UREDNIŠTVO^jn UPRAVA v Gorici v ulici Riva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun tt. 8-17768 — Poitnina platana v gotovini — Spedlz in abbonamento postale II tiruppo
Leto IV. Štev 23.	GORICA	DNE	9.	JUNIJA	1948.	Cena	L.	15
In mi smo spoznali ter se uverili
o ljubezni, bi jo ima Bog do nas (] Jan 4,16)
Poslanica so. očeta za njegov god
Tako pravi ljubljenec Gospodov sv. Janez. Ali si se tudi ti že uveril, kako zelo Bog ljubi ne te nas vse, ampak tudi itche samega V Ali s; .že spoznal, koliko je iz ljubezni do tebe storil in trpel? Če še nisi tega spoznal in se o tem še nisi uveril, skušaj to spoznati v mesecu ju--ni ju, ko stoji Gospod pred teboj in ti razodeva Srce, ki je bilo 'n ljubezni do tebe ranjeno.
In ko se boš prepričal, kako je učlos večeni Bog ljubil tebe, se bo pač spo; dobilo, da začneš tudi ti p j e ga malo bolj ljubili. Ali se ti ta ljubezen zdi premalo moška? Ali je zate bolj pri: merno, da goriš v ljubezni do vseh mo* gočih stvari in tudi do satanovega blata mamona, da pa svojega Stvarnika pozabljaš, preziraš, zaničuješ in morda celo sovražiš kot toliko nesrečnih ljudi današnji dan?
Ljubi torej božje Srce, ker te je ono prej ljubilo, kakor te spel uči sv. Janez.
Ljubi pa zares, ne samo z besedo, ampak z dejanji. 1 'aruj se iz, ljubezni do njega vsega hudega, t. j. greha, in delaj dobro, kolikor moreš dobro, čim več dobrega!
In spet ti govori sv. apostol Janez: >In to zapoved imamo od njega, da naj,
Prejeli smo zelo obširno in podrobno poročilo, kako je Marija romala po Na* dižki dolini. Iz tega poročila povzema« mo nekaj značilnih odstavkov, ki kaže* jo, da so se Beneški Slovenci pri tej pobožnosti prav posebno izkazali. Od« krivajo pa tudi razmere med našimi brati ob Nadiži.
Romanje se je začelo 15. maja zvečer v prestolnici Beneških Slovencev Šem* petru. Tam je bila Mari ja tako slovesno sprejeta, da se je takoj vsa dolina nav* dušila za to sodobno izredno duhovno podjetje. Staro in mlado je opustilo vse delo in začelo popravljati pota, postav* ljati slavoloke, plesti vence, sekati po gozdovih mlaje, pripravljati razkošno razsvetljavo in umetne ognje.
Procesije so sc vršile v nočnih urah od vasi do vasi oh pokanju možnarjev in raket ter pri taki razsvetljavi, da so mogli verniki tudi od daleč opazovat', kako so sc dolgi sprevodi vili iz vasi v vas. Za razsvetljavo .in umetne ognje so baje potrosili na stotisoče lir.
l.aliiko rečemo, da jc bila [iz Šempetra v Brnas, Landar, Laze, Erbeč, firmi vrh, Mercin, Ronac in BriSče ena sama ne* pretrgana procesija, h kateri so prišli iz vseh sosednjih duhovni j. Dopisnik jc govoril r/ možmi, ki po štiri noči niso spali doma, ker so jih prebili z Marijo po bližnjih cerkvah.
To procesije niso bile le veselo, pro* slavljanje Matere božje, ampak so ime* le tuui zelo spokoren značaj. Mnogi so hodili v procesiji ibosi, tudi po zelo str* m ih im slabih poteh in ob velikem dežju. Tako so verniki župnije Erbeč hodili po dežju v farno Cerkov ®v. Aindreja nad Gorenjo vasjo ob prepadih v višino 900 im in prišli, tja po' 3 iin ;pol ure itra* ja joči hoji vsi premočeni kot miši. In taki so ostali v cerkvi do treh popolno* či, da |so se spovedali in prejeli sv. ob* hajilo.
K zakramentom so pristopili tudi taki ljudje, ki so prej le redkokdaj hodili v cerkev in so bili na glasu, da so popolni brezverci. Dopisnik pravi, da je bilo skoraj povsod premalo spovednikov na razpolago Hm da se je1 ob tej priliki po* kazala tudi (krvava potreba po sloven, skih duhovnikih. 1’ nekaterih cerkvah ni bilo niti enega duhovnika, ki bi bil zmot žen v slovenskem jeziku spovedovati. Tako zanemarjanje slovenskih vernikov v domači deželi je vnebovpijoča krivi*
kdor ljubi Boga, ljubi tudi svojega brata.«
Tvoj brat je lačen, raztrgan, žalosten, brez doma in domovine, gnan kot zver po mrzlem svetu. Ljubi po nauku istega apostola v resnici, z dejanji, z veliko* dušnimi dejanji in ne le z besedo. To ti bo na dan sodbe zelo prav prišlo.
Tvoj brat pa je tudi zašel, je zgubil vero, upanje in ljubezen, je padel v mla* ko pregreh, se je dal vkovati v Suženj* ske okove raznih strasti, ki so ga spravite na rob večne pogube.
Tudi njega ljubi v resnici in z de ja: njem. Pomagaj mu, da vstane. Vabi ga na pravo pot, razsvetljuj ga z dobro be* sedo, daj mu v roke luč katoliškega ča-. sopisja, spremljaj ga k studencem mi* los ti v cerkev, k besedi božji, k zakra> mentom. Daj, bodi apostol; delaj, moli, trpi, žrtvuj se za brata, da radi tvojega pasivnega, brezbrižnega, mrzlega, samo* pašnega krščanstva ne zaide v brezno pogube.
Tako časti in ljubi presveto Srce Je* zusovo, ki je bilo zate in tudi za tistega brata, ki z/daj nanj misliš, na križu pre* bodeno, da sprejme vose tebe ih po tebi tudi tvojega brala, čini več tvojih bratov.
ca, ki se bo nad krivci gotovo mašče* vala. To je pravi zasmeh krščanski pra* vličnosti, ljubezni in sploh vsaki resnični civilizaciji. Če delaš krivico, katere se prizadeti ne zaveda, krivica s tem ne po* stane manjša. Ko sc ta - zavest zbudi, pride tem Hujši odpor proti nji.
V Lažeh is« nosili po itrije fantje 5 metrov visok križ, ki so ga dvigali pri vsaki postaji križevega pota >n ga po* tem zasadili .na sredi vasi v Ščiglah v spomin .na Marijino romanje.
Romanje po Nadižki dolini se je kon* čalo v ponedeljek 24. V. v Briščah, od* koder je 1000 fantov na okrašenih ter razsvetljenih kolesUi in motorjih sprem* ljalo Marijo do Hočevarjev pri Sovod* njah. Sosedje izza ograje so začudeno poslušali pokanje možnarjev in nepretr* gano petje ter gledali umetne ognje. Gotovo se jim je milo storilo, kakor smo tudi mi le z grenkobo v srcu mi* slili na njihovo sedanje trpljenje.
Pri tej pobožnosti so hoteli sodelovati tudi orožniki, ki so na (bloku pri Stupci tudi sami en četrt ure nosili Marijin kip.
Vse jc biloi navdušeno, vse se jc vne* lo za Marijo, vse se je spokorilo in ho* 'telo s čistim srcem slaviti nebeško Mater.
Le ene vrste grešniki so ostali trdo* vratni. In to so bile zlasti nekatere pre* napete učiteljice, ki so 'spet pljunile na krščansko Civilizacijo, o kateri menijo, da jo samo one hranijo. V resnici so pa pokazale, da si lahko podajo roko z naj* bolj nesitrpnimi »titini in jugoslavi«, s katerimi neprestano pitajo vse naše po* štene ljudi, posebno pa slovenske du* hovnike, ki jih ljudstvo tako ljubi. Te so sodelovale pri Marijinem romanju samo s tem, da so strogo pazile, ali se ne bodo ljudje »predrznili« slovensko peti in moliti. Če se je kje oglasila »Lepa si, Roža Marija«, so hotele te rc* vice naslednji dan v išoli kar znoreti . . . in so obkladale otroke in ljudstvo s psovkami. Ena se jo v svoji 5 h ti tako spozabila, da je nekega pobiča kazno* vala z globo 10 L, ker je izustil eno slovensko besedo.
V nekem drugem kraju so sc priprav* Ijali na Marijin sprejem. Neki fantek naj hi po italijanskem pozdravu izgo* voril tudi nekaj pozdravnih besed v do* mačem jeziku. In učiteljica jc prišla v župnišče vsa razkačena ter začela radi tega psovati g. župnika kat Titovega
propagandista. Menimo, da je taka ba* hura veliko bliže najbolj surovim »to* varišicam« kot 95«/" slovenskih žena ’’n deklet.
Take nacionalistične surovine bi se morale sramovati samih sebe in vsi po* steni Italijani predvsem predstavniki Cerkve — bi morali odločno protesti* rati proti taki nekrščanski nestrpnosti, ki dela sramoto in -.kodo Cerkvi in tudi italijanskemu narodu samemu
* v *
Ne ponavljajte starih napak!
Mussolinijev fašizem ni hil zgolj raz* diralno gibanje, a napravil je štiri velike napake, ki so ga uničile :
1. Cerkvene svobode ni dovolj spoštoi val.
2. Narodne manjšine je brezsrčno za--tiral.
3. Preveč je zaupal v nasilje in sira* hovan je.
4. V bojnih pohodih je precenjeval svojo vojaško moč.
Naj nova demokratična Italija ne začne znova hoditi po teh pogubnih poteh!
Begunci odhajajo
Tudi Beneško Slovenijo zapuščajo na* ši begunci in odhajajo v Argentino. Lo* čitev od krajev, odkoder so mogli vsaj od daleč gledati domače hribe in upati na povratek, jim je zelo težka. Od hiše do hiše hodijo in sc poslavljajo od go* stoljubnih sobratov, ki bi bili zanje radi
niiso poboljšali. — Tudi pri lokalnih oblasteh so našli slovenski begunci zelo malo razumevanja, ker sc te še ne za* vedajo, kako prav bi jim kdaj prišlo pravično in gostoljubno ravnanje z mu* čenči »tistih narodov, kli bodo po tolikih mukah in trpljenju vstali močni in silni — na italijanskih mejah...
Krivice in trdote napram peščici pre* ganjanih Slovencev ne bodo ravno naj* močnejši branik italijanstva v sloven* sikih krajih.
Priznati |pa moramo, da se je »Pa* peška pomožna komisija« parkrat spom* nila teh revežev, za kar ji so in ji osta* nejo hvaležni. ,— Bog daj našim begun* cem v Ameriki več razumevanja in usmiljene pomoči!
Z Marijo v begunstvo
S teboj, Marija, Mati moja, podajam se v neznani svet; ni našlo srce tu pokoja, kjer žil sem čas mladostnih let.
Podajam se čez .morje širno.
Ne grem iskat si ‘sreče raj; želim le, da svobodno, mirno živeti mogel bi še kdaj.
Ti ^vezda bodi mi vodnica, poguma vlivaj mi v srce, pri Sinu bodi priprošnjica, da duše zli mi duh ne strd.
Ko pa konča se težka hoja, ko smrtni me oklene boj,
Morija, prosim, Mati moja, tedaj mi ti ob strani stoj.
Ti vodi me v življenje pravo nad zvezde, kjer kraljuješ ti, do tebi bom prepeval slavo in Sinu za prelito Kri.
F. Manfreda
Vrnil se je
v naročje katol. Cerkve škof poljske narodne cerkve, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, ko so sc nekateri poljski verniki iz prevelikega narodnja* štva odcepili od katol. Cerkve. Skupaj z njipil sta se vrnila tudi dva njegova duhovnika. Svoj povratek so pojasnili v posebnem pastirskem pismu, v katerem obžalujejo dosedanje življenje ,jn obso* jajo svoj prejšnji odpad.
2. junija na praznik sv. Evgena, papeža in muč., je sedanji sv. oče praznoval svoj god. Ob tej priliki so mu kardinali izrazili svoja voščila, na katera je papež odgovoril z lepim nagovorom, namenjenim prav za prav vsem vernikom.
Najprej je sv. oče ob spominu na sv. Evgena poudaril, da se papeži niso bali zemskih stvari. Tako da se tudi on sam nikogar na zemlji ne straši. Koga pa naj se Cerkev boji ? Zato pa znova poziva vse zares delavne in s Cerkvijo sodelujoče vernike po svetu, naj se krepko in pogumno trudijo za prihod Kristusovega kraljestva na zemlji, saj se nimajo ničesar bati. Posebno pa je sv. oče priporočil, naj skušajo s pogumnim nastopom rešiti tiste, ki so zašli.
Reševanje »sopotnikov"
„Delo reševanja se mora raztegniti tudi na one številne zašle vernike, kateri so — kakor sami mislijo — združeni z našimi dragimi otroki v veri, toda so vendar ločeni od njih, ker so se postavili v službo gibanj, ki stremijo za tem, da razkristjanijo vse javno in zasebno življenje. Tudi če bi veljale za njih besede: „0če, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo", bi to na dejanskem stanju njihove po-gubonosnosti nič ne spremenilo. Oni si ustvarjajo dvojno vest, v kolikor hočejo ostati člani cerkvenega občestva in se istočasno borijo kot pomožne čete v armadi borcev zoper Boga. Oni nas spominjajo na vernike, o katerih je jokaje govoril sv. Pavel in nad katerimi točimo solze tudi mi zato, ker se obnašajo kakor sovražniki križa Kristusovega.
Mi jih svarimo, dokler je čas, z dobroto in potrpljenjem, da bi jih rešili in jim odprli oči... Rotimo jih, naj poslušajo Cerkev, ki jih še vedno svari in prosi, da ne pride dan, ko
Največjo skupino slovenskih begun* cev je dosedaj poslala IR O iz Italije v Argentino s »Santa Cruz«, ki je na svo* ji vožnji zapustila neapeljsko pristanišče 7. marca. t. L Z njo je prišlo v Argentino 517 Slovencev. Zastopani so skoro vsi stanovi. S to ladjo so dopoto* vali sem še ostali slov. bogoslovci v Italiji skupno s svojimi gg. profesorji. Med ostalimi emigranti se jc slovenska emigrantska skupina v emigrantskem hotelu kar močno odražala. Po vseh for* malnostih, ki jjih je treba opraviti v ho* telu, so se naši ljudje začeli takoj zani* mati za zaposlitev. Hotel so najprej za* pustili bogoslovci in odpotovali v San Luis. V prvi lotnik bogoslovja so stopi* li 3 abitunienti. Ostali slovenski emi* granti so iskali zaposlitev po svojih strokovnih sposobnostih. Samci so se po* večini odločili za zaposlitev pri javnih delih, ki jjih načrtno izvaja argentinska vlada. Tako je okoli 70 Slovencev odšlo na javna dela na Barrio Evita, kjer ar* mada pridnih delavcev gradi novo me* sto Ciudadl Ev rta, ki bo štelo 50.000 pre* bivaleev. Na tem ogromnem prostoru vstajajo nove, moderne hišice, v katerih hodo dobile zdrava in lepa stanovanja uradniške in delavske družine. Nekaj Slovencev je, odšlo na delo tudi na leta* lišče. Slovenska dekleta so dobila zapo* slitev že prve dni v mestu. Slovence pa poznajo že tudi druga argentinska pod* j e t j a v notranjosti republike, s katerimi je odbor Društva Slovencev v pismenih stikih ter jih že vnaprej obvešča o pri* hodu kake skupine emigrantov. Tako se je zal slovensko delovne moči tudi to pot zanimalo vodsltvo velikih petrolejskih rafinerij v Comodoro Rivadavia, kamor je odšlo 8 Slovencev. V Mendozo je od*
bo prisiljena uporabiti zanje stroge besede božjega Učenika: „Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti bo kot pogan in cestninar".
Socialno vprašanje
Nato je sv. oče prešel v svojem govoru na vprašanje, ki danes vse najbolj muči, t. j. na pravično ureditev človeške družbe. Poudaril je, naj si danes nihče ne dela utvar, ker pri ureditvi socialnega vprašanja ne gre več samo za pravilno porazdelitev bogastva, kajti danes je tega v premnogih državah premalo, ker so ga v vojni uničili. Če hočemo socialno vprašanje v danih razmerah prav rešiti, moramo najprej rešiti vprašanje proizvodnje. Edinole tako, če bo dovolj proizvodov, jih bo mogoče tudi vsem v zadostni in pravični meri razdeliti. Zato pa je potrebno, da se narodi med sabo domenijo o izboljšanju proizvodnje in o pravičnejši razdelitvi surovin.
Palestina in mir
Končno se je sv. oče znova spomnil Palestine, kjer divja vojna, ki grozi, da bo uničila svete kraje. Istočasno poziva papež vse, naj delajo za trajen in trden mir. Mesto katoličanov je tam, kjer se dela za mir. (In komunisti bodo ob ploskanju frontašev še naprej trobili, da papež hoče vojno in da dela za vojno. Slepota in hudobija!)
Sveto leto
Nato je sv. oče uradno napovedal praznovanje svetega leta v letu 1950. Javne razmere v Italiji in v Rimu so se toliko obrnile na bolje, da se lahko mirno pripravljamo na praznovanje tega velikega dogodka, ki bo petindvajseto sveto leto v katol. Cerkvi.
šlo 12 oseb. V argentinsko trgovsko mornarico je bil sprejet 1 slovenski emii* grant. Pa tudi na sever prostrane nove domovine je slovenski emigrant nameril svoj korak ter je nekaj naših ljudi od* šlo v Tucuman in Rosario, Od skupine slovenskih duhovnikov sta dva odšla v službo v Škofijo Mercedes, eden v Tucu* man, eden jc osital v pretolnici, ostali pa bodo odšli na svoja nova službena medta v notranjost republike v najkraj* šem času. Nekaj slovenskih družin ibrez otrok je dobilo zaposlitev na raznih pri* stavah, ostali pa: v najrazličnejših po* djetjih v prestolnici.
Kakor ostali emigranti so tudi naši ljudje takoj ob prihodu v Argentino lah* ko sami ugotovili ter se o tem prepričali, da službe vnaprej ni mogoče zagotoviti, tudi ne stanovanja. Vprašanja zaposli* tve tu sploh ni, težek problem je pa s stanovanja. Tu je pa slovenskim emi* grantskim družinam priskočil na po* moč odbor Društva Slovencev, ki, je sto« ril vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče storiti, ter je s tem odvzel marsikateri slovenski družini težko skrb pni iskanju stanovanja. Že pred priho* dom slov. emigrantskih družin se je od* bor obrnil s prošnjo na vse svoje znan* ce in prijatelje, v notranjosti republike tor jih je naprosil, naj bi povsod poizve* deli, če bi bilo mogoče kam spraviti vsaj za prvi’ čas slovenske družine, za katere v prestolnici sami ni mogoče do* biti sfcrehe. Isto prošnjo je društvo nap »lovilo tudi na g. Košiča, ki je tedaj ravno odhajal na novo službeno mesto v San Luis. In njemu se je s pomočjo ostalih slovenskih gospodov bogoslovnih profesorjev, ki delujejo v tem mestu, po« srečilo doseči, da sffe je za ta pereči pro*
Romanje JMatere božje po Slovenski Benečiji
še veliko več storili, aiko ibi bili res po* polnoma svobodni in varni pred črnimi nasilneži, ki se v nnŠ deželi še prav nič
Razmestitev izseljencev po Argentini
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev 23
hlem začel zanimati tudi sanluiški škof prevzv. g. dr. Paequo ter je za slovenske družine dal velikodušno na razpolago novo hišo, v kateri so prej sitanovali bo* goslovci. Na ta način je Društvo Sloven* cev lahko poslalo v San Luis 12 družin s skupno 57 družinskimi člani, ki imajo v hiši tudi brezplačno hrano vsaj v za* četni dobi. Slovenske družine so prišle v San Luis 12. marca ter so se kmalu uredile. Po prvih poročilih, ki smo jih dobili od njih, so se kar dobro znašle v novem mestu, ki šteje približno 30.000 prebivalcev, ki so vsi zelo naklonjeni na* šim ljudem. Za naše družine se stalno zanima tudi prevzv. g. škof. Pa tudi sam gospod guverner kaže zanje veli* ko razumevanje. Štiri družine so kmalu dobile stran o vanj e in zaposlitev v mestu, 0 deklic pa je že v popolni oskrbi v ne* kem zavodu. Nekaj sličnega pripravlja* jo tudi za dečke.
Za ostale slovenske emigrantske dru*
žine, ki se ali niso pripravile 'za San Luis ali pa jih ni bilo mogoče poslati tja zaradi omejenega števila, je pa Dru* štvo Slovencev poskrbelo na ta način da jc v prestolnici sar.vi najelo veliko stanovanjsko hišo, v kaltero je lahko po* stavilo 16 družin s 60 družinskimi člani Tako je Društvo Slovencev zaenkrat spravilo samo v zadnjem času pod stre* ho 28 emigrantskih družin. Kako veliko delo je s tem opravilo, bo znal presoditi samo tisti, ki je po več tednov brez uspeha iskal stanovanja.
V imigranltskem hotelu je trenutno še skupina slovenskih družin, bi še nima* jo stanovanj. Družinski poglavarji pa so že vsi zaposleni in upajo, da se jim bo končno posrečilo najt« tudi stanova* nje. l’a tudi odbor Društva Slovencev sam se še inadalje trudi, da bi jim v tem pogledu omogočil lažji začetek no* vega življenja.
(Iz Svobodne Slovenije 8. V.)
OKHO o SUET
PALESTINA. ZN so poslali v Sv. deželo posredovalca za premirje v ose* bi grofa Bernardota. Zglasil se je pri arabskih državnikih v Cairu in v trans jordanskem glavnem mestu Ammanu Pripravil je arabske voditelje do po* pustljivosti in tudi Judje v Tel Avivu so spoznali, da bo le najbolj pametno ubogati ZN. Tako se je zgodilo, da sta se obe vojskujoči se stranki vdali in se odločili za »začasno premirje« začenši z 2. junijem. Seveda stavijo oboji svoje pogoje, o katerih sc bo grof Bernardot razgovorjal z Judi in Arabci tekom pre* mirja, ki velja za 4 tedne.
Da pa pokažejo vsi svojo neprcmaglji* vost, so se še na dan pred premirjem krepko lasali. V Jeruzalemu je sicer vladal sorazmeren mir. ker so Arabci papeževemu poslancu obljubili, da po kapitulaciji Judov ne bodo več rušili sv. mesta; zadovoljujejo se s tem, da obkrožajo Jeruzalem in preprečujejo vsak dovoz municije. Tem hujši pa so bili vojaški podvigi obeh strank na de* želi. Iraška arabska vojska je prodrla prav do predmestja Tel Aviva, kjer je vlada nove Izraelske države, Judje pa so s svojimi zrakoplovi zleteli celo nad Amman v Transjordaniji in so bombar* dirali prestolnico tamkajšnjega kralja, ki se ji še sanjalo ni, da bi se kdo tako ojunačil, in zato ni imela pripravljenih niti najmanjših zaklonišč.
Zato bo premirje gotovo za obe stranki prav dobrodošlo, a Judom še bolj kot Arabcem, ker bi ti gotovo Ju* de popolnoma porazili, če bi šla vojna svojo pot dalje.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE. Amerika in druge zapadne države so že četrtič pozvale Rusijo, naj vendar pove, kako si ona predstavlja bodočnost Trsta, ki še vedno ni zadovoljivo določena. Skuš* n ja jo pokazala, da Trst in njegovo go* spodarsko stanje ne moreta uspevati, ako bi zavezniki še nadalje vztrajali na ponesrečenem sklepu mirovne konferen* ce o Svobodnem tržaškem ozemlju. Zapadniki ga hočejo vrniti Italiji, Ru* sija pa molči, dasi jo vedno šalijo, naj razodene, kaj ona tozadevno predlaga. Morda jo Im četrti poziv le spravil do besede.
Ni dvoma, da se bo odločila z vidika svojih koristi lin koristi prodiranja ko* monizma >in ne morda po srčnih željah kakih svojihvponižnih slug v sosednji satelitski državi - ali celo po sanjah kake OF ali Ljudske fronte.
Zdi se celo, da je prišla doba, ko bo* do morali Sovjeti uravnavati svoje ko rake po zahtevah osebne varnosti vodil nih mož svetovnega komunizma. Dikta* torji secer strahujejo, a tudi sami žive v vednem strahu za svojo glavo.
V ČEŠKOSLOVAŠKI so imeli 30. maja »volitve« z eno samo listo, na ka* teri je bilo 70°/o (komunističnih kandida* tov in 30"/u sopotnikov iz drugih tako zvanih strank »narodne fronte«. Volitve so bile tako »tajne«, da so vsi prisotni lahko ugotovili, kaj je kdo volil. Kdor bi nič ne volil ali kdor bi volil s prazno belo glasovnico bi bil razglašen kot reakcionar, izdajalec domovine in sluga zapadnih kapitalistov, kakor so pri vo* livnih shodih že vnaprej zagrozili. In kljub temu jc imelo še vedno 10°/o če* škoslovaških. volivcev pogum, da so se poslužili bele glasovnice — pač edine* ga sredstva, da so pokazali svoj odpdr proti komunistom. Zmagala je z 90°/o seveda državna Gottvvaldova lista in Čehi so danes tam, kjer so že 3 leta Jugoslovani, vklenjeni na rokah in no* gah v totalitarni državni sistem.
JUGOSLAVIJA je storila zadnji ko* rak v smeri proti podržavljenju vsega prometa, ko je proglasila, da so tudi vse ladje nad 50 ton težke »narodna imovina«. Lastniki trgovske mornarice so s tem prejeli plačilo za vso pomoč, ki so jo dajali med vojno Osvobodilni fronti. Danes bodo morda smeli biti lc še uslužbenci na bivših svojih ladjah, če bodo lepo tiho in komunistom hva* ležni za »uslugo« ‘temeljitega odrešenja.
ITALIJA. De Gasperi jc L t. m. pre* čital v obeh zbornicah program svoje vlade. Nedvoumno jc napovedal social* ne reforme v prid delavskega stanu in malih kmetskih posestnikov, potrebo po mirnem in urejenem proizvajalnem delu v državi, stremljenje za uravnoveše* njem državnega proračuna in s tem za ustaljen jc valute. Naglasil je tudi ko* risti, ki jih ho imela Italija od Marshal* lovega načrtu za pomoč Evropi in po* vezanost naše države z drugimi zapadno* evropskimi državami. Proizvodnja živil še ni tolika, da bi mogli opustiti nakaz* nico za ikruh jim testenine, ki še osta* nejo. Zato ostane tudi še nekaj časa dolžnost oddaje žita v državna skladi* šča. Vse drugo se bo dobilo odslej v prosti prodaji, ker jc dovolj pridelka mesa, mleka, maščob, sladkorja in olja.
Komunisti so v obeh zbornicah hoteli
motiti izjave ministrskega predsednika pa so bili od večine preglasovani in pri siljeni k molku. — V bodočih tednih se ho razvijala debata o vladnem pro gramu.
GRČIJA. — Poglavar grških uporni* kov — partizanov je po radiu izjavil, da so gveriljci pripravljeni na pogaja nja z vlado v Atenah, da se jenja bra* tomorni boj med grškim narodom. Mor da je pripravila moža do tega koraka sila, morda je pa to lc komunistična past. Bomo videli.
VZTRAJNI V SEDENJU. — Stalni odbor britanske spodnje zbornice, ki preučuje zakonski načrt o planski indu stri ji, je postavil 13. V. nov rekord v dolžini zasedanja, ko je zasedal nepre, trgoma skoraj 50 ur, to jc od 10.30 v to* rek dopoldne pa do tnekaj čez 12. uro v četrtek. V sredo ponoči so imeli poslan* ca- 30 glasovanj ter se zaradi tega res niso mogli odpočiti ali pa naspati. Te mu dolgemu zasedanju pododbora lahko najdemo razlog v potrebi, da je moral odbor dovršiti svoje poročilo o zakon shem načrtu še pred binkoštniimi po čitn.icami. — To naj povemo v tolažbo tistim, ki jim je n. pr. pol ure pridige pol večnosti.
»Slovenski Prim.« mora priti v vsako kat. slovensko družino. Skrbeti za to je dolžnost vseh duhovnikov in laikov.
Sv. oče zahteva od aktivnih katoličanov več poguma tl...
Slovenec piše iz Fatime
Na obletnico prikazanja Marije sc je 13. V', v Fatimi zbralo nad pol milijona Marijinih častilcev. Prišli so iz vseh de* žel. Je pač Mati vsega sveta.
Na predvečer se je razvila okoli ba* zibke veličastna procesija s svečami. Med slovesnostjo naslednjega dne je skupina letal v obliki križa preletela Fatimo. Letalo pa, ki ima za zaščitnico prav F a timsko Marijo, je natrosilo cvet* ja na cerkev. Marijin oltar je bil okra* šen z rožami, ki so jih poslali Holandci. Med najganljivejšimi trenutki je bil go* tovo blagoslov bolnikov. Blagoslova je deležen vsak bolnik posebej. Kako po* tolaženi sc vračajo na svoje domove! Jezus in Marija sta pač vir vse tolažbe. Ko bi se vsi ljudje zatekali k tem vi* rom miru, bi ne bilo treba mirovnih konferenc.
DOJK NOVICE
Birma za slovenske otroke
V nedeljo 13. junija ho v Gorici na Travniku sv. birma za otroke slov. ljud* skih šol popoldne pri blagoslovu ob treh
Poziv slovenskim dijakom in njihovim staršem
Sedaj ob koncu šolskega leta so se spet začele širiti govorice o ukinitvi sloven* skih šol. Po 'primernih poizvedbah pri pristojnih oblasteh lahko trdimo, da so tc govorice popolnoma neutemeljene. Olbstoj slovenskih šol nam je zagoto* vljcn vse dotlej, dokler bo zadostno šte* vilo dijaštva. Odvisi torej lc od naših dijakov in,njihovih staršev, če naše šole ostanejo pri življenju.
Zato pozivamo vse slovenske dijake in njihove starše, naj se ne dajo premo* titi od takih govoric in tudi nc od more* bitnih groženj, temveč naj store svojo sveto dolžnost napram slovenskemu na*
rodu brez vsake bojazni, da bi ise jam zato kaj zgodilo.
—- «» -—
Bodite značajni an ne pritožujte se nad vsakovrstnimi krivicami in zapo* stavljenjem, temveč rajši se poslužujte svojih pravic in nikar samih sebe ne za* ničujte in zapostavljajte!
IZZA ZAVESE
Sv. Rešnje Telo na Reki — in v Novi Gorici
Kapucini so na Reki naznanili proce* sijo sv. R. Telesa in povabili posebno otroke, naj pridejo spremljat Jezusa Šolska oblast pa je ukazala, da morajo vsi otroci ob isti uri priti gledat neki film, ker bodo potem so njem pisali na* logo v šoli. Kdor ne pride, bo zaostal v šoli. Staršem so pa zagrozili, da jih od* puste od dela, če bi otroke poslali k procesiji. Otroci so šli gledat film kapucinsko kino*dvorano tik cerkve, ki pa, je sedaj zaplenjena. Ko je šla proce* sija iz cerkve, je pridrla na ploščad pred vhodom v -cerkev in na stopnice, ki V0‘ tlijo k njej, kopica 10 — 14 letnih deč* kov, katerim je zlasti neka strastna uči* teljica naročila, naj motijo procesijo z razsajanjem in vpitjem na duhovščino in vernike.
Ko je bilo- divjanje in prerivanje po* surovele- mladežii na višku, se je mar* mornata ograja na ploščadi prevrnila in otroci z najbolj drzno učiteljico so tre* ščili z nje na vhod v kripto (spodnjo cerkev) pod cerkvijo.
Pr.i tem se je hujskaška učiteljica smrtnonevarno pobila, 5 fantkov je osta* lo mrtvih in kakih 30 je bilo ranjenih. Dvanajst izmed njih so morali odpeljati v bolnišnico.
Med ljudmi, ki so to videli in nam po* ročali, pa je prepričanje, da je to prst božji in da se Bog ne da zasramovati.
Glede procesije na Reki smo izvedeli, da so oblastva prepovedala splošno mestno procesijo in dovolila le majhne procesije okrog župnih cerkva. Ena iz* med' teh procesij jc bila pri kapucinih, kjer so se verniki zelo pobožno zadržali, a so j.im pobožnost vso zgrenili učitelji s svojo nahujskano in potem tako tra* gično prizadeto mladino.
V Solkanu in Šempetru in najbrž tudi drugod okrog Gorice so pa bile lepe procesije, katerih sc je baje udeležilo tudi precej šolske mladine.
Torej tu lepe procesije, tam nasilno motenje tako priljubljenih verskih ma* nifestaeij. Kako naj tolmačimo to raz* lilko? Stvar je zelo enostavna. »Verska svoboda« pomeni v FLRJ, da ima oblast vso svobodo, da vero preganja aLi pod* pira, da jo boža ali pretepa, da dela z njo, kakor se ji tu in tam, ob tem ali tistem času zljubi.
Procesije, Marijino romanje in svetogorski romarji
V goriški okolici so procesije na sv. Rešnje Telo prav lepo izpadle kljub raz* nim oviram od strani oblasti. V Mirnu n. pr. so morali ta dan vsi delavci na delo. Kdor hi manjkal, bi ga smatrali za saboterja. Kljub itemu jc bilo pri pro* cesiji toliko moških kakor še nikoli. Prišli so pa iz okolice, izi Bilj, Renč, Bukovice, jkjer ni bilo procesije, ker ni* majo duhovnika ali ‘ker je ta bolehen in star. Nekomu so se čudili: »Kaj tudi ti si- prišel?« — »Seveda, ker prej nisem hodil, bom hodil pa sedaj.«
V Opatjem selu so imeli pri procesiji tudi godbo.
V Mirnu jo je neka tovarišica prepo* vedala.
V nekaterih vaseh so začeli prirejat' neke vrste Marijino romanje, kakor sc
to vrši drugod, kjer tij progresivne de* mokracije.
V Vrtojbi so n. pr. imeli tako roma* nje zadnjo nedeljo maja, Dontači kip Marije Brezmadežne so postavili sredi cerkve, ga okrasili nad vse lepo s cvet* jem in lilijami in se tako okrog Marije zbirali več dni zaporedoma. Na lepo pobožnost jih je pripravljal kapucin iz Sv. Križa Vipavskega. Zadnji dan je bila krasna procesija z Marijinim kipom in lučkami okrog cerkve. Pobožnost je priklicala izredno veliko vernikov v £er* kev. Seveda vseh ne. Nekaj zavestih ima tudi Tito, čeprav nc več toliko kot včasih.
Mnogi hodijo na Sv. goro in tam mo* lijo, kakor je .nekdo pisal, za »rešenje iz sedanje sužnosti in trpljenja«.
I z J e t
Sredi meseca maja so zagrebški bogo* slovci — kakih 60 po številu ■— priredili majski izlet po Istri. Obiskali so Istro od Opatije do Pulja in Novega grada. Na povratku so se ustavili tudi v Po* stojni ter obiskal-i tamkajšnjo jamo.
Proces za procesom
V Celju so napravili zopet nov proces proti skupini 19 obtožencev, ki so jih ob* tožili sabotažnih dejanj, špijonaže i. dr. Med obsojenci je tudi duhovnik Vinko Kolman, katerega so obsodili vsled iz* povedi enega i*med obtožencev, ki je pri spovedi vprašal Kolmana za svet. Vsled'fb izpovedi so Kolmana obsodili, »ker dajal moralno podporo zločin* cem«.
Vsi verni Slovenci
smo v iteh časih in zlasti v mesecu Srca Jezusovega dolžni prav veliko moliti za svoje brate onstran meje, da bi bili čimprej rešeni izpod rdečega jarma. Po* sebno veliko bi morali moliti tisti, ki so v dobri ali slabi veri pomagali zapeljati slovenski voz v rdeče močvirje, pa ta ne* sreča njih same le ni zadela.— Nihče naj se ne baha z zmotami, prejšnjih let, češ; »Tudi jaz sem bil za OF, ampak . ..« Obžaluje naj zmoto, jo prizna in iskuša popraviti njene posledice. — Rdeča ne* sreča je prišla, nad naš narod 'tudi radi trdovratne nepokorščine napram duhov* ščini, ki ga je zlasti v Sloveniji s škofom na čelu tako jasno svarila in je radi tega svarjenja marsikak pogumen duhovni pastir dal življenje za svoje ovce.
DAROVI:
Družbenici iz Trsta 100 + 100; prcpla* čila iz 'Prsta 450: družina G. v spomin na svojega sina, žrtev rdečega nasilja 1000; Mar. družba iz Gorice 1000; trije begunci iz Brd v čast M. B. Fatimske 500 + 500 + 500; ,V1. S. begunec 500; N. N. 50; gospa Štefanija 500; N. N. iz Trsta 100; N. N. iz Gorice preplačilo 85 L.	—-	Bog povrni!
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
P. n. Rozalija Kraševec, begunka v Gorici, 100; družina Žvanut in sorodni* ki ob smrti č. sestre uršulinke Fides Žvanut 3000; osebje zbora profesorjev višjega učiteljišča v Gorici (Via Croce) 1150; neimenovana 1000; N. B, v Gorici 30; Saksida Marija 150; Golob Anuška 200; Pelicon Ivanka 100; Kacin Bogomir 100; Nande Rolih 300; N. N. 500; Anton Jazbar 200; Vlado Baša 200; Novak Marija, učiteljica 300; N. N. iz ,Raštela 100 L.
Srčna hvala!
Žalujoči družini iskreno sožalje!
Razprava »NA SE SLU ŽABN1CE« se bo nadaljevala prihodnjič.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna — Gorica
„T IG RI “ - APOSTOLI
@17®
Zjutraj pa da Pavel bratu katekizem in zgodbe sv. pisma.
» Tukaj beri in se uči ! Izrabiti moraš vse proste ure ! Ko boš vse to znal in če boš priden ter boš v dobrem res napredoval, te bom jaz sam krstil. «
«» «» «»
Naslednje dni ima Pavel polne roke dela. Kot novi Tarcizij obiskuje bolnike, jim prinaša radost in veselje in obiskuje jetnike. Poleg tega pa dela v svoji tovariški gruči nevzdržema naprej. Ko prihaja ves truden do* mov, ga že čaka mali Dimitrij z raznimi vprašanji in željami. Mali izvrstno napreduje. Starejšemu bratu za* upa vse skrivnosti srca. Ta mu zelo rad pomaga in mu pokaže marsikatero sredstvo, kako postati dober, ki ga je že sam prej preizkusil. Dimitrij je zdaj svojemu bratu hvaležen, da ga tako varuje pred tovariši. Saj ne dela tega iz želje po ukazovanju in vladanju, am* pak le iz čiste ljubezni.
Pavel gre v teh dneh spet ‘k policijskemu povelj*
niku. Dobro je preudaril, kaj sme govoriti in kaj mora zamolčati. Poveljnika najde pri dofcri volji. Še prodno izgovori fant kako besedo, ga mož postave potreplje po rami in pelje v svojo sobo.
» No, torej, mali tovariš ! K alk o se je vse izteklo ? Ali si že postal katoličan ? «
» Tudi če bi hotel, bi šlo težko. Far je precej zaprt. « » Kolikokrat si bil že tam ? «
»Trikrat. Tudi druge jetnike sem izpraševal in tudi bolne sem obiskoval. «
» Kaj pa si iztaknil novega ? «
»Ne veliko! Zdi se pa, da je samo ta družba v mestu. Tolažili so me vedno s tem, da ni nikjer drugod božje službe. «
» Dobro je, da vemo to. Prihraniš nam mnogo časa in stroškov ! «
»Ta duhovnik je pod nekim voditeljem, ki mu daje navodila, kakor se zdi. Ta je neki gospod Pij, pa* pež iz Rima. Tam bi morali zagrabiti, da bi vso zalego pokončali. «
»To vemo tudi mi,« se je smejal mogočni policaj, » a mi nismo njemu kos. Očka Stalin nima tam nobene besede. Ali ni v Moskvi drugih duhovnikov ? Ali nisi mogel kaj več poizvedeti ? «
» Pač ! Rekli so mi, da je še drugi pri poljskem
poslaništvu. Ta pa je prelen, da bi se brigal za Ruse.«
» Še tega bi bilo treba ! Za zdaj ne moremo glede njega ničesar ukreniti, ker je' pod varstvom svoje države. Ali je bil duhovnik Gregor Rudanov posrečen tu v Moskvi za duhovnika ? To je zelo važno vpra* šanje ! « •
»Pripovedoval mi je veliko iz svoje mladosti. Ko* likor sem mogel dognati, se je to zgodilo v inozem* stvu ! «
»To so pa pičli uspehi. Vemo le toliko, da smo lahko še mirni. Ta motilec miru bo tako z vsemi pri vrženci že prihodnji teden odveden v Sibirijo. Tam bo za svojo ljubljeno Rusijo lahko delal in molil, kolikor bo hotel. Se že naveliča. — Le miren bodi spet, s teboj sem res zadovoljen ! Glej, da mi s svojimi tovariši ne delaš skrbi glede varnosti v mestu ! Zdaj je postalo kar vzorno. Tvoja gruča je edina, ki mi ne dela sitnosti. Kdaj se bodo začele počitnice?«
» Prihodnji teden ! Zakaj pa vprašujete ? «
» Ker pripravljam, zate in tvojo gručo nekaj veli kega. Zato pa rabim le vzorne in zaupne ljudi. Bom govoril še z vodstvom stranke. Tega pa ne smeš še nikomur povedati!«
( Nadaljevanje )