popoldne pod poveljstvom viceadmirala Ludvika von Reuterja iz pristanišča. Zgodaj zjutraj 21. novembra so srečale na morju angleško vojno brodovje, ki jih je obkolilo in popoldne istega dne spremilo do Firth of Fortha, kjer so bili nemške ladde temeljito pregledane, če so po določbah mirovne pogodbe dobro razorožene. Komisija je našla vse v redu in nemško brodovje je odphilo v spremstvu angleškega v angleški zaliv Scapa Flow sredi otrkneyskega otočja, ktfer je bilo internirano. Nemški poveljujoči general je med internacijo znižal število nemškega moštva, ki je oskrbovalo internirane ladje, na najnižjo stopnjo. S. maja so bili znani mirovni pogoji. Admiral von Reuter je spoznati, da se bliža nemškemu vojnemu brodovju zadnja ura. Da bi ne prišlo zmagovalcem v roke, je izdal tajno povelje, naj pripravijo poveljniki poedinih ladij vsa potrebno za potop vsega interniranega brodovja. In 21. junija 1919 je bilo povelje izvršeno. Prva ladja se je potopila nekaj minut po 12., zadnja pa ob pol 5. popoldne. Vse bojne ladje razen »Bade-na« so pogoltnili morski valovi. Nemški admiral je porabil zadnjo priliko, da je omogočil Nemčijd izogniti se izpolnjevanju obveznosti, ki jih je bila prevzela ob premirju. Dokler ni bila podpisana mirovna pogodba, je smel po mnenju oficijelne Nemčije poveljnik nemškega brodovja storiti vse, da bi ne prišla v sovražne roke nobena ladja nepoškodovana. To vojaško stališče je imelo za Nemce večjo vrednost, kakor pogodba, ki so jo bili sklenili. Tako so začeli Nemci kršiti mirovne pogodbe, čim so bile podpisana. V tem so ostali dosledni. Zaliv Scapa Fk>w je postal pokopališče nemškega vojnega brodovja. Nemške ladje leže 40 m globoko v težko dostopnem morju. Velika angleška ladjedelnica se je 7 let trudila, da bi dvignila potopljene ladje, te dni je pa ta dela ustavila, ker je im^la veliko izgubo. 12 nemških ladij leži še na morskem dnu in najbrže ne bodo nfkoh" dvignjene. če slepec slepca vodi Pretresljiva tragedija se je odigrala te dni v Londonu na eni najprometnej-ših ulic. Slepec, ki je bil nekaj časa v zavodu za slepce, je baš odhajal iz njega in hotel je kreniti domov po znanih ulicah. Na oglu bližnje ulice se je usta-viil in čakal, da bi ga usmiljena roka odvedla na drugo stran. Kar je začutil, da se ga je nekdo dotaknil, prijel ga j2 pod roko in dejal: >Pojdiva, prosim, tudi jaz bi rad na drugo stran ulice.« Slepec in njegov spremljevalec sta krenila čez ulico, toda komaj sta stopila s hodnika, je oba povozil avtomobil. Mimoidoči so začeli ogorčeno zmerjati brezobzirnega šoferja, nekateri so se pa jezili tudi na neprevidna pešca, ki so ju odnesli onesveščena v vežo bližnje hiše. Kmalu je prispel rešilni avto rn odpeljal ponesrečenca v bolnico. Ko se je slepcev spremljevalec v bolnici zavedel, so presenečeni zdravniki opazili, da je tudi on slep. Oba sta hila slepa in pri srečanju sta mislila drug o drugem, da vidita in da pride eden s pomočjo drugega varno čez ulico. In tako sta zašla oba pod avtomobil. Kavalirski vlomilci Vilo bogate Američ tnke Winthrope Scarittove v predmestju \Yest Orange v državi New Jersey so posjtili te dni zelo obzirni in kavalirski vlomilci. Dišal jim je nakit bogate dame, ki je pa bila z njim baš v gledališču. Vlomilci so se priplazili do vrat. ki so pa bila zaklenjena, in ko so hoteli pogledati skozi luknjico v ključavnici, so opazili, da je luč v spalnici že ugasnjena. Bogata dama je že spala. Kavalirski vlomilci niso hoteli motiti nočnega miru tako imenitne dame. Odšli so zopet v klet, kjer so kramljali in kadili cigarete do ranega jutra, ko je prišel v hišo vrtnar. Tudi njega so zvezali in posadili k zvezani kuharici. Potem so prerezali telefonske žice in čakali, da pride dama k zajtrku. Sca-rittovo sta pozdravila v jedilnici dva maskirana gospoda z revolverji v rokah. Vljudno sta jo pozdravila in prosila, naj ju odvede v svojo spalnico, kjer so spravljeni njeni dragulji. Prestrašena dama je tarnala, kako hudo ji je, ker izgubi tudi dragocena rodbinske spomine. Vlomilci so ji rodbinski nakit smeje vrinili, vse dru ko so pa pobrali in brez sledu izginili. EiSflovega stolpa Znameniti Eifflov stolp v Parizu je veljal do zadnjega za najvišjo stavbo na svetu, zdaj je pa moral svoje prvenstvo prepustiti nekaterim ameriškim nebotičnikom v Newyorku. ki so se dvignili še višje pod oblnke. Fifflov stolp torej ni več najvišji, pač pa ima še vedno drugo, mnogo praktičnejše prvenstvo. Je namreč stavba, ki največ nese. To je razvidno iz poročila, ki pra Je objavila te> dni pariška občina. Eifflov stolp upravlja, posebna družba, ki pobira vstopnino, in najemninok. V stolpu so namreč restavracije in trgovine, ki so za tujce posebna privlačnost in zato morajo plačevati tudi razmeroma visoko najemnino. Poleg tega ima Eifflov stolp mastne dohodke od podjetij, ki ga rabijo 7.a reklamo. Samo od znanega avtomobilskega podjetja Citroen, ki ima vsak večer na Eifflovem, stolpu svetlobno reklamo, dobi družba na leto 250.000 frankov. Posetnikov Eifflovega stolpa je pa vsako leto 500.000 do 700.000. Lahko si torej mislimo, da ima Eifflov stolp že na vstopnini prav lepe dohodke, da najemnino in dohodkov od reklame mri ne računamo. Kitajski zmaj Leta 1912 se je moral žohi kitajski prapor z zmajem umakniti barvam republike. Zdaj se stara dinastija Mandžu vrača, z njo pa tudi zmaj, ki igra na Kitajskem, v tej deželi simbolov rn znakov, zelo važno vlogo. Zmaj je sicer znak vse Kitajske, vendar pa predstavlja v poedinih delih te ogromne državo nekaj drugega. V zapadnih pokrajinah je bil simbol zla in nesreče, v drugih pa tudi simbol moči in obrambe. Bil je tudi darovalec dežja, od katerega je od« visno življenje milijonov ljudi. Ta funkcija je torej zelo važna. Na Kitajskem imajo mnogo razli -nih zmajev. Glavni ima pet krempljev, dočim imajo postranski navadno samo štiri. Kitajski zmaj je zelo čudna rr>p-šanica. Roge je dobil od neke velike živali, ušesa od vola, glavo od velbloda, oči mu je podaril vrag, vrat je dobil od kače, luskine si je prisvojil od karpa, kremplje ima orlovske, šape mu je pa podaril tiger. Kitajski zmaj je torrj pravi živalski vrt v enem nestvoru. Pravi zmaj ima 81 luskin, kar velja za srečno število. Sobota, 21. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18; Viktor Pirnat: Žužemberški uskoki; 18.30: B. Hrovat: Knjiga ljudske izobrazbe; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Prof. L. Na-morš: Spoznavanje manufakturnega blaga; 20: Koncert ^Ljubljanskega šramel kvarteta«. Sodelujejo g. dr. Karlin (1 gosli 1. Prin-čič (harmonika), Dežela (kitara). Pesmi poje g. Liikovič; 21: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAR, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 8T. 6. MORSKE RIBE Danes v večji izbiri sardele, skombri, švolje, burboni, brancini itd. — Izbira drugih jedil, purani in piščanci na razne načine. — Vino izvrstno; črni in beli mošt. Cene nizke! OPERNA KLET, GLEDALIŠKA ULICA 2 — LJUBLJANSKI DVOR, KOLODVORSKA ULICA 28 2864 TtlakuCatutni papir MORSKE RIBE Danes sveža pošiljka Vino dalmatinsko, prvovrstno, samo iz lastnih vinogradov. Gostilna na dvorišču hotela Tratnik. — Su-nara. 3227 PAPIRNO TRGOVINO in trafiko, dobro idočo, v sredini Zagreba, prodam radi družinskih razmer. Potreben kapital 180.000 Din. Naprodaj samo proti gotovini. Naslov: š. Kunić, Zagreb, Hica 82. 3222 LEPA HIŠA a tremi sobami, vežo, kuhinjo, z velikim gospodarskim poslopjem (vse novo), vrtom, 1 joh veliko njivo (na zahtevo tudi več), tik glavne ceste med kolodvorom in mestom Brežice naprodaj. Pripravno za penzi-jonista aH profesijonista. Pojasnila daje Jurše Štefan, Brežice št. 123, 3221 250 DINARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju I — »Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! ELEKTRIČAR z večletno prakso, vsestransko izvežban. išče službo. Nastopi lahko takoj, zmožen tudi nemškega jezika. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Električar 3196«. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt LJTBLJA 'A, Dunajska ceste stev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 KOT DRUŽABNTKA sprejmem strokovnjaka za špecerijsko trgovino na zelo prometnem kraju Dolenjske. Ponudbe na naslov: žerjav Franc, postno ležeče, Brežice. 3223 SOBO meblova.no ali prazno za dve osebi iščem za dobo dveh mesecev za takoj pri fini rodbini na Aleksandrovi cesti, Gledališki ali Beethovnovi ulici. Pismene ponudbe pod »Takoj 32« na upravo »Slov. Nar.«. 3228 ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijta trg fttev. 2 OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informaciie brezplačno. Gospodje! Obleke za korpulentne gospode izdeluje komodno ln elegantno specialna delavnica »lres cnic Mestni trg 5 n Istotam se izdeluje tudi vsa druga garderoba po izvanredno nizkih cenah. TJraule Jonto Zunaocio. 'mm Za »Narodno tteknrnoc Fran Jeaerftek, mm 2& opravo in tpae—tnt del Usta: Oton Ghristof, — Vsi v Ljubljani.