Ob dvajseti obletnici rojstva JLA Jutri, 22. decembra, bodo vsi vojaki in starešine naše vojske in z njimi vsi naši državljani praznovali 20. obletnico JI/A. Naša Armada se je rodila v krvi iz sanj in hrepenenja po svobodi, iz revolucionarne zavesti našega ljudstva Tistega zgodovinskega dne v prvem letu naše socialistične *ZcLSGjJfki jr Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Stane Šuštar — Odgovorni urednik: Marijan Lipovšek — Tiska Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju [|UftN]H ST. 52 TRBOVLJE, 21. DECEMBRA 1961 NEKAJ MISLI PO DRUGEM PLENUMU GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Pravilna obveščenost državljanov v okviru komune Na zadnjem plenumu glavnega odbora SZDL Slovenije so med ostalimi važnimi vprašanji razpravljali tudi o pravilnem obveščanju državljanov v okviru komune. Ugotovitev je bila ta, da pravilna obveščenost lahko veliko prispeva k oblikovanju javnega mnenja in k presoji posameznih pojavov in dogodkov. Nh področju Zasavja že petnajsto leto izhaja Zasavski tednik, glasilo SZDL občin Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. O vlogi lokalnega tiska v Zasavju so med letom že večkrat razpravljali občinski odbori Socialistične zveze po posameznih občinah in ugotavljali, da bi morala Biti informiranost prebivalstva izvedena še v večjem obsegu in da se vsi problemi še bolj približajo državljanom na terenu. Izdajateljski svet Zasavskega tednika je na eni izmed svojih zadnjih sej tudi obrav- naval to vprašanje in sprejel ustrezne zaključke. Kljub temu, da je na področju Zasavja veliko število dnevnega tiska, tednikov, štirinajstdnevnikov in mesečnikov, nadalje radio in televizija, in da so državljani o vseli važnejših dogodkih in vprašanjih obveščeni, je pa vendar res, da vse to za današnje razmere še ne zadostuje. Premalo so državljani še vedno obveščeni o dogodkih in vprašanjih svoje komune, pa naj si bo to o delu občinskega ljudskega odbora, o delu SZDL ter dogodkih in stanju ostale dejavnosti in o delu gospodarskih organizacij. Enoglasno je Izdajateljski svet našega tednika ugotovil, da je treba izboljšati in razširiti vire obveščanja, ki jih lahko opravimo na področju zasavskih komun. V Zasavju izhaja danes Zasavski tednik v nakladi 6500 izvodov in ga bere, kot je pokazala analiza, DELOVNA ZMAGA RUDARJEV RUDNIKA * TRBOVLJE - HRASTNIK Ze 28. novembra izpolnjen letni plan — 1 milijon ton premoga Tako kot so skromni naši rudarji, prav tako tiho je šlo mimo nas vseh in tudi novinarjev, da so trboveljsko-hrastniški radarji izpolnili svojo obljubo, da bodo v letošnjem letu nakopali 1 milijon ton črnega zlata. Z« 28. novembra so naši premogarji to obljubo izpolnili In s tem dali nam vsem najlepše darilo za letošnji praznik republike. Sedaj kopljejo rudarji premog že preko milijona ton, taka da bodo do konca letošnjega leta dali še nadaljnjih 100 tisoč tam premoga in svojo planske nalogo presegli najmanj za 16 %. najmanj 25 tisoč ljudi. To pa je že Skoro polovica vseh državljanov na področju zasavskih občin. Da se izboljša služba obveščanja po posameznih občinah in se bo naš list še bolj približal državljanom, bo naš tednik prihodnje leto nekoliko spremenil vsebino, tako da bo še v večji meri postal informator in obveščevalec državljanov na vseh področjih dejavnosti in življenja v komunah. Ze v letošnjem letu je bila v nekateri^ zasavskih občinah uvedena oblika, in to, da se je pred zbori volivcev najmanj teden dni prej objavilo gradivo za zbore volivcev in drugo ter da so bili na ta način Volivci že prej seznanjeni o problemih. Tega pa je bilo še vse premalo. Ker je Zasavski tednik glasilo komun Zasavja, je bil sprejet sklep, da v listu prihodnje leto najmanj za vsako občino pet ali šestkrat izide INFORMATIVNI BILTEN, ki bo državljane seznanjal o vseh problemih njihove občine in vprašanjih, ki se bodo obravnavala na zborih volivcev. Na ta način bodo volivci tudi v večji meri seznanjeni s problemi komun in dogajanjem v njih. Prav tako so dale pobudo gospodarske organizacije, da tudi prihodnje leto še naprej izdajajo gla-j silo o svojem delu, kot sta to že doslej delala Rudnik Trbovlje—Hrastnik in Steklarna Hrastnik. Priporoča se ostalim gospodarskim organizacijam t Zasavju, da to vprašanje urode, kakor obe navedeni gospodarski organizaciji. Na ta način bo naš tednik, glasilo Zasavja, postal še bolj pisan in vsestranski, se bo še bolj približal vsem delovnim ljudem, in število naklade bo tedaj tudi porastlo. Dosegli bomo s tem dvoje — večjo informiranost državljanov in še večje število lista bo v prihodnje prišlo med državljane. Občinski ljudski odbor in odbori SZDL so za ta način obveščanja državljanov, prav tako gospodarske organizacije. In kar je tudi važno — Zasavska tednik, ki praznuje te dni 15. letnico svojega izhajanja, se bo na ta način še v večji meri približal vsem, bo postal nepogrešljiv informator. — Da pa bo vse to uresničeno, je treba pozdraviti sklep Izdajateljskega sveta Zasavskega tednika, da se v vsaki občini postavijo redakcijska odbori, ki bodo lahko še v večji meri in hitreje posredovali material za informiranje vseh državljanov v komunah Zasavja. S. S. revolucije in velike vojne naših narodov proti fašističnim osvajalcem in izdajalcem našega naroda. 22. decembra 1941. leta se je v mali bosenski vasici Rudo rodila naša današnja slavna JLA. Tovariš Tito je tega dne v Rodi objavil odlok o ustanovitvi I. proleterske brigade. Dvajset let je preteklo od tega. To ni dolga doba, vendar je doba, ko se je v ognju revolucije in vstaje našega naroda proti sovražniku rodila, se razvijala in rada naša Armada v veliko in močno Ljudsko armado, osvoboditeljico domovine, ki nam ni prinesla samo svobode, temveč je z zmago tudi ustvarila pogoje za nastanek in razvoj naše socialistične skupnosti. Danes je JLA zanesljiv čuvar pridobitev našega osvobodilnega boja, naše mladine in zaščitnik neodvisnosti naše domovine in našega ustvarjanja. Pa še več: z neposrednim sodelovanjem malone v vseh oblikah naše družbene in gospodarske aktivnosti je naša JLA dala pomemben prispevek k vsemu jugoslovanskemu gospodarskemu napredku in rasti. To, kar jc dala naša Jugoslovanska ljudska armada v vseh teh dvajsetih letih, jg tako velik in mogočen prispevek, da se vedno znova in še v večji meri potrjuje dejstvo, da je zrasla iz ljudstva in ostala z ljudstvom. Vojakom in starešinam naše Armade ždimo ob praznovanju 20. obletnice njenega obstoja kar največ uspehov. I & Zbori volivcev v hrastniški občini končani Zelo dobra udeležba Poudarek političnim vprašanjem V Zasavju potekajo živahne priprave na krajevne konference SZDL. Osnovna vprašanja konferenc so predvsem političnega značaja. Težnja in namen konferenc je v tem, da se krajevne organizacije ne ukvarjajo več zgolj s krajevnimi vprašanji, temveč da obravnavajo vsa vprašanja v obsegu komune in sc seznanjajo z vsem družbenim in političnim dogajanjem tudi izven komune, predvsem pa da speznavajo vse dogajanje v svetu. V litijski občini zlasti močno poudarjajo dejstvo, da je osnovna organizacija Socialistične zveze občinska organizacija ln da so krajevne organizacije predvsem oblika političnega dela v komuni. V trboveljski občini, kol tudi v ostalih občinah bodo posvetili veliko pažnje usposabljanju organizacij za delo v novih pogojih, ki jih bo prinesla nova ustava. Povsod sl prizadevajo s konferencami okrepiti krajevne organizacije predvsem kadrovsko, kar pomeni, da bodo zamenjali v odborih nedelavne člane z boljšimi in dopolnili te odbore s člani namesto tistih, ki so med letom bili premeščeni službeno ali so sc Iz dragih vz~o-kov odselili. V vseh občinah so predstavniki Socialistične zvezo soglasni v tem, da jc potrebno oživeti dejavnost sekcij In predvsem poverjeništev Socialistične zveze. — Zlasti veliko pozornost bodo dajale konference na vasi kmetijskim vprašanjem s stališča perspektive kmetijstva In naše politike na vasi. Najtežje se zastavlja to vprašanje v krasinski občini. k'er so pripombe na <*c,° kmetijske zadruge zelo rogoste. — Zaradi tega bodo na tamkajšnjem področju Sc prod konferencami razpravljal! o km:f'tvu s predstavniki In tehničnim kadrom kmctljoke zadru-e s ciljem, da bi H sodelovali na vseh krajevnih konferencah SZDL in tako neposredno odgovarjali bmetovitleem ha vsa zastavljena vprašanja In Pripombe. Povsod Izjlsde. da so krajevne organ’zaclie SZDL nekoliko tanemarjnls kreFl ev poverjeništev in :.o bile ponekod v zadregi Slede njihove vloge. Edino v Trbovljah *? krajevna or-ai/zaci ja Center odločila, da bo na konferenci Imela predstavnike poverjeništev in potem posredovala breko njih odločitve in stališča konference. To pomeni, da je le tukaj uspelo usmeriti dejavnost SZDL že zdaj preko poverjeništev. O sekcijah lahko govorimo le v nekaterih primerih in še tam z nerazčiščenim delovanjem. V Zagorju so spomladi prav zaradi pomanjkanja sekcij uvedli predkonferenčno delo »Tribun državljanov«, toda po poznejših o-pažanjih je bila to enkratna akcija, ki se ni spremenila v permanentno delovanje SZDL. Na konferencah bodo povsod obravnavali v največji meri odnos med komuno in delovnimi kolektivi odnosno celotno dogajanje v komuni. V Trbovljah so sc namenili še posebej posvetiti tudi nekaterim zunanjepolitičnim vprašanjem, kot je vprašanje Berlina in Konga, kar je trenutno že dalj časa v ospredju svetovne pozornosti. Priprave na konference angažirajo že zdaj člane občinskega odbora SZDL v Hrastniku, v Litiji so za to angažirani predvsem člani Izvršnega odbora ObO SZDL ln nekaj najboljših članov plenuma, v Trbovljah so posvetovanja med predsednikom ObO SZDL in predsedniki In tajniki krajevnih organizacij,, v Zagorju pa že konference potekajo in bilo je niz predhodnih posvetovanj a predsedniki in po krajevnih organizacijah. Medtem ko bodo drugod krajevne konference SZDL šele v januarju, so jih v Zagorju že začeli ln bodo tamkaj v vsej občini do 10. januarja že končane. — V trboveljski občini so se odločili za Januar tudi zaradi tega, ker Je to čas med dvema sklicema zborov volivcev. Zaradi trga je mogoče tukaj tudi povsem opredeliti vsebino konferenc, ki naj bo povsem drugačna kot na zborih volivcev. Taka težnja obstoja tudi v dragih občinah, kar je zelo umestno, saj so se doslej problemi obravnavanj Socialistične zveze in krajevnih odborov ln zborov volivcev vse preveč zavili v tfc-aktioistično lokalno problematike. TnJ:o kot v Zagorju, kjer so na krajevnih konferencah razpravljali že tudi o udeležbi na zborih volivcev, o delovanju ljudskih odbornikov in podobnih vprašanjih, bodo tudi v drugih področjih morali presojati dogajanje predvsem z družbeno političnega vidika. Takšna osnova za ugotavljanje vzrokov in posledic kon- kretnega političnega razpoloženja je vsekakor tehtnejša kot pa razpravice o vodnjakih, cestah in sečnji ter še čem, kar ne sodi v delokrog Socialistične zveze. Kot kaže dogajanje v pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL, bodo sedanja izhodišča razprav iz širokih družbenih vidikov privedla do popolnejše vsebine in znatno večje aktivnosti članstva, kot pa smo jo opazovali doslej, ko so se v delu SZDL preveč prepletali zgolj lo-kallstični pogledi in mišljenja, ki jih naj tudi v bodoče rešujejo krajevni odbori po razpravah in predlogih zborov volivcev. Zadnji zbori volivcev hrastni-ške občine so bili zelo dobro obiskani. To pripisujejo zlasti dejstva, da so bili voKvci dobro informirani o vsebini zborov že pred samim zborom volivcev. V hrastniški občini so zdaj že drugič izdali informativni bilten z gradivom, ki je bilo obravnavano na zborih volivcev. Prav tak bilten je bil izdelan spomladi, dragi pa Akademija v počastitev dneva JLA V proslavo dneva JLA je ZROP v Trbovljah pripravil za danes zvečer slovesno akademijo. Začetek akademije bo ob 16. uri v gledališki dvorani Delavskega doma. V kulturnem delu sporeda bo nastopilo približno 150 dijakov trboveljske gimnazije z recitacijami, plesi in še drugimi točkami. ; pred zadnjimi zbori. Tako spomladi kot zdaj je hila udeležba volivcev na zborih nad povprečjem tistih zborov volivcev, ki so bili sklicani, ne da bi bili volivci vnaprej podrobno seznanjeni z vsebino zborov. Zlasti dober obisk je bil na zborih volivcev proizvajalne skupine, kjer so zabeležiti najboljši primer s 70% udeležbo, povprečna udeležba pa je bila okrog 35%. Na ostalih zborih volivcev je bila udeležba povprečno 15%, vendar je najboljši primer udeležbe 39%, niso pa redld okoliši, kjer se je zbora udeležilo od 16 do 20 % volivcev. Na zadnjem zboru volivcev so razpravljati o poročilih o problemih javnega reda, o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka, o njegovi uporabi in drugem. Izvolili so tudi nove sodnike porotnike okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker so bili zadnji zbori volivcev te dni, bomo o razpravi in sklepanju teh zborov podrobneje poročali prihodnjič. or Posvetovanje delegatov pred kongresom LMS Minuli teden so se zbrali v Trbovljah delegati, ki bodo zastopali zasavsko mladino na VII. kongresu Ljudske mladine Slovenije, ki bo 26. in 27. januarja v Kranju. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik OK LMS Tone Florjančič, ki je ^delegate opozoril na določena vprašanja, ki jih bo obravnaval sedmi kongres, posebno pa na temo »Problemi mladih proizvajalcev«. Na podlagi posvetovanja, občinskih konferenc in razgovorov bodo delegati iz Zasavja pripravili konkretne predloge za razprave na kongresu. Mladino iz hrastnika, Litije, Trbovelj in Zagorja bo zastopalo na VII. kongresu LMS trinajst delegatov. p. 24. DECEHBER - PRAZNIK LITIJE - Ob 24. decembru - prazniku občine Litija čestitajo vsem občanom in jim žele še nadaljnjih uspehov Občinski ljudski-odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS LITIJA Obenem želimo vsem občanom srečno in uspehov polno novo leto 1962 V zasavski dolini se v prihodnje ne bo vež kadilo Ze dalj časa, posebno pa letos se je razmahnila kritika na račun samoupravnih organov trboveljske Elektrarne v zvezi s prošenjem zasavske doline. Da bi pa stvar bila bolj jasna vsem prizadetim občanom, smo zaprosili delovni kolektiv Elektrarne, ,da bi našim bralcem objasnil rešitev tega problema in težave, s katerimi se bori kolektiv za odpravo prašenja v zasavski dolini. S tem v zvezi dajemo naslednja pojasnila: O) Prašenje v Zasavju in okolici elektrarne se Je pojavilo že v letu 1939 s pričetkom obratovanja za takratne čase modernega kotla BORSIG 60 ton na uro, ki ga je Trboveljska pramogokopma družba kupila za uporabo odpadnega premoga (premogovega prahu), ki se je do takrat odplavljal z odpadno vodo Iz separacije rudnika Trbovlje v Savo. Zaradi Izrednega varčevanja TPD je bil kotel naročen spričo višine tedanje strehe nad kotlovnico v nekoliko prenizki izvedbi in nima popolnega izgorevanja zaradi prenizkega kurišča. Do leta 1946 je obratoval brez elektrofiltra za čiščenje dimnih plinov in bil priključen na dimnik višine 58 metrov. Sele v tem letu z dokončno izgradnjo kotla za 100 ton na uro je bil zgrajen tudi elektrofilter pri kotlu 6G ton na uro in bil priključen na novi dimnik višine 110 metrov. — Stanje tega kotla se ni izboljšalo, ker elektrofiltri ne lovijo čistih saj, ki so posledica nepopolnega izgorevanja pri tem kotlu. 9 Kaj vse je bilo storjeno od leta 1946 dalje od uprave Elektrarne in njenih samoupravnih organov, da bi se pri najstarejšem kotlu 60 ton na uro izboljšalo izgorevanje in dosegel polni učinek, bi bilo preobširno naštevati. Navedli bi samo glavne momente dela. Da bi dosegli izboljšanje izgorevanja, smo prigradili nov vlek z ventilatorjem. Ker tudi s tem nismo dosegli bistvenega izboljšanja, smo kmalu nato spremenili konstrukcijo vleka ventilatorja, kar pa ni prineslo želenih izboljšav pri kurjenju. V letu 1954 smo z naročilom novega kotla 125 ton na uro naročili istočasno nov ventilator za kotel 60 ton na uro, ki je bil vgrajen leta 1955, In se je s tem le neznaino povečala zmogljivost, medtem I o sc izgorevanje ni dosti izboljšalo. Vseskozi smo pa opravljali razna merjenja in smo leončno leia 1957 naročili pri »Elektroprojektu« v Ljubljani invasticij&kki program za rekonstrukcijo ketla 60 ton na uro. lagala, da se glede na starost kotla Izvede najeenejša varianta. — Zato smo v letu 1960 po tem sklepu izmenjali tako imenovani »eko-nomlzer« in litoželezni pre-grevalec zraka. Za vsa ta dela so stroški rekonstrukcije stali preko 50 milijonov din. Po tej rekonstrukciji se izgorevanje bistveno ni spremenilo. Zato smo konec leta ponovno naročili investicijski program za zamenjavo z novim kotlom. Ta program je že potrjen in so celokupne investicije preračunane na 1 milijardo 117 milijonov dinarjev. Trenutno so v teku ponudbe za dobavo novega kotla zmogljivosti 80 ton na uro, nato se bo pa izdelal še glavni projekt. Gradnja tega kotla je predvidena za leto 1963/64. Da bi zmanjšali dimljenje pri ostalih kotlih, smo že začeli z rekonstrukcijo elektrofiltrov pri novejših kotlih in bo prva rekonstrukcija končana do 1. 5. 1962. Upamo, da smo bralce in prizadete dovolj obširno seznanili, kaj vse je kolektiv Elektrarne Trbovlje vzel na svoje rame v zvezi z odpravo prašenja in s kakšnimi | težavami se je boril, da bi čim i hitreje rešil pereče vprašanje prašenja zasavske doline. Kolektiv Elektrarne I I judje in dogodki jeruzalemska sodna obravnava proti Adolfu Eichmannu je po maratonskih sejah in dokaznem postopku končana z izrekom sodbe. Sodba je takšna, kot jo je človeštvo, ki je mesece dolgo spremljalo obtožno gradivo te zgodovinske sodne obravnave, po svoji pravični vesti in po tehtanju krivde bilo zmožno izreči proti zločinstvu, ki 6l je postavil kot glavno nalogo — iztrebljenje celega naroda. Židovsko ljudstvo, ki ga je Etchmann v milijonskih primerih pošiljal v smrt, je izreklo sodbo brez sledu maščevanja. Težko je pravzaprav kaznovati krivca v stekleni celici, za katerega Je Izraelski državni tožilec dejal, »da se je rodil kot človek in živel kot tiger v džungli«, za 6 milijonov židovskih žrtev, ki so jih vpepe-lili v krematorijih kot odpadke čevljev. Po pravniških zakonih je pravici zadoščeno, če je šlo življenje za življenje, glava za glavo in smrt za smrt. To so tisočletni pravni običaji, ki jih je človeštvo postavilo kot princip kaznovanja zoper zločine nad človekom. V Eichmannovem primeru gre za do sedaj neznan pojav — za industrializirano zločinstvo ali za umore na tekočem traku. Ravno to okoliščino je skušal Servatius v svojem zagovoru izrabiti obtožencu v prid, da krivdni odnos v takšnem industrijskem klanju ne more priti do izraza, zakaj odločilne subjektivne volje sploh ni, ker ubijanje temelji na povsem drugih okoliščinah: na ukazovanju in izhodiščni teoriji nacističnega nasilja proti Zidom. Takšno poj- značilne, saj odkrivajo bistvo tega utelešenega pojava bistvo-ro-botov, ki jih je nacizem izoblikoval in razvil do popolnosti. Ko mu je bila prebrana sodba, je ta inženir plinskih celic rekel naslednje: »Slišal sem težko obsodbo in razočaral sem se, ker sem upal v pravico. Vsa moja krivda leži v mojem posluhu (po nacisti onem principu: moja čast se imenuje zvestoba), ker je problem ukazovanja in posluha kajti človek naj bi imel razum in sposobnost razsojanja, kaj je prav in kaj narobe, kaj je zločin in kaj opravljanje uradniških dolžnosti. Nobena modema zakonodaja ne razrešuje odgovornosti, če je uradnik po ukazu storil nekaj, kar je v navzkrižju z zakonom in družbenimi moralnimi- načeli. Po pričah in dokazih je Eich-mannova krivda dokazana kot poštevanka. Po spisih, Id jih je Pravične vislice movanje je seveda v enaki meri nazadnjaško, kot so bila dejanja vseh nacističnih plinskih celic in množičnih morišč. Celo frankfurtski list »Frankfurter Alge-meine« si je na ta račun privoščil zelo zanimivo pripombo, ki izhaja iz spoznanja, da nacističnih zločinov ni mogoče zagovarjati na tako poceni način in očital Servatiusu, da je kot Eichmannov zagovornik obravnavo poslušal, ampak da žal ni ničesar slišal. Nazadnje ostane še odprto vprašanje, kakšen je ta človek, Id je postavljen v stekleno celico kot obtoženec za nekaj milijonov Židov? Njegove besede se poslal problem mojega življenja. Obtožujem vlado, ki je zlorabljala moj posluh, ki ga imajo drugače za vrlino.« In dalje: »Prepričan sem, da trpim zaradi grehov' drugih, toda prenesel bom, kar mi je usoda namenila.« Primer uradniške odgovornosti in ubogljivosti je do te mere razložen, da so temeljne pravne norme sprejele vse kazenske zakonodaje. Ukazovanje in uradniška poslušnost, če ima za posledico kaznivo dejanje, vedno privede do subjektivnega obračuna pri človeku, ko 6e mora vprašati, kakšen je njegov odnos. Po teen se slednjič človek razlikuje od vseh nižjih bitij, za- Brez olepšavanja KRITIČNA PRESOJA GOSPODARJENJA V HRASTNIKU vičevala izgubo s tem, da niso bile upoštevane nekatere zaloge itd., in izkazalo se je, da pravzaprav nikjer izgube ni bilo. Razumljiv je torej vtis. da so ta podjetja hotela doseči znižanje družbenih obveznosti ali z drugo besedo, da so še vedno pod vplivom birokratskega mišljenja iz preteklosti, kar pomeni, da tamkaj še vedno ne dojemajo bistva novega gospodarskega s!stema. Ce pa je to posledica zgolj površnosti, potem to kaže na popolno neodgovornost proti ljudskemu dboru in družbi nasploh, da ne rečemo — na dvomljivo vrednost gospodarjenja. Tik ob tem vprašanju se pojavlja vprašanje zadostne informiranosti ljudskega odbora o dogajanju v gospodarstvu občine. Nedvoumno je. da podjetja slabo informirajo ustrezni organ ljudskega odbora o gospodarjenju v nodmtMh, z’?sti če govorimo o vsakomesečnih informacijah. Morebiti je to samo posledica pre-triijhne vztrajnosti ustreznih činJ-za revizijo projektov LRS je pred- 1 ljudskega odbora. Potem so opra- teljev ljudskega odbora. Kakor že, «tfek Mraz prihaja Pred koncem leta vsak dober gospodar presoja storjeno delo, da bi ugotovil pota, ki jdh mora ubrati v prihodnjem letu. Tako so storili tudi v hrastniški občini in treba je priznati, da so se iznebili dovčerajšnje prakse, da je potrebno najprej naštevati uspehe in šele potem napake. Napak so se lotili najprej, da bi se izognili vsakršni obliki njihovega opravičevanja. Tako so se soočili z dejstvi, ki terjajo povsem določene napore v prihodnje — v korist gospodarstva v komuni. Prvo kar 60 ugotovili, je io. da podjetja ne informirajo ljudskega odbora vedno dovolj natančno, kar utegne imeti dva vzroka: površnost ali prikrivanje dejstev z določenim namenom. Ob polletnem pregledu realizacije družbenega plana so nekatera, predvsem manjšd podjetja Izkazala izgubo, neznatno sicer, toda vendarle izgubo. To izgubo pa so izkazovala i tako dolgo, dokler jih ni zadelo Rcpub'iška revizijska komisija ogorčenje v »azpZsvah svetov iri Praznik otrok in 'odraslih: No- i pl iška šola v Kisovcu in dedek vo leto se bliža. Starši, podjetja, I Mraz bo obiskal šole v Zagorju družbene organizacije, prosvetni [ in Podkumu. Naslednjega dne bo delavci in mnogi drugi se prizadevno pripravljajo za to, da bi razveselili svoje otroke in sploh otroke, ki že komaj čakajo kdaj bo prišel dedek Mraz. — Darovi, lutkovne in druge predstave, pravljični parki in vrtovi ter še marsikaj bo takrat spremenilo razpoloženje in podobo krajev ln mest. V Zagorju se prav tako kot drugod že dalj časa posvetujejo, kako bi najlepše praznovali prihod dedka Mraza. Najprej bodo proslavljali na šolah. Toda pravo praznovanje se začne 23. decembra, ko bo odprta »Pravljična vas« in otroški sejem in ko bo prišel dedek Mraz. Istega dne bo tudi zabavno glasbfena prireditev revirskega glasbenega ansambla, tedaj bo nastopila tudi baletna skupina in pevski sekstet zagorsko Svobode. Na obeh šolah pa bodo lutkovne igre. Naslednjega dne 6e prične otroški sejem, ki bo odprt še dva dni od petih do sedmih popoldne. Predpoldne in popoldne pa bodo predvajani risani filmi in dedek Mraz bo obiskal okoliške šole. V četrtek, 28. decembra, bodo na osnovnih šolah v Zagorju priredili čajanke s kratkim kulturnim sporedom in lutkovno igrico, ki jo priredi to- ob treh in ob šestih popoldne Svoboda Center iz Trbovelj predvajala igro »Pravljična roža«. — Vmes se bodo poslovili od dedka Mraza pred Delavskim domom. Konec praznovanja bo z mladinskim plesom v stekleni dvorani Delavskega doma. Trboveljske malčke bo obiskal dedek Mraz 28. ob četrti uri popoldne prod pošto. — V njegovem spremstvu bo godba na pihala, zabavni ansambel in pionirji šole Alojza Hohkrauta. Se pred prihodom dedka Mraza pa bo promenadni koncert delavsko godbe na pihala, pozneje pa bo tudi ognjemet. Toda za malčke se začne praznovanje že dan prej, ko bodo obiskali Ljubljano In si tamkaj ogledali novoletni sejem. Dne očitno je le to, da občinski ljudski odbor na ta način nima osnov za kompleksno analitično ocenjevanje dogajanj v komuni, iz česar bi naj nastajale vse nove zamisli o gospodarjenju v komuni. Trenutno zahteva nujnih analiz predvsem obrtna dejavnost, predvsem pa uslužnoetna obrt. Iz poročila o devetmesečni realizaciji družbenega plana lahko povzamemo, da je očitna dispariteta med osebnimi dohodki v sami panogi, kot tudi v primerjavi z ostalimi dejavnostmi v gospodarstvu. Občinski ljudski odbor je prav zaradi tega, da bi omogočil gospodarski razvoj obrtnim podjetjem, sklenil skoraj z vsem: pavšalne pogodbe. Namesto da bi podjetja to izkoristila za večanje gospodarskih skladov, je znan pojav povečevanja osebnih dohodkov, seveda brez, opravičila v zboljšanem gospodarjenju. Kot izrazit primer navaja po- ročilo krojaško jn čevljarsko.flbrt, zelo močno — pojasnila pa ljriča-ki je oproščena celo dola profa- kujejo za čas od 21. do 28. decembra Lepo zimsko vreme bo trajalo še naprej, tudi mraz ne bo popu-stal. Okrog 26. decembra rahle snežne padavine. -Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Zagorje, Hrastnik In Trbovlje - Tiska Časopisno podjetje »Gorenjaki tlak« v Kranju - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Stane Šuštar, odgovorni urednik: Marijan Lipovšek - Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (tel. 80-191), poštni predal 82 - Tekoči račun pri KB Trbovlje 6C0-79-1148 -Letna naročnina 600 din. mesečna M din - Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo KDO JE NAJBOLJŠI ŠPORTNIK ZASAVJA? Do sedaj 233 odgovorov na našo anketo Dan za dnem prihajajo na uredništvo Zasavskega tednika odgovori s predlogi ljubiteljev športa za najboljšega športnika Zasavja za leto 1961. Prijatelji športa so naš poziv pravilno rarumeli, vendar žal še ni odgovorov Iz Litije, Zagorja in Hrastnika, Čeravno imajo tudi v teh krajih športnike, ki zaslužijo, da pridejo med de-setorioo najboljših. Uredništvo Usta se je odločilo, da podaljša anketo za izbiro najboljšega športnika, tako da bodo odgovori prispeli na uredništvo najkasneje do 22. decembra 1961. Razglasitev rezultatov ankete in razglasitev najboljšega športnika bo pa 28. decembra 1961 ob 19. uri v domu Svobode II v Trbovljah. Torej ljubitelji športa, še imate 30. decembra bo večer zabavnih meledij in popevk v izvedbi trboveljskih Svobod. Dedek Mraz pa to obiskal tudi vee vrtce in šole in nekatere delovne kolektive. — Praznično pa bo že 23. t. m., ko bo ob petih popoldne pravljična igrica »Najlepša roža«, katero bodo ponavljali še dva naslednja dneva in na dan obiska pionirjev v Ljubljani, nato pa še 2. januarja 1962. Dne 26. decembra pa bo prireditev »Pokaži kaj znaš«. V hrastniški občini bodo letos prevzela skrb za obdaritev podjetja, ki bodo izročila šolam kolektivna darila za novoletno jelko. Ta darila bodo potem po razredih razdelili ob posebnih Slovesnostih, ko bodo kulturni in drugi nastopi. Seveda bo tudi tukaj prisoten dedek Mraz. Predšolskim otrokom pa bodo ob drugem priredili tudi prijetne čajanke. Posebej pa bodo pripravila praznovanje prosvetna društva ln Svobode, ki bodo nastopila z dramskimi in drugimi prireditvami. Ob tem pa bodo predvajali tudi primerne filme. Na Rudniku in Steklarni pa bodo poleg vsega drugega priredili veselje malikom tudi a pravljičnimi vrtovi. Podobno bo v Litiji, kjer bodo Imeli otroški novoletni sejem na otroškem Igrišču na Stavbah od 28. do 30. decembra. Dedek Mraz bo prišel s spremstvom ln ob bakladi. Za okolioo bodo pripravili kolektivno obdaritev otrok, za otroke pa tudi prireditev »Pogumnega konjička« in filmske matineje. Zelo živahno ln pisano bo torej tudi v Litiji in tako bo zadoščeno prav vsem v Zasavju. Naj bo veselo srečanje z ded; kom Mrazom! čunskega prispevka, ki pripada občini in okraju, katerega pa bi morala obvezno vložiti v svoj poslovni sklad. Tako ljudska obla-čilnica v Hrastniku sploh ni obračunala tega prispevka in kljub temu izkazuje le 283 dinarjev čistega dohodka za sklade. Ker so opažanja komisije, ki je pregledala gospodarjenje v obJačilnlcl taka, da ne dopuščajo domneve, da j« to rezultat objektivnih okoliščin, lahko govorimo le o subjektivnih vzrokih, ki so v nepoznavanju osnov upravljanja in dolžnosti proti družbi. Glede velikih gospodarskih organizacij v občini opozarja poročilo na neenakopraven položaj med steklarno v Hrastniku in steklarno v Paračdnu. Kot dokaz Je navedena višina plačanega prispevka od Izrednega dohodka. Steklarna v Hrastniku je plačala 52 milijonov dinarjev letos do oktobra, paračinska steklarna z enkrat večjim brutoprodulctom pa le 10 milijonov dinarjev. Ker so podobni primeri tudi pri nekaterih drugih podjetjih, kaže to vprašanje proučiti in predlagati način rešitve. Omenjeno poročilo drugih večjih gospodarskih organizacij podrobneje ne analizira, čeprav bi bila takšna analiza vsaj v najbolj grobih obrisih vsekakor umestna. Ne da bi oporekali velikim gospodarskim organizacijam samostojnost in sposobnost v gospodarjenju, se zdi, da je ljudski od bojkot voljeni organ vendarle premalo informiran o problemskih vprašanjih, ki nastopajo in kakršne je mogoče pričakovati v bodoče v tej proizvodnji. Eden od teh problemov, o katerem bi bilo dobro podrobneje zvedeti, je vprašanje družbenega standarda v pri-hodnih nekaj lethi, ki bo večina 6redetev porabljenih za vračanje posojil glede na to, da so vse tovarne v občini trenutno v rekonstrukciji oziroma tik pred rekonstrukcijo. To-so tudi vprašanja, ki zanimajo volivca vsekakor sodišče zbralo, je delež njegovo krivde pri uničevanju »židovske krvi« na jugoslovanskem ozemlju med prvimi. Od skupnega števila 30.000 Zidov na Hrvaškem je preživelo njegove »taboriščno pokole« okoli 1.500 Zidov. V Srbiji je od 47.000 Zidov ostalo živih samo nekaj več kot tisoč. Ta obsodba je prišla prav v času, ki tako dobesedno izraža = nevarnost, da vsi ostanki nad- 3' stičnega hanibalizma še niso za« §| trti. Jeruzalemski sodni proces §| je pri zatiranju ostankov dal 3 svoj človeški doprinos. Zdravko Tomažej s SSS MiiiiininiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiminiB 20 vagonov jamskih stojk do konca leta za Madžarsko Do konca letošnjega leta bo Strojna tovarna v Trbovljah izvozila v Madžarsko 20 vagonov železnih jamskih stojk tipa »Valent«. Vsak dan do konca leta bosta odšla po dva vagona, da bo tako do konca leta 1961 izpolnjena pogodba za dobavo 4000 takih stojk. Za prihodnje leto je pa predvidena nadaljnja izdelava 8000 teh stojk za Madžarsko, ki so se v tamkajšnjih rudnikih zelo obnesle. Poskusno obratovanje nove separacije na rudniku v Kočevju SEPARACIJO JE IZDELALA STROJNA TOVARNA TRBOVLJE Za praznik republike so na Rudniku Kočevje dali y poskusno obratovanje novo separacijo za premog, ki jo je Izdelala Strojna tovarna v Trbovljah. Z novim letom 1962 bo ta separacija, kakor vse kaže, pričela z rednim obratovanjem. Seminar za člane šolskih odborov Komisij* zu družbeno upravljanje piri občinskem odboru SZDL v Zagorju je pripravila prejšnji teden seminar za člane šolskih odborov in za upravitelje šol, na katerem so govorili o delu in vlo- od svojih ljudskih odbornikov. Kljub temu. da v občinskem ljudskem odboru vsekakor ni dovolj gospodarstvenikov, da bi lahko v celoti obvladali gospodar- “ "£££ *£*££*• m£wbojnih ske analize v kar najbolj kom pletenem smislu, pa je vendarle v hrastniški občini dovolj gospodarstvenikov, da bi na neki način — seveda s popolnim sodelovanjem — bili kos tudi tej nalogi, ki jo terja razvoj in uveljavljanje komune. VIKTOR SIREC odnosih mod upraviteljem in šolskim odborom in o novem načinu finansiranja šolskih zavodov. Udeleženci seminarja so ugotovili, da so taki seminarji nadvse potrebni in bo zalo komisija za družbeno upravljanje pri ObO SZDL Zagorje prihodnje leto spet pripravila tak seminar. Na kratko po domovini SE HLADNEJE BO Meteorologi napovedujejo, da bo temperatura padla na minus 10 inše vel stopinj Celzija. Sedanji mraz je povzročil vdor hladnega zraka preko severne in srednje Evrope. Na Finskem imajo celo že 37 stopinj pod nillo. Pri nas naj bi v prihodnjih dneh po napovedih vremenoslovcev prevladovalo v glavnem oblačno in hladno vreme z občasnimi padavinami. 1 Ustanovili so mladinski filmski klub Na pobudo komisije za Izobraževalno in klubsko dejavnost Svobode II v Trbovljah so prejšnji teden ustanovili mladi niški filmski klub. Zbrali so se mladinci iz gimnazije kovinarske šole ln ostali iz Trbovelj. Tovariš Musek in tovarišica Boršičeva iz Ljubljane sla navzočim obrazložila pomen filmskega kluba, nato pa jim je bil prikazan program filmov, ki bodo v letu 1962 na sporedu v obeh glavnih kinematografih v Trbovljah. Mladinci so izbrali poseben iniciativni odbor, katerega naloga je, da se ustanove podobni filmski klubi tudi v drugih predelih Trbovelj. to Je v Zasavju, Centru in ostalih šolah kraja. Novolotna jelka za mlide Svobodarje Za mlade svobodarje, ki delujejo iz trboveljske osemletke Ivana Svečan zaključek jugoslovanskih pionirskih iger v Zagorju Jutri bodo v Zagorju svečano zaključili z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami 1961. Ob 14. uri bodo v avli Delavskega doma odprli razstavo zbranega gradiva ln del v okviru letošnjih Jugoslovanskih iger. Ob 15. uri bo pa v veliki dvorani Delavskega doma zaključna prireditev v občinskem merilu, na kateri bodo nastopili pionirji s osnovnih šol Franceta Prešerna in Toneta Okrogarja, baletna skupina ped vodstvom prof. Jurčeve in gojeno! Glasbene šole. Ob tej priložnosti bodo razdeljena priznanja pionirskim odredom in razdeljene nagrade za najboljše naloge v natečaju na lemo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«, ki ga je razpisal ObO SZDL v Zagorju. Cankarja v društvu Svoboda II v sekciji tamburašev, harmonikarjev, v fllmdkem krožku, v pevskih zborih, v šahovski, lutkovni ln ostalih sekcijah, pripravlja društvo Svoboda II majhno presenečenje. Zabavni ansambel »Veselih rudarjev« jim bo pripravil pisan program, v katerem bodo tudi sami sodelovali z nekaj točkami l:ot darilo za novoletno jelko. Prireditev bo 28. decembra ob 16.30 uri v dvorani doma Svobodo II. 2 VELIKA ZIMSKA VRTNARIJA V VELENJU Prvi del velike z ■■-ske vrtarije v Velenju je že dograjen. Obsega nad 5300 k-'« tratnih metrov pokritih gred, ki jih ogrevajo s toplo vodo iz velenjske termoelektrarne. V začetku prihodnjega leta bodo dozorele že prve kumare in paradižniki. — Velenjska. vrtnarija bo največja v naši republiki, imela bo pa 20 velikih objektov s toplimi gredami v skupni površini 20.000 kvadratnih metrov. NASA NAJVEČ J A POTNIŠKA LADJA Jadranska linijska plovidba Reke je sklenila s splitsko ladjedelnico Split pogodbo o gradnji naše največje potniške Udje, ki bo imela 4500 hrt in zmogljivost Za 1500 potnikov. Ladja bo imela velike prostore za družabno življenje, Ustno telefonsko centralo, kino dvorano in velik bazen za kopanje, ki ga bo mogoče uporabljati tudi pozimi. Ladja bo opremljena z najmodernejšimi klimatskimi napravami. Na mej bo 300 ležišč hi luksuznih kabinah, dosegla bo pa hitrost 18 milj na uro. — Ladja bo dograjena do spomladi 1964. 3 4 PRAZNOVANJE PRIPADNIKOV I. PROLETARSKE BRIGADE ............ Bivši borci L Proletarske brigade in n iihovi nasledniki, sedanji pripadniki te brigade, ki je v Sloveniji, bodo s posebnimi slovesnostmi proslavili 20-letnieo ustanovitve Jugoslovanske armad«. Približno 400 bivših borcev bo imel0 med drugim že danes zvečer, 21. decembra, v Beogradu tovariško srečanje. — To bo ena izmed redkih priložnosti, da se bodo vsi borci L brigade srečali in se spominjali težkih, toda sUvnih dni svojih bojev. »ABECEDA STRAHU« — ftOV JUGOSLOVANSKI FILM Premiera tega novega domačega filma je bila pred kratkim, prejšnji teden tudi v Ljubljani. V Trbovljah bo v začetku prihodnjega leta. — Film govori o dogodkih v Zagrebu 1943. leta, o kvislinški ustaški družini in pogumni skojevki, ki se je pri tej družini zaposlila kot služkinja. Nasproti si stojita propadli meščanski sloj in tiha, bojujoča se ilegalka. — Režiser filma je Fadil Hadžič, fotografija Tomislav Pinterič, v vlogi glavne igralke pa Vesna Bojanič. Študentka Vesna Bojanič je v tem delu prvič pred filmsko kamero. Delo občinskega ljudskega odbora Litija v letošnjem letu Vsi sveti občinskega ljudskega odbora v Litiji so letos poročali o svojem delu. — Tako je ObLO spremljal delo svetov in tudi spremljal predloge in priporočila svetov. Prav tako je ObLO razpravljal in sklepal o predlogih zborov volivcev ter potrdil več sklepov o uvedbi krajevnega samoprispevka. Da bi pa krajevni odbori lahko izvajali sklepe zborov volivcev, je občinski ljudski odbor dodelil krajevnim odborom dotacije za reševanje manjših lokalnih komunalnih problemov. — Tako so krajevni odbori s sredstvi ObLO in s sredstvi, ki so jih zbrali državljani, rešili v občini že mnogo vprašanj. ObLO je tudi skozi vse leto spremljal proračunsko potrošnjo in skrbel, da je na ta način zagotovil redno delo v šolstvu, zdravstvu, na področju socialne zaščite prebivalstva, - komunalne dejavnosti itd. Občinski ljudski odbor je med drugim sprejel tudi odlok o ustanovitvi sklada za finansiranje družbene dejavnosti. S tem je zagotovil reden dotok sredstev za delo kulturnoprosvetnih, telesno-vzgojnih in drugih družbenih organizacij. POKALNI TURNIR V LITIJI V počastitev 20-letnice vstaje in občinskega praznika je organiziral NK Litija v nedeljo pokalni nogometni turnir, na katerem so nastopili nogometaši Rudarja iz Trbovelj, »Celja« iz Celja jn domače »Litije« (Proletarec je obljubil sodelovanje, igralcev pa v nedeljo ni bilo v Litijo). V prvi tekmi so nogometaši »Litije« izgubili tekmo s »Celjem« s 5:1, v drugi tekmi dopoldanskega sporeda pa je »Celje« premagalo igralce Rudarja z 1:0. V popoldanski tekmi pa so domačini slavili zmago nad Rudarjem, ki so ga premagali z 2:0. Moštvo »Celja« je letos drugič (prvič lani) osvojilo prehodni pokal občinskega odbora ZB NOV Litija. OBČNI ZBOR NK LITIJA V sredo, 27. decembra, bo redni letni občni zbor nogometnega kluba Litija, na katerem bodo pregledali dosedanje delo in uspehe ter sprejeli načrt dela za prihod-ni° sezono. Veliko skrbi je posvetil litijski občinski ljudski odbor reševanju stanovanjskih problemov. Od leta 1956 dalje je bilo zgrajenih 180 novih stanovanj, za kar je bilo porabljeno 428 milijonov din. Tu pa niso štete investicije za komunalne objekte. Občinski ljudski odbor je v tem letu razpravljal še o mnogih zadevah, med drugim tudi o poročilu Zavoda za socialno zavaro- vanje, o delu Zdravstvenega do- milijonov din); ma in zdravstvene slube v občini, o poročilu komisije za nacionalizacijo, o poročilu o delu Veterinarske postaje, o delu Komunalne banke, poročilu o delu kmetijskih zadrug itd. V prihodnjem in naslednjih letih bo pa treba posvetiti posebno skrb zaključku investicijskih del, in sicer: — dograditvi šole v S marinam (za kar bo potrebno še okrog 50 — dograditvi vodovoda v Litiji in Šmartnem in še posebej kanalizacije v Šmartnem (okrog 100 milijonov din); — izgradnji avtomatske telefonske centrale in novega poštnega poslopja (okrog 120 mili j. din); I — sodelovanju pri nadaljnji iz- ' gradnji Zasavske ceste. Na področju gospodarstva pa čakajo naslednje naloge: — zaključiti rekonstrukcijska dela v industrijskih podjetjih in tako zagotoviti večjo proizvodnjo; — povečati število uslužnostnih obrtnih delavnic, in — še naprej krepiti gospodarstvo. LITIJSKI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR O DELU SVETA ZA INDUSTRIJO IN OBRT Nekatere važne odložitve Svet za industrijo in obrt pri ObLO Litija je na eni zadnjih sej proučeval tudi problematiko uslužnostne obrti in pri tem ugotovil, da so vsa uslužnostna obrtna podjetja, razen Brivsko-frizer-skega salona, zaključila devetmesečno poslovanje z izgubo. Pozneje je oddelek za gospodarstvo izdelal podrobnejšo analizo vzrokov izgub poslovanja v usluž-nostni obrti. Ob koncu novembra so se potem na pobudo sveta sestali zastopniki Brivsko-frizerske-ga salona, Krojačnioe in šivalnice, Zenskega krojaštva »Moda« in Čevljarstva in sklenili, da se njihova podjetja z novim letom vključijo v litijsko Stanovanjsko I be in neprimerne obratne prosto- skupnost kot samostojni servisi (stanovanjska skupnost pa prevzame servise pod pogojem, da nimajo izgub v poslovanju in bo moral zato ObLO Litija kriti izgubo iz poslovanja za leto 1961 z dotacijo iz rezervnega sklada gospodarskih organizacij). Seveda bo pa treba navedena - podjetja kot samostojna podjetja s 1. januarjem 1962 likvidirati. Domenjeno je tudi, da se s 1. januarjem 1962 združita Splošno obrtno podjetje in Splošno mizarstvo in bo novo podjetje poslovalo pod nazivom »Obrtnik«. Splošno mizarstvo ima zdaj sla- LitHski strelci gradilo Strelska družina »Predilec« v Litiji je pričela z gradnjo strelišča zaprtega tipa za zračno puško. Letošnje leto bodo litijski strelci Nova strelska družina v litijski občini V izrazito kmečkem predelu litijske občine, na Dolah pri Gabrovki, je bil v nedeljo, 10. tega meseca, ustanovni občini zbor SD »Dole«, kjer se je zbralo korog 50 simpatizerjev strelskega športa. Da bo družina lahko pričela z delom, je vsak posameznik vplačal 500 din prostovoljnega prispevka. Predsednik občinskega strelskega odbora Jože Mandelj, ki se je udeležil tega občnega zbora, je obljubil novi strelski družini za začetno delovanje tri zračne puške. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlllllllllllllllllllllllimilllllll lllllllllllllllllllllllllll1 1 24. december-praznik ( obilne Litija Te dni slavijo prebivalci litijske občine občinski praznik. Od nedelje do srede so bile na sporedu Številne prireditve. Tako je gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z »Uro pravljic« in pevski zbor ter skupine Svobode — Center iz Trbovelj z »Večerom zasavske in narodne pesmi«; v ponedeljek je gostoval Marjan Dolinar iz Celjskega gledališča z »Večerom umetniške besede«; v torek so v Hotiču odkriti ploščo padlim borcem NOV; sinoči pa je gostovala Svoboda - Center iz Trbovelj z Matkovičcvo dramo iz NOV »Na koncu poti«. Spored ostalih prireditev; ČETRTEK, 21. DECEMBRA ob 19. uri v sindikalni dvo-rani PROSLAVA 20. OBLETNICE USTANOVITVE JLA; PETEK, 22. DECEMBRA ob 16. uri na Bregu pri Litiji g ODKRITJE PLOŠČE PADLIM BORCEM NOV in v SOBOTO, 23. DECEMBRA ob 16. uri v sindikalni dvo- g rani SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA §§ ODBORA LITIJA. Suiiiiiiiiiiuuuitiiii! iiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiininmiimiiiniiiiiiiiinniiiiinnmnniniiitniiiitiiuiiiiniiinminimitiitii končali dela temeljev, takoj spomladi prihodnjega leta bodo pa začeli z dokončno izgradnjo tega objekta. Otvoritev strelišča je predvidena za mesec junij 1962. Ker je to strelišče predvideno tudi za uporabo tekmovanj v streljanju v občinskem merilu, je Občinski strelski odbor dal družini dotacijo 200 tisoč din. Ostali gradbeni material (les, opeko, cement in drugo) si je družina že preskrbela, fizična dela pa bodo v glavnem opravili prostovoljno. S tem streliščem bo Litija dobila nov prostor, kjer se bo mla-Sa-mo preko trupel nemških naš svobodni gre k o rak* so mnogim pohitele misli daleč nazaj v čase borb za svobodo. Za konec je res lepo povedal domačin z Goliš, tovariš Ivan Nagode: »Nikoli ne bom pozabil grozodejstev, ki so jih storili Nemci. Z. golo roko sem med drugimi pobiral koščice med pepelom, pomešanim z odpadki zida na Golišah pri Končarju in tu pri Krmelu. So- žrtev. Če kdo zasluži odlikovanje in priznanje, ga zaslužijo ti, saj so dali vse, vse, največ, kar more dati človek — to je svoje življenje.« Oskrbovanje spominske plošče so izročili kresniškim pionirjem. Navzoča je bila še živahna 77-letna Frančiška Bratun, ki je ostala še živa. Živi v precej neurejenih prilikah. Fliša sama je v zelo slabem stanju. Kolikor sem mogel zvedeti, so sklenili, da ji bodo uredili primerno življenje, saj ne bi bilo prav, da bi živela v takih razmerah, pa čeprav je sama zadovoljna, medtem ko takoj pod hišo nastajajo moderne sadne plantaže, ki bodo popolnoma spremenile vso okolico. Frančiška Bratun je bila ves čas med ljudmi. Še dobro sliši in vidi. «, ki 1 Pozdravljala 'je stare znance NOV, saj je skoro vse poznala, _ so se kdaj oglašali v tej hiši. Vsa- 1 kemu je prijazno stisnila roko is se kaj pomenila z njim. Želimo ji pač, da bi večer tvojega življenja prebila v lepše urejeni hiši, kot je sedaj, in da bi bila ob malo večjem >komfortu< zadovoljna. Kadar pa bo prišel kakšen borec, ki mu je bila med NOV ta hiša varno pribežališče, se bo ustavil pri Kr-melovi Franci in obudil kakšen spomin iz življenja med NOV, Tako bo prav in lepo. Frančiška Bratim prejema za svoje posestvo mesečno primeren znesek, ki zadovoljuje za njeno življenje, le notranjost hiše in njeno opravo ji bodo morali urediti, ker si,je sama prav gotovo ne bo. Miha Vahen (Nadaljevanje s 3. strani) približali žamdarji pod zaščito megle. Ko nam je zjutraj dobra partizanska mamica napravila čaj, smo naenkrat zagledali skozi okno Švabe. V svoji sredi so imeli gospodarja in ga gnali proti hiši. Zelenci so zbegali vse, še posebej domače, ker so so bali, da ne bi zažgali hiše, in vse žive pometali v ogenj. Nam pa je šlo za najvažnejšo korespondenco in za literaturo okrožja, ki jo je nosila Slavka. Švabi so začeli obkoljevati hišo, kurir Zorko im dobra mamica pa sta nam pokazala izhod iz hiše na spodnji strani v kakih 20 metrov globok plaz, po katerem smo se srečno prebili v bližnji gozd pod točo krogel iz brzostrelk in mitraljezov, bomb ter trombi onk. Švabi seveda niso upali za nami, ampak so obračunali z družino. Pobrali so vse vredne stvari, hrano in obleko, naložili vse na voz ter voz, družino in živino odpeljali proti Vačam. Gospodarju in njegovemu bratu so odvezali pas pri hlačah in ju privezali k vozu. Mater in otroke so.dali v predhodnico, hišo pa zažgali. Ze po sto metrih poti proti Slivni je kolono napadel Šlandrov bataljon. Ti so bili obveščeni, da so ujeli mene s člani okrožja, Slavko in Ladota-Garantinija, kurirja z novim partizanskim imenom Rudi (ime je dobil po mojem svaku). Tako so partizani rešili in osvobodili družino Uštarjevo-Rožančgvo. Vsi so odšli potem v partizane. Gospodar je pozneje v partizanih padel. Šlandrov bataljon je zaplenil tudi vse premoženje z vozom in živino ter razgnal žamdarje, ki so vsi zasopli pribežali na Vače in javili gestapu v Litijo, da ne upajo več iz zamreženih postojank - bunkerjev. Ml smo odšli petem na konferenco. Tedaj mi je tovariš Peter Stanite dejal, da me tudi Švabi s kroglami ne bodo ubili... Požgano pogorišče še danes spominja na nepopisne zločine okupatorju. Spremenilo se je pa okolje. Pred leti so nam partizanom še gorele petrolejke, danes pa prebivalcem sveti električna luč, da tako lahko uporabljajo domačini tudi modeme električne stroje. Na kraju, kjer Je bilo mobilizacijsko mesto partizanov, to je na vrhu Slivne na Lesu, bodo kot spomenik postavili turistični dom. Od tod do mesta konferenco v Dešnu — Ušeaišču Je vodila komaj prehodna kozja steza, danes pa tam lahko vozijo avtomobili po široki cesti, ki jo je zgradila Krcsniška industrija apna. Zgrajen pa je tudi velik kamnolom. Krcsniška industrija apna si pa tudi prizadeva, da bi končno zgradila kot 6lmbol spomenik 12 tisoč borcem in aktivistom za prehod čez Savo most v Kresnicah. Ignac STRLEKAR-Joža ! LESNA INDUSTRIJA LITIJA Delovni kolektiv Rudnika svinca in topilnice Mežica Poslovna enota Litija čestita ob prazniku občine Litija in NOVEM LETU 1962 Zavod za zaposlovanje delavcev LITIJA čestita ob občinskem prazniku In novem letu 1962 Čestitkam ob litijskem občinskem prazniku In novem letu 1962 se pridružuje Narodna banka LITIJA Okralni zavod za socialno zavarovanje Podružnica LITIJA čestita ob občinskem prazniku in novem letu 1962 \ 1 % | .estita vsem občanom Litije b občinskem prazniku Ob občinskem prazniku in novem letu 1962 čestita kolektiv Vaem gostom In občanom čestita ob občinskem prazniku In novem letu 1962 „Naia knjiga" Linj a čestita ob občinskem prazniku In NOVEM LETU Trgovsko podjetje ^ n |j ■ n ■ i poslovna .GRMADA enota LJUBLJANA LITIJA I čestita ob litijskem občinskem prazniku Ni|lep4e čestitke tud1 za NOVO LETO 1962 Komunalne banke Litiia kolektiv restavracije ..POSTA" Litiia Čestitkam ob litijskem občinskem t prazniku se pridružuje Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole Alkoholizem - sovražnik družine in družbe V sredo, 13. decembra, je bilo i razvijmo »črni« vinotoči, ki polo-v Trbovljah na pobudo občinske- j žaj še poslabšujejo. Na žalost je ga odbora SZDL posvetovanje o pa opaziti, da v marsikaterem go-problemih alkoholizma, ki so se etišču točijo alkoholne pijače mla-ga med drugim udeležili tudi pred- ' dcletnikom in že vinjenim cee-stavnlkj zdravstvene službe, Rde- bam. čega križa, gostinske zbornice, j Prav tako žalostno je, da se Društva prijateljev mladine, refe- starši ^pogosto ne zavedajo pcsle-rent za zaščito otrcka in družine, j dic prekomernega uživanja a’ko-gospodinjski center in predstav- ' hola. Na odseku za varstvo otro- niki šol. V daljši in razgibani razpravi so proučevali probleme alkoholizma in sprejeli tudi nekatere zaključke. Vprašanje alkoholizma ni samo problem, o katerem naj bi razpravljala samo organizacija RK, temveč je vprašanje, o katerem bi morala razmišljati in ukrepati širša družba preko kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij — so poudarili udeleženci tega posvetovanja. Kajti le tedaj bo mogoče prepričati velik krog ljudi o nevarnosti alkohola, ki ga le-ta povzroča posamezniku in celotni družbi. Nemalokrat trpi zaradi očeta — alkoholika cela družina, dogajajo se pa še hujši primeri. Opaža se, da je letos nekoliko upadel promet z alkoholnimi pijačami. toda žal se s tem padcem opaža porast uživanja žganih alkoholnih pijač. Da bi pa bil ta problem še bolj senčen, je opaziti, da se v trboveljski dolini zelo ka in družine pri ObLO Trbovlje je letos priglašeno 80 socialno ogroženih otrok in je v večini primerov vzrok temu alkoholizem v družini. Nadalje je v občini 20— 25 primerov, ko mora organ tega odseka prepovedati pravico prejemanja otroških dodatkov, ker oče vse zapije, otroci pa zaradi tega nimajo zagotovljenih sredstev za preživljanje. Dogajajo se pa tudi primeri, da pijani oče zlorablja svojo hčer. V takih primerih bi morale biti izrečene naj-cstrejše kazni. Opaziti je tudi, da je ponekod slab učni uspeh šolarjev iskati ravno v alkoholizmu v družini. Opaža se, da mladina vse bolj sčga po žganih alkoholnih pijačah, nadalje, da se mladina zelo rada zadržuje v gostinskih lokalih. Ugotovili so prav tako, da se na primer ob nedeljah, ko je v dvorani Partizana mladinski ples, proda mnogo več žganih pijač kot bilo, da bi vsak gostinski lokal imel na zalogi več vrat brezalkoholnih pijač in sadnih sokov, ki bi morali biti cenejši .Potrebno bi bilo,' da bi vsi gostinci dobili okrožnico, ki bi jih seznanila s prednostmi prodaje in točenja brezalkoholnih pijač, nadalje, da bi se mnogo ostreje nastopalo proti kršilcem, ki bi točili mladoletnikom in vinjenim gostom alkoholne pijače. V boju proti alkoholizmu je bilo, doseženo že marsikaj, toda kljub temu tega problema ne smemo zanemarjati. Vprašanje alkoholizma bo dokončno rešeno tedaj, ko bodo vsi državljani sami spoznali, kake posledice rodi prekomerno uživanje alkohola. Udeleženci posvetovanja so sprejeli naslednje sklepe: — V času sadja naj bi Gospodinjski center organiziral tečaje za pridobivanje sadnih sokov; — o problemu alkoholizma bi morale razpravljati in ukrepati vse organizacije, zlasti pa mladinske; — mladoletnikom in vinjenim gostom naj bi se ne točile alkoholne pijače; — v gospodarskih organizacijah bi morali bolj paziti na popoldansko in nočno delovno izmeno, ker se včasih pripeti, da pridejo nekateri delavci v službo v vinjenem stanju in tako pride večkrat do nesreč; v primerih, ko pijani oče zlorablja hčer, najostreje nastopa; —' več pozornosti naj se posveča odpravi »črnih« vinotočev; — odbor za borbo proti alkoholizmu naj izdela program svojega dela. Vsekakor je prineslo to posvetovanje vsem tistim, ki se bore proti alkoholizmu, več koristnih napotkov. Potrebno bi pa bilo, da bi tudi vsi tisti, ki se ne ubadajo s tem bolečim problemom, zastavili vse sile za boj proti največjemu sovraniku družbe — alkoholizmu, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko rešili ta pereč družbeni problem. Pogoj za uspešen boj je pa jasno spoznanje o kvarnih posledicah prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Janko Savšek V začetku decembra so v Radečah izročili namenu novo bencinsko črpalko. Pobudo za gradnjo je dalo AMD Radeče, gradnjo so pa podprle radeške gospodarske organizacije Bo|, ki še ni končan med tednom. Nujno potrebno bi • — sodišče je treba opozoriti, naj Zadovoliiva sestaira obeh pravilnik®? Preteklo soboto, ponedeljek in torek je strokovna komisija, ki jo je imenoval zbor proizvajalcev ObLO Trbovlje, razpravljala in obdelala vse pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, ki so jih poslale na ObLO gospodarske organizacije. Oba pravilnika je doslej poslalo na občinski ljudski odbor 29 podjetij, dve gospodarski organizaciji še nista dostavili obeh pravilnikov, dve pa še ne pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pri vseh pravilnikih je komisija ugotovila, da so pravilno sestavljeni in ustrezajo predpisom. Ponekod so ugotovili — ti primeri bo osamljeni — da je odstotek za sklade ne glede na stanje podjetja premajhen. V nekem trboveljskem podjetju eo namenili za osebne dohodke 80 odstotkov čistega dohodka, za sklade pa le 20 odstotkov, toda v glavnem odražajo vsi pravilniki gospodarsko moč in stanje podjetij. Nekaterim podjetjem — kot zgoraj omenjeno — je strokovna komisija poslala priporočilo, naj glede na gospodarsko 6tanje podjetja popravijo preobčutno razliko med osebnimi dohodki in skladi. Nekaterim gospodarskim organizacijam, ki imajo možnost, je komisija priporočila, da ustanove rezervne sklade za osebne dohodke. Ti 6kladi bi odigrali pozitivno vlogo tedaj, kadar bi obračunske postavke prekoračile višino povprečnih osebnih dohodkov. Opaziti je pa tudi, da nekatera podjetja vodijo svoje obračune preveč centralno. Komisija je mnenja, da bi bilo bolje, če hi prepustila delitev osebnih dohodkov obratnim delavskim svetom ali ekonomskim enotam, centralno pa naj bi ugotavljali in vodili le višino dohodka, česar pa v večini primerov v pravilnikih ni opaziti. Komisija je nadalje ugotovila, da nekatere gospodarske organizacije niso pospeševale ustanavljanje ekonomskih enot, temveč so ostale pri centralni ureditvi, pri sistemu točkovanja, norm oziroma akordov, tako da vsa Mo ve, koliko bo dobil za opravljeno delo. Mnenje komisije pa je, da bi bilo Sprejet nlan realizacije za leto 1962 Delavski svet Komunalnega podjetja iz Zagorja je na svojem zadnjem zasedanju sprejel načrt finančne realizacije za prihodnje leto. Le-ta predvideva za 12,1 odstotka večjo realizacijo od letošnje. uslubenci o samem bolje, če bi delavci in malo bolj razmišljali procesu razdelitve dohodka ter o samem sistemu dela. Trgovskim podjetjem je komisija priporočila, naj bi osebni dohodki ne bili odvisni le od višine doseženega prometa, temveč tudi od višine poslovnih stroškov, ker bi bili uslužbenci tedaj to-j zainteresirani na čimvečjem prometu z manjšimi reijskimi stroški, s tem pa tudi nižjimi prodajnimi cenami. Po ekonomskih izračunih, ki so priloženi pravilnikom, ni opaziti občutne tendence po zviševanju osebnih dohodkov. V kolikor pa taki primeri obstajajo, so utemeljeni v povečani produktivnosti. Komisija je dala več priporočil za malenkostne spremembe enega ali drugega pravilnika. Do naslednje seje občinskega ljudskega odbora bo komisija predvideno pregledala vse pravii-nike, o čemer bo seznanila tudi zbor proizvajalcev. Janko Savšek 2e sedmič po osvoboditvi so organizirali zvezni, okrajni občinski odbori Rdečega križa kampanjo proti alkoholizmu. Zadnja leta so se osnovale celo posebne komisije za borbo proti alkoholizmu pri občinskih odborih Rdečega križa, kateremu je poverjena predvsem stimulativna naloga te borbe. Razveseljivo je dejstvo, da je letos prvič dobil ta »večni boj proti alkohol,u* svojo pravo podobo, svoj pravilni izraz. Zakaj? Zato, ker je letošnja borba namenila temeljit preobrat vsem dosedanjim bojem in propagandi proti alkoholizmu. Ne težimo namreč za tem, da bi alkoholika napravili za člana »svete vojske* v starem pomenu besede. Ne organiziramo in niti ne želimo, da bi se osnovala društva proti alkoholizmu. To danes ni več potrebno. Družba je napravila v šestnajstih letih po vojni velik korak naprej. Socialne prilike -se ljudem zboljšujejo iz dneva v dan, saj je to očitno na vsakem koraku. Ljudje so prosvetljeni in razgledani boli kot kdaj koli prej. Njihove zahteve so ravno zaradi tega vsak dan večje. Na drugi strani pa družba zahteva od njih vsak dan večje in težje naloge. Pa vendar nam včasih vsakdanje življenje še grenijo tako imenovana socialna zla. Med te štejemo zlasti tuberkulozo, revmatizem in alkoholizem. Prva dva danes že znamo zdraviti, ker poznamo vzročne čini telje. Tuberkuloza je bila še pred štiridesetimi leti popolnoma neozdravljiva bolezen. Zaradi nje so izumirale cele družine. Tudi revmatična obolenja bodo v boljših živlienskib in delovnih pogojih zgubila sčasoma svoj prvotni zločest pomen. Družba teži za tem, Kako le s ,.Kurirskem" v Zasavju Pri Založbi »Borca* v Ljubljani izhaja v letošnjem šolskem letu zelo poučna mladinska revija KURIRČEK, v kateri se mladina seznanja z dogodki iz NOV in še drugimi važnimi vprašanji. Mladina širom po Slovenji je z veseljem pozdravila to novo mladinsko revijo, ki je bila Zelo potrebna. Sedaj je izšla že četrta številka te mladinske publikacije. V našem tedniku objavljamo odlomek iz tretje številke od našega Pravilniki o deiitvi dohodka pripravljeni Pravilniki o delitvi dohodka so ▼ h rastni S ki občini že povsod pripravljeni. Sproti jih pregledujeta svet za delo In občinski sindikalni svet, potem pa bo o njih razpravljal zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Pri manjših podjetjih so pravilniki dobro pripravljeni in za njihovo izdelovanje ni bilo posebnih težav, zato pa so pri večjih gospodarskih organizacijah teže opravili to delo. Pri Steklarni Hrastnik Je oviralo delo velik asortiman proizvodnje, na Rudniku Je problematično vprašanje posebnega prispevka 25 %, ki trenutno ne dopušča znatnejši delež v delitvi v korist skladov in za katerega pričakujejo, da bo ukinjen, pri Tovarni kemičnih Izdelkov pa ' Je težava v tem, da tovarna še ni končala rekonstrukcije in je prav težko predvideti natančno delitev dohodka, kot je prav lak o težko formirati ekonomske enote, dokler dela na rekonstrukciji še trajajo. Zanimivo je ob tem ugotoviti dejstvo, da je občinski sindikalni svet o problematiki pravilnikov tako dobro obveščen, da Je v znatno pomoč celo ljudskemu odboru, kar pomeni, da je sindikat odigral svojo vlogo na tem področju dosledno. or Prvi plenum novoizvolienega občinskega komiteja Ljudske mladine v Zasavju že znanega pisca partizanskih do-i in ostali: napravite široko agitaci-godkov, Jožeta Stoka - Korotana. | jo V občinah Zagorje, Litija, Trbovlje in Hrastnik je trenutno na šolah 405 naročnikov na to mladinsko revijo. V Zagorju je 121 naročnikov na »Kurirčka*, v Litiji 62, v Hrastniku 36, v Trbovljah pa 186, od teh samo na šoli Alojza Hohkraijta 129. Preseneča izredno majhno število naročnikov na šoli Tončke Čečeve v Trbovljah. Pa tudi po ostalih šolah bi bilo to število lahko še večje: •Kurirček* je danes edina tovrstna revija za mladino, ki obravnava v besedi in sliki dogodke iz NOV, a tudi važnejše dogodke iz sedanjih dni, poljudno in dojemljivo našim najmlajšim. Prosvetni delavci po naših šolah za to mladinsko revijo! Naj ne bo nikogar med našimi najmlajšimi, ki ne bi bil naročen na »Kurirčka*. Slab obisk V počastitev Dneva JLA so gojenci Vojaške šole 2143 iz Sent-! da bi vsi ljudje živeli v zdravih življenjskih in delovnih pogojih Vsako leto rastejo novi stanovanjski bloki, nove stolpnice, novi delovni objekti, nove šole s svetlimi, sončnimi prostori, opremljenimi z vsem potrebnim za ugodno bivanje. Po pravici si zadajemo vprašanje, ali bo sodoben človek, ki bo živel srečen v krogu svoje družine in v neoporečnih delovnih pogojih, še čutil potrebo, da se opija z raznimi alkoholnimi pijačami zato, da bi »zalil* oziroma zadušil svoje gorje. Prav gotovo se bodo ti pojavi zmanjševali vsako leto, zlasti še, če bodo-stopali v zakon zreli ljudje, ki bodo vedel-, kaj zahteva od njih socialistična družba — ljudje, ki naj bi živeli v soglasju z okolico in v sožitju s svojo družino, kateri sodobni čas nalaga težke naloge zaradi pogoste dvojne zaposlenosti staršev. Kakšen odnos ima današnja medicinska znanost in družba do ALKOHOLIZMA? KAKŠNI SO VZROKI IN KAKŠNE POSLEDICE? V medicinski znanosti je že davno razčiščen pojem alkoholizma. Iz izkušenj vemo. da človek, ki ga zadovoljuje vsakdanje delo, ki živi zdrav in srečen v krogu svoje družine ter v sožitju z okoljem praktično skoro nikoli ne postane alkoholik. Če Pa posfrne, potem obstajajo zato drugi bolezenski faktorji, ki tiče v bistvu njegove osebnosti. Dan*s vemo, da ctaln,h problemih, etje prikazali življenje in delo v JLA. Kljub temu, da je bil spored nekoliko okrnjen zaradi tega, ker niso nastopili vsi gojenci, je bila maloštevilna publika s prikazanim programom zelo' zadovoljna. Poudariti je treba, da je bila organizacija obiska zelo slaba, kar je prišlo do izraza v maloštevilnih gledalcih. og pa obstala tudi pogosto v ne ■ešenih socialnih problemih, na primer nerešeno vprašanje delovnega mesta ali napredka, slabe stanovanjske okoliščine, nesoglasja v družini ali pa tudi finančni problem zaradi obilice otrok itd. , Mimo teh vzrokov za 'opijanje pa poznamo tudi alkoholizem iz navade. Priložnost in prijetna družba (večkrat izkoriščevalna) zapeljeta lahko prej dobrega in vzornega moža ali očeta. Zato vsako priložnostno opijanje, ki preide v navado, lahko privede v kronični alkoholizem, to je v stanje, ko postane uživanje alkoholnih pijač že potreba. Da si bomo o pojmu alkoholizma na jasnem, naj mimogrede povem, da v prijetni, razpoloženi družbi izpit kozarček vina še ne pomeni alkoholizma. Pojem kroničnega alkoholizma je rezerviran predvsem za tiste osebe, ki so postali »sužnji* alkoholnega opajanja. Njim postane alkohol vsakdanja potreba. Kot vidimo iz naštetega, je vzrokov za kronično alkoholno zasvojenost več vrst. Zagrešili bi hudo zlo, če že govorimo o alkoholizmu in pri tem izpustimo izpred oči čisto »navadno pijanost* in njene posledice. Mislim tisto pijanost, ki je najpogostejša, ki še ni postala potreba. Brez komentarja nam bo jasno, katero vrsto pijanosti menim, če le vsaj kdaj pa kdaj preberemo rubriko notranje uurave, ki jasno in zgovorno pripoveduje o vzrokih prometnih nesreč ter o vzrokih smrtnih prometnih nezgod. Več kot v 50 odstotkih je bil tu vzrok alkohol. Vozili so ljudje, ki so bili le malo, včasih pa tudi hudo »pod gasom*, če smem v ljudskem žargonu tako reči. Bila je le »navadna pijanost*, pa vendar: kdo bo obudil spet k živhenju Tudi, ki so zaradi take nedolžne pijanosti sovoznikov ali voznikov morali v prerani grob? Kdo bo vrnil žalujočim staršem ljubljene otroke, ki so bili žrtve »pijanih* zločincev? Kdo bo vrnil žalujočim otrokom matere in očete? Kadar prebiramo to rubriko, se pogosto globoko zamislimo ob številu prometnih nesreč, ki rastejo iz dneva v dan, in to kaj pogosto na račun alkoholiziranih šoferjev. Z vso zanesljivostjo lahko trdimo, da je alkohol postal problem, in to pereč družbeni problem erve vrste, ki že davno ni več skrb peščice aktivistov Rdečega križa, ki skušajo z dobro voljo in besedo ter letaki svariti ljudi Prcl posledicami tega zla. Rojah alkoholizma zahteva širše družbeno razpravljanje in sodelovanje. Vzroki za ta socialni pojav so kompleksi, zato mora biti tudi boj proti tem vzrokom vsestranski. Dr. Mihaela Drnovšek Alarm uri skopuškem čevljarju V petek, 8. decembra t. 1„ «e je v Zagorju prvič sešel novoizvoljeni občinski komite LMS. Na Plenumu so izvolili sedemčlanski sekretariat, predsednika in sekretarja ter postavili šest komisij za lažje ln bolje organizirano delo mladinskega komiteja, in to: komisijo za idejnovzgojno delo, komisijo za delovne akcije, kom.si-Jo za društveno ln družabno življenj« mladine, kadrovsko komisijo, komisijo za delavsko mladino, komisijo za šolsko mladino in aktive na osemletkah. Vse te komisije toJo izdelale Podrobne načrte In program dela sedaj še zelo malo napravili na tem področju. Težili bomo za tem, da se bo mladina idejno-polltično in strokovno izobraževala, menimo pa, da ta naloga ni samo dolžnost mladine oziroma njenega vodstva, temveč prav tako dolžnost vseh ostalih družbeno-političnih faktorjev. V ta namen smo ustanovili en oddelek večerne mladinske politične šole, ki šteje 3fl slušateljev, ki so že aktivisti LMS ali pa v drugih organizacijah. Sola deluje po enkrat tedeniito in ima pro-grtm prilagojen in poglobljen e vsnkda- Tretjo partizansko zimo je tudi Gubčevi brigadi trda predla. Mnogi borci so imeli ponošeno ali po-šito obleko, drugi pa več ali manj strgana obuvala. Najbolj raztrga-, ne čevlje je imel menda borec Matko. Zato se je večkrat zglasil pri bogatem čevljarju ter ga nagovarjal za neke gojzerice, ki so čepele v omarici in čakale kupca. Toda mož je bil presjkapuški, da bi jSh dal Matku zgolj samo za zahvalo, partizan pa seveda ni imel denarja. Ko je zapadel prvi sneg, je Matko že tako raztrgal čevlje, da so mu prati gledali iz njih. Ovijal jih je z vročevino, vendar vse to ni nič pomagalo. Zato se Je proti partizanskim pravilom namenil, da sl bo pošteno privoščil skopuha. S patrolo se je napotil v vas. Dva borca sta ostala pred vrati, Matko pa Je odšel v hišo k čevljarju. Po običajnih pomenkih je navezal pogovor na gojzerje. »Daj no, da jih pomerim, če so mi sploh prav!« je dejal. »Le kaj jih boš pomeril, saj nimaš denarja!« je menil skopuh. »Kaj veš, morda mi pa stric pošlie kakšen cekin!« je odgovoril Matko ln pomeril gojzerj.e po podplatih. Ko sta stražarja opazila skozi zoetrelk in zavpila: »Nemci!« Čevljar se je prevrnil s stola in se prestrašen zaril z glavo pod mizo v čevljarsko omaro, Matko pa je v novih čevljih planil skozi vrata v noč — in nikdar več se ni vrnil k skopuškemu čevljarju, kjer Je pustil svoje obnošeno obuvalo. — (Iz 3. številke »Kurirčka«) Jože Stok-Karotan LETOŠNJI KNJIŽNI DAR PREŠERNOVE DRUŽBE Za 600 dinarlev 7 lepih hnfig Do konca letošnjega leta bodo prejeli vsi naročniki knjižne zbirke Prešernove družbe za 600 dinarjev sedem lepih, praktičnih knjig. Prešernova družba je s to bogato zbirko razveselila številne prijatelje dobre knjige. Sam KOLEDAR Prešernove družbe za leto 1962 je bogat in res skrbno zbran. Uvodne misli v koledarju je napisal Miha Marinko, »Zgodovinski pomen Osvobodilne fronte Slovenije*. Bogata je slikovna priloga »Spomeniki junakom in žrtvam*. Roman Vladimirja Kavčiča »SREČA NE PRIHAJA SAMA* je zgodba, ki se dogaja v Poljanski dolini in jo bodo radi prebirali vsi. konkretnimi primeri iz lPMl/82>°^cča8lf We no°vz«ojne- j "Si Mmt' zelo v pomoč pri j okno, da j« Matko že obul čevlje, ^ mlUnoi -J *>l idejni vzgoji tudi za naprej. ' sta izstrelila v zrak rafale iz br- 2,59 kg težka črna redkev, ki je zrasla na njivi Ivana Cukj.Uija iz Folšine 12 pri Trojanah. - Foto Jože Breznik, Loke 10, Zagorje Oba dela romana »UPOR OBE-ŠENCEV* ameriškega pisatelja B. Travna, o katerem pravijo, da je po rodu Slovenec, sta izdana v eni knjigi. Ta roman je znan že velikemu številu ljubiteljev dobrih povesti, saj je izhajal v reviji »Tovariš*. Četrta knjiga dr. Maksa Žnuderla »NAS DRŽAVLJAN, NJEGOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI*, bodo nepogrešljiva publikacija za vse naše državljane. Člani Prešernove knjige pa dobe še peto knjigo brezplačno, namreč • POT NAPREDKA* dr. JFranca Bučarja. Vsi tisti naročniki Prešernove družbe, ki so se naročili tudi na dodatne knjige, dobe še zanimivo knjigo Ivana Špolarja »ZA KRMILOM*, nasveti za šoferje amaterje. Knjiga, ki bodo radi segali po njej vsi, ki jih zanima ustroj in delovanje avtomobilov. Sedma knjiga Prešernove družbe je pa IV. del dela dr. A. Polenca »ŽIVALSKI SVET*. Vsak naročnik celotne zbirke pa prejme brezplačno eno od reprodukcij slik: »Grobar — Macesen*, »Pavlovec — Zima v Bohinju*, »Mihelič — Kolona* in »Vesel — Južina*. . Tudi za prihodnje leto pripravlja Prešernova družba bogato zbirko knjig. O tem bomo pa več poro-j čali prihodnjič. Poverjeniki Prešernove družbe, ki bodo do konca leta razdeljevali knjige letošnje zbirke, bodo lahko istočasno zbirali naročnike tttdi že za leto 1962, Cesta od Ljubljane do Utiie' PoLn-k, prijazna vasica v litijski občini isk pri čuvarjih naših meja Večerilo se je In sneg je škripal pod nogami. Ko sem zavil v majhno vasico- Hrušico, so po domačijah že gorele luči. Bil je praznični zimski večer. Tih in samoten. Sneg in volčji zobje decembrskega mraza. Na stezi sem srečal domačina, ki me je pogledal dokaj nezaup- službi, ki je naporna. Večkrat se pomerimo v športu z mladino v odbojki, nogometu, šahu, perjanici itd. Le v smučanju ne pridemo Gorenjcem do živega. Saj je ljivo. Najbrž sem poredko zaide tujec. Vprašal sem ga, kje bi našel ' razumljivo: vozijo, kot bi se rodili graničarje. »Zdajle,« je dejal, »jih boste zanesljivo dobili v Domu družbenih organizacij. Nekaj nam pripravljajo za Dan JLA.« Tako torej, sem preudaril, tudi ta trenutek, ki sem mu zdajle priča, je del njihovega življenja. V neurju in snežnih zametih, v sončnih dneh in temnih nočeh, vselej in povsod je vsakdo teh krepkih fantov ves in do kraja zavzet s svojimi vojaškimi dolžnostmi. Ko pa se vrne v karavlo, odloži orožje in vojaške dolžnosti do prihodnje izmene, se pomeša med domačine; vsakega posebej pozna in vsi poznajo njega — graničarja ... Kakor velika družina majhne vasice Hrušice! In zdaj, ko je z vsakim dnem bliže njihov praznik — Dan JLA — so se zbrali v igralsko družino. Domačinom in sebi bodo pripravili nekaj prijetnih trenutkov. Potem sem se zapletel v pogovor z režiserjem igralske skupine vodnikom Vitomirjem Mitičem. Daleč iz drugega konca naše domovine — iz Niša — je zašel v ta gorati svet, kjer opravlja svojo odgovorno dolžnost. Pravi: »Vsako leto uprizorimo kakšno enodejanko ali skeč. V prostem času je kulturno in politično delo med vaščani naša osnovna naloga. Nismo samo vojaki na meji, temveč tudi tovariši, ki s političnim in kulturnim delom širimo drug drugemu obzorje in utrjujemo medsebojne vezi.- »In kako ste se odločili prav za Klopčičevo ,Mater’?« sem ga vprašal. , Ker nismo našli primerne igre v srbohrvatskem jeziku, so nam v Čufarjevem gledališču na Jesenicah predlagali Klopčičevo enodejanko. Sprva smo imeli pomisleke, ker sta med osebami dve ženski vlogi, potem pa smo se odločili: tudi ženske vloge bomo igrali sami. Našli smo dva vojaka > s primernim glasom, ki bosta — j kot kaže — kor dobro opravila to nenavadno dolžnost.« Potem mi je tovariš vodnik predstavil 21-letnega kmečkega fanta Todorja Uroševiča iz okolice Leskovca v Srbiji. Dejal Je: »Doma sem večkrat igral, a zdaj se prvič vživljam v žensko vlogo.« »In gre?« »Tako, tako. Menim, da bo šlo, čeprav ne vem, kako se bom počutil v ženski obleki. In malce se tudi bojim, da se mi bodo smejali...« Tovariš vodnik ga je spodbudno potrepljal po rami, češ saj bo šlo, nikar pretiranih skrbi. Potem mi je predstavil ostale fante: — Danila Vitlča, gradbenega delavca iz okolice Tuzle. Prvič bo stopil na odrske deske v vlogi Mince. Čeprav začetnik, kaže veselje do igranja; — Milana Kaurinoviča v vlogi Petra, kmečkega delavca iz Bosne; — Miroslava Nedeljkoviča lz okolice Prištine v vlogi Marka; — Stanka Tomiča iz Vranja, po poklicu mizarja, igral bo Andreja ... In potem še ostale. Vsi kažejo zavzetost in veselje do odrskih desk. Ne samo kulturno delo Počasi gremo. Pot nas vodi h karavli. Noč je. Fantje so pred nama. Z vodnikom sva zaostala. Najin pogovor teče e stvareh, Id dopolnjujejo graničarjem življenje. Tovariš vodnik ml pripoveduje: »Naše kulturno delo ima v Hrušici že svsjo tradicij«. A ne gre 1« za kulturno sodelovanje vaščani, tudi sicer smo tesno povezani. Pri gradnji vodovoda smo opravili 120 delovnih ur, kljub s smučmi...« Ko 6em 6edel v topli karavli, me je premagala radovednost. Da bi ne bil videti preveč vsiljiv, 6em tipajoče vprašal: »Kaj pa služba? Gotovo doživite marsikaj zanimivega.« »Zares, ampak pozno je že in o tem vam bodo drugi še marsikaj povedali,« je rekel vodnik. »Kaj ne?« »Na Javorniški rovt se bom odpravil,« sem mu odgovoril. »No, vidite, priložnosti bo še dovolj.« In legli smo k počitku. Na Javomiškem rovtu B i je mrzel, jasen dan, kakršen je samo v planinah. Rinila sva v strmino: pred menoj je šel moj spremljevalec — poročnik Peter Brljevič, prijazen fant, Črnogorec. Enajst let je že v JLA, dve leti in pol v Sloveniji. Ko sva se odpravila na pot, je bil zgovoren. Zdaj v strmini pa je umolknil. Pred mano se je vzpenjal kot gams. Vajen je gorske hoje. Mene pa je strmina premagovala. Zaostajal sem. Zdaj pa zdaj je zastal tudi poročniku korak. Nič ni rekel, a vem, da je počenjal to zaradi mene. §mm Vv. V .Jm?' Z daljnogledom graničar pozorno opazuje okolico Ko sva prišla do prvih hiš v Javomiškem rovtu, so ga domačini pozdravljali kakor starega znanca — prijazno in nasmejana »Vroče?« »Strmina greje bolj kot peč,« se smeje poročnik. »Preveč sta^ oblečena.« »Menda res, mamca.« Potem sva dphitela možakarja. S počasnim, zanesljivim korakom gorjanca se Je vzpenjal. To je Albin Praprotnik. Z ženo oskrbujeta Planinski dom na Pristavi. »Očka, le hitreje,« mu je dejal spodbudno poročnik. »Nisem več v vaših letih, Imam svoj korak,« je odgovarjal Praprotnik. »No, pa vas bova počakala v planinskem domu,« »Prav, prav.« Cez čas Je ras prišel za nama. Posedli smo in se okrepčali. Ker naju’ Je čakata še dolga pot, sva se kmalu odpravila. Hodila sva po gazi proti karavli. Korak za korakom. Sneg nama je segal čez gležnje. Ko sva se pred karavlo pozdravila z graničarji, me je prevzel vtis: to Je pravzaprav družina. Velika družina v samotnem svetu. Skupne dolžnosti in tovarištvo jih vežejo. V karavli je bilo prijetno. Topla peč. Domače vzdušje. Tudi kopalnico imajo s toplo vodo. Ogledoval 6em si prostore in dejal: »Prijetno je tu.« »Daaa,« je dejal z zateglim glasom poročnik Drljevič, »Tišov Lojze in njegov prijatelj Ivan Tušar sta z zlato »špico« zapisana v zgodovino te karavle. Največ zaslug imata, da je tako, ko* je.« In potem sem zvedel, da je bila karavla obnovljena leta 1957. Tišov Lojze, znan revolucionar in politični delavec v jeseniški kotlini, se je zavzel za njeno ureditev. Ko je bila končana, je bilo treba postaviti strelovod. Da bi bolj »vlekel«, je bilo treba konico strelovoda pozlatiti. Tišov prijatelj Ivan Tušar, sedanji predsednik SZDL Javornik—Koroška Bela, je dal zlat prstan, ki so ga prelili. Konica strelovoda je torej zdaj pozlačena. Zato tisto o »zlati špici«. Neznanec z revolverjem S poročnikom hodiva ob meji. Spremlja naju stražar. Mejni kamen z napisom: FLR JUGOSLAVIJA. Onstran jo Avstrija. Nikogar ne vidimo. Gonski vrhovi in tišina. In tako — sredi počitka — s prižgano cigareto se obudijo opomini na doživetja graničarjev. »Tu marsikaj doživite,« pravim. »Marsikaj. Na primer tisto o neznancu z revolverjem.« »Kako je bilo?« »Bila je junijska noč. Parola je bila na svojem nočnem obhodu. Molče, brez besede so se pomikali graničarji. Potem je nastal pred njimi šum. Patrola je postavila zasedo. Cez čas so opazili moškega, ki ee je približeval meji. Zmeraj bliže in bliže zasedi.« »Stoj!« je zaklical eden graničarjev. Neznanec je v hipu potegnil revolver. Z druge strani spet: Stoj! (In s tretje: Stoj!) Spregledal je, da je v spretno nastavljeni zanki. Rešitve ni. Odvrgel Je pištolo in se predal. V karavli, kamor so ga odpeljali, se je otročje izmikal, češ da “Je zašel in da s pištolo ni hotel groziti graničarjem, ker sploh ni vedel, kje je patrola. V odvrženi pištoli pa so bili trije naboji. Izletnica z visokimi petami M >ž in žena, fant In dekle v planinski postojanki. V pogovor venomer vpletajo mojo. Vprašujejo. Proti večeru se odpravijo prav tja, kamor bi ne smeli. Ustavi jih patrola. Niso se upirali-Bili so mirni. Izgovarjali ®o se. da so zašli. Med potjo v karavlo se je začelo dekle z visokimi petami spogledovati z graničarjem. Ker ni kazal razumevanja za njene čare, mu je začela ponujati denar, uro, tranzistor. Skratka: podkupnina, čeprav so »le zašli 1° niso hoteli ilegalno čez mejo.« Tovarištvo ob slovesu T iklh in podobnih zgodb s zvedel še več. Potem smo Sli naprej ob meji' Minil Je dan In večer v karavli je b!l spet poln spominov in zgodb... Ko sem se naslednje Jut1-0 vračal v dolino, mi Je bilo težko-Kratek čas sem preživel tam, hi®4* graničarji, ki varujejo mejo, I” naše slovo Je bilo, kot Je slov" dobrih tovarišev — Iskrene, «*** budno: »Nu svidenje!« Slane Škrabi Na zadnji seji je okrajni ljudski odbor Ljubljana razpravljal o vzdrževanju in rekonstrukcijah ter modernizaciji cestnega omrežja na področju okraja in o kategorizaciji cest III. reda. Obširna razprava je ugotovile., da je vzdrževanje cest iz leta v leto slabše, nekatere ceste so pa postale skoraj nesposobne za promet. Odborniki okrajnega ljudskega odbora iz območja občine Litija in občine LjuMjana-Mrste so govorili v okviru te rr.zrrave o problemu cestnega omrežja, ki povezuje Zasavje. Tna najslabše vzdrževani cest je po teh ugotovitvah cesta II. reda, ki pelje iz Ljubljane •■kozi St. Jakob in Dolsko v Litijo. 2e pred razpravo na seji okrajnega ljudskega odbora so se pred- I stavriki občin Ljubljana-Moste, j Ljubljazia-Bežlgrad, Domžale in Litija nekajkrat sestali in razpravljali o potrebi, da sc ta cesta modernizira in vsaj zasilno uredi za promet, dokler ne bo rešen osnovni program cestnega omrežja za Zasavje z ureditvijo Zasavske ceste JLA. Cesta Ljubljana— Litija, ki povezuje štiri občine, je bila predmet mnogih razprav na zborih volivcev v vseh teh občinah. Ta cesta je tudi edina komunikacija, ki povezuje navedene občine z Ljubljano. Pogosto je | nc~esebna za premet, ker jo poplavi Sava. Zaradi tega je cestni promet večkrat moten. Na seji okrajnega ljudskega odbora je med drugimi tudi ljudski poslanec tovariš Temo Brejc Seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Trbovlje Na minuli seji izvršnega odbora SZDL v' Trbovljah so mimo ostalih vprašanj dndvnega reda razpravljali, tudi o pripravah na zbore volivcev, ugotovili eo, da je najboljše, da se odborniki in krajevne organizacije SZDL pogovore o datumu in ostalih vprašanjih glede zborov volivcev. Sklenil: so, naj bi se pred konferencami sešel plenum Socialistične zveze.' da bi člani odborov dobili še jasnejše poglede in da bi proučevali kadrovsko vprašanje dosedanjih odborov in nji- | hov o dopolnitev. — Nadalje so na j seji razpravljali še o novoletnem praznovanju in poudarili, da bi 1 bilo potrebno zajeti v to prazno-! vanje čim širše množice ljudi. Nadalje bi bilo zaželeno, da bi sodelovale vee organizacije in da bi tudi gostinstvo odigralo pozitivno vlogo. Na seji »o sprejeli še predlog, da bi podjetje »Metalija« prevzelo patronat nad vrtcem, podjetje ! »RUDIS« pa patronat nad Srednjo tehniško šolo v Trbovljah. cmenil potrebo, da se cesta Ljubljana—St. Jakob—Litija uredi, ker je v razgovorih z volivci doeli-krat slišal pripombe zaradi slabega vzdrževanja te ceste. Predlagal je, da naj bi se izvršila vsaj provizorična površinska obdelava ceste in s tem omogočilo kolikor toliko normalen cestni promet. Tudi predsednik Sveta za komunalne zadeve OLO se je strinjal s kritično oceno ljudskega poslanca in odbornikov iz Litije ler izjavil, da bo posredoval te predloge pristojnim republiškim organom. Razprava na seji okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je odprla zelo pereče probleme, ki predstavljajo zaradi slabih cest ne samo škodo na področju gospodarstva, temveč onemogočajo razvoj tudi drugih panog, zlasti še turizma, za katerega so v vse!) naštetih občinah, še posebej pa v litijski, ugodni pogoji. Prav zaradi tega bi bilo potrebno, da bi to cesto čimprej uredili. — a. * 15. Toda k« Je orel zletel Iz prepada. Je bil start Baretta pripravljen. »Bum« i'e zapela njegova stara puška. Orel je padel nazaj v prepad, toda s prestreljenimi prsmi. Per*tl s« se mu zapletle v veje in obvisel je brez življenja z Iztegnjenimi kremplji. Zgoraj so vsi kričali: »Giorgio, »1 živ?« Deček sl Je opomogel od strahu: »Oče, vse 'e v redu, tudi kozliček je že živ. Povlecite ga ven.« Potem so povlekli še mrtvega orla ln nazadnje še Giorgia. Oče in mati-sta ga objela, stari Baretta pa je rekel: »Pogumen deček (d!« — »To ni nič,« se je delal zdaj Glorglo pogumnega, »vrgel sem nekaj kamnov, pa Je orel odletel.« In ponovno Je pogledal proti Aniti. Kaj je zdaj pomenil gostilničarjev sin Enverino, njegove lepe Igračke in sladkorčki? Medtem je orlova samica še vedno krožila nad ljudmi. 16. Ljudje pa no se • svojim plenom odpravili v dolino: Glerglov oče je noall mrtvo kozo, Baretta orla, Giorgio In Anita pa Izmenoma ranjenega kozlička. Toda kljub skrbi kozlička niso mogli ohraniti pri žlvljčnju, orel ga Je prehudo zmrcvaril. Oče ga Je moral zaklati. To Je bila v hiši žalost. - Tri dni »o v vasi slavili Giorgia kot Junaka ln povsod ln vsem Je moral pripovedovati o svojem junaškem' dejanju. Vae to pa ni moglo oživeti mrtvih živali, ki so pomenile za revnega kmeta veliko Izgubo. »Zdi se, da zna človek z brazgotino čarati,« Je tarnal oče. »Neumnost,« se je zjezila babica, »ln danes sploh ne veste več, kaj Je neareča. Ko sem bila še majhna, so prišli Francozi in vse pobrali, potem pa še kuga In povodnji. V celem Sognonu so ostale nepoškodovane le ŠUrl hiše.« Oče Je Jezen odšel. Uspel koncert gostov iz Kranja Na povabile moškega pevskega j pesmi. Gledališka dvorana je b.la ztora »'šaria« iz Trbovelj je v so- polna poslušalcev. Pevskemu zboru je dirigiral zborovodja Peter Lipar iz Kranja. Poslušalci so bili s programom in izvedbo pesnv. nadvse zadovoljni, kar dokazuje tudi želja po večkratnem ponavljanju posameznih pesmi. Po koncertu je bil gostom prirojen družabni večer. Trboveljčani bodo gostom iz Kranja vrnili boto zvečer gostoval v gledal: ki dvorani Delavskega doma v Trbovljah pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Gostje so prispeli v Trbovlje že ob 17. uri, kjer jim je Svoboda — Center pripravila sprejem. Pozdravni govor je imel tajnik Svobode — Center Tine Korimšek. Ob 19.30 so pa gostie imeli dvo- urni koncert narodnih in umetnih obisk verjetno v februarju. Graničarji na odrskih deskah Ko sem zaprl vrata za seboj, se je k meni obrnilo nekaj glav. Bil sem edini civilist med vojaki. Po besedi, ki je tekla, sem spoznal, da pripravljajo Klopčičevo enodejanko »M ■*■'«. 13. Ljudje so zabili nad prepadom nekaj lesenih kolov In privezali zanje vrv. Drugi konec so zavezali okoli Giorgiovega drobnega telesca. Stari Baretta je medtem opazoval orla, toda krožila sta tako visoko, da ju ne bi mogel zadeti niti z najboljšo puško. Prepad je bil globok kakih tridest metrov ln, čeprav »o dečka spuščali počasi, ga je večkrat oprasnil kak grm alt Je butnil ob skalo. Najprej je našel kozlička -imel je zlomljeni obe nogi, iz drobovja pa mu Je tekla kri. »Privezal ga bom. pa ga potegnite gor,« je poročal iz prepada. Potem je našel še kozo, gledala ga je s steklenimi očmi. »Velika je mrtva,« je zopet kričal ljudem. Takrat Je slišal Anilin prestrašeni krik in čuden šum, kot bi se bližal veter. Kozliček je začel prestrašeno meketati — nad njima Je bil veliki orel. ki je prišel branit svoj plen. 14. Orel Je glasno zahreščal in grozljivo plahutal s perutnicami nad dečkom in živaljo. Giorgia je skoraj prevrnil veter, ki so ga povzročala orlova krila. Naj zbeži? Se skrije? NI bilo kam, razen tega tudi ni mogel pustiti kozlička samega. Zdelo se je, da se orel ni mogel odločiti, koga naj napade prvega, zato je sedel na bližnje drevo in spuščal čudne glasove. Giorgio je Izkoristil ta trenutek, odlomil je veliko vejo in vzel v drugo roko kamen. Pomeril je In bum — kamen je zadel orla v prsi, drugi v perotd, toda orel se je samo prestopil po veji. Selc ko ga je tretji kamen zadel v glavo, Je zlezel za nekaj vej više. Nenadoma pa sd je premislil In zletel ▼ višino, da bd se ponovno s strclovlto naglico spustil na svojo žrtev. Giorgio je zaprl oči - to ne bo samo kozličkov konec, ampak tudi moj, mu je šlo skozi možgane. MINSKI ŠPORTNI PRECUO Jeklene žične vložke - šlaralija _ n kaoče, postelje, stole in fotelje vam po ugodni ceni izdeluje BABIC JUSTIN, žično pletilstvo — Bled. Prodam globok uvožen otroški voziček. ~ Naslov: Baloh, Trbovlje, Šuštarjeva 19. | ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, brata in svaka ne zna brati«; 28. in 29. decembra ameriški barvni film »El Magni-fico Tom in Jerry«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 21. decembra amer. barvni film »Velika zemlja«; 23. do 25. decembra ameriški barvni VV film »Zadnja obala«; 26. decembra nemški barvni film »Enostavno dekle«; 27. in 28. decembra nemški barvni VV film »Mazurka ljubezni«. Kino »Delavski dom v Zagorju: 21. decembra poljski film »Vlak«; 23. in 24. decembra domači film »Skupno stanovanje« — v nedeljo matineja ob 10.; 25. decembra grški film »Nikoli v nedeljo«; 27. in 28. decembra nemški film »Po-likuška«. Kino »Svoboda« Kisovec: 21. decembra ameriški pustolovski film »Beg v verigah«; 23. in 24. decembra ameriški barvni kavbojski film »Visoki tujec«; 27. in 28. decembra italijanska drama j Slovenski oktet poje slovenske narodne; 19.05 Domače više v dvo in tričetrtinskem taktu; 20.00 Vedro in priljubljeno; 20.20 Zabavna radijska igra; 20.50 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 24. decembra 8.00 Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Lajna; 8.50 Ver sela godala; 9.05 Pripravili smo posebej za vas; 10.0 Se pomnite, tovariši... Ivan Renko: Poziv k uporu; 11.30 Boža Novak: Očesna klinika (reportaža); 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Kitara in orglice; 16.00 Humoreska tega tedna — Allen Smith: Šaljivci; 17.05 Klavir v ritmu; 18.30 Športno popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedna; 22.15 Vedro in priljubljeno. Zmaga strelske družine iz Hrastnika V III. kolu okrajnega tekmovanja z zračno puško sta se v Hrastniku srečali strelska družina »Hrastnik« in strelska družina »Usnjar« iz Smartaa pri Litiji. V zelo razburljivi tekmi je zmagali domača ekipa z rezultatom 1312 : 1233 krogov. Kljub porazu je »Usnjar« pomenil resnega nasprotnika za domače strelce in sta razlika 79 krogov ter osvojeni dve točki razveseljiv uspeh za hrast-niške strelce. Za ekipo iz Hrastnika go dosegli; Ostrovršnik 264 krogov (od 300 možnih), Šuštar 264, Kirn 263, Sa-vanovič 261 in Grebenc 260. Za »Usnjarja« so pa dosegli; Pintar 285, Jug 262, Berčon 249, Zavrl 231 in Erjavc 220 krogov. i Ob 15-lefauci Zasavskega tednika Izberite najbolje športnike Zasavja V okviru 15-Ietndce obstoja in delovanja Zasavskega tednika razpisuje uredništvo anketo o desetih najboljših zasavskih športnikih. Anketiranci, ki bodo sodelovali in ki bodo najbližje končnemu rezultatu naše ankete, bodo prejeli naslednje nagrade: L nagrada 3000 dinarjev 2. in 3. nagrada po 1000 dinarjev 4. do 6. nagrada po 500 dinarjev « Med nagrajenci bomo upoštevali vse tiste, ki bodo poslali na naše uredništvo ime in priimek športnika, športno panogo, ki jo geji športnik ter članstvo v klubu. V poštev pridejo vsi tisti, ki bodo najkasneje do 20. decembra poslali na uredništvo Zasavskega tednika predloge za deset najboljših športnikov. Uredništvo je pripravilo prehodni pokal, ki ga bo prejel najbolje izbrani športnik ob praznovanju petnajstletnice obstoja Zasavskega tednika. Rezultat ankete bomo objavili v jubilejni številki našega tednika. Uredništvo IVANA KOKALJA. Zahvaljujemo se tudi dr. Hinku Drnovšku za ves trud ob bolezni, nadalje tov. Skrinarju za poslovilni govor, Elektro obratu rudnika, vsem darovalcem vencev in dobrim sosedom. Žalujoča žena Marija, sinova Ivan in Hranimir z družinami ter sorodstvo »Nezvesta«. Kino Šmartno pri Litiji: 21. decembra angleški glasbeni film »Tommy Steel poje«; 24, decembra matineja ob 9. uri čehoslovaški barvni film »Ustvarjenje sveta«; 23. in 24. decembra zap. nemški barvni film »Na svidenje Frančiška«; 27. in 28. decembra avstr, barvni glasbeni film »Mozart«. OBVESTILO Upokojence, njihove družin-dce člane, odroma lastniki hiš in ao doslej prejemali nadomestilo za zvišano stanarino v banih, obveščamo, da bani s 1. januarjem 1962 odpadejo in da jim bomo nadomestilo za zvišano stanarino izplačevali v denarju. Pri morebitnih naknadnih izplačilih za leto 1961 pa bo nadomestilo izplačano še vedno v bonih. O kr. zavod za soc. zavarovanje podružnica Trbovlje ZDRAVNIKOV V 21. decembra: dr. 22. decembra: dr. 23. decembra; dr. 24. decembra: dr. 28. decembra: dr. 26. decembra: dr. 27. decembra; dr. 28. decembra: dr. TRBOVLJAH Drnovšek Kramberger Kramberger Kramberger Južnič Komorowsky Drnovšek Kramberger ČETRTEK — 21. decembra 9.25 Poje zbor JLA iz Beograda; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Partizanske pesmi; 13.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Radi jih poslušate; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Kitara in orglice; 15.30 Turistična oddaja; 17.35 Pojeta Rafael Rome-ro in Juanito Varea; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 22. decembra 10.05 Od tod in ondod; 12.05 Nekaj bosanske folklore; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Ivan Kukovec: Izkušnje pri napravi in vzgoji sadnih nasadov; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marja Cerkovnik: Ukradeni 11. januar; 15.20 Majhna revija popevk in zabavnih melodij; 15.45 Jezikovni pogovori; 17.05 Parada pihal (10); 18.10 Posnetki z republiškega festivala pihalnih godb v Novi Gorici; 19.05 Majhni zabavni ansambli; 20.15 Tedenski zunanjepolitični prčgled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 21. decembra italijanski film »Prijatelj gangsterjev«; 22. do 25. decembra jug. film »Sreča pride ob devetih«; 26. do 28. decembra nem. film »Rdeči krog«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«; 23. do 25. decembra jug. film »Pustolovec pred vrati«; 26. in 27. decembra ameriški barvni CS film »NI Imena na naboju«. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 22. do 25. decembra Angleški barvni film »Ker veter SOBOTA — 23. decembra 8.30 Z melodijami po južni Ameriki; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Zabavni zvoki; 12.05 Marija Gazvoda poje slovenske narodne; 12.15 Kmetijski nasveti — Miki Pučko: Tudi kmetijski proizvajalec naj ima pestro prehrano; 14.00 Pevka Ljiljana Petrovič; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.25 V ritmu tanga; 15.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino...; 18.10 TE DNI PO SVETU INDIJSKE ČETE VKORAKALE V GOO Indijska vojska je s podpore mornarice in letalstva vkorakala v Goo. v sporočilih ki ga je objavil obrambni minister, je rečeno, da bodo te sile pomagale narodu Goe prevzeti oblast, ker je kolonialna oblast žc zrušena z osvobodilnim gibanjem v tej portugalski koloniji. Nehru Je iria-vll, da je Indija začela oboroženo akcljo, ko Je spoznala, da Jc to ®**lna rešitev. Napredek O NEVTRALNOSTI LAOSA Na aeji konference 14 drže v o L®oe(i ao sprejeli besedilo Izjave o laoški nevtralnosti in protokol 0 mednarodnem nadzorstvu nad laoško nevtralnostjo. Predsednik konference, Puškin, Ja poudaril, da so bili sprejeti važni sporazumi, ki »bi bili lahko zgled za mednarodne razgovore podobne Vrete.« POLOŽAJ V KATANGI Vesti Iz bejlš« v Katangi •<> **-lo skope. Domnevajo, da se bliža konec vojaške akcije v Katangi. Odpor, ki ga nudijo posamično katanškl orožniki in beM ostrostrelci. jc popustil v glavnem me-Mu EMaabethvIUu. Balgijfkt družbi v Ellsabethvlllu »o poslali zahtevo, naj prenehajo streljali n« •modrc čelade« I« v«eb njenih Doaloplj v EliaabeihviUu, Ce tega no bodo storili, bodo leiala napadla njena poslopja. I* Waah!nztona se Je zvedelo, da Je predsednik osrednje kongo-Ika vlade Adula pripravljen pogovarjati »e s sccesionlstom Com-bejem o priključitvi Katance Kongu. DRŽAVNI SVET NAMESTO VLADE Predsednik Dominikanske repc- olike Bulaguer je izjavil, da bo razpustil sedanjo vlado in da bo ustanovil državni svet, ki bi prevzel upravo države, v svojem govoru po radiu je dejal, da bo osebno vodil novi državni svet in imenoval člane sveta. Predsednik Balaguer ni povedal, kdaj bo novi državni svet ustanovljen. SESTANEK ADULE S COMU E JEM Po nekaterih vesteh sta se včeraj sestala v mestu Kitona predsednik osrednje kungoške vlade Adida in katanški secesionist Corobe. Sestanek Je pripravil ameriški veleposlanik v Lcopoldvillu, ki se Je blizu Ddole v Severni Rodcz'JI raztovarjal s katanškim odpadnikom Combejem. GOA PRED VARNOSTNIM SVETOM Varnostni svet se je sestal, da bi na zahtevo Portugalske razpravljal o indijski akciji v Goi. Varnostni »vet ni »prejel resolucije skupine azijako-afrišldh dežel. v kateri zahtevajo, da bi V9 pritožbo Portugalske zaradi napada Indije na njeno posest v tej deželi zavrnil. Zaradi sveta Sovjetske zveze Varnostni svet prav tako ni sprejel resolucije ZDA, Velike Britanije, Francije In Turčije, ki s* zahtevale konec Indijske vojaške akcije. Indijske čete so že zavzele predmestja glavnega mesta Goe Pandžlma. RAZGOVORI O RAZOROŽITVI Komlt« sestavljen iz predstavnikov 18 držav bo vodil razgovore o razorožitvi najbrž v New Yorku na sedežu Združenih narodov. Pričakujejo, da bodo ZDA soglašale s tem predlogom. Sovjetska zveza bi prav tako utegnila sprejeti sedež Združenih narodov kot kraj za nove razgovore. PONEDELJEK - 25. decembra 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Kmečka .godba v gosteh; 12.15 Radijska kmečka univerza — prof. Edo Senegačnik: Čebele v sodobnem kmetijstvu; 13.30 Začenja se čas novoletnih razglednic; 14.35 Naši i poslušalci čestitajo in pozdravlja- i jo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.30 Nekaj slovenskih popevk; 19.05 Naši mladi izvajalci; 20.00 Izbrali smo za vas. TOREK — 26. decembra 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Kaj vse se dogaja v eni uri; 10.15 Izberite melodijo tedna; 12.05 Pozdrav iz 'Slovenije; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Nega sobnih rastlin pozimi; 13.30 Skladbe Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.50 Delovni kolektivi za Novo leto; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 20.30 Radijska igTa — Carl Erik So^a: Mali očka Želva; 21.45 Četrt ure s pevcem Ivom Robičem. SREDA — 27. decembra 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Lepe melodije; 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Človek in zdravje; 112.05 Zadovoljni Kranjci s pevci; 13.30 Kolektivi vam pošiljajo čestitke za Novo leto; 15.20 Koncert po željah poslušalcev; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Ansambel Jožeta Kampiča; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Naš variete; 22.45 Godala v noči. HRASTNIK Rojstev (izven bolnišnice) ni bilo. Poroke: Ivan Kušar, pleskar, iz Ceč 59, in Alojzija-Stefanija Ded-tič, delavka, iz Hrastnika 314. Smrti: Franc Kumlanc, upokojenec iz Hrastnika 140 — star 70 let; Štefanija Kapelar roj. Kmet, gospodinja iz Ceč 74 — stara 63 let. ZAGORJE Rojstev (izven bolnišnice) ni bilo. Poroke: Marjan Reganein, delavec, in Ivana Cvan, šivilja iz Lok pri Zagorju. Smrti: Anton Ocvirk, rud. upokojenec iz Lok 28 — star 60 let. BREŽICE Rojstva: Ana Drugovič, Sp. Brezovo ' 25 — sina; Stanislava Sluga, Mostec 18 — hčerko; Zofija Furlan, Rigonce 3 — sina; Dragica Sintič, Ključ — hčerko; Frančiška Komočar, Dvorce 2 — sina; Ana Drenski, Drenje 2 — hčerko; Veronika Mara, Brezovo 19 — sina; Frančiška Otaševec, Čatež 47 — sina; Ljudmila Gerjevič, Gor. Lenart 50 — sina; Danica Mirt, Kladje 3 — sina; Marija Hotko, Bojano 61 — hčerko; Neža Omerzu, Pišoče 117 — hčerko; Magda ■Plovič, Kočevje - sina; Jožefa Sodec, Sobenja vas 18 — sina; Jožefa Simšek, Zurkov dol 14 — hčerko; Vekoslava Debegovič, Kraj Dolnji 7 — hčerko; Marija Kerin, Lomno 16 — hčerko; Olga Strunjak, Kraj gornji 27 — dve hčerki; Marija Vovk, Brezovo 13 — sina; Marija Bračun, Zdole 5 — sina; Marija Velevskj, Vidom-Krško - hčerko; Zora Komar, Sehkovec 10 — sina; Ljudmila Krošelj, Mali vrh 32 — sina. Poroke: Dobrivoje Tešič, oficir JLA, in Irma Kostevc, frizerska pomočnica iz Brožič; AndljeHko Jurač, delavec iz Cemehovca, in Štefanija Nagoma, gospodinja iz Dobove. Smrti: Martin Vindiš, soc. podpiranec iz Brežic — star 67 let; Janez Hrastovšok, delavec iz Tre-fceža 38 - star 54 let. TRBOVLJE Rojstva: Jožefa Strojin, Trbovlje — sina; Eva Marinc, Krnice — sina; Marija Ocvirk, Trbovlje — sina; Frančiška Poboljšaj, Mali Kum — hčerko; Alojzija Mak, Trbovlje - hčerko; Ana Jarc, Trbovlje — hčerko; Erika Volf, KULTURNO-ŠPORTNA PRIREDITEV OB 15-LETNICI ZASAVSKEGA TEDNIKA Kdo bo nalboliši Športnik Zasavla? Zasavski tednik je razpisal ob 15-letnicd svojega izha- g = Janja anketo z» proglasitev najboljšega športnika v Za- g gj savju. Anketiranci morajo sporočiti deset najboljših šport- g j nikov Zasavja v letošnjem leta. S tern v zvezi bo 28. decembra 1961 VELIKA KULTUR- s g NA ŠPORTNA PRIREDITEV v domu Svobode II v Tr- g s bovljah z začetkom ob 19. uri. , E Na prireditvi bo sodeloval zabavni ansambel »Veselih gj rudarjev« s svojim programom, sodelovanje na prireditvi £ gj je pa obljubila tudi Občinska zveza za telesno vzgojo. gj Najboljši športnik Zasavja bo ob tej prilonosti prejel lep = prehodni pokal, ki postane njegova last, če ga osvoji tri- g g krat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Deset najboljših športnikov Zasavja bo pa prejelo prak- g § Učne nagrade, katere bodo darovala zasavska podjetja. g Izbira najboljših športnikov Zasavja bo letos prvikrat jg == izvedena in bo v bodoče vsako leto. Ce imajo po drugih g §f predetih naše republike, kot na primer Dolenjska, Stajer- 1 ska, Gorenjska ter Primorska ter ostali svojega naj- a g boljšega športnika, je prav, da ga izberemo tudi v na- gj gj šem Zasavju, ki je znano po boga« dejavnosti na vseh g področjih telesne kulture. Športniki in ostali! Na svidenje 28. decembra v domu s Svobode II v Trbovljah. B s miit!iiiiniuHmiffliwniinmmti»«wmnmBiiiii«Hroi!U!iwroiwi«miremmi!inmiHim«niuimm:maa BnmBanaiuuuiTS Nov na«n delitve osebnih dohodkov v prosveti Občinski sindikalni svet v Hrastniku deluje tudi na področju uvajanja novega načina delitve oseb-* nih dohodkov v prosveti. Na vseh šolah že pripravljajo pravila šol in pravilnike za delitev osebnih dohodkov. Težave so le v tem, da jc tak način delitve osebnih dohodkov v prosveti novost, vendar kaže, da bo z novim letom nagrajevanje na tej osnovi že mogoče. Pri urejanju tega vprašanja temeljijo v Hrastniku na členu zakona, ki to izrecno dopušča. Pri razmerju med stalnim in gibljivim delom plač so se zedinili za najmanj 75 : 25 in največ GO : 40. Nagrajevanje bo temeljilo na kriteriju analitičnega ocenjevanja delovnih mest in bo vsebovalo tri startne osnove: delovno mesto učitelja, predmetnega učitelja in Ponesrečili so se ZAGORJE 19-letni Leopold Uranič, rudar, obrat Kisovec — ko je šel po lestvi ga je pritisnilo za palec leve roke; 51-letmi Ivan Grabnar I., Nadzorni štvo proge — Na poti v službo mu Je spodrsnilo in je padel; 30-letoi Jože Končar, zaposlen pri IGM — Pri spravilu premoga iz ekip vozička je držal za zapiraš ekipa. Ko je sodelavec • prevrnil skip, je poškodovancu zvil in zlomil pnst; 59-letnd Ignac Steferi, zaposlen na ObLO Zagorje — Ko je odhajal po malico je padel po stopnicah in si poškodoval puste na roki; 16-letni Alojz Pečnik, zaposlen na obratu rudnika Kisovec - Ko je pripenjal vrv na voziček so mu padla varnostna vrata na glavo; 37-lotni Ivan Rozman, zaposlen na obratu rudnika Kotredež — Voziček se je nagnil in stisnil ponesrečenca za prstanec desne roke. Hrastnik - sina; Kari« Prašnikar, Hrastnik - sin«; Danica Kemtu-žar, Trbovlje - sina; Antonija Vidmar, Hrastnik, Dol - sina; Marija Mustapič, Stolač, Mostar - sina; Marija Kanižar, Trbovlje - sina; Gizela Potočan, Podkraj, Hrastnik - hčerko; Pavla Močnik, Radež, Sevnica — sina; Cecilija Razpet, Zagorje — hčerko; Ivana Urankar, Jesenovo — sina; Katarina Vah tar, Trbovlje — hčerko; Angela Mali, Vrhovec, Zagorje -dva sinova; Alojzija Mislaj, R*»-gačioo pri Sevnici — sina. Poroke: Janez Migiič, elektro-naCzomik, Trbovljo, in Herta Cajlinger, šivilja, Trbovlje. Smrti: Matilda Povhe roj. Milar, gospodinja iz Trbovelj — stara 56 let; Janez Bukovšek, otrok iz Zagorja - star 7 lot; Franc Flis, upokojenec iz Trbovelj - star 85 let. Iz LITIJE nismo prejeli poro- čtt«. profesorja. Dosedanja predvidevanja kažejo na povišanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev za 15 %, in sicer tako, da bi osebju z manj delovnih let omogočili zvišanje do 20 %, onim z daljšo delovno dobe po 18 % ali v posameznih primerih tudi nekoliko več. Trudijo pa se posebno za to, , da bi bili kriterji za določanje plač gibljivega dela čim pravičnejši. Ob vsem tem je bilo izraženo mnenje na obeh sindikalnih podružnicah prosvetnih delavcev, da je potrebno pri nagrajevanju izhajati iz potreb in ne zgolj možnosti, kar je v tem primeru pravilno. or Na šoli Ivana Cankarja imajo filmski klub Tudi mladi svobodarji osemletke Ivana Cankarja v Trbovljah so ustanovil! svoj filmski klub, ki se bo shajal v šoli ali pa v klubu Svobode II. Na šoli imajo tudi ozjkotračm® filmsko aparaturo, na kateri predvajajo vrsto raznih poučnih filmov. Sklenili so, da se bodo večkrat scali na sasiankih, na katerih bodo obravnavali nedeljske filmske matineje in še druge filme. S pomočjo filmske sekcije pri Svobodi II, ki bo filmskemu klubu nudila pomoč, bodo hi in tam povabili v svojo sredo režiserje to igralce naših domačih filmov? V načrtu imajo nadalje, da povabijo na obisk tudi ustvarjalca risanih filmov, režiserja Vukoti-ča. , DOPISUJTE V ZASAVSKI TEDNIK S knjigo na pot V okviru svojih kulturnih prizadevanj se je odločila naša osrednja založniška hiša — Državna založba Slovenije — na prikupno in domiselno obliko« popularizacije slovenske knjige. V sodelovanju s turistično agencijo »Izletnik« je organizirala nagradno žrebanje pod geslom »S knjigo na potovanje«. Vsakdo, ki kupi knjigo Državne založbe Slovenije, je namreč soudeležen pri žrebanju za brezplačno potovanje v Severno Afriko, za enotedenska potovanja po Jugoslaviji to za krajša ^nodnevna in dvodnevna potovanja po Sloveniji. V petek popoldne je bila v prostorih založbe majhna slovesnost ob prvi seriji letošnjega žrebanja. Zbranim novinarjem in gostom je spregovoril predstavnik DZS prof. Franček Safar o pomenu te akcije. Žreb je potem določil prvih 44 nagrajencev. Prireditev je bila povezana z intimnim sprejemom. Naslednje žrebanje bo 15. marca prihodnjega leta, kjer bo določenih novih 50 srečnežev. DVA NOVA MLADINSKA AKTIVA V OBČINI HRASTNIK V hrastniški občini sta ustanov- ljena dva nova mladinska aktiva, in sicer v Podraju in v Prapret-nem. V obeh aktivih je včlanjenih 60 mladincev in mladink. V Podkraju so se odločili za delo v dramski sekciji in pri urejevanju kraja, v drugem aktivu pa so se najprej lotili organizacijskih vprašanj. or Delovni kolektiv LMS v Loki prejel diplomo V nedeljo 11. t. m. je bila v Sevnici občinska konferenca Ljudske mladine. Mlademu kolektivu v Loki so izročili diplomo za aktivno delo v letu 1961, k čemer mu vsi iskreno čestitajo, saj so mladinci to tudi zaslužili. Mladina Loke je v tem letu izvedla dve delovni akciji pri popravilu ceste na Lisco to eno prostovoljno akcijo pri gradnji vodovoda v hribovskem naselju Celovnik nad Loko. Mladina je imela večkrat debatne večere, na katerih je obravnavala zunanjepolitične dogodke in jih tudi živahno komentirala.' Za dan mladosti so mladinci priredili parado s športnimi nastopi. Istega dne je prosvetno društvo »Primož Trubar« priredilo večer Gregorčičeve poezije v počastitev 55. obletnice pesnikove smrti. V režiji tovariša Skočirja so dijaki osnovnih in srednjih šol, katerih je v Loki precej, podali izbrane pesmi, ki so Gregorčiča prikazale kot pesnika domoljubnih, ljubezenskih, pa tudi ene revolucionarne pesmi. Tako se je ljudstvo seznanilo z življenjem in delom priljubljenega pesnika, čigar pesmi so zaradi priljubljenosti ponarodele. Starši, ki 60 se odzvali vabilu in se udeležili tega večera, so z zadovoljstvom ugotavljali, da so taki nastopi njihovih otrok zanje koristni to pomagajo reševati kulturno prosvetna vprašanja na našem podeželju. VSEM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM ZASAVSKEGA TEDNIKA! Pričajoča številka Zasavskega tednika je zadnja v letošnjem leto, prihodnja številka našega lista bo pa izšla 28. decembra 1.1. kot novoletna in jubilejna številka našega tednika, in to na 20 straneh in v nakladi 10.500 izvodov. S sodelovanjem vseh zasavskih občinskih ljudskih odborov in odborov SZDL ter nekaterih gospodarskih organizacij, kot Rudnika Trbovlje—Hrastnik in Steklarne v Hrastniku ter drugih, bo postal naš Ust še bolj pisan. Ob sodelovanju vseh naših dopisnikov in vas samih bo postal naš tednih še bolj zanimiv ter ga bomo poskušali približati našim bralcem do slehernega zaselka v Zasavju. Naročnina Usta Zasavski tednik tudi prihodnje leto ne bo večja kot letos, edino potrebno bo, da bo vsak naročnik plačal mesečno 10 dinarjev več kar pa ne bo dohodek Zasavskega tednika, murve« doetavnina na dom za podjetje PTT. Ce bi imel naš list dovolj dohodkov, potem bi tudi to novo brane vzeU nase. Navzlic temu pa bo Zasavski tednik ostal še nadalje naš najcenejši tednik. V novoletni številki vam bomo povedali še vrelo stvari, ki vas bodo razveselile in prepričani smo, da boste vsi, ki ste že petnajst let naši naročniki ali pa ste postali pozneje, ostali listu zvesti tudi v prihodnje. Uredništvo in uprava Zasavskega tednika Sodelovanje pešodijskih, artilerijskih in tankovskih enot ima precejšnjo ofenzivno moč. Z vajami na mnogih zletih so naši mornarji deležni največjih priznanj gledalcev 22. december - Dan JLA Mornarji in njihove starešine pri vadbi na orožjih Jutri bodo narodi Jugoslavije proslavljali 20-letnico ustanovitve naše Jugoslovanske ljudske armade v spomin na 22. december 1941. leta, ko je bila v vasici Rudo ustanovljena Prva proleterska bjrigada Pred jutrišnjim praznikom objavljamo slikovno reportažo iz dela in življenja pripadnikov JLA Cesta ob Savi - delo inženirskih enot JLA Pripadniki inženirskih enot kranjskega garnizona JLA so letos cele štiri mesece delali na gradnji ceste v Zasavju'in sicer od Renk do Zagorja. Sorodne inženirske enote so prišle tjakaj tudi iz drugih krajev Slovenije, da so na dedu praktično utrjevale teoretično znanje. V pogovoru s starešinami JLA iz kranjskega garnizona, smo zvedeli, da so bili vojaki, udeleženci te akcije, pohvaljeni za to veliko in uspešno delo. Toda letošnji del 3.200 metrov, kolikor so napravili, je bil najtežji, najzahtevnejši. Cesta je namreč speljana preko skal in prepadov. Spodaj je Sava, zgoraj pa skorajda neprehodne stene. Ob začetnih delih so morali biti vojaki večinoma privezani. Da je bilo treba tam prebijati skale in se spopasti z velikimi težavami, dokazuje že podatek, da so morali porabiti približno 13.000 kg eksploziva za okrog 13 tisoč min. A to delo, kakor pravijo minerci v Kranju, je bilo zelo zahtevno, kajti ob miniranju Je bilo treba paziti na železniško progo, na telefonske napeljave In druge komunikacije. V celoti so letos minerci izkopali nad 56 tisoč kubičnih metrov kamenja, zasuli nad 28 tisoč kubičnih metrov nasipov itd. Inženirci iz kranjskega garnizona najraje govorijo o življenju v tistih mesecih v Zasavju, o prireditvah, tekmovanjih in podobno. Pravijo, da so jim povsod pomagali domačini In njihove organizacije na terenu in da so se hili tam zelo udomačili. Obiskali so jih rudarji iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika in drugi j]} čas je hitro mineval. To sodelovanje s krajevnimi organi, ta stik j z domačini, to spoznavanje življenjskih razmer in običajev ▼ teh krajih, kranjski inženirci dokaj več cenijo kot sam gospodarski učinek, d asi so jim domačini Zasavja zelo hvaležni za opravljen* * delo. (Prirejeno po »Glasu«) ■ Razarač Jugoslovanske vojne mornarice »Kotor« — David Bcrrier, spoštovani gospod. — Nekaj minut za tem se je baron čisto po naključju snide! na dvorišču ministrstva z Nikolo. Ko ga je ta zagledal, se je začudil: — Vi tukaj, gospod David? Kaj želite? — Pojdiva majo dalje, da bova lahko neovirano govorila. Gospod Sartlnes je pred dobro uro sprejel vojvodo de Stmeuse. Zvedeti moram, kaj je vojvoda dejal ministru. — To je težko, ni pa neizvedljivo. Toda ta poskus bo nekaj stal! Najmanj deset ioulsdorov. — Tu so, pravi baron. — Kdaj potrebujete odgovor? — Cez pol ure. — Imeli ga bode. Počakajte me v gostilni »Vodnjak brez vina«. Tara zasedite majhno sobico, naročite steklenico vina in me počakajte. - Rom. Cez pol ure Je prišel baronov človek. — No — kaj želi vojvoda de Sitmcuse? ' — Zeli dobiti poročilo o nekem baronu de Ouerjeanu. — Lepo. In kaj je gospod de Sartlnes odvrnil? — Da mu bo nocoj poslal poročilo. V mojo pisarno je poslal pošto, naj se poročilo takoj napravi. - Potemtakem boste torej vi izvršili to nalogo? • - Ne Jaz. ampak moj tovariš. Na kos papirja je baron napisal kakih dvajset vrstic hi jih porinil pred uslužbenca. • Kaj je to? • • Osnutek poročila o baronu Querjcanu. To je treba prepisati in poslati vojvodi. • Toda... Je začel jecljati uslužbenec. - Tu ni nobenega »toda«. Razumite, to mora biti! Povejte, koliko bo stala ta usluga? - Prijatelj bo verjetno zahteval deset louisdorov. In vi? • O — jaz se ne prodajam. Sprejel bom listo, kar mi boste dah. — Tudi vi boste dobili deset pravih louisdorov. — VI ste darežljiv kot kak knez! — Reka roko umiva, zato se zanesem na vas. - Lahko mimo spile. Zvečer Je služabnik prinesel vojvodi zapečateno pismo. V njem Jr bil baron lepo opisan. Deset louisdorov je napravilo svoje. PRAVI PLEMIČ Drugega dne dopoldne se Je ustavila neka kočija pred baronovo hioO. Služabnik Malo je prišel baronu povedat, da želi neka gospa g njim govoriti. Služabnik jo je kmalu nato pripeljal v sprejemnico. XAVTER DE MONTEPIN Maščevanje in ljubezen Dama je snela masko z obraza šele, ko sta z baronom ostala sama. — Tl si Perina? se je začudil baron. Zanima me, kakšno važno opravilo te je tako zgodaj privedlo semkaj? — Želim vedeti, kaj je novega v najinem načrtu. - Včeraj sem obiskal vojvodo, toda šele danes bom dobil od njega odgovor. Kakšen bo, ne vem. — Pripoveduj ml po vrsti .Vsaka malenkost Je važna. Baron ji Je povedal vse po vrsti. Ko Je končal s pripovedovanjem, je vsa vesela rekla: — Sedaj bom šla. Na svidenje v rdeči htši! Nenadoma Je vzkliknila: — Zdi sc ml, da se je ustavila neka kočija pred tvojhnl vrati. Pristopila je k oknu: — Pa saj to je kočija vojvode de Simcusc! Medtem je že vstopil služabnik Malo 1n najavil vojvodo. Perina se je hitro skrila v sosedni kabinet, Qucrjrun pa Je šel naproti vojvodi in ga odpeljala v sprejemnico. — Kako naj se vam zahvalim, vojvoda. Je začel baron, ko Je le-ta sedel, da ste me obiskali? Dovolite, da vas vprašam: ali Je to pozitiven znak za mojo prošnjo? — Gospod baron, k vam sem prišel kot oče, kot prosilec. Vem, da se smem zanesti na vas, ker ste človek dobrega in plemenitega srca. \ — Spoštovani vojvoda, pravi Querjeon, vaše besede me vznemirjajo in presenečajo, čeprav ne vem, kaj Je na stvari. — Gospod baron, spoštujem vas. Dokaz za to je v tem. da vas bom hkrati, ko vam bom zadal hud udarec, prosil za neprecenljivo uslugo. — Govorite, spoštovani vojvoda. — Vi ljubite Izidoro. To ste nam povedali in jaz vam verjamem. Baron Je ponovno zatrdil, kako globoko ljubi Izidoro. — Ce je tako. Je vzkliknil vojvoda, morate blU močni, kajti Ial-dora ne more nikoli postati vaša žena. — Ali me odbijate? — Ne, ne, jaz vas ne odbijam. Zaklinjam se vam, da bi bil •rečen, če bi vas lahko sprejel za sina. Toda moja hčer... — Gospodična Izidora me ne mara. Prezira me! Oh, to bi lahko prej vedel! - Kaj vendar govorite? To ni res! Epošluje vas, toda njeno srce pripada njenemu zaročencu, s katerim Ja že eno leto zaročena. Ime mu je Renč, markiz Rieux. Qucrjcan je žalostno sklonil glavo, Cez nekaj minut Je počasi govoril: — Razumel sam vas, vojvoda! Plemič pozna eno samo obljubo tn hči plemiča eno samo ljubezen. Potemtakem zame ni nobenega upanja. Čeprav ste ml zadali hudo rano, spoštovani vojvoda. Jo bom znal dostojno prikriti. Sedaj bi vas prosil, da bi se pogovorila tudi o drugi plati vašega obiska. Vojvoda de Simcusc je začel pripovedovati o dogodkih, ki Jih Je baron dobro poznal: govoril Je o nevarnosti, ki grozi Izidori. — V vaših rokah je usoda cele naše družine, Je zaključil vojvoda s svojim pripovedovanjem. Kaj boste ukrenili, gospod baron? — Izpolnil bom plemiško dolžnost! je takoj odgovoril Querjean. Rešil bom gospodično de Simeuse, da bo lahko srečna s Ustim, ki ga ljubi. Za njo bom. Če bo treba, prelil tudi zadnjo kapljico krvi. Z nepopisnim veseljem tn zahvaljevanjem Je vojvoda objel barona. — O, vi moj zvesti prijatelj! Je dejal vojvoda. Je to res? Toda, ali ste pomislili na rane, ki vam ji bo prineslo to, da boste pazili na življenje nje, ki Jo ljubite, ki pa ljubi drugega? — Kot plemič bom vse častno prenašaj, čeprav mi bo krvavelo srce. Da, srce ml bo krvavelo, toda na ustnicah mi bo vedno lebdel nasmeh. Cez dve uri bom pri vas, vojvoda, in takrat sc bova o vsem pomenila. Po teh besedah se Je vojvoda odpeljal domov, da sporoči veselo novico vojvodinji. - Querjean je počasi stopil k Perlnl. — Kako sl bled! Je vzkliknila vedežcvalka, ko ga Je zagleda!«- — Tudi U bi bila bleda, če bi vedela o vsebini najinega razgovor«-— Vse sem slišala. In ti misli, da si Izgubil Igro? Je vprai«** Perina z lisičjim nasmehom. — Dekle se bo poročilo s svojim Renčjem, Jaz pa bom Igral vlogo obzirnega dobrotnika. — Bedarija! vzklikne Perina. Kot kaže, si pozabil na nevarnost, ki grozi dekletu. — Ti dobro veš, da Je ta nevarnost le plod fantazije njenih staršev. — Nevarnost Je resnična! — Je * satanskim poudarkom rekla Perina. Zdaj sc Izidora de Simeuse obsojal Naj Jo preganja srečal __________ (Dalje prihodnjič) fTU|i;j|(A knjižnica V CUUJU