• ^»nii nhMim w ?nt/tvtnL
Leto XIL, štev• 31
Ljubljana, sobota 7« februarja 1931
Cena 2 Din
üpmvui&tvu Ljubliaua K tu (t je va aiiea & - Telefon St 8122. 3123. 8124 8125 3126 Inseratm xldelek. Ljubljana, dele» burgovo ul - Tel S492 io 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta ftt 13 - Telefon št 4255 Podružnica Celje: K oceno va ulica
8t 2 - Telefon št 190 Račun* ori pošt ček ta vodih: Ljubljana §t 11.842 Praba čislo 'fiisri Wipfi si t os 241
Naročnina «naša mesečno £».- Din. ta inozemstvo 40.— Din
Uredništvo. LJubljana. Knafljeva ulica 6. Telefon St 8122. 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova o-sta 13 Telefon 5t 244« (ponoči 2582) Celje Korenova ul 3 T>|pfnn 51 190
Rokopisi se oe vraèaio — Oglasi po ta ri fu
Ljudsko štetje 31» marca
Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o ljudskem štetju, ki bo v prvih dneh aprila po stanju v noči od 31* marca
na 1. april
Beograd, 6. febr. AA. NI. Vel. kraJj je na prediug ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o popisu prebivalcev in kmetij na dan 31. marca 1931. Zakon določa:
§ 1. Na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije bo popas prebivalstva. S popisom se bo ugotovilo številčno stanje prebivalstva, kakor bo o polnoči od 31. marca na 1. april. Samo popisovanje se začne 1. aprila ob 8. zjutraj istočasno v vsej kraljevini in mora aiti končano najkasneje do 20. aprila t. 1.
§ 2. Poleg prebivalstva bodo popisane tudi vse kmetije (gospodarstvo in živina) ter vsa prebivališča v vsej državi, posebno zgradbe in stanovanja.
§ 3. Popis vodi oddelek za splošno statistiko pri predsedništvu ministrskega sveta za dunavsko, moravsko in zetsko banovino ter za področje uprave mesta Beograda neposredno za dravsko, savsko in primorsko potom statističnega urada v Zagrebu, za vrbasko in drinsko banovino pa potom statističnega urada v Sarajevu.
Banovinski in občinski popisni odbori
5 4. Za čim boljšo izvršitev popisa bodo v vsaki banovini sestavljeni banski popisni odbori, ki bodo preko okrožnih inšpektoratov in sreskih nacelstev dobili nadzorstvo nad popisovanjem ter se brigali za pravilen in neoviran potek dela. Na čelu odborov so bani poedinih banovin. Sestava odborov in pravila o delu banovinskih odborov bodo predpisana s posebnim pravilnikom na podlagi § 14 teg? zakona. Na čelu odbora za popis prebivalstva na področju uprave mesta Beograda stoji upravnik Beograda.
§ 5. Popis vršijo občinske oblasti po odrejenih popisovalcih. V občinah se morajo sestaviti občinski popisni odbori. Njihovo sestavo ui dolžnosti bo določil pravilnik na podlagi § 14 tega zakona.
Popisovalci
§ 6. Javni nameščena, duhovniki in drugi pismeni državljani, ki jih bodo določile občinske oblasti, morajo sprejeti dolžnost popise anja.
§ 7 Občinska oblastva se morajo pobrigati, da dobijo popisovalci v primeru potrebe brezplačno stanovanje in prehrano v občini, kjer bodo popisovali. Razen tega bodo dobtfc popisovaJci, ki bodo delali v drugi občini kot stanujejo povrnjene stroške po-tovama iz državne blagajne.
Dolžnosti in pravice popisovalnih organov
§ iS. Ko bo pop-s izvršen, morajo popisovalci dati materija] občinskim popisnim odborom v pregled. Ce bodo občinski odbor: videli, da je popis točen, ga bodo potrdil!. če pa ne bo točen, ga morajo popraviti ;n izpopolniti. Popisni odbori mestnih občin
morajo najpozneje do 10. aprHa 1931 poslati popisni materij al neposredno obči držav ni statistiki v Beogradu, oziroma statističnim uradom v Zagrebu in Sarajevu. Kmečke občine morajo v istem roku predati popisni maceriial sreskim načelstvom, ki ga morajo poslati oddelku obče državne stati stike pri predsedništvu ministrskega sveta v Beogradu, odnosno statističnemu uradu v Zagrebu in Sarajevu.
§ 9 Vsakdo ie dolžan povedati resnico o vsem. kar ga popisovalci vprašajo. Popisovalci in člani popisovalnih odborov se smatrajo v opravljanju popisovalnega dela za javne nameščence. Popisovalni organi imajo pravico, da na svojem področju in pr izvrševanju dolžnosti prihajajo v vsako hišo in v vsako stanovanje in pregledajo vsako gospodinjstvo.
Zajamčena tajnost
§ 10 Vsi individualni podatki, zbrani pri popisovanju se bodo shranili kot uradna tajnost Služili bodo samo splošnim statističnim svrham in se ne smejo uporabljati za nikakršno obremenjevanje prebivalstva, bodisi z davki bodisi z dokladami.
Kazenske sankcije
§ 11. Kdor se namenoma ogne popisovanju ali o kateri >sebi v svojem stanovanju odreče podatke, ali da neresnične izjave, ali se drugače pregreši proti določilom, ki jih navajajo ta zakon in drugi predpisi o popisovanju, in tisti, ki bi pri takem delu pomagali ali oteževali izvrševanje popisovanja ali širili neresnične vesti, bodo kaznovani z denarno kaznijo 10 do 500 Din v korist občinske blagajne, v primeru neizterljivosti v določenem roku pa z zaporom enega do 20 dni in z odgovornostjo za morebitno škodo.
§ 12 Vsi organi, ki so jim poverjena dela pri popisovanju so dolžni varovati uradno tajnost o dobljenih podatkih (§ 10) Zoper one. ki se pregreše s kršitvijo tajnosti ali drugače nad določbami, ki so navedene v tem zakonu ali drugih predpisih o popisovanju bod" obsojeni po odredba!; iz prejšnjega paragrafa.
§ 13 O kaznih in storjeni škodi (§§ 11 in 12) bo sodilo splošno upravno o bla stvo po odredbah zakona o notranji upravi.
Zaključne določbe
§ 14. Pravila in navodila, kako naj se izvede popisovanje po tem zakonu, ravno tako tudi vse obrazce predpiše predsednik ministrskega sveta s pravilnikom.
§ 15. Izdatki za popisovanje, za obrazce in pravilnik in izdatki iz drugega odstavka § 7 gredo na breme proračuna splošne državne statistike predsedništva ministrskega sveta.
§ 16. Ta zakon stopi v veljavo in dob' obvezno moč na dan objave v »Službenih novinah«.
Važna akcija za povzdigo vasi
Slovita Rockefellerjeva fundacija bo v Jugoslaviji zelo razširila svoj delokrog — Izštudiranje strokovnjakov v inozemstvu
Beograd, 6. februarja. AA. Rockefeiler» jeva tundacija, ki je dozdaj podpirala de» Iovanje ministrstva za socialno politiko in
narodno zdravje pri pospeševanju higije» r»e. je zdaj sklenila svoje sodelovanje raz* širiti, ker smatra, da je zdravstveno pro» svetljevanje v ozki zvezi s socijalnim in gospodarskim napredkom vasi. V anketah, ki so se vršile v zadnjih ča» h. je pokazala potreba, da se izuči pri» erno število strokovnjakov, ki bodo po končanih študijah v inozemstvu vršili praktično delo za gospodarsko, zdravstve» no ki socijalno povzdigo vasi.
Na račun Rockefellerjeve fundacije se bo specializiralo večje število zdravnikov. socijolo.gov agronomov, veterinarjev in podobnih strokovnjakov na Angleškem. Danskem v Holandiji in Zedinjenih drža» vah Dobivali bodo štipendije po 4 do 5 let. potem pa bodo delovali za izboljšanje poljedelskih, socijalnih in zdravstvenih razmer na vasi in skušali to izboljšanje doseči s čim enostavnejšimi sredstvi. V to svrho bi bila Rockefellerjeva fundacija pri» pravljena še nadalje prispevati primerna sredstva: tako je izjavil predsednik Rocke»
tellerjeve fundacije v Parizu v razgovoru z vrhovnim inšpektorjem ministrstva soci» jalne politike in narodnega zdravja dr. Stamparjern.
Kandidati za študij v inozemstvu se bo* do izbirali sporazumno z ministrstvom za socijalno politiko in ministrstvom za po» Ijedelstvo Zeli se. da kandidati odidejo v inozemstvo vsi hkrati in da skupaj prouču» lejo tisto stroko, v kateri so dobili diplo» mo doma. Štipendije se bodo namreč po» deljevale samo absolviranim strokovnja« kom Nadalje se želi tudi to. da pridejo strokovnjaki, ki so se v inozemstvu speci« jalizirali, v javno službo in da se posvete omenjenim nalogam na troske fundacije.
Sestavil se bo poseben odbor, v katerem bodo razen inšpektorja dr. Štamparja tudi drugi zastopniki ministrstva za socijalno politiko in ministrstva za poljedelstvo in k; bodo odločali o podeljevanju štipendij. Funkcija teh članov je častna.
Za ministrstvo socijalne politike in na» rodnega zdravja je kot njegov zastoonik določen dr. Kuhn, šef higijenskega oddel» ka.
Gojenci se pošljejo na študij še letos.
NOVÀ POTA BALKANSKE POLITIKE
Turčija in Grčija odklanjata revizionistično politiko in zahtevata
osamosvojitev Balkana od vpliva velesil
Komunistično rovarjenje v ČSR
Gladovna stavka senatorja Stranskega - Mnogoštevilne aretacije izgrednikov - Komunistične priprave za 25. februar
Duchcov, 6. februarja d. V sredo pri komunističnih izgTedih aretirani komunistični senator Peter Stransky je pričel v preiskovalnem zaooru stavkati z gladom. Državno pravdništvo v Duchcovu je poslalo senatu vlogo, v kateri zahteva naj se Stranskemu odvzame imuniteta. V Duchcov je došla komisija notranjega ministrstva, da izvede preiskavo o dogodkih pretekle srede.
AS, 6. februarja d. Včeraj so aretirali 33 nadaljnjih oseb zaradi udeležbe pri komunističnih izgredih pretekle srede. Za dva komunistična voditelja v industrijskem rfkraju Ašu je bilo izdano zaporno povelje, vendar pa sta oba izginila iz Aša brez sledu. Okrožnemu sodišču v Chebu je bilo izročenih doslej 83 aretirancev, pričakujejo pa se še nadaljnje aretacije. Nove poulične demonstracije v Aš» napove-
dujejo komunisti za 25. t. m., ko se imajo po odredbi komunistične internaclonale vršiti povsod demonstracije brezposelnih. Gotovo je, da bodo oblasti za ta dan splošno prepovedale vse demonstracijske obhode in da bodo odredile obširne varnostne ukrepe. Ni izključeno, da bo za posebno nemirne industrijske okraje proglašeno obsedno stanje.
Preosnova rumunske vlade
Bukarešta, 6. febr. s. Kakor javlja »Ade» verul«, je kralj Karol pripravil vse za re» konstrukcijo vlade meseca marca. Sestavi* la se bo koncentracijska vlada. Upajo, da bodo stranke v interesu države m v last» nem interesu sodelovale pri sestavi tega kabineta.
Berlin, 6. februarja, M. Pod naslovom »Novi ideali Balkana« objavlja »Vossi-sche Zeitung« zanimiv dopis iz Carigrada o novem načrtu balkanskih držav za osvoboditev Balkana izpod vpliva velesil. List pravi, da se je v zadnjih dveh mesecih v popolni tišini za kulisami odigralo marsikaj važnega Po zaključi vi turško-grškega pakta se je zdelo v prvem hipu, da bi moglo priti do osnovanja nekakega bloka med Grčijo, Turčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Albamio pod egido Italije in v zvezi z Moskvo. Osnovanje takega bloka bi bilo naperieno proti Jugoslaviji tn Rumuniji. torej proti obema balkanskima državama Ma'e an tante. Z italijanske strani je bilo storjeno vse, da se prepriča ves svet c potrebi takega bloka držav na Balkanu. V Sofiji in Budimpešti so že smarrah. da morejo v pogledu madžarskih in bolgarskih revizionističnih želj računati vsaj na podporo Turčije.
Vsem poznavalcem razmer na Balkanu pa je bilo takoj ob početku jasno, da Turčija in Grčija pri svojem novem balkanskem načrtu niti trenutek nista mislili na to. da bi vršili svoje posle na Balkanu za račun Italije. Baš nasprotno sta se izjavili obe državi brez vsake dvoumnosti, da obstoje njuni skupni in-
teresi v tem, da se z Balkana čim bolj odstranijo vplivi velesil. Jasno sta tudi izrazili svoje nezadovoljstvo nad napovedano revizionistično politiko Rima. Ko je pred tremi meseci madžarski ministrski predsednik grof Bethlen pri svojem obisku v Ankari povodom običajnih zdravic odkrito pozval Turčijj, naj podpre Madžarsko v njenih revizionističnih željah, se je turški zunanji minister Ismet paša skrbno čuval, d^ bi v svojem odgovoru napravil kakršnokoli obljubo. Istočasno so naglašali turški oficiozni listi, da Turčija ne goji tiikake želje po reviziji Malo kasneje je tudi grški ministrski predsednik Ve lizelos izjavil, da ograža revizionistična toliti-ka mir in da zato Grčija odklanja svoje sodelovanje pn vsaki revmou stični politiki.
To stališče Grčije in Tuičije orut: re-vizionistični politiki Italije je dovedlo sedaj v polni tišini do zbiižanja Jugoslavije in Rumunije s Turčijo. Jugoslovenska vlada je izjavila, da je pripravljena urediti vse med Jugoslavije in Turčjo še nerešene zadeve, riasti vprašanje odškodnine za sekvestrirana turška imetja. To dobro voljo Beograda so v Ankari kvitirali z veseljem in zadoščenjem. Namen Beograda >bstoja vsekakor v tem da doseže političen spora-
zum s Turčijo in more se pričakovati, da bo Ankara po ureditvi vprašanja odškodnine za sekvestrirana turška imetja rade volje zaključila z Beogradom prijateljski pakt, ki bo sklenjen brez posredovanja Italije.
Prav tako je zanimivo zbližanje med Bukarešto in Ankaro Rumunija ie že zaprosila turško vlado, naj posreduje med Bukarešto in Moskvo v svrho za-ključitve rusko-rumunske pogodbe o nenapadanju. List navaja z zadovoljstvom, da je Turčija naklonjena rumun-ski tezi v vprašanju Besarabije.
V Ankari se je nedavno osnovalo dra-š vo za balkansko zajednico, katerega glavni namen obstoji v kulturnem, intelektualnem in političnem zbližanju balkanskih narodov, s končnim ciljem združitve Balkana. Predsednik društva je nekdanji minister Hasan bej, ki je takoj po osnovanju društva odšel s tremi uglednimi turškimi poslanci v Solun na balkansko konferenco. Turški listi mnogo pišejo o tem načrtu balkanske unije in ga proslavljajo kot nov ideal Balkana. Balkanski narodi so bolje kakor ostali narodi razumeli vse nauke svetovne vojne. Glavni namen te balanske unije naj bi bil onemogočiti vmešavanje tujih sil v balkanske zadeve.
Nameravan atentat na Mussolini ja
Podrobnosti o aretaciji anarhista Schirruja in o njegovih naklepih - Iskanje sokrivcev
Rim, 6. febr. d. V inozemstvu so se včeraj razširile vesti o izvršenem atentatu na Mussolinija Vesti niso bile točne, nastale pa so zaradi tega, ker je rimska policija prijela znanega anarhista Schirruja in našla pri preiskavi njegove sobe v hotelu kovčeg z dvema revolverjema in dvema bombama. Dodatno k včerajšnjim poročilom o tem odkritju se doznavajo še naslednje podrobnosti:
2e pred uvedbo fašističnega režima se je neki Michele Schirru preselil iz svoje sar-dinske domovine v Južno Ameriko, ker kot anarhist ni imel miru pred italijansko policijo. Schirru si je pridobil argentinsko državljanstvo, ne da bi izpremenil svoje tme Z argentinskim potnim listom se je nedavno vrnil v Napolj. O njegovem povratku je bila seveda takoj obveščena politična policija, k' ga je od tedaj neprestano nadzorovala. Kljub temu se mu je posrečilo zabrisati s'ed za seboj, dokler se ni te dni nenadoma pojavil v družbi z mlado madžarsKO plesalko v nekem rimskem hotelu, kjer se je vpisal s svojim pravim policiji znanim imenom.
V hotelu so ga včeraj zjutraj z njegovo prijateljico aretirali in odvedli na policijo Ko je pn zasliševanju hotel eden izmed policistov preiskati njegove žepe, je oddal Schirru iz revolverja več strelov ter težko ranil dva policijska uradnika in nekega ko. vača. Natr je ustrelil še na sebe, vendar pa si je prestrelil samo lica.
Ker so pri preiskavi v njegovi hotelski sobi našli dva revolverja in dve bombi, so oblast mnenja, da so pravočasno preprečil« napad, ki ga je nameraval Schirru izvršiti bodisi na Mussolimja ali pa na kralja. Oblasti so dalje dobile v roke materija!, iz katerega sklepajo, da je bil Schirru v zvezi s skupinami, ki so nasprotne fašističnemu režimu v Italiji. Ali je preiskava v tem pravcu rodila že kake sadove, še ni znano.
Rim, 6. febr. AA. Zdravstveno stanje anarhista Schirra je krenilo na bolje. Atentator odklanja vsako izjavo in zaslišanje. Schirru je v Evropi izza marca lanskega leta. Italijanska policija mu je bila ves čas za petami. Sedaj skuša redarstvo dognati, s katerim-' osebami je v zadnjem času občeval. Z njim v isti sobi hotela v Rimu je prebivala inozemska artistka Wukhski, ki jo je policija aretirala.
Rim, 6. febr. AA. Agencija Stefani poroča: Aretirani Schirru je izjavil pri zaslišanja na policiji, da je bil že od mladosti navdahnjen anarhističnih idej. Za časa bivanja v Parizu je izdelal načrt za atentat n^ Mussolimja. Na ta čin se je postopoma pripravljal v Belgiji, kjer si je v Charleroi-su izdelal peklenski stroj, ki ga je napolnil z v Liegu kupljenimi razstrelivi. Schirru je izjavil, da je trdno sklenil izvesti atentat na Mussolinija, čigar kretanje je dobro prouč'1. Schirru je bil predan sodišču za zaščito države.
Novi politični procesi v Rimu
Obsodba druge skupine komunistov iz Julijske Krajine - Pred procesom proti italijanskim intelektualcem
Rim, 6. februarja o. Pred rimskim Izrednim tribunalom za zaščito države se vrsti sedaj z veliko brzino proces za procesom. Sedaj je bila na vrsti druga skupina delavcev Iz Trsta in Istre, vseh skupaj 11 oseb. ki so obtoženi komunistične propagande Proces je trajal samo nekoliko ur. Obsojeni so bili na tri leta ječe Silvester Zerbo, Nazari Pečar In Fran štefe, vsi trije iz Ko pra, na 2 leti ječe Valerij Babič, Marijo Kariš iz Kopra ter Jordan Benčina Iz Trsta, na leto dni ječe pa Marcelo Cavàllieri iz Trsta. Ostal! so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
MIlan, 6. februarja, o. Te dni se prične pred izrednim tribunalom v Rimu proces proti 24 italijanskim intelektualcem. Za proces vlada veliko zanimanje po vsem svetu. Kakor znano, so mnogi Intelektualci v Angliji, Nemčiji, Franciii in Belgiji ostro protestirali proti temu procesu in so trdili, da so obtoženi le žrtve agentov pro-
vokaterjev novoustanovljene politične policije »Ovre«. Zahtevali so zlasti, naj se prr ces vrši javno.
V odgovor na ta apel je napisal Mussoli-nijev brat Arnaldo r današnjem »Popolu d* Italia« uvodnik, v katerem dokazuje, da ima vsaka država pravico do obrambe In do ohranitve reda v svoji hiši Kot primer navaja Arnaldo Mussolini jus^ifikacijo der-višev v Menemenu, toi jih postavlja v isto vrsto z italijanskimi Intelektualci. Tuje vmešavanje v notranje razmere ni dovoljeno. Fašistična država in revolucija imata pravico ter dolžnost, da branita svoja načela in svojo življensko moč, pa čeprav so v to potrebne še tako številne aretacije in potrebni politični procesi. Zanimivo na članku je zlasti dejstvo, da Mussolinijev brat sam priznava številnost aretacij, kar so skušali fašistični listi doslej vedno prikrivati
Nj. Vel. kraljica v Bukarešti
Bukarešta, 6. februarja. AA. Rador poroča: Jugoslovenska kraljica Marija je snoči prispeJa v Bukarešto, kjer ostane nekaj dni. Na postaji so jo spremili rumunski kralj Karol, kraljica-mati Marija, princesa Ileana, ministrski predsednik Mironescu, minister Raducanu in še mnogo drugih odličnih oseb.
SejaVZS
Beograd, 6. febr. AA. Vrhovni zakono» dajni svet je zasedal včeraj od 16. do 19. ure. Na seji je bil zaključen pretres pred» loga zakona o gledališčih. Seje so se ude* ležili kot referenti v imenu prosvetnega ministra inšpektor Krstič in upravnik na» rodne biblioteke Milan Zecevic, v imenu pravosodnega ministra načelnik Kugler, v imenu ministrstva za gradnje inšpektor Maslač.
Naslednja seja je bfla danes ob 16. Na
dnevnem redu je bila debata o zakonu gle» de razširjenja srbskega ribarskega zakona na bivšo Črno goro ter razprava pra* vilnika o razkuženju.
Iz državne službe
Beograd, 6. febr. p. S kraljevim ukazom» sta napredovala v 1*3 profesorja srednja tehnične šole v Ljubljani Julij Nardin in Aleksander Šantel, v I«4a profesor srednje tehnične šole v Ljubljani Alojzij Sodnik in v I»4 profesor srednje tehnične šole v Ljubljani Josip Kremenšek.
Beograd, 6. febr. p. Za moeiopolskega pristava v I»8 je pri tobačni tovarni v Ljub« ljani postavljen Vojislav Semiz iz Sara« jeva.
Osnovanje evropske agrarne banke
Beograd, 6. februarja, č. Na konfercnct, ki bo od 23. do 26 t m. v Parizu in na kateri bo govora o izvozu in uvozu žita_ ter njegovega plasiranja, bo tudi naša država imela svoje zastopnike. Na tej konferenci bodo razpravljali tudi o ustanovitvi evropske agrarne banke ter o vprašanju prefe-renčnih carin.
Nov boigarsko-grški obmejni incident
Včeraj je na bolgarsfto-grski meji prišlo do ponovnega streljanja -
Atene, 6. februarja g. Danes se je vršilo ob grško-bolgarski meji v bližini Ko-motinija nad dveurno streljanje s tolpo bolgarskih komitov. Grškim vojakom je uspelo pognati bolgarske komite na bolgarsko ozemlje. Na obeh straneh je bilo nekaj ranjenih. Od bolgarske strani se trdi, da nosi odgovornost za včerajšnji incident le Grčija. Grška vlada je sklenila na podlagi preiskave o ooeh incidentih izvršiti ostro diplomatsko demaršo.
Atene, 6. februarja č. Ves grški tisk je vznemirjen zaradi ponovnega incidenta na
grško-bolgarski meji. Listi poudarjajo zlasti dejstvo, kako napačno poročajo o teh dogodkih službene bolgarske vesti.
Pariz, 6. februarja č. Tukajšnji tisk zahteva z vso odločnostjo, da se čim prej poravnajo vsi spori med Bolgarijo in Grčijo, ker sicer ne bo miru na Balkanu, niti ne pride do balkanske unije. Znani direktor oddelka na Quai d' Orsaiu Berthe-lot je opozoril grškega ministra zunaniih poslov Mihalakopulosa, da je treba vsekakor te spore likvidirati.
Trgovinska pogajanja v Pragi
Praga, 6. februarja M. PraSkl *T/tdOTy Listy« objavljajo pod naslovom »Trgo-tn-ska pogajanja z Jugoslavijo« nas^nje in-formacij^'
»Pričela so se pogajanja za zaključltev
trgovinske pogodbe med češkoslovaško in Jugoslavijo. Doslej sta obe strani pre-i^U Usto svojih želj, ki se sedaj oronSnjejo r podrobnosti. Vsekakor je spisek naših želja mnogo manjši od onih, ki jih js prelložila druga pogodbena stranka Jugoslovenske želje se tičejo skoro izključno kmetijskih postavk. Jugoslovenski zastopoiki naglaša-jo neprestano, da raste naš 'zvoz v Jugoslavijo od leta do leta in da prinaša klavzula največjih ugodnosti velike koristi našemu izvozu v Jugoslavijo, dočim Jugoslavija za svoj Izvoz ni dosegla, kar je pričakovala Zato zahteva posebne kompenzacije. Jugoslavija zahteva v večji meri udeležbo pri uvozu v češkoslovaško. Te želje so popolnoma razumljive, toda krivda ni na naši strani. Vzrok za premajhen izvoz Jugoslavije v češkoslovaško je pred vsem v nezadostni organizaciji in ne v trgovin-sko-političnih težkočah. Temu ne morejo odpomoči trgovinsko - politična pogajanja, temveč samo večja eksnanzivna akcija 'u-goslovenskih gosoodarsklh in izvoznih organizacij, ki morejo dobiti pri nas še mno-<ro tržišč. Pogajanja so torej šele v početkn in usoeh se še ne more napovedati, vendar na vlada sološno prenričanje, da se bo s pomočjo vzajemnih koncesij prišlo do ugodnega uspeha.
„Kuluk ne bo večen!"
Ban. dr. Marušič o možnosti skorajšnjega omiljenja nekaterih banovmskih davščin - Davek na šmarnico
Na ugovore nekaterih banskih svetnikov glede kuluka je g. ban dr. Marušič izjavil, da je kiiluk urejen z državnim zakonom za vso državo in da on pri tem absolutno ne more nič djdati in tudi nič odvzeti. Zato obžalujem, je dejal g. ban, da ne morem dati predloga glede ukinitve kuluka na glasovanje. Mislim, da je iz poteka oele debate jasno stališče, katerega je banski svet glede tega vprašanja zavzemal. Več se tudi ne more napraviti. Izjavljam pa, da bom v okviru zakonske možnosti in ako se bo videlo, da je znesek 6,000.000 Din, ki smo ga vstavili v proračun, optimističen, to osebno dek» kolikor mogoče olajšal. Poudarita je treba pa še to, da je pri posameznih banovinah mogoče zelo potrebno, da se spravijo ceste na neko stopnjo reda in po-rabnosti. Če smo v naši banovini veliko napravili za naše ceste in če smo doprinesli mnogo žrtev v denarju, da se naše ceste spravijo v dobro stanje, je to gotovo razlog, da se želje po olajšanja kuluka v naši banovini podpirajo. Sicer pa Je v zakonu samem dana možnost, da se, kadar bodo ceste v naši državi na višku, kuluk lahko odpravL
Kar se tiče davka na sečnjo gozdov in davka na živinske potne liste, mora.m izjaviti, da meni ta davek ni bi! simpatičen, istotako ne način pobiranja. Potrebno pa je. da dosežemo ravnovesje v našem proračunu. m zato smo se morali končno odločiti tudi za ta davek. Popolnoma pravilno je. kot je predlagal g. Prepeluh. da ščitimo manjše posestnike. Zato bomo zvišali ta oproščeni minimum na 10.000 Din.
Tudi v pogledu taks na živinske potne liste smatram, da so želje članov banskega sveta upravičene in sicer v toliko, da je zlasti taksa na malo živino previsoka tam, kjer se kupuje in prodaja po več komadov. Zato bom odredil, da se more več komadov drobn'ce kupiti in prodati na en živinski potni Bst. Ta davek je namenjen kmetijskemu fondu in mislim, da ni nobenega kmetovalca, ki ne bi z veseljem pozdravil ustanovitev takega fonda iz katerega se bo oorifnfrala v prvi vrsti živinoreja. V dravski banovini moramo polagata največjo važnost na živinorejo. Ta davek moramo imeti v end ali drugi obliki.
6, Št rei n poudarja, da davek, ki ga mora
plačevati kmet, ni v nobenem pravem ras» merju z družbenim davkom. Izjavlja se proti ukinitvi takse za plesne prireditve tn predlaga, da bi se državne dotacije banovini zvišale.
G. Golonh predlaga, naj se banovinska davščina na Smarn'co zviša. Sploh bi bilo treba, prepovedati gojenje šmarniee, ki povzroča toliko zločinov. Šmarniea je tudi eden vzrokov krize našega vinogradništva. Dalje govori o krizi kmetijstva sploh ter poudarja, da je treba podvzeti akcijo, da se uredi trg za kmetijske pridelke, da bo mogel kmet svoje pridelke dražje prodajati, kupec pa ceneje kupovati.
G. Pfeifer prosi, nai bi banska uprava vplivala pri centralni vladi, da bi se trošarina plačevala šele takrat, ko nastavi gostilničar vino na pipo.
G. Košir pozdravlja v celoti, da je ban-ska uprava proračun tako lepo sestavila.
G. Litrop se izjavlja za omiljenje takse za sečnjo gozdov
G. Lipej predlaga, naj bi se šmarniea obdavčila ne z 10. temveč s 50 parami.
G. ban dr. Marušič izjavlja, da je odrejeno. da se pobira davščina na šmamico prvo leto 5 par, drugo 10 in tretje leto 15 par od trsa. S tem hočemo omogočiti ubogim ljudem, da la'-.ko nasade druge trte. Potrebno je. da jim damo priložnost, da to trto zamenjajo z drugo
G. dr. Senčar prosi, naj bi se event zvišana drž. dotacija porabila tudi za bolnico v Ptuju. Predlaga, naj se črtajo nagrade organom, ki so pokazali pri pobiranju dav ščin »osebne uspehe Mi Slovenci, je dejal govornik, smo vneti davkoplačevalci, za nas kot davkoplačevalce so te nagrade degradacija
Ugoden odmev Bruningovih izjav
Zadovoljivi komentarji francoskih listov - Brfi
položaj se je znatno ojačil
nun
LgOV
Berlin, 6. februarja, g. Državni kan celar dr i Ining je brezdvomno dosegel s svo» jo včerajšnjo izjavo v parlamentu velik aspeh Razen listov opozicijskih levičarskih m desničarskih krogov označujejo vsi listi njegov govor kot prvovrsten državnški čin Dr. Brüning si je včeraj znatno ojačil svo* jo pozicijo O predlogu za nezaupnico vla« di, ki «p ga predložili komunisti in o pred« logu narodnih socialistov za razpust p<jr« lamenta bo glasovanje jutri Skoro gotovo je. da bosta oba predloga odk oojena Za» nimivo je, da odobrava ip tud socialno«de« mokratski listi Brünin<?ov govor, dočim »Vorwärts« obžaluje, da državni kincelar ni govoril o konkretnih vprašanjih, kakor o znižanju plač o akciji za znižanje cen in tako dalje. Po glasovanju o opozicijski predlogih se bo jutri takoj pričela debata o reformi poslovnika
Pariz, 6 februarja AA Francosko časo» pisje zelo ugodno komentira zadnji Brii» ningov govor v nemškem državnem zbpru ter ga splošno smatra za plemenit »n po«
gumen poizkus razjasnitve mednarodne
atmosfere.
»Le Tempe« pozdravlja Brünmgov govor ter pravi, da se je politični položaj v Nem« čiji pričel lasndti in priznava Briiningu ve. liko državniško sposobnost List končuje da je govor nemškega državnega kancelar» ja odstranil m 'rsikatera nesnorazumljenja v francoskonemških odnošajih.
»Echo de Pariz« p*še, da ie bil včerajšnj' Brünmgov govor najboljši, kar jih je imel v svoji državniški karijeri Brüning ie z veliko spretnostjo odlbil napade narodnih soci a listov in tako dosegel velik političen uspeh.
Berlin, 6. februarja, č. Šefi posameznih parlamentarnih skupin so sklenili pred da» našnjo sejo parlamenta, da bo razprava o j nezaupnici vladi ki jo predlagajo nacional« ni socialisti in komunisti, pb pnčetku ju» trišnje seje parlamenta. Ve'ika debata o ! zunanji politiki Nemčije se prične v pone» ! deljek.
Silen pretep komunistov in narodnih socialistov v berlinskem občinskem svetu
Vzrok spopada pogreb dveh komunističnih delavcev, ubitih od narodnih socialistov
Berlin, 6. februarja, d. Na včerajšnji seji ; v oriti. ko pa j'e vendarle prišel do besede berlinskega občinskega sveta je prišlo do in ko je v svojem govoru imenoval dan po» velikega pretepa med narodnimi socialisti i greha komunistov za praznik narodnih soci» in komunisti, ki so se obdelovali s pestmi, ! alistpv, je skočil eden izmed komunističnih aktovkami in drug'mi predmeti Komunisti ; občinskih svetnikov prot- njemu ter mu so namreč vložili nujen predlog, naj se raz» prisolil zaušmco V tem trenutku so skočili veljavi prepoved demonstracijskih obhodov tudi ostalt narodni socialisti in komunisti G. pomočnik dr. Plrkmajer pojasni, da I za pogreb dveh delavcev, ki so ju preteklo pokonci ter se pričeli pretepati med seboj idejo pri teh nagradah največ v poštev J nedeljo narodn socialisti ubili v Charlot-. Komunisti so narodne socialiste potisn:lj
proti zadnji steni dvorane. Pri tem so za* ušnice kar deževale Končno se ;e zastopni»
stov Lippert stopil na govorniško tribuno, so ga sprejeli komunisti z burnimi vzkliki »morilec«. Lippert v početku ni mogel go»
pridejo
finančni stražniki, ki dobijo par sto dinar jev letne nagrade, ker se jim s pobiranjem banovinskih trošarin njihovi posli bistveno pomnože Glede državne dotacije Je treba opozoriti na to. da je ta dotacija ▼ pro računu predvidena z 11.000 000 Din. Nikjer pa nt točno odrejeno, koliko dotacije morajo dobiti Ta svota se je predvidela samo na podlagi računov in ni sigurno, da jo bo mo tud' dob'li Treba jo bo šele lzposlovati od centralne vlade Tudi glede predvidenih 10 milijonov Din kot nakazilo trošarine, pobrane v L 1929-1930 ni sigurno zanesljivo. da dobimo to vsoto.
kom ostalih strank posrečilo razdvojit: bo« leviti skupini.
400 km na uro z avtomobilom
Segravejev naslednik Campbell je postavil nov rekord v hitrostni
vožnji z avtomobilom
Posledice »vohunske afere« na Bolgarskem
Sofija, 2- februarja Da je bila tako imenovana »vohunska afera« čisto navadna spletka makedonstvu-. juščih, o tem danes ni več dvorna. Notra» nji makedonsk revolucionarni organizaci' je pač šlo za to, da z ene strani — poroč» nik Aleksijev je b5! 20 avgusta lanskega leta izročen v preiskavo« makedonstvu ju« ščim — kolikor le mogoče skale vodo pred začetkom baikanske konference v Atenah z druge stran' pa da našo državo Kol kor Ie mogoče oblatijo pred Društvom narodov, čigar svet se je sestal k zasedanju meseca septembra. Ali šli so predaleč. Razprava pruti edinemu »vohunu«, že.ezničiriu An« dreju Andrejevu je končala z razmeroma zelo lahko obsodbo. k; dokazuje, da o ka» kem pravem »vohunstvu« ne more biti nit' govora. In sedaj se pojavljajo neljube po» sledice te afere, ki nikakor ni oblatita Ju goslavije, pač pa tiste, ki so jo zapletli, med njimi celo ljudi na najvišjih bolgar. sk h vojaških mestih
Da se je trinoško mučenje poročnika Kru» ma Aleksijeva — makedonstvujušči so ga neusmiljeno mučili celih osem dni, da so mu izsilili priznanje, kakor so ga oni sami hoteli imeti — vršilo po nalogu s strani vi« šokih vojaških dostojanstvenikov, je danes vsakomur jasno Polkovnik Zahov, ki je ;z« ročil Aleksijevi makedonstvujuščim, je da» nes upokojen. Toda stvar je segla še viš;e vse do samega voine<?a ministra, generala Bakardžijeva, ki je moral prepustiti vojno ministrstvo generalu Kisovu, dosedanjemu poveljniku orožništva, m prevzeti načel ništvo generalnega štaba, dočim je dose< cLanji načelnik generalnega štaba, general Mxrinkov, imenovan za poveljnika orožni» štva. Toda govori se da je general Bakar« džijev tudi že podal ostavko na položaj na? čelnika generalnega štaba
Zanimivo je, kdo 91 sedaj vse lasti za. sluge, da je prišlo do teh izprememb: se« veda zdaj vsi obsojajo postopmje teh vo« jaških dostojanstvenikov v »vohunski afe» ri«, za kateTo je bolgarska javnost vse od» iočneje zahtevala zadoščenja in to tem. bolj. ko je afera tako zelo oblatila samo bolgarsko vojsko. Mimogrede bodi tu orne» njeno, da se danes govori često javno v So« fi ji, da se polkovnik Marinopolski ni obe» sil, temveč d» ga je v zaporu po nalogu polkovnika Zahova zadavil neki poročnik ki je prip 'dal čustendilskj posadki, kateri je poveljeval Zahov. Danes si laste zaslugo, da je pri s'o do onih zprememb zlasti Can» kov in njegov-" najožii oristaši. ki so baje pretili Liapčf»vu, da izstopijo iz vi 'dine ko» alicije. ako se ne »odžaga« vojm min'ster Bakardž:jev Z druge strani pa se zatrjuje, da je glede «-eh izprememb odločevali celo volja z naivišjega me^ta. da je sam kralj Boris smatral 'o fepremembo za potrebno. Na vsak način pa se je z ozirom na pred» stoječe volitve v narrano sobranje smatra» lo za nujno potrebno, da se ta stvar raz»
cutì č;m prei in da vlada »Demokratie« skega Sgovora« ne stopi pred volilce z ljud« mi, omadežpvanimi z »vohunsko afero«.
Te izpremembe na najvišjih vojaSkih mestih — oditi je moral tudi poveljnik so« fijske posadke general Zečev in prevzeti mesto p;sarniškega načelnika v vojnem mi« nistrstvu — pravijo da so zooet pooolno-ma sgravile Cankova in Ljapčeva kar bo le temu v veliko korist pri reševanju dru» gih sporov v vladni koaliciji, zlasti spora s finančnim ministrom Vlolovim. ki je nevar« neiši za obstanek vlade Liapčeva.
Kakor pa že rečeno, je ta zaključek »vo« hunske afere« najjasnejši dokaz, da vohun« stva vobče niti b'io ni. da je bila vsa stvar le oeklensko zlobno zasnrvana spletka VMRO. katera pa ni dosegla cilja, kakor so si ga mislili in želeli makedonstvu iušči, temveč je udarila le riste, ki so s svo jih vi« šokih, odgovornih mest podpirali njihovo zločinko zasnova
Revizija poljske ustave
Varšava, 6. febr. g. Na današnji plenar* ni seji Sejma je bil predložen od vladnega bloka izdelani načrt o reviziji ustave. Predlog je podpisan od 111 poslancev vlad» nega bloka. Utemeljitev predloga veli. da ie predsednik republike v svoji poslanici ob otvoritvi sedanjega oarlamentarnega zasedanja označil izvedbo revizije ustave kot eno najvažnejših nalog parlamenta Sredi meseca maja bo sklicano kratko iz» redno zasedanje Sejma v svrho izvedbe revizije ustave.
Velik komunističen proces na Poüskem
Varšava, 6. februarja d. Število aretiranih oseb. ki so v zvezi z zborovanjem neodvisnih socijalistov v Lodzu. je naraslo na 530 Za vse ie bil odrejen preiskovalni za-nor Da so mogli vse aretirance spraviti v zapore, so ostale kaznjence iz Lodza prepeljali v jetniSniee sosednih mest Iz zaplenjenega dokazilnega gradiva je baje razvidno, da je program levičarskega dela neodvisnih socijalistov identičen s programom na Poljskem prepovedane komunistične stranke ln da je obstojala o?ka zveza t osrednjimi organizacijami v Moskvi Proces proti areti-i-ancem bo pač eden največjih, kar jih te bilo v zadnjih letih v Evropi Za obtožence določa zakon ječo od 8 do 10 let
Varšava, 6. februarja s. Ob pričetku današnje seje Sejma je sporočil sejmski maršal, da so trije poslanci vladnega bloka odložili svoje mandate in sicer znan) finančni strokovnjak univerzitetni profesor Krzvzanowski ter poslanca Lezmicki in Novak. Omenjeni politiki so odložili svoje mandate očividno zato, ker se ne strinjajo s stališčem vlade v Brest-Litov-ski aferi.
Lordska zbornica
o ruskem dumoingu ,... . . . -. . -. .
*__,__o i u • t, - . , . I jila, da je bil dosežen med rumunsko via*
«W&S Änzelo"'aÄ'deff o I d°"6,lkih bank
London, 6. februarja. AA. Včeraj je kape-tan Malcolm Campbell s svojim avtom »Modra ptica« dosegel v Daytonabeachu hitrost 245.736 milj na uro (milja 1609.81 m) in tako prekosil dosedanji svetovni hitrostni rekord na kopnem 231.4 milje na uro, ki ga je dosegel sir Henry Segrave
Čeprav je Imel Campbell pred povratno vožnjo pol are časa, da preišče svoj avto, tega ni storil in pokazal tako veliko zaupanje. ki ga tma ▼ svoj voz. Campbellov aspeh je pozdravila množica z velikim navdušenjem.
Po vožnji Je Campbell tej avli, da Je videl v drugI vožnji slabo in da J« komaj razločil. kam je vozil. Ko je vozil s tako naglico, se ma je zdelo, kakor da W padal. Campbell pripisuje svoj veliki aspeh čadovitemu avtu ln njegovemu motorja ter meni, da je ta uspeh ponovno dokazal supremacijo angleških strojev in angleškega materljala. »Modra ptica« se je sijajno izkazala.
Avstrijsko-madžarska zveza
Budimpešta, 6. febr. d. V početku vče* rajšnje konference vladne stranke, ki so ji prisostvovali tudi ministrski predsednik grof Bethlen in člani vlade, je predsednik Pesthy omenil avstri isko»madžarsko pri ja» teljsko In razsodiščno pogodbo ter poudar» jal, da se vlada zaveda njenega zunanje« političnega pomena ter važnosti, ker more postati podlaga vstajenja iz sedanjega tež» kega gospodarskega položaja ter podlaga nove zunanjepolitične smeri V imenu stranke se je nato med živahnim odobra» vanjem spominjal v prisrčnih besedah pred» sednika avstrijske republike, njene vlade in avstrijskega ljudstva.
Francosko posojilo Rumuniji zagotovljeno
Pariz, 6. febr. d »Temps« poroča o po» lajanjih romunskega finančnega ministra opovicija v Parizu za plasiranje druge tranše romunskega stabilizacijskega poso»
len sporazum, za katerega je potrebna sa» mo še oficijelna odobritev francoske via» de Višina druge tranše romunskega poso» jila znaša približno 40 milijonov dolarjev. Emisijski kurz in obrestovanje bosta ista, kakor pri prvi transi
Smrt indskega voditelja
Lucknov, 6. febr. AA. Davi je umrl Pan« dit Mutilai Nehru, ki je prispel semkaj na zdravljenje v spremstvu Gandhija in nje* govega sina.
...	,.	. -------- , Bombay, 6. febr. g. Zaradi smrti znane*
se opirajo konzervativci sedaj le na trditve ga nacijonalista Paodita Mutilala Nehru •»dpuseenih uradnikov in pobeglih kaznjen- I ^«A« rJ, t^i; velika žalost Vse tr» <-ev. Vlada goji sicer zelo močno nezaupa-
ruskem dumpingu in o prisilnem delu v Rusiji. Lord Newton, škof iz Durhama In lord Brendford so ostro kritizirali stališče vlade proti ruski suženjski državi ter so se pritoževali, ker vlada ne prepove uvoza blaga iz Rusije, ki se tam izgotavlja s prisilnim delom. Zahtevali so prekinitev odno-šajev in ukrepe proti dumpingu. Zastopnik vlade lord Pomsomby je ironično vprašal zakaj se govorhiki niso zavzeli že L 1908 za one. ki jih je zaposlovala v lesni industriji caristična vlada. Takrat so obstojala o prisilnem delu avtentična poročila, dočim
vlada po vsej Indiji velika žalost Vse tr» govine in banke so zaprte. Tudi v šolah je bil pouk v znak žalovanja ustavljen. In» dijski kongres je na vest o smrti takoj pre» kinil svoje delo. Povsod so se vršile žal» ne svečanosti, ki se jih je udeležila nepre» gledna množica. V Bombayu so demon» stranti prisilili cestno železnico, da je usta» vila promet. Policija je morala večkrat in» Tokio, 6. febr. s. Z bodalom oborožen | tervenirati. Pogreb se bo vršil v soboto v človek, čigar identiteta se še ni mogla uffo* I AJhabadu.
»sv.?;«-;	.1 _ __1__•___ , rs I	_—
nje zaradi položaja v ruskih ječah, vendar pa ne more na podlagi negotovih podatkov storiti ukrepe proti prijateljski vladi.
Atentat v japonskem parlamentu
toviti, je vdrl v poslopje japonske zbor. mce ter je ranil več oseb, med njimi dva poslanca. Dogodek se je izvršil v posvetovalni sobi proračunskega odbora. Pred oknom dvorane se je nenadoma pojavil neznanec, razbil šipe ter vdrl vanjo. Med člani odbora, od katerih so bili nekateri ranjeni od drobcev šip, je nastala velika razburjenost, ki se je še povečala, ko je neznanec pričel prisotne bombardirati s tintniki in drugimi predmeti Ranjenih je bilo dvanajst poslancev.
Širjenje brezoosefnostf v Franciji
Pariz, 6. februarja AA. Brezposelnost v severnih krajih Francije se vznemirliivo širi. Na tisoče delavcev dela samo Štiri dni na teden.
V Zagrebu okraden novinar
Zagreb, 8. februarja, n. Preteklo no8 je bilo vlomljeno v stanovanje zagrebškega dopisnika »Pravde« Nikoie Škrgiča. Vlomilci so odnesli troje črnih oblek in nekaj drugih stvari. Ko je okradenec prijavil tatvino na policiji, so ma dejali, naj stopi brez odlašanja v zastavljalnico in obvesti uradnike o tatvini in jih posvari, naj ne kupa jejo njo-srovih oblek. Ko je Skrgič vstopil v zastavljalnico v Jurišičevi alici, ie opazil na pultu svoj površnik ter pričel klicati, da je to njemu ukradena obleka. Mladenič, ki je bil prinesel suknjo, je bil ravnokar pobasal izplačani mu znesek 560 Din in je pobegnil, predno so ga mogli prijeti
Končno je Campbell rekel, da bo skušal doseči še večjo hitrost, če se bo vreme in stanje peska zboljšalo
Campbell, fen ima za seboj zelo borno ka-rljero, se je pričel udeleževati motornih tekem L 1905. V vojni je služil prt letalstvu. Svoje premoženje je porabil v mirnih časih za poizkuse raznih rekordov in je L 1928 dosegel svetovni hitrostni rekord na kopnem
Segrave Je v svojem avtu >Zlata streMca« prejšnji svetovni hitrostni rekord zboljšaJ za 24 milj Campbellov avto Je opremljen z motorji »Napier«, ki so se zelo dobro izkazali pri tekmi za Schnelderjev pokal.
Anglija ima sedaj svetovne hitrostne rekorde na kopnem, v zraku tn na vodi. Svetovni hitrostni rekord v zraku 357 milj na uro je dosegel letalski vodja Orlebar Pre teklo leto je dosegel Segrave z motornim čolnom »Miss England II« hitrost 98 milj na aro.
Jama tisočerih medvedov
Snoči je predaval profesor Srečko Bro-dar o svojih lanskih izkopavanjih v znani Potočki zijalki na Olševi. Predavanje je posetilo nad 70 ljudi, večinoma univerzitetni in gimnazijski profesorji naravoslov-ske stroke, jamarji in dijaki naravoslovci.
Uspehi kopanja v letih 1928. ln 1929., je izvajal prof. Brodar, so bili tako zadovoljivi, da je celjsko Muzejsko društvo sklenilo poslati v lanskem poletju tretjo odpravo na Olševo. Gmotno sta izdatno podprli delo država in celjska mestna občina, za kar jima je izrekel g. profesor zahvalo. V 31 delovnih dneh, od 8. julija do 14. avgusta je bilo odkopanih in raziskanih 300 kubičnih metrov zemlje. Poleg prof. Brodarja so se udeležili dela prof. Stante, dijaka Diehl in Kmecel (ki je bil tudi kuhar), vsi iz Celja in 3 domači delavci iz Solčave.
Dočim so kopali prvo leto večinoma v zadnjem delu 5000 kvadratnih metrov velike jame, so začeli pri zadnjih dveh izkopavanjih odkrivati plasti pred jamo. Tu so odstranili v štirih terasah mogočen 3.30 m visok nasip pred ustjem jame, tako da so prišli do prvotnih kulturnih plasti. Tu so našli pod plastjo rdeče ilovice, polne kosti medveda brlogarja, 30 cm debelo plast grušča z obsežnim, 8 kvadratnih metrov velikim ognjiščem. V tej plasti so bili poleg kosti medveda brlogarja še ostanki treh volkov, alpskega svizca in nekega hrošča. Pri ognjišču samem so našli 5 sileksov, kakor imenujemo ostre kamne iz črnega kreraenca, ki so služili za obdelavo koščenega orodja. Prav zanimivo med temi je izredno veliko tako zvano visoko praskalce. Mimo teh so naleteli tudi na zasilno kameno orodje večje oblike iz kremenjakovega konglomerata in na več drobnih, okroglih pisanih kamenčkov, ki jih je nemara nabrala mamica jamskega človeka svojemu detetu za igračko. V vsej tej plasti pa niso dobili nobenega koščenega izdelka.
V eni višjih plasti, kjer prevladuje črna ilovica, so odkrili pri ognjišču od človeka preluknjano medvedjo spodnjo čeljust Višja plast kaže obilico medvedjih kosti in pada pod veliko skalo, kjer je" bilo smetišče, kakor kaže ves zasip kosti. Se višje nad mokro ilovico so naleteli na celo vrsto nekoliko uglajenih skalnih plošč, ki so nemara tvorile nekak tlak preko razmočenih tal.
Dela pri odkrivanju te znamnlte postojanke človeka mlajše kamene dobe, ki so vzbudila veliko zanimanje vsega sveta, so šele v početku. Treba bo še mnogo truda in gmotnih žrtev, da se dovede to raz-iskavanje do kraja. Nadaljevati delo smo dolžni pred vsem kulturnim svetom Vendar bo pa že doslej dobljeni material dal dosti dela vsem panogam naravoslovja. Na koncu predavanja, ki ga je pojasnjevalo več lepih skiontičnih slik. je pokazal g. predavatelj še slike redkih tvorb ledenih stalagmitov v Potočki ziialki, ki jih Je slikal letos 12. Januarja. Zelo zanimivo predavan ie so nasrradili poslušalci z živahnim odobravanjem
Spomenica organiziranega učiteljstva
Z ozirom na kritiko, ki so jo izvajali na zasedanju banskega sveta aekateri člani o delu učiteljstva, se je vršila v Ljubljani seja širšega sosveta UJU. Na seji, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki sreskih učiteljskih društev iz vse banovine, je bila sprejeta spomenica, ki jo je posebno odposlanstvo izročilo g. banu in ki zavrača glavne očitke posameznih članov banskega sveta. Spomenica pravi med drugim:
Določbe zakona o narodnih šolah, ki nalagajo občinam nova bremena, so se na zasedanju banskega sveta iznašale tako, da morejo ustvariti vtis, da je učiteljstvo krivo novib dajatev in da nosi ono odgovornost za prepad, ki nastaja zaradi tega med učitelistvom in ljudstvom.
Učiteljstvo, ki je na svojih zborovanjih, v spomenicah, predlogih in predstavkah zastavljalo ves svoj vpliv in tudi javno poKa-zalo na dalekosežne posledice novih dajatev občin, ki pa n-e obstojajo samo v uči teljskih stanarinah in kurivu, odklanja tak tendenciozen očitek, ki ga mora smatrati za demonstracijo proti sebi.
Tudi konštatacija. da je gmotni položaj učiteljstva nasproti položaju drugega urad-ništva zavidanja vreden, ne drži, saj je sam gosp. minister prosvete ugotovil, da z zakonom o narodnih šolah gmotni položaj učiteljstva ni bil reguliran Učiteljstvo jè med redkimi skupinami državnega uradni-štva n. kategorije, ki še, vkliub obljubam, nima doklad, katere že leto dni prejemajo ostale skupine. S prenosom stanarine na občine je bila vsemu učiteljstvu ukinjena državna stanarina. V mnogih primerih ne prejema ne ene ne druge stanarine, ali se mu pa ista izplačuje neredno. Šolski upravitelji pa imajo na deželi po izidu zakona o narodnih šolah celo večje dolžnosti, a manjše prejemke, kakor so jih imeli prej.
Izjava nekega člana banskega sveta, da so pridni učitelji le redke izjeme, je prejela zasluženo grajo že na licu mesta. Kolikšna je pridnost posameznih učiteljev in učiteljic iT ali je premalo otrok v posameznih razredih, je zadeva šolskih ob-lastev, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, da urede razmere, kjer bi morda ne bile urejene.
Glede delovnega časa v primer! z drugim uredništvom si pridržuje učiteljstvo pravico dokumentarično doprinesti javnosti dokaze o svoji zaposlenosti v službi in zaradi službe, kakor tudi o izvenšolskem delu. Pridržuje si tudi odgovor onim, ki trdijo, da se učiteljstvo premalo udejstvuje.
Tudi svari pred predlaganim lekom za potrebne remedure, ki so baje premestitve, ker je doslej praksa pokazala, da so a "no premestitve zakrivile marsikje naos ai ne-razpoloženje ljudstva kakor tudi učiteljstva.
Brez stvarne utemeljitve je tudi predlog, da naj se poročene učiteljice ne nameščajo več. Učiteljstvo odklanja tudi ta, v predlogu skrit očitek, da so omožene učitel1ic9 šoli v kvar. Zagovarjati pa ne more tistih omoženih učiteljic, ki zasedajo le radi svojih zvez in vplivov najboljša mesta in smatrajo svojo službo za luksuz, se izven šole absolutno ne udejstvujejo, so dobršno dobo svojega službovanja na razpoloženju in bi jim po moževih prejemkih ne bilo treba služiti.
Nameščanje učiteljstva se je vrStlo naj-neredneje tedaj, kadar so Be vmešavali v nameščenja lajiški vplivi, ali kadar so se pri namestitvah upoštevale le privatne razmere, ne pa službene okoliščine, ki pridejo za dotični kraj v poštev. Učiteijstvo je dovolj samo opozarjalo na kvarne posledice v tem oziru in vztraja na svojem stališču, da se premeščanja vrše le na osnovi disci« plinskih razsodb, nameščenja pa po davnem razpisu po določilih uradniškega zakona.
Iznesel se je dalje očitek, da se šolski vrtovi zanemarjajo in da se učiteljstvo premalo udejstvuje na gospodarskem polju. Prvemu očitku se ni iskalo vzroka, ki tiči v proračunih krajevnih šolskih odborov, kateri po večini odklanjajo potrebne izdatke za šolski vrt in ga mora učitelj-vrtnar obdelovati na lastne stroške. Na drugi očitek pa odgovarjajo kmetijski in gospodinjski tečaji, ustanovljeni in vodeni po učiteljstvu, gospodarski tečaji, ki jih vodi učiteljska organizacija v počitnicah, skoroda na lastne stroške in vse tiste gospodarske ustanove, ki jih je ustanovilo in jih vodi učiteljstvo.
Očitek, da učiteljstvo preko mere dopustnosti zakona izkorišča šolske vrtove v privatne namene, je ostal popolnoma nepodprt s konkretnimi primeri in brez ugotovitve gornjega položaja.
V nadaljnjih odstavkih odklanja spomenica način take nepodprte pavšalne kritike in poudarja, da bi bilo v interesu dobre stvari potrebno, da pridejo tudi v banski svet učitelji kot zastopniki stanu, ki ima v narodu tako obsežen delokrog in je prizadet pri obravnavi skoro vseh občevaž-nih vprašanj.
Sneg v vsej dršavi
Beograd, 6. febr. n. V pretekli noči je začelo snežiti skoro v vseh predelih Jugo* slavije. Sneg je zapadel ponekod že čez pol metra visoko, vendar promet doslej ni bil nikjer občutno oviran.
Pač pa so imeli v srednji m južni Dal* maciji danes izredno lepo solnčno vreme. ly Dubrovnika poročajo, da je znašala tem« peratura 13 ftopinj nad ničlo.
Hmeljski trg
žatee, 6. februarja h. V preteklem tednu je bila tendenca mirna. Razen nakupov hmeljskega sindikata so bili le malenkostni zaključki. Cene so bile v okviru 250 do 450 Kč za prvovrstno blago nominalno. Javni markaciiski urad v žatcu je do 5. februarja markiral 143.000 meterskih sto-tov žatskega hmelja.
Vpmon^h n p noveri
Zagrebška vremenska napoved za dane»:
Pretežno oblačno z nekoliko snega, zmerno hladnejše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk iz vzhodne Evrope zavzema postopno kopne predele našega ozemlja, dočim je istočasno na Sredozemskem morju in nad Jadranom pritisk padel ♦er se je formiral barometerski minimum, ki je povzročil močne vzhodne vetrove m nagel vremenski preokret v zanadnih krajih. Pritisk je padel na vsem Primorju za 1 do 4.5 mm. narasel pa samo za 0.1 do 1 mm v vseh drugih zapadnih krajih. Temperature so večinoma padle za 1 do 4 stopinje. in sicer največ v zapadni Hrvatski !n v gornjem Primorju. dočim so ostale v srednji Hrvatski brez velikih sprememb.
Dunajska vremenska napoved ia soboto: Večinoma nejasno. Snežilo bo dalje. Tudi podnevi mrzlo.
Naši kraji in
Odbod kralja io fcrafiice te Zagreba. Vladarska dvoftca prijazno odzdravila šolski mladini te zagrebške okolice, Id se je zbrala pred zagrebškim kolodvorom k slovesa
2 nastopne avcfijence poslanika dr. Kramerja pri prezidentu Masaryku; razgovor po izročitvi poverilnih listin. Od leve na desno: prezident Masaryk, poslanik dr. Krämer, minister dr. Beneš in naš poslaniški svetnik Lazarevic.
351etmca službovanja strokovne učiteljice Ane Schmiedtove
LJubljana, 6. februarja.
»To vendar ttf nič posebnega, saj jih bom inora! pretolči tu<Ü jaz. če bom hotel dobiti penzifo«, bo »agodrnjal ta ali oni državni ■službenec.
Res ie to, res le pa tudi, da Je gospodična Schmiedt delovala celih 35 Jet na istem zavoda in da je imela opraviti večinoma z ml ad'ni;, navadno nagajivimi dekleti, iz dobe, ko jim roji po glavi pač vse mogoče, ne pa šivanka in fini šivi, ki jih je treba izvajati pri umetnem vezenju. Krotiti je morala tekom 35 let tisoče razposajenih deklet in pregledati milijone šivov, če so dovo j fini, ali ne. Zona me obliva pri misli na tako pregledovani e in zahvaljujem se esodi, da me ni postavila na zemljo kot strokovno učiteljico za umetno vezenje. Naša jubilantinja ni omagala; danes. 7. februarja bo 35 let, kar je nastopila kot mlada sirplenllka svojo prvo službo na takratni »Strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipk.«
Zanimivo je dejstvo, da je jubilantka do-
fvl-a svojo prvo strokovno izobrazbo na šoli, na kateri deluse še dandanes in da ie bila med učenkami, ki so kot prve vstopile m, 1. 188-8. ustanovljeno šolo. Na šoli je moral vladati precej strog režim, kajti od 46 vpisanih učenk je dovršilo prvi razred samo 26.
V	svrho višje strokovne izobrazbe se je
r«o dovršenem 2 letnem šolanju v Ljubljani EK^dala na Dunaj, kjer je 5 let obiskovaia »Strokovno šolo za umetno vezenje«. Od-hodno spričevalo tega zavoda iz leta 1895. jo v posebni klavzuli označuje kot posebno sposobno za strokovno učiteljico. Razun-teza je obiskovala pozneje še razne tečaje, kakor tečaj za krojno risanie i. L d.
Leta 18%. je bila, kakor že omenjeno sprejeta kot suplentka na strokovno šolo v Ljubljani in sicer ie stopila na mesto svoje nekdanje učiteljice Ivane Foderi. Je torej po službeni dobi najstarejši član učiteljskega zbora na sedanji Tehniški sr. šoli. (ki se je tekom let razvila iz ponižne strokovne šole v najpopolnejši strokovni zavod v državi.
V	vsakem ozfru }e opravičila priporočilo dunajske strokovne šole, bila je v vseh 35 let izvrstna učiteljica. Pod njenim vodstvom so izvedle njene učenke na tisoče najrazličnejših vezenin, med temi tudi 14 gasilskih §n sokofckih praporov, mnogo oltarnih prtov, masnih plaščev i. t. d.-Njene učenke so tudi izve zi e zavese in namizne prte, ki so razstavljeni na svetovni razstavi v St. Louis u L 1904., priborili strokovni šoli v Ljubljani prvo nagrado.
Tisoči komadov najfinejših vezenin krasijo domove njenih učenk in obujajo v njih spomine na lepo mladostno dobo. ko so po^ vodstvom svoj« ljubljene učiteljice izvedle te umetnine. Marsikatero oko bo hvaležnosti za rosilo pri tem spominu in želeto svoji Izvrstni učiteljici po trudapolnem 35 letnem delu dolgo, dolgo dobo let — zasluženega počitka v sreči in zadovoljnosti.
Tem tisočerim željam se pridružuje tudi ¥es učiteljski zbor Te im. sr. šole z iskreni mi čestitkami in z željo, da bi bilo naši cenjeni koPegmii usojeno, še mnogo, mnogo let obujati najlepše spomine na dobo vele-fcaslužnega 35 letnega delovanja.
a t.
Narodna sola T. G. Masaryka
Zg. Tuhinj, 6. februarja.
V romantični Tuhinjski dolini leži pod Menino planino hribovska vas Zg. Tuhinj, znana po izvozu lesa. V tej prijazni vasici stoji hram, ki je posvečen velikemu pri« jatelju slovanskih narodov in posebej še naše domovine T. G. Masarvku. Ko je do« šel odlok posvetitve, se je vršila na sveč« nico ob 11. v šoli velika svečanost. Slav« nosti so se udeležili češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik kot zastopnik predsednika češkoslovaške države, njegova gospa so« proga, ataše češkoslovaškega konzulata go* spod Jan F. Novak, kot zastopnik banske uprave in prosvetnega oddelka banski šol« ski nadzornik g. Fortunat Lužar, kamni» ški sreski načelnik g. dr. Ogrin, sreski šol« ski nadzornik g. Lukežič, predsednik žu» panske zveze g. Nande Novak iz Vrh po« ija, župan tuhinjske občine in predsednik krajevnega šolskega odbora g. Burkeljca in ostali lokalni faktorji.
Sola je bila leno okrašena. Goste je pri» čakala pestra množica: šolska mladina, učiteljstvo, člani občinskega in šolskega odbora, gasilci v kroju, fanM in dekleta v narodnih nošah in veliko občinstva. Po kratkem nagovoru in ko je gdč. učiteljica Brandsteterjeva izročila krasne šopke go» spe konzulovi in ge. atašejevi, so si ude« leženci proslave ogledali šolo, predvsem pa lepo šolsko dvorano, ki se ponaša z lepim gledališkim odrom. Goste je pozdravil kot domačin šolski upravitelj g. Svete ter pre» citai vdanostni brzojav našemu vladarju in pozdravna brzojava prezidentu Masary» ku in našemu prosvetnemu ministru. Go» vorili so še predstavniki občinskega in šol« skega odbora, gasilcev, Rdečega križa, v imenu šolarjev pa neka učenka. G. konzul inž. Sevčik je v slovenskem jeziku opisal delovanje prezidenta Masaryka za svobo« do slovanskih narodov. Po njegovem go» voru so učenci pod vodstvom učitelja go» spoda Accetta zapeli »Kje dom je moj«, ob zaključku svečanosti po govorih sre» skegi načelnika, banskega in sreskega šol« skega nadzornika ter predsednika župan» ske zveze pa našo himno. Po svečanosti je bil banket, pri katerem je bilo izrečenih več napitnic, namenjenih našemu vladar« ju, prezidentu Masaryku ter jugosloven« skemu m češkoslovaškemu narodu.
Slovenci v Beogradu
Beograd, 3. februarja.
Prošle sobote — pametno izbran dan, ko se je že skoraj vsepovsod pojavil po božičnih m novoletnih praznikih tako želj» no pričakovani »mož s parami« — pa |e bi! zopet tako rekoč čisto slovenski večer kakor so običajno vse prireditve beograj» ske Jugoslovenske Matice, in če bi se ho» telo te prireditve opredeliti še točneje, bi se moralo reči: primorski večer.
Jugoslovenska Matica si je izbrala za svoje zabavne prireditve restavracijske prostore hotela »Petrograda«. nasproti že» lecniške postaje. Ni bilo nikake posebne reklame, pa je bilo potem zvečer v »Pe« trogradu« polno kar najradostneje razpo« loženega občinstva, ki se je ob zvokih vo» iaške godbe, serpentinah, korijandolih m drugih šalah Tireprijetno zabavalo do ra» nega jutra. Med mnogoštevilnimi Primor» ci.^ Tstrani, Tržičani, Goričani, hrvatskimi Primorci im dalmatinskimi znanci se je po» javil naš slovenski rojak g. minister dr.
ljudje
ShvegeJ, Tsem zelo IJrib gost, k! se Je *
ostalimi vrod uvrstil v veselo »kolo«.
Na prireditvah »Jugoslovenske Matice« se najdejo stari znanci »od tamkaj«, ki se morda niso videli že leta in leta, odkar so se razšli »tam doli«, tu pa jih je poklic» ne naloge tudi vodijo po deljenih potih. Tu sem našel starega tovariša iz mladih let: točno po — tridesetih letih!
V	soboto se je poslavljal od svoje ožje slovenske družbe in družbe, ki se zbira pod okriljem Jugoslovenske Matice, eden njenih članov, ki ga bo prav težko pogre» šala. Janez Kušar, železniški uradnik, je prišel v Beograd že leta 1918. in je ves čas, kar je bil tu, sodeloval kar najvne» teje pri vseh slovenskih prireditvah. Kot navdušen Sokol — Jezica ga je dala — je deloval vsa leta pri beograjskem in ze« munskem Sokolu, poleg tega pa tudi pri Jugoslovenski Matici in sploh povsod, kjer so potrebovali njegovega dela. Škoda ga je, ali dela bodo potrebovali pač tudi v Velenjah, pa bo Janez zopet delal v lepi Šaleški dolini, kakor je delal v Beogradu, tostran in onstran Save. Njegovi ožji pri» jatelji in tovariši so mu priredili odhod» nico v »Slobodi«, kjer se je zbralo kakih 60 oseb, da so se poslovili žnjim. Pozneje pa se je odhodnica prenesla v »Petro« grad«, kjer se je zaključila z valčkom in »kolom«. Marljivemu narodnemu in vztraj» nemu sokolskemu delavcu pa srečno pot in največ uspehov v novem kraju!
Predpust je letos nekam kratek: naša pepelnica je že 18. t. m., pravoslavne »be* le poklade« pa naslednjo nedeljo, 22. t. m. Treba se je torej »požuriti« s predpustni» mi prireditvami. Prideta pa žnjima prav gotovo še »Triglav« in »Cankar«, prvi naj» brž v »Imperialu«, drugi pa v »Radnički komori«, če ne bo letos kakih izprememb.
Tatvine in drugo iz škofjeloškega okraja
Škof ja Loka, 6. februarja.
Izgleda, da so se poslednji čas pri* kradli v škofjeloški okoliš nepridipravi, ki jim posebno diši tuja lastnina.
V	hiši nekega kmeta na Križni gori se je pod večer zglasila dvojica — moški in žen» ska — s prošnjo po prenočišču. Domači so tujcema ustregli in jima postregli z odejo. Veliko pa je bilo presenečenje naslednjega jutra v kmetovi družini, ko so opazili, da sta neznana popotnika, ki sta se izdajala za prodajalca ščebi, odnesla za spornim odejo in dva para čevljev.
Nemirno noč so imeli tudi v hiši g. Hal» nerja, izdelovalca čebrov, smetišnic in dru» ge slične mizarske robe na Trnju v občini Stara Loka. Pazljivost in čuječnost stano« valcev je onemogočila tatovom njihovo delo. Okoli 1. zjutraj je gospodar začul pri hiši sumljivo ropotanje. Skupno s hčerjo in mizarskim učencem so domači vzeli sve» tiljko in so obšli stanovanjsko hišo, nakar so se napotili v bližnjo šupo. Že so se tu» di odtod mislili vrniti, ko zapazijo za vrat» mi tujega moškega. V prisebnosti duha za» kliče hčer: »Prinesite puško,« nakar se je tujec prestrašil in je izginil v temno noč. Pri raziskovanju so ugotovili, da si je pozni gost prilaščal iz skrinje obleko, že pove» zano v culo, ko je bil prepoden. Naokoli je bilo raztresenih dokaj vžigalic, s kate* rimi si je tat svetil.
Neverjetno je prišel ob suknjo Zoram Krajnc s Trate pri Škof j i Loki. Kakor obi» čajno je deček obesil temnorjavo suknjo s črno podlogo na šolskem hodniku, ko se je med poukom moral prvkrasti v šolo ne» znanec in se polastil suknje. Obstoja upa« nje, da se nepoštenjaka izsledi.
Okrajni cestni odbor škofjeloški je v li» kvidaciji K seji cestnega odbora v pone» deljek pri načelniku Matevžu Zihcrlu so se zbrali člani polnoštevilno. Poleg obračuna in posebej iznešenih potreb in želj glede cest v okraju so navzoči razpravljali o smernicah dela za izboljšanje poti in o ku» luku. Z januarjem se vse agende odbora priključijo ^lomnemu za srez Kranj.
Prometni odsek v Škofji Loki je ▼ smi* slu danih razmer izdelal predloge za iz» vedbo teženj Škofje Loke in njenega okra» ja Deluje se na razširitvi škofjeloškega kolodvora in njega preureditev, na izpo» polnitvi ekspoziture sreskega načelstva, na izvršitvi projekta direktnega prehoda z Mestnega trga na kolodvorsko cesto, na imenovanju banskega svetnika za škofje» loški okraj in na ureditvi perečega cestne» ga -vprašan ia.
Iz domovinskega seznama Škofjeloškega so črtani: mizar Dolin ar Franc iz Karlov» ca, sedaj neznanokje v Ameriki; Krenner Anton, bančni uradnik iz Karlsbada; Po* Ienec Jernej, ključavničar, sedaj na Duna» ju; Albreht Janez, hlapec s Trate, sedaj v Ameriki: Na voda Leopold iz Zadra, nase* ljen v Ameriki; Franko Jože iz Amerike; Debelak Janez, glavnikar iz Lieforta ▼ Nemčiji; Košir Miha, čevljar, sedaj v Ameriki; Šubic Silvio, delavec v Trstu in Podvis Maks, natakair v Grazu.
Novo trgovino elektrotehniških pripo» močkov in potrebščin je otvoTila škofjelo* ška elektrarna na Spodnjem trgu v škofji Loki. Je trgovina edina te vrste ▼ mestu.
Otvoritev ceste Velenje-Polzela
Velenje, 5. februarja.
V	soboto je bila z lepo svečanostjo otvorjena novozgrajena cesta med Vele» njem in Polzelo, ki bo spajala najkrajšim potem šaleško m Savinjsko dolino. Potre* ba po taki cestni zvezi se je že dolgo po« javljala med zainteresiranim prebivalstvom Bivši mariborski oblastni odbor jo je, uvT» de\ši res nujno potrebo po njej, tudi vzel v svoj cestni program. Z delom so pričeli pred tremi leti in ga končali minuli teden. Ko bo še z večjimi cestnimi valjarji pava» ljana, bo po njej tudi že avtomobilski pro« met mogoč. Od ceste, vodeče od Velenja preko Šentilja in Zgornje Ponikve v Ce» lje, se cepi nova cesta v šentiljskem klan» cu, se spusti po Ložnici, skozi Št. Andraž, pod Sevčnikom in konča v Polzeli. Dolga je 10 km in 700 m, široka pet metrov in skoraj brez vznonov. Stane pa en in triče» trt milijona v dinarjev. K otvoritveni slav» nosti v soboto so se zbrali v Šentilju, na mestu, kjer se nova cesta prične, člani gradbenega odbora, dosedajni predsednik šoštanjskega okrajnega zastopa dr. Mayer, domači župnik Schreiner, zgraditelj ceste
tahk Jenke, ebCtaaM odbonifcl sosednih občin, Šolski upravitelj fa Št Andraža t iolsko mladino in ie nekaj vaSčanov. Bla* goslovitev nove ceste je izvršil župnik Schreiner ter ▼ pomembnih besedah obraz» ložil zbranim važnost te ceste. Za okrajni zastop je govoril šoštanjslri župan dr. Ma» ver. Ko je bila naposled prerezana še vrv, ki je cesto — zašrangala — je bila od» stran j ena tudi poslednja le Se formalna zapreka, zaključena prisrčne slavnost in cesta predana javnemu prometu.
Zborovanje šoferjev
LJubljana, 6. januarja-
V	Novakovi gostilni na Rimski cesti se je sinoči vršil dobro obiskani občni zbor Zveze šoferjev za Dravsko banovino. Šo» ferska organizacija se je ustanovila pri nas kmalu po prevratu in šteje sedaj že lepo število članov. Iz predsedniškega in tajni« škega poročila izhaja, da je bil odbor v preteklem letu zelo agilen in more poka» zaiti tudi nekaj znatnih uspehov. V državi je več sličnih organizacij in stremijo naši šoferji za tem, da se »časoma ustanovi skupna vsedržavna organizacija, ki bospo» sobnejša ščititi interese članov in doseči tudi to, da bo šoferska obrt zavarovana in priznana.
V	šoferskem poklice je namreč naen» krat velika nadprodukcija, to največ za» radi velikega števila šoferskih šol m pa zato, ker ta obrt nima zakonske zaščite.
Organizacija stremi za tem, da se temn odpomore in tako doseže zboljšanje eksi« stenčnega položaja šoferjev. Svojim čla» nom daje organizacija v primerih bolezni bolniško podporo, izplačuje pa ob smrti prizadeti rodbini tudi posmrtnim» in si» cer po 1000 Din, če se član ponesreči iz» ven službe in 2000 Din, če se ponesreči v službi V zasledovanju svojih ciljev je or» ganizacija letos poslala večkrat deputacije na pristojna mesta, na bansko upravo in k Avtoklubu. Zahtevajo v prvi vrsti, da bi se vpoštevalo šoferje, ki so praktično usposobljeni in izučeni v stroki kot me* haniki. Šoferji«mehaniki so se morali več učiti nego oni, ki so napravili izpit samo za vožnje, a komaj poznajo mehanizem stroja m ga v primeru nezgode ne znajo popraviti. Navzlic temu pa se najdejo go» spodarji vozil, ki najemajo raje šoferje, ki v mehaniški stroki niso izvežbani, a jim delajo ceneje. To velja zlasti za last» nike avtobusnih podjetij.
Kakor je razvidno, imajo tudi Šoferji mnogo brige in skrbi za obstanek, vendar» le pa izkazuje blagajna Zveze povoljno stanje. Dohodkov je bilo lani 19.619 Din, izdatkov pa 8979 Din. Imovina v gotovini znaša 81.806 Din. Pri volitvah so bili iz» voljeni v odbor: predsednik G. Horvat, tajnik J. Perovšek, blagajnik F. Cerar; v nadzorni odbor pa: Mihevc, Malahovski in Šloser.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvL Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefo-vo« vodo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franc Josef o va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Neprevidno ravnanje z orožjem
Gor. Radgona, 6. februarje.
Zvesta prijatelja in pajdaša sta bila France Vrbnjak in Kari Štic iz Ivanjšov* skega vrha pri Gornji Radgoni. Kjerkoli je bilo kako veseljačenje, sta sodelovala kot godca eden s harmoniko in drugi s trobento in ni bilo slišati doslej o njiju kaj slabega. Tudi v nedeljo sta jo s svoji» mi godali mahnila v bližnje Ivanjšovce k Miciki K., da ji zaigrata eno okroglo za god. Godovnjaki so pri takih prilikah se» veda radodarni in tako je tudi Micika po* stregla Francetu in Karlu z dobro kapljico in prigrizkom. Ostala sta tamkaj do pol» noči ter se ob tej pozni uri napotila ne* koliko okorajžena proti domu.
Med potoma je njun medsebojni pogo* vor nanesel tudi na to, kako sta oborože» na za primer kakega napada. Štic je dejal, da ima pri sebi samo ključek, dočim se je Vrbnjak pohvalil s samokresom, katere» ga je brez dovoljenja oblasti nosil pri se» bi. Ker je bilo orožje nabasano, je istega dvignil kvišku, da poči par strelov na čast vseh Mick. Potegnil je parkrat za pete* linčka, a muhasti samokres ni hotel funk» cijonirati. Vrbnjak je hotel vse zapreke na samokresu odstraniti ter je v to svrho spustil roko s samokresom na nižje pred se med tem, ko je Štic stal poleg njega v neposredni bližini Nesreča pa je hotela, da je ravno v tem momentu samokres po* čil in krogla je zadela prijatelja Štica v trebuh tako, da se je težko poškodovan zgrudil na tla.
Ves prestrašen je Vrbnjak pomagal tež» ko ranjenemu Šticu ter ga spravil do naj» bližnjega soseda Trstenjaka, kjer so mu nudili prvo pomoč. Pri Trstenjakovih so nato oskrbeli, da je bil ponesrečenec ta» koj prepeljan v najbližjo bolnišnico v av» strijsko Radgono, kjer se sedaj zdravi. Vrbnjak pa se bo radi neprevidnega rav« nanj a z orožjem zagovarjal pred sodiščem in bo imel opravka tudi s politično oblast» jo, ker za orožje ni imel predpisanega do» volj en j a.
Vlom v gimnazijo m okoliško osnovno šolo
Celje, 6. februarja.
V	prošli noči je bil izvršen drzen vlom v celjsko državno realno gimnazijo. Vlomi« lec je najprej poskušal priti v notranjost poslopja skozi dvoriščna vrata, ki jih je močno poškodoval, a jih ni mogel odjpreti Nato je s silo odprt vrata ▼ telovadnico, se splazil v prvo nadstropje in vlomil v ravna tel j evo pisarno. Tam je s silo odprl predale in skušal dobiti ključe blagajne in drugih omar. ki se jih pa ni dotaknil. Vlo« mileč je odšel brez plena.
V	isti noči je bilo vlomljeno v pisarno upravitelja v okoliški osnovni šoli na Dol» gem polju. Storilec je s silo odprl predal nisalne mize, kjer je bilo med drugim tudi nekaj denarja in se tudi tu n? ničesar dotak; nil. Celjska policija je uvedla obširno pre« iskavo.
w Elitni ^ kino Matica
Zopet govori In poje
WILLY FORST
ljubljenec filmske publike, to pot ▼ novi, velezabavni, humoristič-ni vlogi kot »poklicni govornik!
Gospod po naročilu
Novi dovtipl! Nove popevke! Godba in pesmi: Robert Stolz. Nova »Micky miška«! Predstave ob i, 7. In 9. nri! Sijajna premiera smeha in zabave!
V Maribora obsojen komunistični agitator
Maribor, 6. februar jat Lani 11. novembra je bil, kakor smo ta* krat poročali, na državni meji pri Zgornji Kungoti ustreljen komunistični kurir Bo» gomir Lazar iz Maribora, ko je hotel zfoe* žati čez mejo. V nadaljnji preiskavi je ma* riborska policija dognala, da je bil Lazar v zvezi z rudarskim inženjerjem Josipom Hermanko, rojenim 1901 v Mariboru. Od leta 1927. do 1928. je bil Hermanko usluž* ben pri geometra Götzlu v Mariboru, do oktobra lani v rudniku v Čupriji, od takrat pa zopet pri Götzlu v Mariboru. Dognalo se je, da je bil z Lazarjem intimen prija» telj, da sta se večkrat sestajala. Hermanko je bil obtožen, da je potom Lazarja sto» pil v zvezo z raznimi komunističnimi ose» bami in organizacijami v Avstriji, da bi od tam dobil pomoč za propagando ko» munizma ▼ naši državi. Obtožen je todi, da je pisal in poslal potom Lazarja razne članke v organ avstrijskih komunistov »Rote Fahne«. Pri Lazarju so namreč našli številko tega lista od 11. novembra 1930., v kateri sta bila dva hujskajoča član* ka iz Jugoslavije. Glede obtožbe, da je Hermanko potom Lazarja stopil v stik z raznimi komunističnimi osebami in orga» nizacijami v Avstriji v svrho podpiranja komunistične propagande v Jugoslaviji, se je senat petorice prepričal na podlagi po* danega materijala in izpovedi prič o obto» ženčevi krivdi in je bil Hermanko z upo» števanjem olajšilnih okolnosti obsojen na šest mesecev strogega zapora. Glede osta* lih del, očitanih mu v obtožnici je bil oproščen. Senat so tvorili kot predsednik sodni svetnik dr. Lenart in prisedniki Zemljič, Lešnik, Kolšek in Ašman. Dr» žavno tožilstvo je zastopal Sever, obtožen« ca pa je zagovarjal dr. Bergoč.
AH je Vade prebave v redu? Vzemite na večer 2—3 male ARTIN'drazéfe
in v jutru nato boste imeli normalno izpraznjenje. Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.	290/1
Prireditev mariborskega Pomladka Jadranske straže
Na svečnico v Narodnem domu nasto» pajoča mladina naših srednjih šol je r ve» liki meri izpolnila one zahteve, ki jih terja javno življenje: požrtvovalnost, discipli« no in zmisel za vse lepo in blago.
V zanositi besedi je razgrnil kandidat moškega učiteljišča zamisel, pomen in ci» lje Jadranske straže. Govoru je sledila korajžna koračnica uči telj iščnikov, nakar ie odpel njihov pevski zbor pod vodstvom g. prof. Pahorja Hajdrichovo »Buči,_ buči morje adrijansko« v globoko občuteni umetniški obliki Kandidatinje drž. žen. učiteljišča so z dekliško svežostjo odpele »Na vrtni gredi« in »Jugoslaviji«.
Deklamator inženjerske dijaške čete je v ganljivem doživetju predvajal slovito »Piavo grobnico«. Prekrasno sta zveneli »Čuješ dušo« od Beničkega ter »Lovački zbor« od Bojiča, ki jih je odpel presenet» ljivo dobro zbor inženjerske dijaške čete. »Dih pomladi«, duet, sta odpeli v lepem skladu gdč. šusteršičeva (sop.) in Luti (alt), na klavirju ju je spremljala gdč. Bi» bič, vse gdč. kandidatinje drž. žen. učit. Trojica je pokazala imponujočo višino muzikalnega udejstvovanja, ki jo je še stopnjeval nastop violinistinje, gdč. Orni* kove, učenke prof. Šlajsa. Mlada dama ima vse pogoje, da razvije svoje res umet* niške intencije.
Rajalni nastop zasebnega ženskega uči» teljišča »Morje«, ki ga je naštudirala gdč. Pečnikova, je močno poživil vso priredi» tev. Pokazal je zlasti izredno posrečeno zamisel, v dosledno koreografično izvaja* nje zajete kretnje m pregibe mornarjev, ki jih spremlja pevski zbor in klavir. Od» lična točka je žela veliko priznanja, ki ga je bila tudi deležna gdč. Strubelj, predva* jajoč »Domovini« v umerjeni plastiki.
Orkester humanistične gimnazije je do* kazal, da se kar izvrstno razumeta klasič* ni študij in godba. Potpuri »Iz slov. kra* jev« ter navdušeno igram koračnica »Ja* dranske straže« so izzvale spontano pri» znanje.
Realna gimnazija je prispevala s svojim pevskim zborom pod vodstvom gospoda p. Schweigerja »Straža na Adriji« ter »Na Adriju«. Oba zbora so odpeli realčani z veliko vnemo in razumevanjem ter hkrati zaključili prireditev z vzornim, četvero» glasnim prednašanjem »Bože pravde«.
Odlična publika je z velikim zanima» njem motrila delo mlačle generacije, ter ni štedila z odkritim priznanjem.
Domače Tesli
♦	bnatovao)a t mbovsoMsU «tažfci. Ä
sovo so imenovani naslednji učitelji oziroma učiteljice: Ignacij Vodnik t Vodicah, Stanislava Zabjakova pri Sv. Bolfenka t ptujskem okra>u, Antonija Lazničkov* ▼ Prtoči, Angela Bovšnarieva v Vedenju, Vera Brejc - Zidarjeva ▼ Litiji, Antonija KJe-čeva v Pilštanju, Vanda He rzog-Tavzesova t Selcih pri Železnikih, Bogomira Vodopl-vec v Javori® pri Litiji, Marija VeMšSoova pri Sv. Jttriiu pod Taborom m Miroslava Cekadova v Št Jerneju na Dolenjskem.
♦	Geološki institnt za Jugoslavijo. Z zakonom od 29. decembra 1930. je bä ustanovljen geološki institut kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Svrba ma i« procčavanje tal in globljih delov zemlje, mineralnega bogastva in podzemskih voda. Izdeloval bo pregledne geološke m agroge-oioške karte vse države in posameznih krajev in na zahtevo dajal strokovno mnenje javnim institucijam in privatnikom. Zavod se bo vzdrževal iz državnega proračuna. Na sedeža posameznih banovin lahko minister prosvete otvori oddelke geološkega instituta. Zavod prične svoje delovanje v početa aprila letošnjega leta. Z njim se združita geološka instituta v Zagrebu ia Sarajevu in postaneta njegova oddelka. Direktor kistituta mora biti doktor geološke znanosti in mora imeti 15 l©t efektivne državne službe bodisi na univerzi, bodisi v teološkem zavodu.
♦	Vseslovanskl zlet ▼ Beograda aa fihnn. Ob priliki vsesokolskega zleta v Beogradu se je vršilo fifmsko snemanje vseh važnejših momentov te velike m lepe svečanosti. Ta zletni film je sedaj pregledan od članov izvrševalnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije. Jutri se bo fHm prvič predvajal T Beogradu.
♦	Umetniška Matica naznanja članom m poverjenikom, da je monografija slikarj-v Vidmarjev dotiskana, Te dni se prične razpošiljati. Kdor je ne bi v teku drugega tedna prejel, naj tako urgira. Ker je bila izdana knjiga v večji nakladi, je še vedno čas za naročbo. Obe sliki in knjiga stanejo skupno 24 Din. Monografija je tiskana na najfinejšem papirju m obsega poleg teksta 24 celostranskih reprodukcij najboljših del obeh slikarjev Vidmarjev. Ne zamudite te lepe prilike! Naslov: Umetniška Matica, Ljubljana, Poljanski nasip 12.
♦	Prava zima se je šele pričela. Predvčerajšnjim in včeraj nam je nasulo snega, kolikor ga to zämo še nismo imeli. Je to pravi pršič, ki je včeraj naletaval ves dan v največje vesele smučarjev in sankarjev. Pa tudi kmetovalec si v tem času želi bele odeje na svojem polju, vsaj do sv. Matije (24. t m.), ki po stari pratikarski prišlo vici »led razbija; če ga ni, ga pa naredi.« S snegom se je ohladila tudi temperatura, ki je bila včeraj opoldne točno na 0, popoldne pa se je znižala dalje na —15 C. Barometer je za malenkost padel, in sicer od 770 predvčerajšnjim na 762 včeraj.
+ Hrvatski skladatelj dobil nagrado za evropsko himno. Filmska družba »Union« v Münchenu je bila razpisala mednaroden n »tečaj za pesem, namenjeno za zvočni fi im »Das Lied ter Nationen«. Natečaja se je udeležil tudi v Berlinu živeči Hrvat Adolf Ernst m za svojo kompozicijo prejel prvo nagrado v zneska 1500 mark, pri ožjem izboru pa mednarodno nagrado v znesku 50.000 frankov.
♦	Pogreb Ljudmile Hartwlgove, hčerke bivšega ruskega poslanika v Beogradu, se je v četrtek vršil v Parizu. Pri opehi se je zbralo poleg Rusov mnogo članov Ju-gosiovenske kolonije. Po zadušnici je ruski protopresbiter Smirnov opisal življenje pokojnice in njenega tudi že umrlega zaslužnega očeta. Globoko zahvalo je izrazil našemu kralju, ki je Ljudmilo Hart-wigovo poslal v Pariz iskat zdravja, a jo je pred okrevanjem ugonobila hripa. Naš poslanik dr. Spalajkovič se je v ganljivem govoru poslovil od pokojnice. Na krsto je bilo položenih mnogo krasnih vencev, med katerimi sta bila najlepša kraljev m princa Pavla. Krsta bo po nalogu kralja Aleksandra danes prepeljana iz Pariza v Beograd.
♦	Novi grobovi V ljubljanski bofciici Je premimi g. Ivan Potočnik, administrativni kapetan I. razreda v pokoju in posestnik v Zg. Šiški. Pokojnik je bil Slan nadzornega odbora Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško m delaven mož. Pogreb bo
KINO IDEAL
Senzacija! — Največji junak pustolovščin in senzacij v filmu
Prepad smrti
FRED THOMSON Ob 4., po! 8. in 9.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubila ni dne 6. februarja 193L
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago ▼ %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Ljubljana: 7. 763.4, —1, 90, NE 5, 10, sne«*, 5.2. Maribor: 7. 763.9, —2, 90, NE 2, 10, sneg, 6.0. Mos t ar: 7. 758.5, 5, 80, N 4, 10, dež, 7.0. Zagreb: 7. 763.7, —1, 80, NE 2, 10, sneg, 1.0. Beograd: 7. 764.0, —3, 80, ESE 3, 10. Kumbor: 7. 758.0, 9, 60, ESE 4, 0. Split: 7. 757.9, 7, 70, E 6, 10, dež, 2.0. Rab: 7. 757.5, 3, 70, N5, 10, dež, 1.0. Vis: 7. 754.6, 5, 90, SE 6,,40, dež, 4.0.
Najvišja temperatura danes t Ljubljani t, na/jnižja —1.2, v Maribora —2, v Mosta» ru 3, v Zagrebu —1, v Beogradu —5, v S«w rajevu —2, v Kumboru 8, v Splita 6, v Ra» bu 2, v Visu 3.8.
Solnce vzhaja ob 7.14, zahaja ob 17.15, kma vzhaja ob 23.17, zahaja ob 9.27.
danes «fe pai K. iz bofance. — ▼ MeScf je «mil g. Emo W h d J e r, amhrik pri svinčenem rodnfiai v Mežici. Pokopali bodo pokojnika danes ob pol 17. aa mežiškem pokopališču. Pokojnikoma bla« spomin, žalujočim pa naše sožalje!
• Naši ▼ Ameriki. Znani operni pevee naš rojak Makso Adrian, angažira* od nemške operne družbe, ki se nahaja na turneji po Z edi njenih državah,	nedavno mudil ▼
Cleveiandu. Svoj prosti čas je porabil ▼ to, da je posetil Slovenski narodni dom, Slovensko čitalnico, uredništva slovenskih listov in nekatere slovenske rojake. — V okoEd Milwaukee ja se je pri vožnji z avtomobilom ponesrečila neka slovenska družba. Rojaka Fran Goličnik in Josip Gorsek sta ostala na mestu mrtva, Gorškova žena in njena prijateljica Marija Tamšetova pa sta bih poškodovani in prepeljani v bolnico. Družba se je vozila z avtom, ki sta ga ponesrečenca dobila pri srečkanju, vozilo pa se je prevrnilo v cestni jarek m dobitnikoma končalo življenje. — V Pueblu v državi Coloradu je umrl rojak Josip Zupančič, eden prvih slovenskih naseljencev na ameriškem Zapadu, star 62 let, doma iz Brezovega dola na Dolenjskem. — Istotam je umrl tudi Matevž Puntar, star 59 let, rojen v Uncu pri Rakeku. Bil je devetnajst let v tamkajšnji državni umobolnici. — V Clevelandu je preminil Franc Ka-stelie v starosti 68 let Bolehal je nekaj tednov. Doma je bdi iz Stične. V Ameriki je bil 40 let Zapušča ženo, dva sina in tri hče» re. V Forest Cityju je na božični dan umrl rojak Janez Osolin, po rodu Gorenjec, eden najbolj znanih Slovencev v omenjenem mestu. Zapušča ženo, enega sina in pet hčera, od katerih sta dve učiteljici, dve pa dijakinji na višji šoli v Clevelandu. — V Elgyju je umrl rojak Štefan Rauch, po rodu iz okolice Semiča na Dolenjskem. Dosegel je starost 77 let. V Ameriki je živel 44 let
*	Odstranjevanje nasipin plažo v ČrnL Iz
Kamnika nam poročajo: Čiščenje ceste v Črni, zasute od plazu napreduje. Sedaj so cesto zaenkrat nekoliko preložili In kaže, da bo pri tem ostalo. De4a okrog 40 delavcev.
*	Prezgodnji znanilci pomladi, a Anton
Zbogar, podpreglednik finančne kontrole, nam je poslal iz Cerknice šopek zvončkov, ki jih je nabral na svečnico v tamošnji okolici. Iz Svečime pri Mariboru pa smo celo prejeli majskega hrošča, ki ga je našel g. Anton Malovrh, zvaničnik finančne kontrole. Učenec ljudske šole v Višnji gori Branko Defar je njel te dni metulja citrončka in našel cvetočo ciklamo. Več šopkov zvončkov in trobentic smo prejeli tudi od nepodpisanih prijateljev našega Ksta. Sneg, ki je padel včeraj im predvčerajšnjim, pa bo sedaj za nekaj časa zopet uspaval prehitro se brstečo naravo.
*	57 let občinski redar. Mestni občinski zastop v Brodu na Kolpi se je te dni sestal na sejo, na kateri je bil med drugim na lastno prošnjo oproščen nadaljnjega službovanja občinski redar Martin Skender. star 81 let ki je občini v tem svojstvu služil oelih 57 let. Občinski zastop mu je Izrekel svoje priznanje in sklenil, da se bo redarju do smrti* izplačevala dosedanja plača kot pokojnina.
ŽALNE OBLEKE
in plašče za dame in gospode dobite pri tvrdki
FRAN LUK TČ. LMfìana
Največja in najcenejša izbira.
*	Zmrznil aH pa ga Je zadela kap. Letošnja zima sicer ni mrzla, vendar je povzročila tragično smrt 80 letnega Petra M aleja na Srednjem Koto aa Koroškem. Stari mož se je bil napotil proti BorovSam; na potu pa ma je najbrže spodrsnilo ia je zdrsnil kakih 10 metrov navzdol, kjer je obležal in zaspal za vedno. Najbrže je zmrznil, ker je bil slabo oblečen, ali pa ga je zadela kap.
*	Nesreča jugoslovenske ladje. Kakor amo že poročali, je 27. januarja v gibraltarsäö morski ožini nasedla na sipino jugosloven-ska trgovinska ladja »Drina«, last paro-brodarske družbe »-Levante« v Šdbeofkn. Kakor se sedaj poroča, so ostali brezuspešni vsi napori, da bi se ladja rešila. Posadka bo zaradi tega lacCjo prepustäa svofi «sodi in se vrnila v domovino. Ponesrečeni par-nak ima 7000 ton nosilnosti
*	Krčme so mu zabranjem. J>> razsodbi okrožnega sodišča v Maribora je zabra-njeno Jakobu Beznaku v Brezulah 8 zaha-janje v gostilne od 2. t m. do 2. februarja 193Ì2.
*	Vinsko poknšnjo priredi t dneh IL, &. ■n 9. t m. v leteti Un iona Centralna vtaar-na, d. d. v Ljubtjanl
*	Poročne prstane dobite pri tvrdki F. Čnden, Prešernova 1., v Ljubljani. 186
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva» pCsira hi Bka tovarna Joe. REICH.

S. IK. MIRUJE
SIKI M
►Slfes '«v**»
Pri kašljanfn
ta bronhijalnem katarja
Mal
Iz Ljubljane
■— Ftožgarjeva proslava bo v ponedeljek 9. t nv v operi. Na opernem odru se bo ta večer izvajala Finžgarjeva ljudska igra Divji lovec v režiji t. Šesta fai zasedbi, kakor je bdla že objavljena. Ponovno opozarjamo društva, ks se žele tet večer pokloniti siavi jenen na odra, da javijo to najkasneje do ponedeljka zjutraj gledališki upravi Obenem obveščamo, da Je pri gledališki blagajni na razpolago le še nekaj stojišč in galerijskih sedežev. Ostalo je že razprodano.
h— Človek in religioznost, O tej zanimivi snovi bo predaval v nedejjo ob pol 11. dopoldne v kinu Matici profesor g. dr. Stanko Gogala. Predavanje priredi slavistični klub DSFF. Vstop prost
h— Zvočni kulturni film ZKD »Tihi sovražnik« se ponovi še v nedeljo dopoldne ob II. Na splošno ž eli o občinstva bo ponovila ZKD divni film o Indijancih plemena Oflib-way zadnjikrat v nedeljo ob 11. dopoldne v kinu Ljubljanski dvor. Priporočamo vsakomur ogled tega sporeda. Cene najnižje.
o— Iz gledališča. Drama uprizori drevi Balzacovo komedijo »Mercadet« v režiji dr. Gavelle in z Levarjem v glavni vlogi. Za red A. V nedeljo ob 15. se uprizori Goii-eva vesela pravljica ».Princeska in pastirček« prvič po znižanih cenah. Je to ena najbolj uspelih pravljic, kar se jih je kdaj uprizorilo v naši drami. Zvečer ob 20. bodo pa nastopili zopet »Trije vaški svetniki« izven abonmaja. — Tegernsee rji bodo gostovali v torek 10. in v sredo 11. t m. v opernem gledališču. Lansko leto so imeli z ljudsko igro »Die drei Dorfheiligen« pri nas ogromen uspeh. Letos bodo izvajali prvi večer »Sedmega fantička«, izvrstno veseloigro, drugi večer pa ljudsko igro »Strigali-oa« (Der Gewissenswurm) ali po naše tudi »Slaba vest«. Vstopnice za obe gostovanji se bodo prodajale od sobote dalje pri dnevni blagajni v operi. — V operi se uprizori drevi »Nina nana, punčka moja« in balet »Figurine«. Za abonma E. — V nedeljo popoldne se bo izvajal »Faust« s Križajem kot Mefistom izven abonmaja po znižanih oenah. Zvečer bo premijera Millockerjeve operete »Dijak prosjak«. Zasedba: Kogeje-va, Poličeva, Ribičeva, Zupan, Gostič, Dre-novec, Peček, Erldavc, Jelnikar, Škabar In Jeromova. Dalje sodelujejo Strniševa, Sekala, Bekš in Magolič. Moharjeva in Golo-vré plešeta zanimivo poljsko mazurko. Dirigent Neffat režiser Povhe. Naslednja operna noviteta bo »Ltnza« z Zlato Gjun-gjenac-Gavellovo.
■— Lutkovno gledališče aa Tabora n prizori v nedeljo 8. t m. ob 15. pravljično igro: »Čarovnik Ropot ar«. Igrali bodo člani in članice Sokola IV. v Ljubljani, ki jih je izvežbal br. ZSdarič. Posetite predstavo!
a— Lutkovni odsek Československe Obce v Ljubljani bo igral v nedeljo 8. t. m. ob pol 16. v Narodnem domo veseloigro »Ga-šperček zmagovalec.«
a— Davčni zavezanci, kl ie also vrnili popisnih pol mestnema načelstvu, se opozarjajo, da se je rok za vrnitev podaljšal do vštetega 12. t. m. Naj }8i do tega časa gotovo oddajo v mestni posvetovalnici. Vsi oni, ki ne bi dobili popisnih poj do vštetega 8. t bv naj se zglasijo v mestni posvetovalnici. Uraduje se tudi v nedeljo, in sicer od 9. do 12.
a— Dragi cftlrts predavan} o vrtnarstva bo priredila prihodnji teden podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Doslej so se vršila ta predavanja v šentjakobski šoli, zaradi vedno večjega obiska pa so postali ti prostori pretesni Upoštevajoč velik pomen deta podružnice za širjenje p ri rod o-pisne vede, je vseučfliški profesor g. dr. Htnterlechner prepustil za večerna predavanja * društvu predavalnico mineraloškega instifhita na univerzi, za kar mu društvo izreka iskreno zahvalo. Ciklus predavani se začne 9. t m. s predavanjem nadzornika
Po
ribjem olju
r-fi
vsaka Jed. — Prvovrstno tn pristno norveškega izvora dobite stalno in sveže v 2257
drogerijl KANC,
LJUBLJANA	MAKIBOK
»V DEŽELI DOLARJEV«
ßfsSkerteda Lfnbtfimskega Sokota Nmodnt dom (Vhod * Hetveisove ceste) PUSTNI TOREK 17. IL 1931.

■■■■■■■■■■p
POZOR!	POZOR!
Maskerada S. O. Preporoda
7. IL 1931	3067
ARENA NARODNEGA DOMA
g. ŠtreMja • vrtnicah. Nadafjna predavanja bodo: K), t m. t enoletnih cvetlicah (nadsvetnlk g. Bukovec), 11. t m. o trajnicah (upravitelj g. Lap), 12. t m. bo nadaljevanje predavanja o trajnicah nadsvetnik g. Bukovec, 13. t m. bo zaključil ta ciklus upravitelj g. Lap s predavanjem o topli gredi, setvi m razmnoževanju sploh. Začetek vsak dan točno ob 19. Dvorana bo dobro zakurjena. Vstopnine ne bo.
h— Drevi se bo pošaffl gospod MBčinskl. Da, drevi se bo pošal3 na običajnem predavateljskem večeru društva »Soče« v dvorani pri »Levu«. In sicer se bo pošalil s tistim, kar pri nas dandanes spada v ve-seS predpustni čas: z bivšimi našimi političnimi in strankarskimi razmerami. Ali kakor nam je na kratko telefonično vprašanje gospod MilčinskS sam dejal: »Revija starih refi, ki tako rekoč spadajo v muzej kuriozitet Rom (okvir) bo nov, vsebine se pa spominjamo.« To se pravi: gospod Mil-činski bo po svoje zaokrožil naše bridke in vesele spomine iz političnih časov. Šaljivo predavanje bo trajalo okroglo uro, da ne bo premalo ne preveč. Vsi, ki so željni prijetnega kramljanja gospoda Milanskega, se bodo torej drevi ob pol 21. zbrali v salonu pri »Levu«. — Razodenemo pa naj še naslednjo skrivnost: Po predavanju bo sledila lepa prosta zabava ob reproducirani glasbi, ki jo oskrbela tvrdka Rasberger z najboljšimi in najnovejšimi »šlagerji«.
u— Upokojeno učiteljstvo bo imelo svoj predpustni sestanek v četrtek 12. t m. ob 16. pri »Novem svetu« v Ljubljani, Gospo-svetska cesta. Vabljeni vsi.
n— Večerni tečaj na gospodinjski goH »Mladiki«. Drugi letošnji večerni tečaj se začne v sredo 11. t. m. ob 17. Vpisovanje za tečaj bo danes in v ponedeljek 9. t. ttl, vsakikrat od 16. do 18. Prednost za sprejem imajo omožene in neveste.
a— Akademski klub za Društvo narodov naznanja članom, da bo redni občni zbor v četrtek 12. t m. ob 14. v dvorani 69 na univerzi.
u— Vajeniško predavanje. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 9. t m. ob pol 19. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, vajeniško predavanje. Predaval bo g. dr. Rus, oziroma dr. Miss o varovanju našega zdravja. Vstopnina bo prosta. Vabljeni tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
n— Krajevni odbor Rdečega krfóa v Ljubljani je priredil dva sestanka sama-ritanske čete. Na obeh je predaval šef samaritanskih tečajev g. dr. Franta Mis, na prvem o notranjih poškodbah, na drugem pa o hripi v nosu in grlu. Taki sestanki se bodo vršili redno vsak mesec. V prihodnjih dneh se bo o tvoril zopet nižji samaritanski tečaj, ki ga bo vooil g. dr. Mis. Na zadnjem sestanku se je izvolil odsek za prirejanje sestankov samari tanske čete. Kot pokrovitelj je bil izvoljen predsednik RK g .dr. Oton Fettich, kot predsednik g. dr. Franta Mis, kot voditelj čete g. Franc Pire, v odbor pa gg. Sainar Josip, Šinkovec Alojzij, gdč. Ljudmila Varškova in gdč. Frančiška Bremša-kova. Kot častni član je bil izvoljen upravnik skladišča RK g. Anton Jagodic.
n— Zahvala. Gospa Stefanovič-Stasen-kova se najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogreba pokojnega generala Stefanoviča-Stasenka. Posebno zahvalo izreka zastopnikom Ljubljanske kreditne banke, osobito predsedniku upravnega sveta g. dr. Defranceschiju, komandi mesta Ljubljane, gospodom oficirjem, ki so se udeležili pogreba, dalje vsem zastopnikom ruske kolonije v Ljubljani in pevskemu zboru pravoslavne občine. Zahvaljuje se tudi osobju splošne bolnice v Ljubljani ki je z vso požrtvovalnostjo lajšalo pokojniku zadnje ure njegovega življenja.
a— Cestna ovira so vsekakor veTSd kupi zemlje, ki leže že leto dni v Gradaški uKci ob vrtu dr. Breclja. Pasanti smo pri-morani zaradi tega hoditi po blatu ki si mazati čevlje in hlače. Prosimo mestni magistrat naj da to oviro nemudoma odstraniti.
u— Tat v Rokodelskem doma. V zgornje prostore Rokodelskega doma je vlomil neznan zlikovec in odnesel na škodo tam stanu i očega pomočnika Stanka Torkarja sivo posteljno odejo, njegovim tovarišem pa je ukradel razno spodnije perilo, par čevljev, siv površnik in nekaj drugih predmetov. Kakor je izpovedala služkinja Nežika Pj-šičeva, je tatvino izvršil najbrže okrog 40 letni možak ki ga je videla na hodniku v II nadstropju, ki pa je takoj po njenem prihodu neznanokam izginil.
u— Vlom v trnovsko župnišče. V noS na včeraj so vdrli neznani zlikovci v urad trnovskega župnišča. Iztaknili so nekje visoko lestev, ki so jo prislonili k zidu, nakar so h trli okno v L nadstropju. Zatem so zlezli v sobo, kjer so vse premetali. Njihov napor pa je bil brezuspešen, ker denarja, ki so ga iskali, niso našli. Pri odhodu so lestev pustili kar na mestu.
a— Dve mali tatvini. Zidar Ignac Cerne Je pustil na hodniku na oglu Šetenburgove in Knaflove ulice za trenutek zavoj z zidarskim orodjem. Priliko je takoj izrabil neznan tat in orodje odnesel. — Poštna uradnica Pavla Rotova, stanujoča-v Stiski ulici 1, je prijavila, da se je splazil v noči na četrtek v njeno klet neznan tat in ji odnesel košaro s knjigami
n— Nesreča dijakinje pri smučanju. Ude-teženka sokolskega prednjaškega tečaja vi-sokošolka Bratislava Stanešičeva je doživela te dni hudo nezgodo. Dne 4. t m. se je odpeljala z drugimi tovarišicami v Kranjsko goro, kjer se je vadila v smučanju. Pri tem pa je tako nesrečno padla, da si je zlo-m0a desno nogo Poškodovanko so pripeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico v Ljubljani.
a— Nesreče na deželi. 24 letni France C» sin posestnika iz Zc- Tubkida, je šel
so vat k svojejrra dekJetn. Preden pa se je odprlo okence, je začutil B., da se je lestev sumljivo majala. Naslednji hip je France že izgubil ravnotežje, padel na tia m obležai na tleh z zlomljeno nogo. To lopovšfirac mu je napravil njegov tekmec France D-, kar pa seveda ne bo ostalo nekaznovano. — V splošno bolnico so pripeljali včersf zjutraj tudi 18 letnega kotarskega vajenca Ivana Paviiča iz Dobrunj. Vajenec je v delavnici brusil klino za oblič, a je pri tem po nesreči padel m se hudo vrezal v rofeo,
u— Na cesti omedleL V Košakovo gostilno je stopil predsnočnjim okrog 30 Jetrn neznanec, ki je zaprosil natakarico za kozarec vode. Pri tem je omenil, da se je pravkar zastrupil in da ga peče v grin. Meneč, da se šail mu je natakarica z vodo taknf postregla, nakar Je neznanec spet «Rei Komaj pa je stopil na cesto, s« te stresea, padel in omedlel. Pasanti so obvestfS o dogodku reševalno postajo in je b3 nezma«* prepeljan z reševalnim avtom v bokšco Tam so ugotovili, da gre za 30 letnega epv leptfka Franceta Križančiča, dorrra iz Šta* jerskega, ki pa se ni zastrupi marveč je zavžil samo neke praške proti svoji bolezni. Križančiča, ki navadno pohaja po Uot>-ljarri, so že pred časom spravili v iHnahöoo» kjer pa noče ostatì, češ, da zunaj božge izhaja.
u— Bohemskt karneval SK »IDrfJec. —
Prireditveni odbor »Ilirije« je organiziral za veliki bohemski karneval redni avtobusni promet med oddaljenimi deh mesta m Taborom. Avtobusi bodo vozili od 20, dalje vsakih 20 minut po naslednjih pregali: 1.) Mitnica v Šiški - Tabor s postajami: šiška (Gasilski dom), gx>stflna Ker-šič, kavarna »Evropa«. 2.) Napoleonov trs: (križišče Bleiweisove, Tržaške in Rimske ceste) - Tabor s postajami: Valvazorjev trg, univerza (Kongresni trg), Marijin trg. Avtobusi bodo opremljeni z napisnimi tablicami: Bohemski karneval Tabor. Tudi po končani prireditvi bodo na razpolago avtobusi, vendar pa brez določenih postajališč in prog. Vozili bodo v vse smeri, ustav» ljali pa se bodo po želji občinstva.
n— Krasno darilo (srebrn podstavek} prejme kraljica cvetlic na obrtniškem plesa danes v Kazini. Darilo je razstavljeno pri tvrdki Magdič, na kar še posebej opozarjamo cenjeno občinstvo.
Iz Celja
e— »Gospa ministrica« v CeTjn. LjtTbQarv-ska drama bo gostovala v torek 10. t m. ob 20. v celjskem gledališču z izvrstno Nu-šičevo komedijo »Gospa ministrica«. Pri» skrbite si vstopnice pravočasno v kno'igantì Goričar & Leskovšek.
e— Prijave za letovanje ob morja. T»<£ letos priredi Kolo jugosiovenskih sester v
Gei ju več počitniških kolonij v svojem domu v Bakarcu, m sicer v času od 14. junija do 27. septembra. Cene za deoo do 16. leta 600 Din in od 16. leta 700 Din (za tritedensko oskrbo z vožnjo vred.) Odrasli, ki se sprejemajo, kolikor dopušča prostor, plačajo s posteljo v dvorani dnevno 28 in v sobah 30 D;n (za popolno oskrbo.) Prijave sprejema ob sobotah od pol 12. dopoldne blagajničarka društva gdč. Kernova v meščanski šoli IT. nadstr. Pri prijavi se plača 100 Din, ki se vštejejo v oskrbnina Da se omogoči letovanje tudi onim, ki bi vso to vsoto naenkrat težko plačan, se lahko pia»-čujejo tudi obroki Društvo poziva reSeto» tante, da se kmalu oglase. Kdor se pravočasno javi, si more čas izbrati sam, kolikor se to strinja z razdelitvijo. Bakarac je pri-prost kraj, 20 minut od Kraljeviče. Ima dobro hladno studenénico. Pred «tomom se razprostira lep majhen park s košatimi drevesi V kraju so pošta, telefon, ladijska ia avtomobilska postaja.
e— Sokolska župa v Celja sporoča, da s« bodo v nedeljo 8. t m. po seji zbora društvenih načelnikov hi načeinic preddHavale proste vaje, kolikor bo to čas dopuščaL Bratje načelniki in sestre načelnice naj zaradi tega prinesejo s seboj telovadne obleke.
e— Tujski promet v januarja. V letošnjem januarju je poselilo Celje 950 tujcev, in sicer 712 .Jugoslovenov, 130 Avstrijcev. 38 Cehoslovakov, 26 Nemcev, 19 Italijanov, 8 Madžarov, 5 Kitajcev, 4 Rusi, po dva Ka-nadca in Švicarja in po en Franooz, Asigdež, Poljak m Nizozemec. Po poklicu te bffio 195 trgovskih potnikov, 176 delavcev, 82 obrtnikov, 81 nradwfkov, 65 dijakov, 19 fatdo-strijcev, 8 odvetnikov m 5 zdravnikov, 319 oseb pa je bi?o brez poiklüca.
e— Reševalni avto prispel. V sredo popoldne je prispel v Celje novi reševakd avto znamke »Tatra«, kS ga je naročilo ga. silno društvo v Celju na Češkem. Avto bo napravil še poizkusno vožnjo v Zagreb, na kar ga bo prevzelo gasilno društvo in ga postavilo v novo garažo r Gasilskem doma.
jsJUTKO« St 31
Sobota, 7. IL 1931 »
e-— S celjske gtamadK Z i^wajSBjte
'éaeni Je bi) z odredbo bonske uprave nki-miea pouk stenografije kot neobveznega predmeta na celjski realni gimnaziji. Nedavno je bri otvorjen za 7. m 8. razred neobvezen tečaj za češčino, ki jo poučuje g. prof. Janko Orožen.
e— Nesreča pri deta. 18 letni Avgust Pfeifer, delavec v tovarni lesnih izdelkov v JurMoštrn, se je pri de-Ju poškodoval s koščkom lesa na desni dlani. Kmalu se je pojavilo zastnrpì'lenj e krvi in Pfeifer je morai v oevjsko bolnico.
e— Mestni kino. Dairtfe ob 30.30 zvočni Telefilm »Lažni feldmaršal«. V glavnih vlogah sloviti češki komik Vlasta Buri an m pisatelj Roda-Roda, Kot predigra zvočna esiodejaitka.
Ako vam deca ne more Jemati ribjega olja, dajte ji
ki tma zelo prijeten okus in ga deca Jemlje z največjim užttkom kot pravo slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din veliki zavitek in Din 25 mali zavitek.	240
Iz Maribora
Ekskurzija gojencev mariborske Glasbene Matice. V Beograd odpotuje šolski mešani zbor in šolski orkester, skupaj 250 oseb v nedeljo 8. t_ m. s popoldanskim osebnim vlakom do Zidanega mosta, od tam dalje pa z ljubljanskim brzim vlakom do Beograda, kamor prispe v ponedeljek z ju tra* ob 8.20. Zbirališče za vse udeležence do 16. v Glasbeni Matici, od koder je skupen odhod na kolodvor, železniška »rprava je stavila Matici na razpolago zadostno število udobnih posebnih vagonov, M bodo spremljali mlade Matičarje na vsej poti. Vrne se Matica v četrtek.
a— Slovesna instalacija novega stolnega dekana dr. Maksa Vrabera je danes v soboto ob 8. v stolnici. Svečani akt bo izvršil sam knezoškof dr. Karlin.
a— Zgodovinsko društvo. Da se spoznamo s preteklostjo Maribora, je mnogo pripomogel peti večer zgodovinarjev. Kljub mišljenju širše javnosti, da so ti večeri namenjeni samo strokovnim zgodovinarjem, se je zbralo toliko poslušalcev, da je bila zasedena velika soba Narodnega doma. Obe predavanji sta bili na višku in poslušalci so se razšli z željo, da se kmalu vrši 3 es ti večer zgodovinarjev, ki bo mogoče zadnji. Kajti v slučaju lepe pomladi bo priredilo Zgodovinsko društvo mesto zgodovinskih večerov zgodovinske in narodopisne izlete po naših krajih.
a— Iz gledališča. Danes se ponovi menda zadnjič satirična komedija »Ljubimec«, ki ie pri vseh dosedanjih predstavah vsesplošno zadovoljevala občinstvo. — V nedeljo ob 15. bo velezabavita otroška predstava »Ala-din« po znižanih cenah, zvečer ob 20. pa romantična opereta temperamentih muzike »r? živahnega dejanja »Ciganska ljubezen«.
a— Občni zbor mariborske podružnice rdrnženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev se vrši dne 8. februarja 1931 ob 9. uri v dvorani Narodnega doma. Udeležba za članstvo obvezna. — Odbor.
a— Podružnica društva »Ogenj« v Maribora se je ustanovila na zborovanju pri Zamorcu v četrtek zvečer. Občinstvo obojega spola je napolnilo dvorano. Zborovanje je vodil dr. Reisman. Vseučiliščni prof. dr. Zavrnik iz Zagreba je orisal cilje društva ter zgodovino gibanja za upepelje-nie mrhčev v Jugoslaviji od 1. 1904 naprej.. ko se je pričelo v Beogradu, kjer bodo zgradili monttmentalni krematorij. Vsi navzoči so soglašali z ustanovitvijo podružnice v Mariboru. Izvoljen je bil tudi odbor z g. upok. ravnateljem Andrejem Žmavcem kot predsednikom. V odboru so še gg. novinarja Jelen in Eržen, trgovec Tinauer, dr. Reisman, uradnik Pelikan, prof. Teply, primarij dr. Cernič in gdč. Kristina Dvoršak.
a— Umrl je v Jarenini posestnik ln bivši župan v Polički vasi Janez Breznik. Kal bolezni je prinesel iz svetovne vojne. 5. t. m. so ga spremili k večnemu počitku. Bil je dober in plemenit mož. Zapustil je Vdovo s štirimi otroci.
a— Požar je izbruhnil v noči od četrtka »a petek krog pol 23. v gospodarskem poslopju g. Wombeka v Krčevini, posestnika in bivšega gostilničarja pri Taferni. Takoj pozvani mariborski gasilci so ogenj v 3 in pol urah pogasili. Prihiteli so tudi gasilci iz Pobrežja. K sreči ni bilo vetra. Zgorelo je ostrešje z zalogo krme. škoda' je krita z zavarovalnino. Cenijo jo na ekrog 150.000 Din.
a— Z levo roko v tekočo cirkularko Je
prišel 231etni Vinko Kropič iz črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Cirkularka mu je odrezala štiri prste. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
a— v Ameriko sta jo hotela popihati
dva mladeniča iz Vojvodine Viljem Fe-berl in Pavel Pfister. Včeraj so jih prijeli varnostni organi na državni meji pri št. E ju. Nekaj časa sta tajila, potem pa sta priznala, da sua staršem odnesla 3000 Din in 20 dolarjev in da sta hotela iskati sreče v Ameriki. Odpravili so ju v domovinsko občino.
a— Stavbna zadruga mestnih uslužbencev »Počitniški dom« v Mariboru priredi v soboto 14. t. m. ob 20. v Narodnem domu pohorski ples s sodelovanjem pohorske godbe, pevskega zbora mestnih uslužbencev in g. Neraliča. Prireditev je namenjena v korist novi zgradbi Pohorski dom na Pohorju, ki se otvori že v toku letošnje pomladi, kar je za naš tajski promet veliike važnosti, zaradi cesar je pričakovati s strani o-bčinstva zadovoljivega odziva.
a— S am a ri tan sk i tečaj Rdečega križa v Studencih zaključijo danes v nedeljo z izpiti ta zabavnim večerom v dvorani ligo. Na sporedu šaljive in pevske točke, gledališka igra, pevski zbor in ples. Svira znani mariborski »White-Star« jazz-band. Vstopnice 5 Din v prid letovanju slabotne dece na morju. Prijatelji Rdečega križa Iskreno vabljeni!
a— Prleki! Družabni večer Prlekov pod devizo »prleško gostüvanje« se je moral preložiti na 14. t. m. Vršil se bp v veliki dvorani Kazine na Slomškovem trgu. Kdor pomotoma ne bi dobil vabila, naj se zgiasi
pri dr. IrgoHčtL Jedla, rioo fc drage asj
se oddajo med 14. in 19. raro v cbvoraui od» bomicam. Kakor kažejo priprave, pbsta biti ta prireditev na višku, torej še lepša kakor prejšnje vse tri skupaj.
a— Kinematografi. Grajstefc Od danes dalje Greta Garbp v prvem zvočnem vele» filmu »Zasužnjene duše«. Union: Od danes dalje »Žena v džungli«. Charlotta Ander. Nemški govoreči zvočni Rim. Apolo: V soboto in nedeljo dvojni spored: »Hoot Gibson« in »Buck Jones«.
Iz Kranja
r— Narodna čitalnica. Novi ocfbor je
pretehtal gospodarsko stanje Narodne či* talnice in ugotovil, da je v sedanjih okol» nostih pot do izboljšanja nemogoča. Zato sklicuje izredni občni zbor v sredo 11. t. m. ob 20. v knjižnični dvorani. Osebnih vabil no bp. Uradni razglas z dnevnim redom občnega zbora je na društveni deski v Na» rodnem domu.
Iz Škofje Loke
gj_ Smuške tekme priredi v nedeljo 8.
t m. škofjeloški Sokol za članstvo in na» raščai. Tekmovalna proga znaša 10 in 5 km. Zmagovalci bodo obdarovani. Izbran je teren za Gradom.
Iz Radomlja
rd— Nova učiteljica. Kot tretja moč je bila imenovana na tukajšnjo šolo Jelisla-va Cenčičeva iz Kamnika.
Iz Kamnika
ka_ Stanje smuke. Iz Velike planine nam sporočajo v Kamnik, da je smuka ide» alna in je tam dovolj pršiča. Sneg, ki pada od petka dalje, bo tudi v Kamniku pripp» mogel do smuke v bližnji okolici. _
ka_ Nabor motorja in avtomobilov bo
v Kamniku /,a ves srez 14. t. m. od četrt na 10 dalje. Trijave je vložiti do danes, no» ve tablice se bodo pa izdajale od 9. dp 13. tega meseca na sreskem načelstvu. Pregled bo na dvorišču mehanične delavnice Kregar in Fa j diga na Grabnu.
Iz Novega mesta
n— Pogreb Sokola Kalčiča se je vršil v
sredo ob ogrpmni udeležbi občinstva. Pred rojstno hišo pokojnika je imel starosta So» kola notar br. Marinček govor, v katerem se je spominjal pokojnikovih zaslug, ki 6Ì jih je pokojnik pridobil zlasti s tem, da je pripomogel Sokolu do lastnega doma. Ob končanem govoru je pevski zbor zapel ža» lostinko »Usliši nas, Gospod«, nakar je sprevod krenil po Ljubljanski cesti na po» kopališče. Pogreba so se udeležili celotno članstvo Sokola z naraščajem, _uradništvo raznih uradov, zbor usmiljenk ženske jav» ne bolnice in številno občinstvo Žalne ko» račnice je igralo Godbeno društvo. Na po» kopališču so pevci po kpnčanem cerkvenem obredu ob odprtem grobu ponovno zapeli žalost in k o, Sokol pa se je poslovil od po» kojnika s priklonitvijp društvenega pra« pora.	...	.
n— Kino »Meteor« bo predvajal v sobo» to in nedeljo film »Denan-, denar, denar«. Vsakikrat ob 16., 18. in 20.
Iz LI tli e
i— Vabilo za sokolsko maškaraidlo 14. te«
ga meseca — Tudi letošnjo sezono — na» šo čitajte kolono, — kjer zasavska bo poet — za predpust prepeval spet...
Iz Trbovelj
t— Shod Narodne strokovne organizacije.
Za danes ob 16. sklicuje Narodna strokov» na organizacija v dvorano g. Forteja velik delavski shod, na katerem se bo razpravlja» lo o odpovedi kolektivne pogodbe in skle» palo o korakih, ki jih je treba napraviti za omiljenje krize Na shodu bodo zastopane vse rudarske skupine in organizacije Ker po hudi krizi, ki vlada v rudarskih revir» jih, ni prizadeto samo delavstvo, temveč celokupno prebivalstvo, posebno pridobitni krogi, je pričakovati udeležbe na shpdu tu» di iz teh krogov. Skupno nas tare kriza, za» to delajmo tudi na njenem omiljenju prav vsi, kajti kjer je prizadeto delavstvo, tam so prizadeti tudi vsi ostali sloji.
t— Predavanje v Sokolskem domu. Da» nes ob 18.30 bo predaval v Sokolskem dp» mu starosta celjske sokolske župe br. dr. Milko Hrašovec o zgodovini Sokolstva. Dolžnost vsega članstva je, da se predava» nja udeleži polnoštevilno.
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 20. krasni zvočni film »Ljubezen preko groba«.
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom bo predvajal
djanes in v nedeljo veseloigro »Jaz idem v maksim«.
Iz Mozirja
mo— Sokolova maškarada 1. t. m. je
«elo dobro uspela. Obisk je bil velik, kakršnega že več let ni bilo. 66 pestro oblečenih mask, med njimi 10 kozakov, Je dalo povod za še večje razpoloženje.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Sokolski ples 1. t. m. je med pridnim sviranjem mariborske »Drave« potekel dokaj animirano. Med gosti jih je bilo precej iz okolice in celo iz Maribora, Šoštanja in Gornje Radgone. Članstvo pa ni bilo navzoče v zadovoljivem številu. To bi se ne smelo dogajati. Gmotni uspeh prireditve bo brez dvoma zadovoljiv.
Iz Poljšan
po— Otroška prireditev. Studeniški šo« lan-j i vprizore v nedeljo 8. t. m. ob 15. v šolskih prostorih igrico »Povodni mpž«. Čisti dobiček se bo porabil za siromašne učence. Pridite!
Iz Ljutomera
Ij— Opozorilo društvom. 19. aprila bo Imel Pomladek RK na meščanski šoli svojo prireditev s pestrim programom in tombolo v prid revnim učencem. Nedelja, 3. maja, pa je določena za mladinsko prireditev glasbene šole. Opozarjamo društva v Ljutomeru in okolici na ta dva datuma, da ne napovedo za tedaj svojih prireditev.
Iz Ptuja
j— »Ciganska ljubezen« na ptujskem odru. Mariborsko gledališče bo gostovalo 9. t. m. ob 20. z roman ti čnp Leharjevo ope» reto »Ciganska ljubezen«. Solistična mesta partiture bo odstiral koncertni mojstfer go« spod Klima, dirigiral g. Herzog in režiral g. Trbuhovič.
Iz Gor. Radgone
gr— Namestu venca na grob umrlemu višjemu sodnenau oficialu g. Ivanu Sok-liču je daroval v dobrodelne namene inž. g. Evgen Böhm, veleposestnik v Noričkem vrhu pri Gornji Radgoni, 100 Din.
GOSPODARSTVO
Tihi preferenčni režim v novi avstrijsko-madžarski trgovinski pogodbi
Predvidena nova ureditev avstrijsko-ma-džarskih trgovinskih odnošajev pomeni brez dvoma ipričetek nove faze razvoja srednjeevropske trgovinske politike. Načrt pogodbe med obema državama pomeni poizkus uvedbe regijonalnega preferenčnega režima na podlagi uvoznih kontingentov, izvoznih premij in medsebojnega obračunavanja teh premij, pri čemer naj bd klavzula o največjih ugodnostih formalno ostala v veljavi._
Akcija vzhodnoevropskih agrarnih držav za uvedbo preferenčnega režima, ki pred Društvom narodov sicer ni našla popolne podpore, je vendar mnogo pripomogla k temu, da je prišlo do prvega poizkusa uvedbe regionalnega ugodn&stnega sistema, četudi v drugi oblikìl Po vesteh iz Dunaja, namerava Avstrija skleniti podobne pogodbe tudi z drugimi sosednimi državami, zlasti z Jugoslavijo, Češkoslovaško in Italijo.
Nova avstrijsko - madžarska trgovinska pogodba bo v glavnem vsebovala naslednji ugodnoshii sistem. Avstrija bo dala za gotov kontingent uvoza agrarnih proizvodov Iz Madžarske carinske ugodnosti, toda ne neposredno. Madžarska bo priznala za ta kontingent izvozne premije, dočim bo Avstrija plačala take premije za gotov madžarski kontingent uvoza avstrijskih industrijskih izdelkov. Izplačevanje izvoznih premij pa se bo med obema državama obračunavalo. Za izvedbo tega načrta bo seveda potrebna ustanovitev posebnih izvoznih organizacij v obeh državah, preko katerih se bodo izplačevale in obračunavale izvozne premije. Praktično bo efekt te ureditve ta, da se bo Avstrija v gotovi meri in za gotov kontingent madžarskega uvoza odpovedala carinskim dohodkom, Madžarska pa za gotov kontingent uvoza avstrijskih industrijskih izdelkov. Ta kompliciran sistem pa je seveda potreben, ker bi neposredni carinski popusti nasproti Madžarski pomenili kršitev klavzule o največjih ugodnostih, dočim pri omenjenem sistemu ostane vsaj formalno klavzula nedotaknjena, kajti Avstrija in Madžarska v medseboj. prometu bosta pobirali carine v neokrnjeni višini. Obe državi kažeta glede pričakovanega uspeha tega sistema velik optimizem, čeprav bo ta tihi preferencni sistem zahteval žrtve na eni strani od avstrij. agrarcev in na drugi strani od madžarskih industrijcev.
Pričakovati je, da bo Avstrija pri skorajšnjih trgovinskih pogajanjih z našo državo tudi nam stavila predlog za enako ali podobno ureditev trgovinskih odnošajev. Dokler nam niso znane podrobnosti avstrijsko-madžarskega načelnega sporazuma, je težko reči, v koliko bi taka ureditev odgovarjala našim interesom. Vsekakor pa je ze danes jasno, da nam bo Avstrija ponudila agod-nostni kontingent za izvoz agrarnih proizvodov le v obsegu dosedanjega Izvoza. To M nam sicer omogočilo prodajo presežkov naše agrarne produkcije v Avstrijo t okviru kontingenta pod ugodnejšimi pogoji, vendar pa bi tudi mi morali dopustiti lažji uvoz gotovih avstrijskih izdelkov v našo državo. Tu bo treba preudariti, v kakšnem razmerju bodo naše žrtve z žrtvami Avstrije, s posebnim ozirom na okclnost, da so cene agrarnim proizvodom v znatno večji meri padle, kakoT čeme industrijskim izdelkom. Uspeh pogajanj bo seveda odvisen tudi od tega, za katere predmete avstrijskega industrijskega izvoza v našo državo bo Avstrija zahtevala ugodnostne kontingente. Naša država bi seveda v prvi vrsti pristala na ugodnostne kontingente za blago, ki ga uvažamo tudi iz drugih držav, pri čemer bi bil rezultat le ta, da bi se uvoz iz Avstrije olajšal v konkurenci z uvozom iz drugih držav. Drugačni pa bi bili seveda naši interesi glede zahtev po ugodnostnih kontingentih za industrijske izdelke, ki jih sami v znatni meri izdelujemo in kjer bi olajšan uvoz škodoval naši domači industriji. Na drugi strani bi bilo treba dobro proučiti, kakšne posledice bi imelo razširjenje tega sistema na trgovinske odnošaje z ostalimi srednjeevropskimi državami. Naša država n. pr. ne more dati Avstriji večjih ugodnosti kakor Češkoslovaški. Razširjenje tega sistema bi končno brez dvoma prineslo kompliciran in zamotan sistem premiranja izvoza z medsebojnim obračunavanjem, ki ne bi bil brez nevarnosti.
Razvoj naše zunanje trgovine s posameznimi državami
Generalna direkcija carin Je objavila podatke o udeležbi posameznih držav v našem izvozu in uvozu, ki nam daje možnost pregledati, kako se je lani razvila naše zunanja trgovina s posameznimi državami.
Pri izvozu je, kakor druga leta, Italija na prvem mestu, in sicer z 28.3 % vsega izvoza (leta 1929. 24.9%). Na drugem mestu je Avstrija s 17.6% (15.6%), na tretjem pa Nemčija z 11.6 % (8.5%). Lani je bila na tretjem mestu Rumunija zaradi velikega izvoza žita preko Brajle. V vrstnem redu držav, odkoder uvažamo, vidimo, da je sicer Češkoslovaška s 17-6% vsega uvoza (leta 1929. 17.5 %) ostala na prvem mestu, na drugo mesto pa je prišla že Nemčija z le neznatno manjšim odstotkom, to je s 17.55% (15.6 %), dočim je Avstrija prišla z drugega na tretje mesto, in sicer s 16.8% (17.4). Pri tem je pripomniti, da je bila Nemčija v našem uvozu leta 1927. še na četrtem mestu, leta 1924. pa na petem.
Zmanjšana aktivnost naše trgorinske bilance z Italijo.
Trgovinska bilanca z Italijo kaže v zadnjih letih naslednje spremembe {v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo
1928.	1680 939 + 741
1929.	1971 823 +1148
1930.	1919 1224 + 695
Naš izvoz v Italijo se torej po vrednosti
nasproti lanskemu letu ni bistveno zmanjšal, povečala pa se je vrednost našega uvoza iz Italije, kar je (povzročilo občutno zmanjšanje aktivnega salda v naši zunanji trgovini s to državo.
Trgovinska bilanca a Nemčije. • lfaša zunanja trgovina z Nemčijo je bila tudi v lanskem letu visoko pasivna, čeprav se je pasivnost nasproti letu 1929. nekoliko zmanjšala, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (▼ milijonih Din):
izvoz	uvoz saldo
1928.	779	1066 — 287
1929.	675	1188 — 513
1930.	791	1221 — 430
Naš uvoz iz Nemčije stalno narašča in se
je leta 1924. podvojil. Lani se je tudi nekoliko povečal naš izvoz T Nemčija.
Zmanjšana pasivnost naše zunanje trgovine s Češkoslovaške.
Po večletnem stalnem naraščanju pasivnosti naše zunanje trgovine s Češkoslovaško, opažamo v preteklem letu vsaj delno zboljšanje. Pasivnost, ki se je lani že približala vsoti 1 milijarde Din, je letos nazadovala za eno tretjino, kakor je razvidno iz naslednjih številk (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo
1928.	580 1402 — 822
1929.	426 1329 — 903
1930.	556 1225 —669
Naš izvoz r Češkoslovaško se je lani nekoliko povečal, zmanjšanje pasivnosti pa je povzročilo tudi nazadovanje uvoza iz Češkoslovaške, ki ga opažamo že drugo leto.
Trgovinska bilanca s Avstrijo.
Naša lanska trgovinska bilanca z Avstri» jo ne kaže večjih izprememb; vidimo pa nazadovanje tako pri izvozu kakor tudi pri uvozu. Lanski pasivni saldo naše zunanje trgovine s to državo se je letos i-zpremenil v malenkostni aktivni ealdp kakor sledi (v milijonih Din):
fa v oti ovo® saldo
1928.	1154 1355 — 201
1929.	1238 1324 — 86
193a	1199 1170 '+ 29
Trgovinski promet z Madžarsko, Grčijo, Francijo, Anglijo in USA.
Naša zunanja trgovina z Madžarsko je bila tudi lani aktivna, in sicer z« 82 milijo» nov dinarjev (predi, za 48 milij. Din) pri izvozu od 487 milij. Din (538) in uvozu od 405 milij. Din (490). V prometu z Grči» jo opažamo ponovno zmanjšanje uvoza iz te države, ki je padel od 100 odnosno 73 milij. Din v zadnjih letih na 52 milij. Din. Tudi izvoz v Grčijo se je zmanjšal od 584 na 410 milij. Din, iz česar izhaja zmanjšan aktivni saldo od 358 milij. Din (1. 1929 511 milijonov). Naša bilanca s Francijo je bila tudi lani aktivna in sicer za 14 milij. Din (predi, za 15 milijw), pri izvozu od 283 (316) in uvozu od 269 (301) milijona Din. Iz An« glije smo lani uvozili za 412 milij. Dm (426), dočim smo v to državo izvozili le za 104 (106) milij. Din, tako da je naša bilanca s to državo pasivna za 308 (320) miiaj. Izvoz v Zedinjene države je lani zopet padel na 58 milij. Din (126), pa tudi uvoz se je zmanjšal na 285 (360) milij. Din.
s= Banovinskl zavarovalni fond sa potar. V »Službenem listu« dravske banovine je objavljen pravilnik o banovinskem zavarovalnem fondu »oper požar. S tem pravilnikom se ustanovi pri banski upravi dravske banovine zavarovalni fond, za kritje škode, ki bi nastala zaradi požara na imovini, ki jo ima banovina v svoji lasti ali upravi. Taka imovina se bo v bodoče zavarovala zoper požar le izjemoma pri zavarovalnicah, premičnine pa se lahko še nadalje zavarujejo pri zavarovalnicah. Pri banovinskem zavarovalnem fondu pa se ima po odredbi bana zavarovati tudi imovina, ki je ▼ lasti ali upravi okrajnih cestnih odborov ter zdravstvenih, šolskih in upravnih občin na ozemlja dravske banovine. V fond se stekajo I) redna letna plačila od vrednosti imovine v višini tarife zavarovalnic, 2) dotacije banovine in okrajnih cestnih odborov ter občin in 3) obresti fonda. Ko fond doseže 20 milijonov Din, se sme uporabiti presežek za nakup državnih in samoupravnih vrednostnih papirjev. Fond upravlja banska uprava, ki določa tudi višino letnih plačil in odškodnine. Kot posvetovalni organ £ služi 3—6-članski odbor, M ga imenuje ban.
= Nazadovanje prometa v reški lokt Dočim se promet Sušaka od leta do leta dviga m se je tudi v pretek, prilično neugodnem letu povečal za kakih 20%, opažamo na Reki nadaljnje nazadovanje prometa. Lani je padel blagovni luški promet na Reki na 778.760 ton nasproti 930.000 tonam v letu 1929. Pri tem je zanimivo, da odpade od lanskega prometa reške luke nič manj kakor 70% na uvoz in izvoz reške petrolejske rafinerije, ki zaradi mehanizacije izkrcava-nja in vkrcavanja ne daje tamosnjemu luškemu delavstvu skoro nikakega zaslužka.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave delov petrolejskih svetiljk; splošni oddelek do 12. t m. ponudbe glede dobave papirja in lepenke; prometno - komercijalni oddelek pa do 13. t m. ponudbe glede dobave 3200 komadov nalučnikov, 15 železnih dvokolesnih vozičkov ter glede dobave 1 železne samokolni-ce. (Predmetni pogoji so na vpogled prt omenjenih oddelkih.) Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave raznega platna; do 16. t. m. glede dobave 60 komadov pljuvalnikov, 200 komadov ključavnic, cevi, matic, pločevine, železa, žice, jekla, smirka v prahu, karbolineja, manometrov, vijakov, žebljev, delov plinskih cevi itd Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 12.000 kg moke. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. t m. ponudbe glede dobave orodja, tračnikov, jermen iz usnja ter glede dobave jamskega lesa. Dne 14. t m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave mate-rijala za zapornice; 16. t. m. pa glede dobave vijakov, žebljev in raznega drugega ma-terijala.
BORZE
6. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so z malimi izjemami popustili, vendar tečajne razlike niso znatnejše.
Na zagrebškem efektnem tržišča v Vojni škodi nd prišfo do prometa. Za aranžma in Ikaso se je Mago nudite po 420. Zaključki pa so bili zabeleženi v 7 odst Blairovem posojilu po 80.50 do 80.75, 7 odst Sel temano vem posojilu Drž. hip. banke po 80.25 do 80.125 m v 4 odstotnih agrarnih obveznicah po 52 in 50.50. Med bančnimi vrednotami je bil zabeležen promet v Praštedi-oni po 980, v Jugobaraki pó 78, m v Srpski Po 192; med industrijskimi delnicami pa je bil promet v Trboveljski po 34250 in 339, v Gutmannu po 137, v Slaveksu po 50 in v Un ionu, Osi jek po 60.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 22.786, Berlin 13.4775—13.5075 (13.4925), Bruselj 7.9113, Budimpešta 9.9014, Curih 1095.9, Donaj 795.76—798.7« (797.26), London 275.59, Newyork 56.505—56.706 (56.605), Pariz 222.39, Praga 167.49—168.29 (167.85), Trst 296.82 povpraševanje, 296.99 ponudba.
Zagreb. Amsterdam 22.755 — 22.815, Do-
Epidemije
(hripa, inSluenca)
skrbe prečesto ljudi, zlasti roditelje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za spre-čevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo.
Odvračati
je vedno laže nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za sopila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vodo, v katero na-kapate nekoliko
99
francoskega žganja.
Njeno dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije, Dobiva se povsod.
Skladišče za Jugoslavijo:
JUGOFARMACIJA D. D.
ZAGREB	2S7S
i
naj 795.76—798.78, Berlin 13.4775—13.5075, Bruselj 79L13, Budimpešta 988.64 — 991.64, London 275.59, Milan 295.877 — 297-877, Newyork ček 56.505 — 56.705, Pariz 221.39 do 223.39, Praga 167.49 — 16S.29, Curih 1094.4 — 1007.4, Bukarešta 33.75.
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2925, London 25.14625, Newyork 517.50, Bruselj 72.20, Milan 27-095, Madrid 52L20, Amsterdam 207.95, Berlin 123.09, Dunaj 72.71, Sofija 3.75, Praga 15.3125, Varšava 58,
Efekti
Lfcbliam. 8% Blair 92.90 H„ 7% Blair
80.50 bL, Celjska 160 den, Ljublj. kreditna 125 dea-, Kreditni zavod 170—180, Vevče 128 den-, Ruše 200 — 230.
Zagreb. Državne vrednote: Vojn® Skoda aranžma in kasa 420 bL, xa februar 416.5 do 417.5, investicijsko 86.5 — 87, agrarne 50.25 — 505, 8% Blair 91.75 — 92.5, 7% Blair 80.5 — 80.75, 7% Drž, hipot banka 80 — 80.125, 6% begluške 68 — 6S.75; bančne vrednote: Praštediona 975 — 980. Juso-77 — 77.75, Union 193 — 194, Srpska 190 do 19B, Zemaljska 132 — 136, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Gutmann 135 — 237, Slaveks 50 — 51, Slavonija 200 dea, Drava 235 dem, Šecerana 285 — 295, Union Osijek 58 — 65, Brod vagon 90 bL, Vevče 128 den., Dubrovačka 380 do 390, Oceanija 230 bi., Jadranska 545 den., Trbovlje 339 — 339.5.
Blagovna tržišča
LES
'•C LJsbIJanska borza (8. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. Povpraševanje je za tesane trame (190 komadov v predpisanih dimenzijah), za bukove letve (L, II_, 60/60 cm, od 30 cm navzgor) in za smrekove morale (brez srca. 7/7, 8/8, 9/9 in 10/10 cm, dolž. 4 in 5 m).
ZITO
Ljubljanska borza (6. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco. slovenska postaja po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska m srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5, gornjebaska, 79/80 kg po 205—207j, baranjska, 79/80 kg po 190 — 192j, Sombor okolica, 79 kg po 190 — 192.50; »ves: ba* ranjskd (pri navadni Toznini) po 195 •— 197.5; koruza: baška, stara po 150 — 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145, pri navadili voznini po 147J—152.5, čas« primemo suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5, moka: banaška »0« po 340—345.
-f- Novesadska blagovna borza (6. t m.) Tendenca mirna. Promet: 22 vagonov pšenice, 24 vagonov koruze, 1 vag. moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 150—152.5; baška, potiska, šlep 79/80 kg 157.5—160; gornjebaska, 79/80 kg 155—160; gornjebanaška, 79/08 kg 152.5—155; Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.5—112.5. Oves: baški ia sremski 145—150. Koruza: baška in sremska 77.50—82.50; za marc-maj 87.50—92.50; za maj 90—95. Moka: baška >0g< in >0gg< 2-©—265- »2< 215 do 230; >5< 185—195; >6< 175-Ì85; >7< 140 do 145; >8c 105—115. Otrobi: baški 95 do 97.5; sremski in banaški 90—95.
+ Somborska blagovna borza. (6. t m.) Tendenca stalna. Promet 156 vagonov. Pse? niča: baška, potiska, šlep, 80 kg 157-50 — 162.50; okolica Somborn, 78 kg 142.50 — 147-50; gomjebaška 79=80 kg 155 — 160; sremska, 79 kg 135 — 145. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Ječmen: baški, 64-65 kg 115—120. Koruza: baška in sremska 77-50—82.50; za februar 80—85; umetno sušena 85—90. M o k a : baška lOgc in >0gg< 245—255; >2< 215—225; >5« 185 do 195; >6< 175 — 185; >7< 135 — 145;
-{- Bndimpeštanska terminska borza (6. t m.) Tendenca neenotna; promet miren. Pšenica: za mare 14.89 — 14.90, za maj 15.04 — 15.05; rž: za mare 10.69 — 10.70, za maj 10.86 — 10.88; koruza za maj 12.21 do 12.23.
IPjLEŠ
C1IRAF1IKE
V KAZINI	14. FEBRUARJA
DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE VSTOPNINA 15 Din ZAČETEK OB S.
KULTU Iß "NI PREGLED
Finžgarjeva šestdesetletnica
V ponedeljek, 9. t. m. počasti narodno dramsko gledališče Finžgarjevo šestdeset-letnico z uprizoritvijo »Divjega lovca«. Avtorjev dramatični prvenec praznuje nekako tridesetletnico rojstva. Danes skoraj ni človeka, ki bi ne poznal te priljubljene ljudske igre. V gorskih in dolinskih va-se«h je znana, nešteti igralci so že kreirali in se šolali v njenih vlogah, zanosna, romantična snov zeopajala srca deklet in fantov. Videl sem po deželi podobe na stenah, gospodar se še vedno z veseljem ogleduje, kako zastaven je bil, ko je igral prvič divjega lovca. Tako živi Finžgar med ljudstvom, iz katerega je zrastel.
Rodtl se je Fran Salezij Finžgar 9. februarja 1871 v Doslovičah pri Breznlcl, na tistih solnčnih, zelenih tleh pod Stolom. Sam pravi, da je ob treh zjutraj hodil na svet; bila je nezavestna mati, nezavestno
dete, nI se vedele, ali ostaneta pri življenju. Toda večni Duh je odprl mala oče-sca, zagledala so jutranjo luč, lepoto zemlje in še danes se zdi, da te oči v hvaležnosti iščejo lepoto in dobroto na svetu. Potem je rastel m se šolal, v prsih pa je dozorevalo nagnenje, razodeti ljudem misli in čnstva v pisanih podobah. Za duhovniški poklic se je odločil, kakor sam pravi v »Obiskih«, iz idealizma, da bi mogel nesebično posvetiti življenje človeku in narodu. Kaplanoval in župnikoval je večji del po Gorenjskem, dokler se ni 191S. leta preselil v trnovsko župnišče, v faro, ki je pol mestna, pol kmetiška.
Tako je tudi tekla ves čas Finžgarjeva življenska in pisateljska pot. V slovenskem slovstvenem življenju si je z bistrim očesom določil mesto ter obenem označil dovolj jasno lastno smer in hotenje. »... med ljudstvom in inteligenco ne sme biti prepada, temveč mora peljati most z ene strani na drugo. Jaz držim ta most, kolikor morem, in mislim, da ga nikakor ne smemo podreti. Največja umetnost je pisati za ljudstvo m inteligenco hkrati. Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inteligenca z enakim veseljem, so najboljše, kar jih je kdaj človek napisal«. (Iz. Cankar, Obiski).
Po rojstvu in rasti je Finžgar realist, ki zajema iz življenja, ima srce in skrbi za težave ter bridkosti svojega ljudstva, pa
je preveč optimist, da bi si obenem ne prizadeval, obujati vere in ljubezni. V romanih, dramah, igrah, povestih in prlgodni-cah je š!a njegova živa, lepa beseda med ljudi. Prav tako, kakor pred leti, prebirajo ljudje, posebej mladina, še danes s slastjo mogočno epopejo »Pod svobodnim soncem«, ki je prav gotovo enakovredna vrstnica prvovrstnim ustvaritvam v svetovni literaturi. Slovenski pisatelj pa bo z veseljem in pridom študiral živo govorico in krepko začrtane poteze našega človeka v »Dekli Ančki«, »Prorokovani« in »Kroniki gospoda Urbana«. Finžgarjeva beseda je vselej sveža in življenska, bodisi v knjigi ali v cerkvi. Marsikdo bi se lahko učil pri njem, kako in kje je treba zajemati besedo, predvsem v naših dneh, ko smo po rodovitni dobi zašli v artistično maličenje in obujanje arhaizmov, kar priča, da je malo čuta za živo besedo.
Ob Finžgar j evi Šestdeseti etnici čutimo živo, da živi med nami markantna osebnost Vsaka osebnost živi t času, toda z dejanji ln mislijo raste te tradicije v bodočnost. Kjerkoli in kakorkoli se izživlja, njena pot je jasna, ljudje ji zaupajo ter iščejo t njej oporo. Kdo bi preštel vse, ki so pri Finžgarju Iskali utehe za dušo in dnevno življenje. Pri pisalni mizi, na leči, povsod je dajal sebe. Toda temperamentna natura se ni omejevala le na duhovne posle. Videl je, da morajo jesti ljudje vsakdanji kruh, da morajo skrbeti za se, za polja, za hišo in Sivino, da je urejeno socialno življenje predpogoj za napredek. Skromno in pripros-to pripoveduje zopet v »Obiskih«, kako se je lotil dela z zavihanimi rokavi. Učil je kmeta, kako je treba ravnati z živino, kam s pridelki in denajrjem, odpiral mu je oči, kako važen temelj je družina. Svaril ga je pred slabimi razvadami, ki vplivajo kvarno na življenje in so lahko usodne za dom ln narod. Da bi ma obudil vero, je pomagal pri vsakem delu, tako da je bil na deželi vselej domačin. V dobi prevladajočih eooijatolh problemov se je vselej m povsod tesno «družil s soseščino. In ko so mu zaupali, jim je pričel odpirati knjigo ha Jih usmerjati v duhovno življenje. In sam se je z vso svojo energijo posvetil književnemu delu v najširšem pomenu tn obsegu, kar lepo izpričuje, da mu je bilo in ma je duhovno življenje soljudi poglavitna skrb.
Vsaka osebnost ima svoj čar, ki vabi duše k sebi. Ta čar notranjosti se vselej jasno izraža t človekovi vidni podobi Finžgarjeve besede obujajo vero tn zaupanje, iz srca mu odseva solnčna jasnost. Velike življenske izkušnje so ga učile, da ni lahko soditi nad sočlovekom; če more svetuje in stoji ob strani kot zvest prijatelj. Nesebičnost v delu in čustvovanju mn odpira srca ljudi, s katerimi se srečuje v življenju.
* Gorenjski kmet je bil njegov oče ta tesa
ne bo Finžgar nikoli zatajil Razodeva ga v besedi, čustvovanju tn v tisti modrosti, ki tako skrbno pretehta, kaj je človek n koristno za njegov duševni in telesni blagor. S to modrostjo je premostil naš človek že toliko težkih usod, pomagal si je ž njo preko obupa, Iz nje je črpal tisti optimizem, ki vanj veruje, k&dar se mu podira streha nad glavo. Tako se zdi, kakor da bi bila ta zemeljska modrost nekam transcendentalno usmerjena.
Finžgar je lahko prepričan, da ga ne spoštuje le ožji literarni krog, temveč Je po vsej naši zemlji toliko in toliko src, ki se vesele in jim dobro dé, da je med nami.
Juš Kozak.
Shatvov „Ljubimec"
v Mariboru
Vefiki spoznavavec življenja B. Shaw ne
mrzi ničesar bolj kot okostenelo zlaganost itredb. običajev in ustanov ter namišljeno; sti visoke angleške družbe. Zagrabil ie v »Ljubimcu« iz zadev svojega časa kpt živ= 1 jen ja, v katerem se meša živo valovanje krvi z rahlim tekom razčiščujočega cinizma vesele modrosti. Predstavil nam je krotak čuvstveni vzpon v zgovorni, umetniško sproščujoči i-n odrešilni obliki komedije.
V	»Ljubimcu« nastopa Shaw sam v vlo* gi L. Charterisa=filozf>fajbonvivana ki sme» ši in zasmehuje ter se na vsakem koraku opravičuje, ves neomejen v svoji veliki člo* večnosti. Tak je bil tudi g. Skrbinšek v tej vlogi, ki je Ijubeznjivo odgovarjala zamisli zadeve, sicer se pa majavo nagibala v raz» igTano obeležje razposajene veseloigre. Nje» gora režija ie bila izpiljena, skrbna in vest* na. Gdč Kraljeva je podala vdovo Tran» field z velikf» damsko linijo, vsa je bila v simpatični verjetnosti, od male razneženo= sti do odločnega spoznavanja in zavedanja. Gdč. Starčeva je sicer v vsej ang!eško*pias volasi togoti varane ljubice upodobila to» goto razdjanega srca, ni pa docela našla jasne poti do globljih, neteatraličnih izraztrv življenskih nagibov. V Silviji smo videli go. D. Savinovo kot famozno buršikozno staro hišo. maskulino študentko v osrečujoči hu» mornosti. Dva miselno, v sebi zadostno utemeljena tipa z močno osebno noto sta podala gg. Pavlekovič kot polkovnik Cra» ven in namišljen bolnik ter Furijan kot kri» tik Cuthbertson: prikazni, ki si jih lahko vesel brez pridržka. Tej dvojici se je do» sčojno pridružil g. II. Tomažič v vlpgi dr. Percva Paramora. zdravnika»znanstvenika, osobito tarča Shawove zbadljivosti. Posre» čena situacijska komika in vsa plahost ne» izkušenega prvenca v ljubezni sta prišli do polne veljave — do bučnega pritrjevanja občinstva.
V	mali vlpgi g. Blaž kot sluga v klub«.
Skopo pdimerjen prostor mi zabranjtrje
natančnejše poročilo o uprizoritvi, ki je bila docela spodobna umetniška tvorba im ki je bila sprejeta s toplim aplavzom. A.—
Jngoslovenski koncert r Londona. Po
prizadevanju ge Chattertonove in ge Nore Lavrinove ter g. prof. Janka Lavrina bo v marcu prirejen v Londonu velik koncert jusroslovenskih narodnih pesmi. Koncert naj seznani londonsko muzikalno občinstvo z najizvirnejšo jugoslovensko ljudsko melo-diko. Na sporedu bo tudi več slovenskih na» rodnih pesmi.
Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, založba »Luč«, Ljubljana I., poštni predal 171. Vezani izvodi so pošli, broširani se dnbe po 21 Din. Denar naprej ali po položnici.
Dostojevski]
(Ob petdesetletnici smrti.)
Dostojevskega štejejo že dolgo med vrhunce ruske književnosti Danes lahko zapišemo brez pretiravanja, da je tudi eden najvišjih vrhov svetovne književnosti 19. stoletja. So pisatelji, ki za življenja posre-bajo toliko slave, da posmrtnosti ostane zgolj ime v literarni zgodovini ali akademska izdaja zbranih spisov, ki jo redko kdo čita. So zopet pisatelji, ki se šele po smrti razode.nejo v vsej svoji duhovni veličini. Po navadi hodijo ti pred svojim časom, ali pa so tako močni, da ugajajo samo izbrancem. čakati morajo, da krogi njihovega umetniškega valovanja postanejo širši, da se nekatere njihove ideje posplošijo. V marsikaterem primeru je njih fizična s.mrt pravo rojstvo njih duhovnega npliva in svetovne slarve.
Tudi Dostojevskij spada do neke mere v slednjo vrsto pisateljev. Brez dvoma se je v petdesetih letih po njegovi smrti sloves tega globoko ruskega pisca postoteril. Ko je Dostojevskij umiral, je imel v Rusiji dokaj skromno občino svojih častilcev; nekateri kritiki so bistro dogledali umetniško in vsečloveško veličino njegovih del, nekateri pa so ga omalovaževali ln celo odklanjali. Kakor nekoč Balzacu, so očitali tudi njemu, da je slab stilist in nemaren v jeziku. Do neke mere je to res, a vzrok je bil isti kot pri Balzacu: oba sta pisala prenaglo, oba sta elementarno bruhala lz sebe in dajala rokopise kar sveže v stavnico, samo da čimprej dobita denar. Tolstoj je pilil in prepisoval štiri, petkrat; Dostojevskij je v hudi denarni zadregi dajal iz rok kar koncept Anatole France pravi o sebi, da je postal mojster samo zato, ker je bil dober in vztrajen korektor. Piliti, popravljati, — Flaubert je bil v tem skoraj neusmiljeno strog, — je morda malo banalna, a vedno koristna pot k fosmad-ni popolnosti. Nikar ne mislimo, da popolni stavki curljajo lz peresa kakor mošt Izpod stiskalnice. No, Dostojevskij zares ni utegnil dolge nre posedati pred nepopolnimi odstavki svojih spisov. Vedno je potreboval mnogo, mnogo denarja, a ga je imel malo, kakor vsak duševno i! več i človek, ki nI podedoval zakladov. La miseria desarola %el talendo, je zapisal Cervantes, toda vprašajmo se, kaj rse M Ml spisal ln kako bi bil pisal Dostojevskij, če bi Imel, kakor n. pr. monslenr Flaubert, nekje na kmetih Idilično hišo z bogato knjižnico, dovolj denarja za potovanja in vseh sredstev za ndobno bivanje v velemestu, kadar M se mu tega hotelo? Dostojevskij Je bij že znan pisatelj, ko je moral zmrzonratl v vlažnem, tesnem stanovanju; neko zimo sta Imela s ženo eno samo zimsko anten jo in Je moral ta čepeti doma, če je oni šel iz hiše. Dostojevskij je bil vrhu vsega še vse življenje bolehat
epilepttk; o ostalih nezgodah Ja težavah
niti ne govorim. Lev Tolstoj je velikan genija in duha, toda njemu življenje ni bilo nikdar mučno zaradi pomnajkanja primitivnih pogojev; bedo je gledal tako rekoč s prvega nadstropja; v mužike je hotel takrat, ko se je bil naveličal življenja v razkošju in s filozofijo se je mučil zato, ker se ni več mogel navduševati za dobrine, ki jih je imel v izobilju: denar, slavo, užitke.
Tudi iz teh primerjav, ki so kajpak bolj vnanje in ki ne dosezajo bistva, vidimo veličino Dostojevskega Genij res da nikdar ne omaga v bedi ln nevoljah; to je tista čudovita sila, ki ga celo kot navadnega človeka loči od povprečnih ljudi. Genij tudi bolezen, bedo in drage življenske tegobe pretvarja v vrednote, kakor bi blato izpreminjal v zlata A tudi genij je v mnogih trenutkih samo človek, in vprašati smemo tedaj: kaj vse bi ustvaril genij Dostojevskega, če ne bi bilo njegovo življenje tolikokrat čez mero mučno in vse ra-zjedeno od banalnih skrbi?
Ta pisatelj pa je vendarle le vrh ruskega slovstva m ves svet, kolikor se udeležuje duhovnega življenja, čuti pred njim neko posebno spoštovanje. Kaj je v Do-stojevskem tako velikega? Zakaj se denes skoraj ne more imenovati izobraženega, kdor ni čital vsaj glavnih 6pisov Dostojevskega? — Odgovor na to ni mogoč v kratkih vrsticah, če ne bi hoteli reči kar splošno ln že vsakdanje: ker je Dostojevskij v svojih spisih razkril mnoge strani človeške duše in ustvaril dela, v katerih se svojevrstno razodevajo podtalne sile ruskega in človeškega življenja sploh. To je presplošna opredelitev in še zelo nepopolna. A o Dostojevskem so napisane že cele knjižnice. Nove študije še vedno izhajajo. število prevodov njegovih spisov v tuje jezike stalno raste. Petdeset let po smrti je dovolj in že preveč, da ntone v temačno pozabljenje pisatelj, ki ni pisal baš slabo in ki je bil nekoč literarna moda in ljubljenec občinstva -Tudi, kdor zbog
pomanjkljive književne im srčne kulture omalovažuje leposlovce, se mora ustaviti ob dejstvu, da Dostojevskij petdeset let po svoji smrti ne samo duševno živi ln vpliva na druge, marveč celo mogočno kljubuje vsem izpremembam okusa, literarne mode, strujarstva in vsemu splošnemu padcu duhovnega nivoja. Da, nemara Je zanimanje za Dostojevskega po svetovni vojni baš znak dviganja tega nivoja Zakaj či tanje Dostojevskega zahteva neko višino in prav pri njem čutiš, da ti staro estetsko merilo: okus, ne pove zadosti. V realistični umetnosti Dostojevskega je neki irrationalen, skoraj mističen element; v nji živi svet demonov, bolesti in strähn, zato je tako blizu človeku sedanjosti Slovenci imamo v prevodih Vlad. Levstika najkrepkejša dela Dostojevskega, kar je za vsako slovstvo sicer neizogibna, a kljub temu velika inventarna pridobitev. Kdor bi hotel poiskati vse sledove Dostojevskega v naši književnosti bi menim, opravil zanimivo delo. (O Tolstem je menda že spisan tak pregled in bo objavljen v zborniku praškega Slovanskega instituta). V Pragi se je n. pr. precej razmahnilo lani ustanovljeno Društvo prijateljev Dostojevskega, ki združuje njegove češke poznavalce in raziskovalce okoli skupnega središča Takšne »intelektualne bratovščine« okrog velikega duha Slovenci nimamo ne za Dostojevskega niti celo za naše lastne velikane; morda pri nas nI niti mogoče. Ne zato, ker smo majhni, marveč zaradi tega, ker smo že po naravi malenkostni!	B. B-o.
Premijera domače novitete v Zagreba. Za
svečnico je bila v zagrebški drami krstna predstava ljudske igre Ka Mesariéa »Joco Udmanič«. Igra ima izrazito ljudski značaj, kakor 90 ga imeli nekoč Freudenreichovi »Graničarii« pri Hrvatih ali pri nas Gove-karjevi »Rokovnjači« in »Martin Krpan«. Medtem ko večina mladih književnikov gleda na take vrste »teater« nekam prezirljivo, je avtor »Smjenova moderne umjetnosti« skušal oživeti baš ta tip dramatske produkcije m ga prepleskatš s sodobnim socialnim rdečilom. Njegov »Joco Udmanič« se dogaja v svetu hajdukov, kmetov in tržanov ln je — kakor sodimo po nekaterih ocenah — teatersko vešče narejen. Vendar so sodbe o igri dokaj deljene; tako n. pr. poročevalec »Novosti« Mesaričev komad trga, da je kaj, dočim ga poročevalec >Jutarnjega lista« precej hvali. Igralski pe Je »Joco Udmanič« po splošni sodbi na višku. Režiral ge je dr. Slavko Batušič. Meritorno kritiko o Meearl-éevem delu bodo prinesle šele revije in pokazale, kako je prav za prav s to novostjo.
Spomini ge L. Pivkove v češčini. Soproga našega uglednega javnega delavca dr. Ljud. Pivka ga L. Pivkova je pred leti izdala v slovenščini svoje spomine na avstrijske ječe, v katerih je med vojno pretrpela mnogo gorja. Zaprli so jo zaradi tega, ker Je njen soprog zasnoval znani carzanski načrt Nekatere strani te knjige se čita jo kakor odlomki »Zapiskov iz mrtvega doma«, čeprav sicer niso literarni umotvor, marveč le globoka človeška izpoved rn — obtožba. Ta knjiga je sedaj izšla v češčini z naslovom »Za rakouskvmi mrižemi« (založba ?Pokrok'). Češka kritika jo je sprejela prav simpatično^
Prof. dr« Murko sedemdesetletnik
Rden največjih slavistov našega časa, redni profesor praškega Karlovega vseučilišča, g. dr. Matija Murko bo dne 10. t m. star 70 let President Masarvk je ondan v svoji poslanici ljubljanski univerzi dobro pera da ril, da smo Slovenci dali svetu izbora e slaviste. S svoijm obsežnim znanstvenim delovanjem si je že zdavnaj pridobil evropsko ime. Njegov sloves Je treba do neke mere pripisati temu, da ni ostal samo jezikoslovec, marveč je posvečal 6voje izredne sposobnosti in široko eru-dicijo tudi splošnim vprašanjem slovanskega življenja Nikoli ni s prezirom gledal na tako zvano »aktualnost«. Rad je zastavil svoje vešče pero v publicistične namene in ni nikdar prezrl važnosti organizacijskega delovanja Kot slavist je prof. dr. Murko zelo širok in mnogostranski, a zato nič manj temeljit Značaj njegovih raziskavanj in spisov presega okvir akademskega strokovnjaštva in prehaja v splošno kulturno življenje slovanskih narodov.
Prof. dr. Marko Je rojai is nafte selene
štajerske. Rodil se Je 12. februarja 1851 na Drstell (Sv. Urban pri Ptuju). Gimnazijo Je študiral v Ptuju ln Mariboru, slovansko in germansko Jezikoslovje pa na dunajsid univerzi L. 1886. je bil proano-viran »sub auspicils Imperatoris«. L. 1887. jo odšel s štipendijo dunajskega vseučilišča v Rnsijo. Vrnil se je i 1889 tn dobil najprej službo v ministrstva zunanjih del; ob tem času je podučeval ruščino na Uči-lišču orientalskih Jezikov in slovenščino aa Terezianski akademiji L. 1896. so mn poverili predavanje ruščino na konzularni akademiji Žže naslednje leto vidimo mladega znanstvenika med docenti dunajske univerze, kjer se je habilitiral s spisom »Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik«. L. 1902. je postal redni profesor slovanskega jezikoslovja in ravnatelj Slovanskega seminarja v Gradcu. Tn je predaval predvsem o jngoslov. literaturah, o severnih slov. jezikih itd. ter tolmačil najpomembnejše češke, poljske ln ruske pisatelje. Veliko priznanje svojega dela ln znanstvenega slovesa je doživel prof. Murko L 1917., ko je bil imenovan za naslednika A. Leeste! en a na univerzi v Leipzigu, kjer Je predaval o vseh panogah slovanskega Jezikoslovja. Po prevrata (1. 1920) je Ml poklican na Karlovo univerzo <r Pragi Dobil Je profesnro južnoslovem-»klh jezikov ln slovstev (poleg jezika, slovstva in narodopisa Srbov, Hrvatov in Slovencev goji njegova stol Ica budi bolgarski Jezik tn književnost).
Preveč prostora bi zaweto, «e bi fcoteM samo našteti vse znanstvene spise prof. Murka. V Stamojevičevi »Narodni enciklopediji« (H. št 1063) »o našteti vsi glavni spisi fevzemši najnovejše. V prvem razdobja svojega delovanja je prof. Murko spisal več temeljitih del filološkega značaja. Odtod se je obrnil k slovanskim literaturam hi se posebej ustavil pri jugoslo-vemskih. V zbirki »Kultur der Gegenwart« Je izdal 1. 1908 pregled: »Die südslavischen Literaturen«. Pozneje se je posebno posveta raziskavanjn jugoslovenske epike in je ta dosegel povsem nove izsledke. Ta predmet ga fcadi danes nenehoma zanima ter mu posveča svoje najboljše moči L. 1912-1-3 je prepotoval v to svrho Bosno tn Dalmacijo, i 1924. Sandžak - Novi pazar, lani pa Staro Srbijo in črno goro — same klasične pokrajine najčistejše jugoslov. epične pesmi Skoraj vsako leto je prebil nekaj časa kjerkoli na slovanskem jugu in proučeval ostanke in sledove naše samorodne narodne duhovnosti Pred dvema letoma je o tem predaval na pariški Sorboni; predlani pa Je L'Institut d'études slaves izdal njegovo studijo »La poéme populaire eipi-que en Yougoslarie au début du XXe siè-cle«. Na lanskem potovanju je zopet fonografia! epične pesmi, tokrat za Slovanski institut v Pragi. O tem pravkar poroča v daljšem, zek> zanimivem članku v »Revue češkoslov. - jugoslovenska«. Kakor izvemo, pripravlja učeni jubilant večje delo o Jugo-slovenskl narodni eipiki, ki bo gotovo odprlo zopert nove vidike v ta čudoviti svet s katerim se Jugosloveni lahko pred vsem
svetom po pravici ponašamo.
lam ed ostalih številnih spisov dr. Mnrk» bi omenili še temeljito razpravo: »Bedeutung der Reformation und Gegenrevolution. fÜT das geistige Leben der Südslaven«. Ö» bi še hoteli na hitro roko pogledati, kaj je storil prof. Murko posebej za nas Slovence, bi se hvaležno pcmudili pri njegovih jezikoslovnih razpravah o slovenščini, pri študijah o naših jezikoslovcih, zlasti o Vatr. Oblaku in štreklju, ne bi pa smeli pozabiti pobude, k? jo je dal in dela, ki ga je bil izvršit z» zbiranje slovenskih narodnih pesmi z melodijami (glej »Etnolog«, Iii in separat).
V Leipzigu je prof. Murko ustanovil so-rijo »Slavica« C doslej tašlo 9 zvezkov). V Pragi je osredotočil raztresene oddelke Seminarja za slov. füologijo in mu dal novo, enotno organizacijo. Od i 1923, izdaja skupno s profesorjem Hnjerjem časopis za slovansko jezikoslovje »Slaviac. L. 1929. je
organiziral te i*«in prti
skih ßlologov ▼ Pragi
Spričo toll as!pešn€«a to obsežnega éeia prot ni čudo, če J« bil deleže« &t«rr&t>& n»
stventh odlikovanj tn počastitev. Tafeo >s n. pr. častni doktor Kaiiore ondver»«. San Češke akademije ln Sakaomffea kjrademi)«, pravi član Poljske akademije v Krakov», dopisni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu, ter. Srbske akad. v Beo^ada, Akademije znanosti SSSR v Leningrad«. Bolgarske akademije v Solfici pravi člaa Naukov. Tovarystva ìmeny gevčenJfca v Lvovn, redni član Z® ans tv. društva, sa Itbk manlstičn« vede v LJubljani častni čl a» Matice Srpske, Zgodov. društva v Maribora ln Muzejskega društva v Ptnjn ter člaa številnih dragih znanstvenih društev is ustanov. Samo ob sebi se km, da J» tadt redni član Slovanskega instituta v Pragi in da je dobil visoka državna odFStovamja. Osrednjemu odboru češkosk*»-. - jugoslov. Lige v Pragi je že dalje časa trugi podpredsednik.
Naš nopopoted preggwfl b««} MtkSačfeno ■ opozorilom na članek aniv. proi dr. Rajtea NahtJgala v »LdubBanskem Zroou« L 1921. Tu je iz prve roke ocenjeno vse znamenito in zaslužno delo profesorja Murka, dek», ki bo trajno živelo poleg Miklošičevega tn Jagičevega ter poleg drugih zvezd slovanskega študija.
Ob 701etmici me SVovend « vacml simpatijami spominjamo svojega oglednega rojaka v Pragi želeč m® prav la srca, d« ostani še dolga leta zdrav ta žilav, kakor je bil doslej. Kljub večera tega piodovifc-nega življenja si od njegovega dela še mar-sikaj obetamo. Kakor vsi možje pozitivna» načel in jasnega pravca, lahko tudi prof. Murke z zadovoljstvom gleda na dolgo in uspešno »življenja pot«, ki jo ima ie za seboj. Vedno bo ostal med velikimi možmi v svetu slovanske znanosti in še dolgo b«» priča prave slovenske delavnosti ln žKavo-s ti.
„Ljubljanski Zvon"
v St. letniku
S pravkar izlšlo januarsko številko je »Ljubljanski Zvon« nastopi.1 61. letnik. V novo polstoletje prehaja »ves prerojen, nov«. Vsaj po zunanji strani, katere bolj ali manj posrečena ornamentalnost Je dajala številki vnanji videz, je postal nov. Približal se je tipu francoskih revij, ki imajo pretežno preprost videz; njih naslovne strani dosezajo (ali ne dosezajo) učinkovitost zgolj s črkami in z razvrstitvijo vsebine. To je po našem okusu boljše nego kričeča zunanjost bolj prikladno reviji in (zaradi vsebine) celo bolj praktično, za nje reklamo. Tak je torej »Lj. Zvon« v novem letniku; reči moram, da je njegova sedanja vnanjost z zmiselno uporabo rdečega in črnega tiska ter z lepo razporeditvijo vsebine, v naši revialni književnosti prav razveseljiva novost. Tudi na znotraj se je »LJ. Zvon« izpremenil, tehnično namreč: dobil je fine, jasne garamond črke, književna poročila se bodo poslej tiskala v borgisu, pregledi pa v petita, ki je razdeljen v dva stolpca Napo sled: obseg. Prosim: 80 strani številka, kar Je menda dosedanji maksimum v naši revialni književnosti. Večji obseg pa ima za vsako revijo precejšen pomen: na nekolikih straneh dati pestro, obilno, slednji okas, vsako potrebo vsaj delno zadovo-Ijujočo vsebino, to je čarovnija, ki je navadni ljudje nismo zmožni »Tolsta« revija, kakor pravijo Rasi, nas že po videzu prepričuje, da bomo v nji marsikaj našli; dolgi članici izgube t», kar je v dolgosti ne-prlkupnega; cela vsebinska pnščava poka-žo ob vešči razporeditvi vabljive oaze, četudi m v časi razkrijejo kot fata-morga-na.
Toda k vsebini gtevflko fh» Jetnik) otvarja članek Jróa Kozaka »Prehodna ddba«. Naš En ani pripovednik tn premot-riva vprašanje, ki nam Je vsem precej bliža: kakšna Je naša doba, v čem se razlikuje od svoje predhodnice tn v čem verjetno naznačaje bodočnost Fino ln jasno spdsanenra polzkusb- bi želeli kar največ pozornih òitateljev, takisto drugemu članka te vrste, ki naj ga takoj omenimo: Ferda Kozaka razmišljanja »Q udobnem človeka hi njegovih potih«. ■Ozjtr.ip ljubljanskemu krogu Je članek znan jk> nedavnem predavanja. Naši »kulturni r;oblemašl« ga gotovo ne bodo prezrli in rv; najbrž vzbn-dil kaj odmevov Ne sr ,10 po vsebini, marveč tudi po obliki r^kriljuje wed le-
tom v »LJ- Zvona« objavljeno Stadio »Pariz« istega pisatelja Da ne bo treba posebnega priporočila ln bobnanja čiantes prof. dr. Milana Vidmarja »Nekaj vtisov iz New York a«, je umljivo; avtorjeva popularnost m neposredno zanimajoča snov ga dovolj priporočata Literarno izobražen čitatelj bo s slastjo prečita! tudi Pajkov« beležke o Prešernu.
Leposlovje: Mrzelori črtici »Na par» na« in »Gabri v polju« zahtevata fino 6o-tečega čita te! j a, ki ima kultiviran čut za take-le življenske detajle; Ocvirkov« »-Zimska elegija« in tri pesmi iz ostal in e Srečka Kosovela dobro zastopajo liriko. Večina čitateljev bo z največjo pozornostjo obstala pred romanom Franceta Bevka »In soln-ce je obstalo«. To je najsplošnejši del številke; letošnji »Zvonov« roman, spisan za gurmane in vsakdanje povprečne užlvače, za vse, ki hočejo interesantnega Stivai Zdi se, da bo to res nekaj »za publiko«. Fiat! Naposled novela: Vladimir BartoJ Je prispeval »Srečanje«.
V Obzornika je objavljena daljša idejna replika docenta dr. Borisa Furlana na izvajanja Franceta Vodnika v eseju »Pot v tempelj«. Potrebno In zanimivo »pojasnjevanje« pri koreninah! — Prof. K. Ozvald ocenjuje Kelemlnove »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«. J. Vidmar Pregljevo zgodbo »Umret! nočejo«, A. Budal pa dr. Tome »Pomen ln razvoj alpinizma«. Svojevrstna zanimivost so vlečki tz angleških ocen Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Izmed beležk omenjamo še K. Dobide Izvajanja o spomenika kralja Petra t Ljubljani.
»Ljubljanski Zvon« m je r novem letnika dostojno predstavit 120 Dtn na leto _
ali nI vsa naročnina krita le najnujnejših Izdatkov, ki Jih ima založnica »Tiskovna zadruga« s to reprezentativno revijo slovenske književnosti? Seveda se novi "naročniki še vedno sprejemajo (uprava- gelen-burgova ulica 3).
»Savremenik«, zagrebški Hteranrf fcrfnflè,
je osnoval svoje uredništvo todi v L J n b-IJ a n i kar pričuje, da skuša biti v pravem pomenu besede glasilo jugoslovenske književnosti. Glavna redakcija je v Zagrebn,
r'T1	.kieT	pesnik
„P^ L'ubl'ansko uredništvo predstavlja Fran Albrecht, v njeni pa se udejstvuje povsem prof. Žimbrek. V nat-novejši (5) številki je izš*l razgovor z ravnateljem ljubljanske drame in pesnikom P Gol 10 o njeeovi mladinski ieri »Princeski
jb naatincjlr«
ŠAH
Urefufe dr. Milan Vidmar
Na Semmeringu, t gnanem velikanskem hotelu Pan h ans, sta v drugi polovici januarja dr. S. Tartakower in Mir Sultan Khan odigrala interesanten dvoboj. Dvanajst partij sta imela na programu. Zmagal je Sultan Khan, toda samo z eno točko.
šahovsko leto 1931. se je lepo začelo. Prireditev hotela Panhans, ki je v letu 1926. z ogromnimi žrtvami organiziral velik internacijonalni turnir — izdal je zanj 45.000 šilingov — pomeni več nego številni mali in manjši turnirji zadnjih mesecev. Tartakower je vendar znan zastopnik velemojstrstva. Mir Sultan Khan pa je najin teresantnejši izmed pravih mlajših mojstrov. Naglo karijero ima za seboj. V Liègeu je zbujal senzacijo, v Hasting3u je triumfiral nad Capablanco.
Sultan Khan hoče imeti svoje velemojstrsko mesto. Mlad je še. Vidi se mu to. Začenja v vsaxem turnirju zelo lepo, proti koncu pa popušča. Tudi na Semmeringu je delal tako. 2e smo mislili, da bo na koncu popustil. Pa je vendar nazadnje zmagal.
Tartakower je 8e vedno mlad. Hazar-dlra, kjer le more. Podjetnost njegova ne pozna mere Seveda je tudi Sultan Khan podjeten. Mlad je. Naravno je, da so vse partije bile žave, vznemirljive, polne presenečenj, preobratov In tragedij.
Pa saj *ake partije imajo šahisti radi. široka masa diletantov ne ljubi težkega kalibra Semerinške partije krožijo sedaj po vseh krajih, kjer se igra šah. Tudi naše šahiste bo zanimala sledeča četrta partija dvoboja, igrana 21. januarja.
Beli: Tartakower Črni: Sultan Khan
1.	d2—d4	Sg6—f6
Da igra Sultan Khan Indijsko obrambo, Je naravno, saj je Indijec.
2.	g2—g3	---
To je takozvana katalonska otvoritev. Igral pa sem jo menda prvi v New-Yorku leta 1927, v tretji partiji proti Njemcoviču. Obnesla se mi je takrat.
2	.------d7—d5
Tudi Njemcovič ml Je odgovoril tako.
3.	Sgl—f3	/ c7—c6
4.	Lfl—g2	Lc8—£5
5.	Sf3—h4	---
Beli hoče imeti premoč dveh lovcev nad
lovcem in skakačem.
5------Lf5—g6
6.	O—0	---
Belemu se ne mudi. Saj lovec na g6 ska-
kaču ne uide. Mogoče čaka beli na Lg6—e4, da bi zastonj prišel do napada v sredini z f2—f3 in e2—e4.
6	.------e7—e«
7.	Sbl—d2	---
Skakač ne gre na c3, ker bi tam oviral
c-kmeta.
7	.------Lf8—e7
8.	Sh4Xg6	h7Xg6 Beli ima sedaj svoja dva lovca. Dosti
pa to ne pomeni. Odprta h-linija tahko postane neprijetna. Igra je še čisto nerazvita in vse je še nejasno.
9.	c2—c4	---
To ni prav razumljivo. Pravilno bi vendar bilo, začeti napad v sredini, z e2—e4. Temu napadu pa bi bolje služila pripravljalna poteza c2—c3.
9.-----Sb8—d7
10.	Ddl—b3	Dd8—b6
11.	Db3Xb6	a7XbQ Akcija belega, započeta z deveto potezo, nI prinesla ničesar. Igra je Izgubila precej življenske sile. To bi bil dokaz, da je prava strategija zahtevata napad v sredini.
12.	Tfl—dl	Le7—bi Črni vidi, da skakač na d2 izvrstno
podpira napadalne pozicije c4 in e4, pa ga hoče odstraniti.
13.	c4Xd5	---
'Smet je bil v nevarnosti.
13.------e6Xd5
14.	a2—a3	0—0
15.	Tal—bi	Lb4Xd2
16. Lcl Xd2	---
Vse kar je bel! dosegel, sta dva lovca proti dvema skakačema. Pa tudi to še ni dosti. Lovci so strašni, če ie igra odprta, dijagonale proste. Zaenkrat je igra še zelo mrtva. Kapital, naložen v lovcih, se še ne obrestuje.
16	.------Tf8—e8
17.	Kgl—fl	---
Beli ne igra e2—e3, ker bi s tem svoje-
mu lovcu zaprl celo «fljagonalo.
17.------b6—b5
18.	Ld2—b4	g6—g5 Zelo dobro! črni bi rad igral g5—g4.
Tam bi kmet zelo pritiskal na belo pozicijo.
19.	h2—h3	---
To je črni hotel izsiliti. Sedaj gre namreč skakač lahko na e4, ne da bi se moral bati napada f2—f3. Obrambna poteza belega je oslabila kmeta na g3.
19	.---.	Sf6—e4
20.	Lg2—f3	g7—g6
21.	Kfl—g2	Kg8—g7
22.	e2—e3	f7—f5
23.	Tdl—hI	---
To je bil smisel manevra, ki ga je beli v zadnjih potezah Izvršil. Na kraljevem krilu namerava sedaj napadati. Na pol mrtva partija postaja zopet živa.
23.	—----Te8—e6
24.	Tbl—gl	---
Težke baterije so že tu.
24	.------Kg7—f7
Mladi mož je že nemiren! Izkušeni borci bi takoj mislili na protinapad, ki vedno olajšuje življenje. Z b7—b6 in c6—c5 je bil mogoč. Strah je najhujši sovražnik.
25.	g3—g4 !	---
Prvi strel.
25	.------Ta8—h8
še je bilo mogoče misliti na protinapad, še je bilo doDro pripraviti hitro udar na damskem krilu.
26.	Kg2—fl	---
Demaskira top velikega kalibra in demonstrira premoč bele pozicije. Črni ima že težko življenje. V svoji depresiji izgubi takoj kmeta.
26	.------Sd7—f6
27.	g4Xf5	g6Xf5
28.	Lf3Xe4	Sf6Xe4 Bolje je ipak bilo	f5Xe4. Katastrofa se
vali sedaj z ogromno silo.
29.	f2—f3:	Se4—f6
30.	TglXgS	Te6 X e3
31.	Tg5 X f5	Kf7—g6
Na odprto linijo? Zakaj ne na e6? Sultan Khan očividno še ni velemojster. Prehitro mu upade pogum. Nesrečni črni kralj po nepotrebnem leze v zanjko.
32.	Tf5—f4	Kg6—g5
33.	Lb4—d6J	Te3—e6
Ce je črni upal, da bo ujel figuro, se je težko varal. Kralj je močna figura, toda pred velike topove se vendar ne sme postavljati. Ogrožena pozicija belih figur ni nikaka kompenzacija za strašno pozicijo črnega kralja.
34.	Thl- -gl 4-
Drugi ostri strel, ki že zadene v živo meso.
34	.------Kg5—h5
35.	Tf4—f5+	Kh5—h6 Seveda ne gre Kh5—h4. Sledilo bi 36.
Ld6—g34- Kh4Xh3 37. Tf5—g5 z grožnjo Tgl—hl+ in mat.
36.	Ld6—f4+ •	---
Ogenj na celi črti!
36	.------Kh6—h 7
37.	Lf4—e5!	Th8—f8 Skakač seveda ne sme žugniti radi mata na h5.
38.	Tf5—f4	Črni se vda.
Medklubska smuška skakalna tekma na Bledu
SK Bled bo priredi' v nedeljo 8. t m. ob 15. na svoji smuški skakalnici medklubsko smuško sk .kamo tekmu f r reüitev ima namen po daljšem presledku pokazati tu» kaišni'' publik te najzanimivejšo grano smuškega sporta, saj se v bližnji in daljni okolici šir smučanje z istim tempom kpt v ostalih naših smuških krijih.
Prireditev bo ponazala ogromen napre» dek skakalnega sporta Zaradi ugodne lege Bleda bo tekma brez dvoma dobro obiska« na s strani nai'h tekmovalcev Tekmuje se po pravilniku JZSS. Pravico do udeležbe imajo vs> pri savezu verificiram član, Pri« jave se sprejema ip do pol ure pred tekmo Žreb nje bo na skakalnici. Prijavnina zna» ša 10 Din Tekmuje sr na veliki skakalnici Prvoplasiran' preime častno darilo- drugo» in tretjeplasirana plakete. Razglasitev re» zult itov bo ob 17 v hotelu Triglav Vstop» nina k tekmi 10 in 15 D n Snežne razmere so ugodne, snega je od 15 cm dalje.
Vztrajnostno smuško tekmo na 50 km
za prehodni pokal bo priredil 15. t m. Ma» riborski smučarski klub pod pokrovitelj» stvom župana dr. Al. Juvana. Pravico do udeležbe imajo vsi pri JZSS verificirani
člani. Prijave se sprejemajo do 14. t m.
do 12. ure pri tajn.ku kluba, Jurčičeva uli» ca b, trgovina Stoječ. Prijavnima znaša za tekmovalca 10 Din, naknadne prijave proti dvojni prijavnini se bodo sprejemale najpozneje pol ure pred startom. Dohod iz postaje Ruse. Žrebanje, razglasitev pro» ge in zdravniški pregled vseh tekmovalcev bo 14. t m. ob 20. na Ruški koči, start in cilj istotam. Start 15. t m. ob 9.
Klub, katerega član bo zmagovalec, bo prejel prehodni pokal tvrdke Meinel in He» rold in diplomo.
Plasirani tekmovalci 1 — 6 bodo prejeli lepa darila. — Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo 15. L m. ob 19. v ho» telu »Zamorec« v Mariboru. (Obširnejše podrobnosti smo priobčili že 5. t m. v športni rubriki.)
Službene objave LPP
S seje poslovnega odbora dne 4. t. m.
Prisotni: Gg. Stanko, Kovač, Šetina, Ko» vač J., Accetto, Rovan. Zupan. Pomladan» ske prvenstvene tekme so izžrebane «cot sledi:
l. razred:
Ilirija : Svoboda, Primorje : Hermes, Primorje : Svoboda, Grafika : Hermes, Svoboda : Grafika, Ilirija : Primorje, Ili» rija : Hermes, Primorje : Grafika, Svobo» da : Hermes, Ilirija : Grafika.
U. razred:
Jadran : Slovan. Reka : NatakaT, Jadran : Korotan, Slovan : Natakar, Jaoran : Re» ka, Korotan : Natakar. Korotan : Reka, Jadran : Natakar, Slovan : Korotan. Slo» van : Reka.
Tekme rezerv I. razreda se vršijo kot predtekme I. moštev. Pričetek pomladan» skega prvenstvenega tekmovanja ter igri» šča se objavijo kasneje.
Provincijalni klubi naj javijo svoje želje radi odigranja prvenstvenih tekem najkas» neje tekom 8 dni LNP
Poz i va; o se M. O. Maribor, Celje ter Trbovlje, da izžrebajo prvenstvene tekma in javijo termine najkasneje do 17 II. t 1 P o. LNP.
Priziv SK Rapid proti verifikaciji prven» stvene tekme SK Rapid : SK Svoboda, dne 26. X 1930 v Mariboru se odbije, ker Je igralec SK Svobode Vidmaj Franc pravil» no verificiran za imenovani klub Istotako se odbije priziv SK Železničar, Maribor, proti verifikaciji pokalne tekme SK Želez» ničar : Atletik SK, dne 14. decembra 1930 v Celju, ker ni priložena predpisana taksa.
Kazenskem odboru se preda s takoj» Snjim suspenzom igr. Berger Jože, (SK Tr» bovlje) radi nesportnega obnašanja na tek» mi SK Trbovlje: SK Amater, dne 30. XI. 1930 v Trbovljah.
S pravom nastopa dne 13. februarja 1931 se verificira za SK Železničar, Maribor, liačnik Zdravko. S pravom nastopa v pr» venstven h tekmah dne 6. Vili. 1931, v prijateljskih dne 6. V. 1931 ter v interna» cijonalnih tekmah dne 13. februarja 1931 se verificira za SK Trbovlje Jane Slavko.
Nedeljske smučarske tekme: 30 km tekma v Bohinju, skakalna tekma v Bohi» nju, skakalna tekma na Bledu, smuški tek SK Železničarjev na Pohorju, smuški tek Runolista na Sljemenu, prvenstvo podsa» veza v Sarajevu.
Svetovno prvenstvo v hockeyu na le» du. V četrtek je Kanada porazila Poljsko s 3 : 0, Amerika Švedsko s 3 : 0, Madžar» srka Rumunijo z 9 : 1, Anglija Francijo z 2 : 1 in Češkoslovaška Avstrijo z 2 : 1. Že sedaj se vidi, da Amerika in Kanada zelo prekašata evropske države in da bo» sta prišli v poštev kot finalista.
ŽSK Hermes. V ponedeljek dne 9. t m. ob 20. pri Stepiču seja upravnega od» bora. Radi važnosti polnoštevilno, zlasti gg. Sepin, Lukežič, Zupan, Avsec, Cigler, Kosirnik, Prešern, Vučnvk, Marinko, Sve» tic A., Sever, Sernec in Bari.
SK Ilirija, nogom sekcija. Obvezen trening I. skupine bo danes ob 18.30 v pa» viljoaiu.
VREMENSKA POROČILA
Sv. Planina: —3, oblačno, mirno. 30 cm sreža brez podlage, smuka ugodna. — Ra> kitna: —7, oblačno, 15 cm pršiča brez pod» laoe, smuka prav dobra. — Sv. Jost, Kranj
—	3, oblačno, brez podlage 35 cm pršiča, smuka prav dobra. — Valvazorjeva koča pod Stolom: —8, oblačno, na podlagi 20 cm suhega pršiča, smuka idealna, sankali» šče uporabno — Jesenice: —5, jasno, na podlagi 15 cm pršiča, sankališče in skakal» niča uporabna. — Dovje « Mojstrana: —5, solnčno. na podlagi 15 cm pršiča. sankali» šči. in skakalnica upor- bni. — Kranjska gora: —8. solnčno. na podlagi 50 cm prši» ča (skakalnica uporabna) RatečesPlanica:
—	8. solnčno. na podlagi 50 cm pršiča. — Mariborska koča: —3. 20 cm novega snega na stari podlagi; Ruška koča: isto. sanka» lišče uporabno do Ruš. Koča na Klopnem vrhu: —4. 25 cm novega snega Koča na Pesku: —4. 27 cm snet»a Zavetišče pod fezerski^i vrhom: —6. 35 cm novega sne»
Marija ti.:
Povratek
Ko je »Danica« zapustila Toulon, je stalo morje menda na glavi — noč je bila črna kot tinta.
Se misliti ni smel nihče na to, da so ribiči tudi danes zunaj s svojimi malimi barčicami! Bog varuj!
»Danica« je poskakovala kakor mlado žrebe. V skladišču so se prekuce-vali ravnokar nato vor jeni zaboji in prtljaga.
Dva potnüka sta čepela v kabini m moledovala Boga, da naj umiri morje, vsaj za ta dva aK tri dni do Boke Ko-torske!
Mornarjem je bilo vse eno, kakšno je bilo vreme. Trije, Peter, Ivan in Martin so sedeli mdrno pod krovom m se leno razgovarjali. Dolga sta dva dneva in malo ima Človek povedati
Naš Martin je kamoeljc. On zabava Ivana in Petra po svoje. Vžigalice postavlja na glavo in naj se ladja še toliko ziblje, užigalice stoje!
Peter in Ivan se čudita!
Martin pa ne pove tako hitro, da si samo malo prst oslini in potegne obenj tržigalico — o ne, le naj nekoliko ugibata.
Pa mu preseda tudi to! Zdaj naj še drugi kaj povedo. Peter portegne iz suknjiča precej debelo in zamazano
listnico, debelo od raznih papirjev, kart m denarja, umazano, ker je vedno ob telesu.
Važno jo razgrinja pred tovariši — dva dni je še do cilja — prav počasi jemlje list za listom. Nazadnje je našel, kar je hotel. Mimičino sliko.
Mimica stoji pred posekanim parkom, se prijazno smehlja, z eno roko ie drži brezove klopice, v drugi ima šopek. Peter jo važno pomoli Martinu pod nos.
Martin vzame, gleda — nič ne reče. Ravno tako važno jo je po m o KI Ivanu pod nos.
Ivan vzame, gleda, izbulji oči, nič ne reče, požre dvakrat slino, pljune — in zdajci je zunaj: »Kje si jo dobil?«
Peter se počasi vzdigne, počasi tolmači, ne ker mu je tako rekoč ukazano, ampak ker sam hoče: »Spoznal sem jo, preden smo se odpeljali na Francosko, in obljubila mi je, da se ob povrarku srečava v Kotoru.«
Med tem je privlekel tudi Ivan svojo listnico na dan, iz listnice Mimiano sliko, sliko iste deklice ob brezovi klopi s šopkom v roki »ObljubiJa mi je, da se ob povratku srečava v Kotoru. Opeharil si me — mrcina!«
»Ti si mi hodil v zelnik! Jaz jo poj-dem čakat!«
»In jaz tudi ne ostanem doma!« Težka je pest, ki je zagrmeia ob mizo.
Široka pleča so se vzdignila in majavo je izginila Petrova postava pri vratih.
Martin ni zinil nobene.
Ivan se je pridušeno zaklinjal.
Peter in Ivan sta se drugi dan neštetokrat srečala pri opravilu na krovu, toda drug drugega nista videla.
Ivan je bil ravno na prvi izmed stopnic, ki peljejo pod krov. ko je stal Peter na zadnji. Zadnja stopnica je na-lahko zaškripala, Peter je prav malo zaokrenil glavo — a prav malo — samo pogledal bi rad, kako je Ivanu.
In ko je tudi Ivan poškilil nazaj, tedaj je dejal Peter: »Tislo od včeraj je dobro!«
Ivan nato počasi: »Osel!« To so take besede, za katerimi se skriva ganjenost.«
Martin si je požvižgaval. Martin je ptič! Vsi, ki so bili prosti, so šli v mesto, ko se je »Danica« zasidrala. Tudi Peter in Ivan bi labko šla. A točno ob osmih zvečer sta zlezla pod odeje, se obrnila k steni Ln zaspala.
Martin je pa šel.
Drugi dan je pri prvi priliki zadovoljno omenil: »Da — torej naj povem — Mimice ni bilo. Bi-1 sem na pomolu in čakal. Naj vama ne bo žaJ.
Peter in Ivan sta si molče podala roke.
Ma/rtin pa, to vam je ptič — on zna več kakor užigalice postavljati na mizo.
ga Sneži neprestano že od četrtka zjutraj:
sneg povsod suh; smuka idealna Izgledi za nedeljo najboljši «
i
0 smuških mazah in snegu
Z naglim razvojem smučarskega sporta pri nas, ki utegne v bližnji bodočnosti po» stati pravi ljuoski sport, kar mu po tra» dicijan nedvomno tudi gre, postaja tudi vse večja množica onih smučarjev, ki so malo poučeni, kako je postopati s smuč» mi, da po snegu čim rajše drsijo in se z njimi čim lažje vspenja v breg. Vsakemu smučarju, tudi začetniku, bo znano, da se v ta namen uporabljajo poseöna mazila, smuški voski oziroma maže. Vsled obilice na trgu se nahajajočih fabrikatov je izbi* ra pravega voska smučarju»začetoutu ze» lo težka Ne zadostuje namreč, nabaviti si dozo poljubnega voska in ga uporabljati v vseh mogočih in nemogočih snežnih pri» likah. Mazanje ^muči zahteva posebnega znanja in prakse in se vrši po strogo do» ločenih predpisih.
V	času, ko so prvi smučarji — »pionirji« pričeli gojiti ta — kraljevski — šport, ni bilo za mazamje smuči še pTav nobenih pravil niti posebno pripravljenih mazil. Sveča, milo, loj im laneno olje so bila edi» na domača sredstva» katerih so se poslu» zevali. Danes pa se je mazanje smuči raz» vilo v nekako posebno vedo, kateri poseb» no tekmovalci posvečajo toliko pažnje kot fizičnemu treningu, in sicer popolnoma upravičeno, vsaj je že nešteto zmag odio» čil vosek in ne fizična sposobnost in ruti» na (n. pr. zmaga Švedov nad Norvežani na zaenji olimpijadi).
Smuči mažemo v glavnem na tri načine oziroma s tremi glavnimi vrstami voskov, ki se ločijo po svojih lastnostih, in sicer voski za:
a)	hojo v breg (Steigwachs);
b)	smuk (Gleitwachs);
c)	splošno mazanje, t. j. za hojo v breg in za smuk (Liniversalwachs).
Najvažnejši je tretji način, zahteva pa tudi največ prakse.
Predno naj članek obravnava te načine mazanja, je neobhodno potrebno pojasni» ti vrste snega, s katerimi pride kot smučar v dotiko; če jih zna tudi pravilno ločiti in opredeliti, tedaj ima prvo šolo za ma» zanje za seboj. V glavnem je treba pojas» niti le one vrste snega, ki so najbolj tipič» ne in ki kot glavne pridejo v poštev.
O snegu »pršiču« se govori največkrat in se ga smatra kot idealnega za smučanje, posebno za začetnika. Pršič je sneg. ki se s svojimi drobnimi, suhimi kristalčki kadi, če ga raztepavaš. Običajno se drži le pri temperaturah nižjih od ničle. Lahko pada. v obliki pršiča, t j. če sneži pri tempera» turi pod ničlo, ali pa. ako se novozapadli, vlažni sneg radi suhega mraza »presuši«. Običajno nastane tedaj na površju takega snega »cvetoči sneg«, t j. srež Vlaga, ki izhlapi iz vlažnega snega in iz zemlje, na površju snežne odeje kristalizira v obliki podolgastih igel m lističev Ti dve vrsti je prištevati med suhe snegove m jih sma» trati kot najbolj idealni za smučanje.
Ako se sneg (pršič) pod vplivom solnca, morda tudi zaradi nastopivšega kratkega juga na površju ojuži, t j. se počne taliti in takšna zgornja plast v mrzlih nočnih urah zopet zmrzne, nastane na snegu lo» meča se skorja, L j. osrenjen sneg (Bruch» Harsch), ki se pod težo smučarja udira in lomi. Za smuko je tak sneg zelo nepri» kladen m je smučanje v takem sila te» žavno.
Če sneži pri temperaturi nad ničlo, te» daj pada sneg v obliki večjih snežink ali celo kosmičev. Tak sneg je vlažen ali ce» lo popolnoma moker. Ako poizkusiš ž njim napraviti sneženo kepo, jo je lahko na» praviti, kar kaže, da je v njem mnogo via» ge. Na smuči se tak sneg nabira v obliki težkih bremen, katerih se ni mogoče otre» sti. Prijemlje se na smuči kot lepilo (Pappschnee).
Sredi zime nastopivši jug al icelo dež, vsaik sneg popolnoma ojuži in ga počne taliti. Če tako ojužen in premočen sneg vsled ponovno nastopivšega mraza zmrz» ne, tedaj nastane trd srenj (Harsch). Simuč.anje po takem snegu je sicer mogo» če, je pa zelo težavno in zahteva obsolut» no obvladanje tehnike.
V	pomladanskem času se sneg pod vpli» vom solnca, dežja ali ponočnega mraza pretvori v debele kristale, takozvano sol (Firn) Običajno se pojavi tak sneg le vi» soko v planinah, kjer leže nakopičene ve» like množice snega, ki so dalj časa izro» čene omenjenim vremenskim vplivom. Sol» nat sneg ali kaša je v gotovih urah zelo idealna vrsta sne»-* za smučarje, ki jo ne» kateri cenijo celo bolj od pršiča.
Glavne vrste snega bi bile s tem naštete; razen njih pa je še več manj važnih vrst, ki pa ne vplivajo tako zelo na izbiro ma» že (žametast srenj, spihan sneg, različne vrste pršiča itd.).
Smučar, turist m tekmovalec mora te vr» ste snega dobro ločiti, če hoče za vsak sneg izbrati pravilno mažo. Mazanje smu» öi je vedno združeno s pravilno oceno vr» ste snega in le od tega je več ali manj od» visen uspeh mazanja. Če smučar pravilno oceni vrsto snega, tedaj mu ne bo težko vzeti iz torbe pravo mažo. V splošnem pa naj veljajo sledeča glavna pravila: a) Mazanje smuči za hojo v breg:
Običajno se ta način uporablja samo za ture v planine, t j. za dolgotrajne vzpo» ne. Za povprečnega smučarja ne pride to» liko v poštev; pa tudi smučarj i»turisti že zavračajo to vrsto maž in uporabljajo ra» je takozvane »pse«, t j. trakove kož od morskega psa, ki jih napno na spodnjo pio» skev smučke. Če pa že kdo uporablja tak vzponski vosek (Steigwachs), tedaj naj ga maže samo pod stonalom smučke, ne pa po vsej ploskvi. V splošnem se ta vosek ne razmaže, temveč v črtah ali kepicah nane» se na stopalo smučke. Žlebiček ostane, ka» kor tudi pri vseJi drugih vrstah, maže prost Po končanem vsponu je treba vosek z nožem ali strgalom odstraniti, ker sicer zadržuje vsak prosti smuk.
b)	Mazanje za smuk
Tudi ta način pride za smučarja^turista manj v poštev. Uporabljajo ga predvsem izkušeni vozači za vožnjo iz visokih pia» nm in pa tekmovalci v smuku Običajno služi najbolje parafm; pri zelo nizkih tem» peraturah več kot 15 stop. pod ničlo pa grafitparafin.
c)	Splošno mazanje
je prav za prav pravo mazanje hi zahteva največ šole. Snežne razmere v terenu so tako različne in se tako naglo izpreminja» jo, da je težko najti mažo. ki bi bila kos vsem prilikam.
Splošna maža, mora služiti kot dober vo«
sek za smuk, mora pa poleg tega posedovati tudi lastnosti vzponskega voska. S La* kim voskom mazane smuči morajo gladko drseti, na drugi strani pa zopet nuditi do« volj trenja pri hoji v breg.
V	glavnem razlikujemo štiri vrste maž, ki spadajo v to skupmo, in sicer za suh sneg, za južen sneg, za trd sremj m za pre» močeni solnat sneg Kako se uporablja ka» terakoli vrsta, je razvidno iz navodila, ki je na vsaki dozi natisnjeno. Če se zmotiš v oceni vrste snega, tedaj boš gotovo sla» bo mazal. Zato uporabljaj maže veuio s preudarkom! Če nisi z uspehom zudovo» Ijen, tedaj išči vzroke v nepravilni uporabi in ne v vosku.
Glavna pravila za uspešno uporabo sploš» ne maže pa so:
Vzemi določeni vrsti odgovarjajočo ma» žo! Predno mažeš, obriši in osuši smučko na solncu ali vetru, čim nižje so tempera» ture, tem bolj tanka naj bo plast maže. Žlebiček na smučki naj bo brez vsake ma» že! Namazane smučke z dlanjo ali pluto» vmastim gladilcem enakomerno izgladi. Ako mažeš v toplem lokalu, postavi pred nastopom ture, smučke na mraz, da se ohlade!
V	popotni torbi smučarja naj ne manjka vrečice z voskom za suh sneg, za južen sneg, za trdi srenj, in tudi ne komadič pa« rafina; v spomladanskem času pa še maže za solnat sneg.
Pri nas najbolj znane vrste maž so nor» veški izdelki znamke »Oetby« in »Biatiy«. Znana je tudi avstrijska znamka »Sohm«. V Nemčiji pa posebno cenijo znamko »Dim z ing er«, ki utegne v prihodnosti vsled svojih dobrih lassisti postati najpriljub» Ijenejša maža za povprečnega smučarja, po» sebno pa za smučarja»turista, ker je pred» vsem maža za hojo v breg.	B. K.
Sokol Vinica je imel proSli mesec svojo redno letno skupščino, ki jo je otvoril br. starosta s pozdravnim govorom in preči-tal poslanico Saveza SKJ. Iz poročil po-edinih funkcionarjev je bilo razvidno, da je Sokol uspešno deloval v minulem letu. Na pustno nedeljo nas bodo naši marljivi igralci razveselili z veseloigro »Trije tič-ki«. Na programu so tudi točke tamburi škega odseka, ki je bil osnovan pred nekaj meseci in bo to njegov prvi nastop.
Sokolska četa Brezje-Mošnje. V naši občini se je zadnji čas pojavilo živahno gibanje, ki je obrodilo dober sad. Ustanovili smo sokolsko četo Brezje-Mošnje. V nedeljo 1. t. m. se je vršil pod vodstvom šolskega upravitelja v Mošnja br. Nikole Prestorja ustanovni občni zbor. Obilna udeležba, zlasti mladih fantov, je jasno pričala, da vlada med našo mladino zanimanje in navdušenje za sokolsko stvar. Zbora so se med drugimi udeležili delegati matičnega društva Radovljica, med njimi br. špicar, ki nam je s svojim govorom stvarno razložil smisel in idejo So-kolstva in nam pokazal pot, po kateri naj hodimo kot Sokoli, da bomo delali v korist in blagor naše domovine.
Št. nj v Slov. goricah. Malokdaj sliši in čita širša javnost kaj o nas, a naše društvo vendar prav čvrsto deluje. To se je jasno pokazalo na društvenem občnem zboru, kateremu je prisostvovalo nad 60 naših članov ih čianic. Društveni funkcionarji so polagali račune o delovanju društva v minulih osmih mesecih, ki so nad vse zadovoljivi. K vztrajnemu delovanju v bodoče nas je v ognjevitem nagovoru bodril br. župni podstarosta dr. Irgolič. Sklenilo se je, da se priredi 7. junija t. 1. drugi javni nastop. V svrho izpopolnitve vaditelj-skega zbora pošlje društvo enega člana in eno članico na tečaj v Ptuj. V kratkem se ustanovi tudi dramatski odsek Sokola, ki bo dajal priliko našim bratom in sestram, da pokažejo, kaj zmorejo tudi na deskah. Da bo delo prijetnejše, je preskrbljeno tudi za malo razvedrila za pustno nedeljo, ko bo v društveni dvorani sokolska ma-škarada. Pridite vsi, da v pravem sokol-skem razpoloženju prebijemo nekaj prijetnih uric in pozabimo na križe in težave!
Sokol Kotoriba. Sokolsko seme, vse ja no v medjimursko zemljo pred borimi devetimi meseci, je obrodilo steteren sad. Redka so že naša sela, kjer si Sokol ne bi bil spletel svojega gnezda. Ideja Tyrševa prodira z nepremagljivo silo v sleherni kmečki dom, v sleherno srce, v sleherno dušo. Dne 14. junija t. 1. bomo v Kotoribi blagoslovili in razvili prvi sokolski prapor v Medjimurju, ki nam ga je v znak priznanja za naše delo na sokolski njivi blagovolil darovati gospod dr. Josip šilovič, bivši ban savske banovine in član VZS. Visoki naš mecen mu bo tudi kumoval. Priprave za ta največji narodni praznik v skrajnem kotičku naše severne meje so že v teku.
Dopisi
BOHINJ. V nedeljo 8. t m. bo maška» rada v vseh prostorih hotela »Sv Janez« ob Bohinjskem jezeru Maske dobro došlel Za dobro jed in pijačo preskrbljeno. Za« četek ob 17.
GRIŽE. Dramski odsek novoustanovlje« nega sokolskega društva Griže—Zibukovca vprizori na pustno nedeljo 15. t. m. smeha polno predstavo »Utopljenca« ob 16. v dvo» rani ge. Amalije Piklove v GrižaJr. Pridite^ da se boste nasmejali!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Občni zbor Dirkalnega in jahalnega društva v Št Jerneju bo 8. t m. v prostorih g. čam» peta v Št Jerneju z običajnim dnevnim r» dom ob pol 15.
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI. V nedeljo 1. t m. je pod vodstvom šolskega upravitelja g. Požarja in gospe upraviteljeve uprizorila gospodinjska in kmetijska šola zabavno igro »Tri sestre« in burko enodejanko »Za stavo«. Obe igri sta se na praznik 2. t m. ponovili. Uspeh je bil prav lep. Vsak igralec je svojo vlogo izvrstno odigral kljub temu, da so igrala samo naša kmetska dekleta in kmetski fantje, ki so po večini bili prvič na odru. Za uspeh igre gre vsa zasluga gospe upraviteljevi in g. upravitelju, ki se trudita na vso moč, da bi se naša dekleta in fantje čim bolj Izobrazili. Tudi obisk je bil zadovoljiv Obsoditi ie le, da na prireditvah nismo videli nekaj oseb, ki bi bile v prvi vrsti poklicane v to, da bi dajale vzpodbudo naši kmetski mladini. Vodstvu gospodinjskega in kmetijskega tečaja za njihov dosedanji trud in požrtvovalnost veljaj najiskrenejša hvala!
Iz življenja in sveta


Katastrofa angleških Izletnikov v Alpah
Skupina turistov pred odhodom v gore, kjer jih je zasačil sneženi plaz (od leve na desno): Antony Bradley, M. Fumi val s soprogo ter nekoliko prijatelji. Smrt v snegu sta našla g. Bradley in gospa Furnivalova.
Kako se obvarajemo hripe?
Najboljše sredstvo je
Hripa je v zadnjem času malo ponehala, a ni izključeno, da bo hotela še kaj razsajati, saj smo v letni dobi. ko je človeški organizem radi neprestanih vremenskih sprememb podvržen prehladu z vsemi njegovimi posledicami. Treba se je tedaj že v naprej zavarovati proti vsem eventualnostim, kajti kakor proti drugim težkim obolenjem je tudi proti hripi najboljše sredstvo predčasna priprava in veliko težje jo je premagati, ko jo že imaš. Ta priprava pa se imenuje z drugo besedo: pravočasno in pametno utrjevanje telesa
Z utrjevanjem hočemo doseči izboljšanje toplotne regulacije, ki je v prvi vrsti naloga kože. Utrjevanje je po-temtakšnera gimnastično treniranje kože in njegovo najosnovnejšo obliko predstavlja zračna kopel v sobi Takšne kopeli imajo to prednost, da si jih lahko privošči vsakdo, da niso zamudne in da se dado regulirati po temperaturi in trajanju Zračne kopeli v sobi je najbolje združiti z lahkimi prostimi vajami, masažo, kopelmi in krepkim krtačenjem telesa.
Drugo stopnjo utrjevanja predstavljajo zračne kopeli na prostem, zdru-
Mlss Evropa
GdC. Jeanne Juilla (Miss Francija)
v utrjevanju telesa
žene z zmernimi lahkoatletskimi vajami. V Nemčiji, v Avstriji in po drugih deželah imajo cela gibanja, ki stremijo za najpopolnejšo utrditvijo telesa s tem, da ga tudi v najhujšem mrazu izpostavljajo zraku in ledeni vodi V teh gibanjih ie mnogo nepotrebne, pretirane navlake, dosti pa je v njih tudi dragocene resnice
Nadaljnje stopnje utrjevanja omogočajo kopališča in zdravilišča, v katerih so ti na razpolago najrazličnejše mineralne, radijske, mrzle vroče, blat ne in druge kopeli Toda s takšnimi si večinoma lahko postreže le tisti, ki ima dosti rasa in denarja
Utrjena koža sicer še ni popolno jamstvo, da se te ne bo lotila kužna boležen. kakršna ie hripa. res pa je, da bodo utrjeni ljudie prei takšno bolezen premagali nego mehkužneži A še bolje bi se liudie zavarovali proti njim. če bi se navadili kašliati in ki-hati v žepne robce in ne v ljubega sočloveka in če bi če<*tega umivanja rok ne smatrali za nekakšen luksus Obleka, ki naj pripušča zrak do kože. in hrana, ki naj bo kolikor mogoče malo mesna, sta dva važna pripomočka proti boleznim, ki izvirajo iz prehlada. Med te spada tudi revmatizem. ki ie koncem koncev le bolezen pomehkuženega organizma in ki ga utrjeno človeško telo sploh ne pozna.
Nehvaležnost tujih popotnikov
Manjše države — med njimi tudi Jugoslavijo — preplavljajo zadnja leta razni popotniki, ki uživajo gostoljubje, v zahvalo pa potem često sramote do-tiöno deželo, ako kje niso takega poto-valca sprejeli z odprtimi rokami ter ga niso obsuli z denarjem. Tip take poto-valke je neka Mally Wild de Villareal, ki je v angleškem tedniku »Pearson's Weekly« objavila članek o ljudožrstvu na Češkoslovaškem Imenovana gospa hodi po svetu in išče zanimivih prigod. Pot jo je zanesla tudi na Češkoslovaško, kjer se je dama začela zanimati za cigansko glasbo. Da bi dobro proučila ta predmet, se je obrnila na 5sl. vlado po denarno podporo. Vlada je seveda odbila to kapricijozno željo ta gospa Villareal ji te »nevljudnosti« ni mogla odpustiti. Našla si je za spremljevalca nekega madžarskega novinarja, ki je takoj porabil priliko, da se osveti Ce-hoslovakom za odvzete dežele »svete madžarske krone« Pripovedoval je Angležinji o znanem procesu zoper mol-davske cigane, ki so bili obdolženi Iju-dožrstva. Gospa si jih je šla pogledat hi opisuje v svojem listu dojtne. ki jih je dobila pri tem. Cigani so jo baje gledali s tigrovimi očmi in toiiko, da ni zapisala, da so jo zgrabili in pomašili v
kotel Ciganke so ji baje priznale, da so
pojedine z ljudskim mesom pri njih nekaj navadnega in gospa Villareal se je tako prestrašila tigrovskih pogledov ciganskih ljudožrcev, da je prekinila potovanje po Češkoslovaškem. Dama bi bila kljub ciganom gotovo še ostala, da je bila čsl. vlada tako nespametna in bi ji bila podelila zaprošeno štipendijo. Ker pa ni bilo cvenka, se je združila z madžarskim novinarjem m pogrela staro bajko o ciganih-ljudojedih.
Od natakarice do pleme-nitasinje
Mlada dama, ki streže gostom že štiri leta v neki londonski čajarni, je postala čez noč lastnica visokega plemenitasäce-ga naslova in s tem glavni predmet, o katerem se ta čas pogovarjajo v Londonu. Telefonski klic, ki jo je dolete! sredi njenega posla, ji je sporočil, da je postal nje mož, ki ga ni videla že leta, po smrti svojega strica glava svojega rodu, angleški lord m pair. Langfordski. Ta naslov bo sedaj delila ž njim. Toda mlada dama se ni prevzela in mirno pripoveduje neštevilnim reporteriem, ki jo obiskujejo, kako je prišlo do vsega tega. Pred osmimi leti se je poročila s svojim možem, ki je bil član stare, plemenita-ške rodbine Langfordov, od katere je živel poleg njega samo njegov stric, imetnik naslova in velikih posestev. Stric ni bil nič kaj zadovoljen z zakonom svojega nečaka in ta, ki ni imel prebite pare v žepu, je moral trdo delati in romati po svetu, da je živel. Sedaj živi v Avstraliji in tu ga je dohitela vest. da je stric umrl in ga določil za svojega naslednika. Mlada žena pa je ostala na Angleškem ki se je v zadnjih štirih letih, kakor rečeno, preživljala kot natakarica v upanju na boljše čase. Ta posel pa hoče navzlic temu. da je sedaj imenitna osebnost, izvrševati še dalje, dokler se nje mož ne vrne iz Avstralije in prevzameta svoje nove časti in bogastvo.
iflaškerada Sokola 1
TABOR. 14. februarja 1931 Nevesta princa Lennarta
Gde. Nittwandt, hčerka fitockholmskega veletržca. Nje poroke s princem Lennartom Švedski kralj ni dovolil, zato se bosta zaročenca poročila in naselila na Nemškem.
Merci:
Komedija
Kraval v hiši! Nesreča! Škandal! Senzacija! Revež! Bedak! Vsega je ona kriva! On je bil norec, zajec, ki se je bal življenja! S solzami obžalovani junak in — joj, kaj poreko ljudje?
Med domačo zabavo, ko so zvenele čaše in se med gosti oglašale že nekoliko razglašene popevke iz zvočnih filmov, se je bil v svoji spalnici ustrelil domači sin ravno v trenutku, ko je njegova mlada žena plesala s prijetnim dragom na melodijo gramofonske plošče: »Za ureo le rad bi pozabil, da poročen sem zares...«
Branko Kovač, ki je bil nocoj prvič prišel v to hišo, je bil poprej mimogrede opazil grozeče temne megle v očeh mladega moza, ko je njegova žena naslonila laket na ramo svojega plesalca, ki ji je vrnil smehljaj s komaj zadržanim vzdihom na lahno trepetajočih ustnih.
Branko m bil pozabil, kdaj se je oddalji! gospod Mirko; tudi on se je bil malo zagledal v gospo Nušo in je menda iz raztresenosti zaporedoma vliva! vase likerje raznih barv ln okusov. Plesal ni m ker še ni bliže poznal zbrane družbe, se tudi ni prav upal vtikati v pogovore ali ček» po svoji navadi z glasnim petjecn spremljati melodijo gra-
mofonske godbe.
Tako je sedel s prekiižandmi nogami ▼ udobnem naslonjaču, kadil cigarete, ki so mu jih ponujali m opazoval obraze in kretnje, ko je moral vstati in stopiti v predsobo po žepni robec, ki ga je bil pustil v plašču.
Na hodniku, ravno ko se je spet vrnil k vratom salona, mu je zastala noga. Strel je počil ! Naslednji trenutki so se zvrtinčili v vreščečo zmedo in Branko je čutil grozo v teh naglih, spotikajočih se korakih, v glasovih, ki so vpili, šepetali in vzklikali, in na obrazih, drhtečih bledih in brezizraznih kakor krinke.
Branko je stal ob vratih spalnice; ni se upal oditi, niti se premakniti. Ravnokar so bili odpeljali mlado ženo m divji zvoki njenega histeričnega joka so še viseli nekje v sobi, kakor razcefrane cunje. Oni na zofi, ves v krvi in krvavih obvezah, je še živel.
Vlado Sivec, njegov debeli svak, je čepel ob njem in hlipal: »Saj pride takoj zdravnik... telefonirali smo ... takoj bo tu...«
»Pa kaj...« samomorilčev glas je bil raskav, kakor da se je prelomil... »saj je le... za šak>... veš... za hec .... čisto majhen kaliber... niti ne v srce...«
»Zakag? Čemu? Le tiho bodi.«« 00 — zdravnik bo takoj
AH se je jokal debeli Sivec? Branku so že lezle solze v oči in rad bi se bil nekam stisnil, da ga ne bi opazile te oči, ki so iskale po sobi.
Debeli Sivec je težko vzdihnfl ln se ozrl k vratom. »Saj bo takoj...« Ves spačen mu je bil obraz in Branka menda niti ni opazil.
»Da bi se Nuša prestrašila... da bi bil mir v hiši, sem... Ne morem prenašati... za šalo le, za hec...«
Zdravnik je prišel. A bolnik je moral izkrvaveti, ker se je bil ustrelil ravno v žilo odvodnico, saj srca rati sam ni hotel zadeti.
Saj ni hotel smrti s samokresom, ki je bil bolj igračka nego orožje, se je hotel le toliko raniti, da bi s tem dozdevno obupnim činom ganil svojo Nušo, ki so ji drugi tako silno ugajali, mnogo bolj od njega — njenega, vanjo zaljubljenega zakonskega moža.
»To ima zdaj od tega... je mrmral Vladko Sivec in si z robcem otiral potno čelo in solzne oči.
Branko je plaho odšel...
A komedije še ni konec...
Kraval v hiši! Nesreča. Skandal! Senzacija! Revež! Bedak! Vsega je kriva ona! On je bil norec — zajec, ki se je bal življenja! S solzami obžalovani junak m — jod, — za Boga — kaj poreko ljudje..J?
TOGAL-TABLETE
so najpopolnejše zdravilo proti
revmatizmu,
protinu,
ishiasu,
živčnim bolečinam, hripi,
boleznim prehlada.
Togal-tablete, na kliniki preizkušene, učinkujejo naglo m zanesljivo. V začetnem Stadiju vzete vas obvarujejo vsakega hudega in nevarnega obolenja. Togal-tablete učinkujejo uspešno tudi v zastarelih slučajih in kjer so druga sredstva odpovedala. Poskusite, pa se boste prepričali tudi vil
Dobivajo se v rseh lekarnah.
Miss AngleSka
Gdč. Betty Mason Dr. Henrik Steska:
Izredna pravna sredstva v novem upravnem postopka
V	upravnem postopku zadoščajo za zaščito strankinih pravic vobče redna pravdna sredstva ugovora in pritožbe. Radi nepričakovanih ali neuklonljivih dogodkov pa je stranka morda brez krivde zamud'la kakšno pravdno dejanje ali brez svoje krivde prepozno doznala za pogrešlke v upravnem postopku Za take izredne primere predvideva novi zakon izredna pravna sredstva, ki naj bi kljub formalni pravnomočnosti upravne odločbe ali navzlic za. mudi pravnega dejanja ščitila prizadete stranke pred kvarnimi posledicami. Na formalno pravnomočne upravne odločbe pa niso te stranke vezane, nego tudi upravna oWastva jih ne morejo izpremeniti na škodo oseb. ki so si s takimi odločbami pridobile pravice. Včasih bi pa zbog take vezanosti upravnih oblastev na svole odločbe prav izdatno trpel lavni interes ali sploh zaupanje v pravni red. Omogočiti ie torej treba
tudi upravnim oblastvom samim, da brez predloga strank pod <7< -'-"'mi pogoji pravnomočne upravne odločbe izpremen« ali razveljavijo Tudi tega vprašanja se je novi zakon loti' >n s tem odstranil mnogo nejasnosti v upravnem postopku.
Izredna pravna sredstva po norem upravnem postopniku so:
1.	Postavitev v prejšnje stanje na strankin predlog,
2.	obnova postopka na strankin predlog aH po službeni dolžnosti in
3.	razveljavitev ali izprememba pravnomočne odločbe zaradi ničnosti ali zaradi zaščite javnih interesov ali s pristankom prizadetih oseb, in sicer vse to po shižbe-ni dolžnosti
Postavitev v prejšnje stanle naj odstrani škodljive pravne posledice, ki so stranki nastale zbog zamude kakšnega pravdnega dejanja, ter se naj postopanje vrne v ono stanje, v katerem je bilo pred zamudo. Da pravni red preveč ne trpi in da bi se postavitev v prejšnje stanje ne zlorabila, zavoljo tega je to izredno pravno sredstvo dopuščeno le v dveh slučajih:
1.	Stranka zaradi nepričakovanega ali neuklonljivega dogodka nikakor ni mogla pravočasno priti na razpravo aH opraviti pravno dejanje, ki j« vezano na rok. V takem primeru mora stranka ta zadržek verjetno izkazati in najkasneje v 15 dneh od dne, ko je minil zadržek, a najdalje v 3 mesecih od dne zamude predlagati postavitev v prejšnje stanje pri pristojnem oblastvu prve stopnje.
2.	Stranka Je zamudila rok za pritožbo ali ugovor le zaradi tega, ker je bilo dano v določbi pogrešno navodilo, da proti njej ni pravnega sredstva po redni upravni poti.
Stranka bi navzlic pogrešnemu navodilu seveda smela postopati po veljavnih predpisih. Ako pa tega ne stori, sme predlagati postavitev v prejšnje stanje v treh mesecih od dne, ko je zamudila pravno sredstvo, ali v 15 dneh od prejema pravnomočnega odloka upravnega sodišča, ki je tožbo zavrnilo, ker vkKub pravočasnosti vložitve te upravnosodne tožbe redna upravna pot še ni bila izčrpana in le bila tožba na upravno sodišče vložena te zaradi pogrešnega navodila o pravnem sredstvu. Tudi ta predlog za postavitev v prejšnje stanje se poda pri upravnem oblastvu I. stopnje.
V	obeh primerih je obenem s predlogom opraviti tudi dotično pravdno dejanje, ki je bilo vezano na rok.
Ako se zamudi tudi oni rok, v katerem se sme predlagati postavitev v prejšnje stanje, ni več dopustna postavitev v prejšnje stanje.
O predlogu za postavitev v prejšnje stani« odtoča ono oblastvo. pri katerem je bilo treba opraviti zamujeno pravdno dejanje aH ki je odredilo zamujeno razpravo ali k: je d ah) pogrešno navodilo o nedopustnosti rednega pravnega sredstva. Zoper to odloč-Ko jc dopustna pritožba na višje upravno oblastvo le takrat, kadar se predlog zavrne kl I» odktčllo ono oblastvo, ki }• ▼ pred-
metu pristojno v prvi stopnji.
Obnova postopka ima namen, da se take
činjendce in taka dokazila, ki so že v prvotnem zaključenem upravnem postopku obstojala, a ki jih stranka brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati, sedaj v obnovljenem postopku uporabljajo, dasi zoper prvotno upravno odločbo ni več pritožbe ali ugovora.
Ni pa potrebno, da bi bik odločba tndi ie formalno pravnomočna, t j. da bi zoper njo tudi ne bil več dopusten upravnosodnl postopek ali da je tudi že ta dokončan. To je povsem umljivo, ker odločajo upravna sodišča le na osnovi činjemc, ki jih je ugotovilo upravno oblastvo.
Razlogi za obnovo so nastopni:
1.	odločba se opira na lažne listine aH na lažne izpovedbe prič in izvedencev ali je vobče bila izposlovana z dejanjem, ki je kaznivo po kazenskem zakonu;
2.	stranka zve brez svoje krivde šele naknadno za nove činjenice ali dokazila, fa bi verjetno povzročila drugačno odločbo, če bi jih mogla preje uporabiti (tkzv. nova repe rta);
3.	upravno oblastvo }e kakšno odločilne vprašanje kot predhodno vprašanje drugače resalo nego pozneje pristojno dru*o upravno oblastvo ali sodišče.
Obnova se dovoli aH na strankin predlog aH po službeni dolžnosti. Stranka sme v 15 dneh od dne, ko je bilo postopanje dokončano ali v 15 dneh od dne, ko je zvedela za razlog obnove, vložiti pri oblastvu prve stopnje predlog za obnovo. Oblastvo, ki je izdalo dotično upravno odločbo na poslednji stopnji, odloči o tem, al se naj strankinemu predlogu ugodi, odnosno, ali se naj po službenih dolžnosti obnova odredi. Ker v obnovljenem postopku ni treba ponavljati prejšnjih poizvedb na katere ne vpliva obnovitveni razlog, mora odločba o obnovi (judicium rescidens) tudi izreči, pred katerim oblastvom in v kolikem obsegu se naj postopek obnovi (judicium rescisso-rium) Le kadar oblastvo prve stopnje odloča o obnovi, je zoper obnovo dopustna pritožba na višje upravno oblastvo. Po petih letih po izdaji prvotne odločbe se sme postopek obnoviti le iz razlogov, ki so zgoraj pod 1.) nivedeni.
Upravna odločba se zbog ničnosti razveljavlja le po službeni dolžnosti in ne na strankin predk>g Izreče ničnost vobče nadzorno oblastvo, le glede ministrskih odločb ministrstvo samo- Dopustna pa je razveljavitev zbog ničnosti edino le zaradi stv-.ae (ne tudi zaradi krajevne inkompetence, dalje zaradi odločitve po organu, ki nikoli ni mogel biti upravičen do takšnega odločeva-nja, potem zaradi tega, ker bi se z izvršbo upravne odiločbe zagrešila zločinstvo ali prestopek, in končno zaradi takega pogre-ška, ki po kakšni izrečni zakoniti določbi povzroči ničnost. V nasprotju z obnovo postopka to izredno pravna sredstvo ni vezano na nikakšen najdaljši rok, kar zaradi pravne varnosti vsaj giede prvih dveh naštetih ničnostnih razlogov morda ni povsem primerno
Razveljavitev aH Izprememba pravnomočne upravne odločbe zaradi zaščite javnih Interesov, čeprav so stranke z odločbo pridobile pravice, je le pod posebno otežko-čenimi pogoji dopustna Dočim je izrek ničnosti deklarativnega značaja, ki velja ex fcunc in kš le ugotavlja, da prvotna odločba sploh nikoli ni veljala, pa je lazveljavitev ali izprememba zaradi zaščite javnih interesov konstitutiven akt, ki velja ex nunc in ki prejšnjo veljavno odločbo nadomesti z drugo. Ker zaupanje v pravni red ne sme trpeti, sme le najvišje za odločanje o do-tičnem predmetu pristojno oblastvo (vobče je to obtastvo druge stopnje) razveljaviti ali izpremeniti pravnomočno odločbo in le kolikor je neizogibno potrebno, da se odvrne teäa nevarnost za živfjenje in za zdravje ljudi, za varnost države, za javni red in mir, za javno varnost in nravnost ai, za narodno gospodarstvo Dasi je uporaba tega pravnega sredstva dokaj omejena, predvideva novi zakon v smislu zahtev moderne upravne vede. povračilo škode, ki je nastala z uničenjem pridobftene pravice. O povračilu škode sodijo upravna sodišča na prvi stopnji, državni svet pa na drugi stopnji, a pravica do povračila zastara čez leto dni po pravnomočnosti odločbe.
S priznanjem pravice do odškodnine je naša država jasno pripoznala vezanost uprave tudi na konstitutivne odločbe m jim priznala materijalno pravno moč.
Umljivo je, da sme oblastvo, k* je izdalo pravnomočno odločbo, jo Izpremeniti ali razveljaviti s pristankom oseb, ki so s: s odločbo pridobile pravico.
Odločbo, s katero se s pristankom strank aH zbog ničnosti ali zaradi zaščite javn:h interesov razveljavi ali izpremeni kakšna odločba, je izpodbijati z istimi rednim! pravnimi sredstvi kakor prvotno odločbo.
Končno Se omenjam, da ie v Članku od 11. jan. t k čitati v 7. odstavku namesto »tožbo« praviteo »pritožbo«, a v 9. odstavku, točka 1, naj se druga polovica glasi »to pravno sredstvo je neka vrsta ugovorov, a rok za redno pritožbo se računi od dne. fco se prejme dopolnjena odločba«.
Zase Gray
Ilo zadnjega moža
kornao
Strast jc rzdrgetafei v nJem to «vil se Je kakor pod udarcem
biča. »Vse to — da Hočeš od tod — z menoj — vse to je bilo laž!«
»Ne, Colter, bik) je resnica. Tudi zdaj še grem z vami — če mu prizanesete!« Zadnji dve besedi je zacepetala in s tiho kretnjo pokazala prora podstrešju.
•Ljubiš ga, tega Isbela! Vrag naj me vzame!« je zaškrtal ban-dit, kakor da se je v umazanih globinah njegove duše oglasilo človeško čuvstvo. »Jorth bi se v grobu obrnil, če bi vedel, da si padla
temu Isbelu v kremplje.«
»Hitro! Hitro!» je moledovala EHen. »Springer se utegne vrniti.
Mislim, da ga že čujem, kako kliče.«	, . ,
»Ho, Ellen Jorth,« je z mračnim, pomembnim rezanjem odvrnil Colter. »Ne. Isbelu ne bom prizanese!, ne tebi.« To rekši se je obrnil k lestvici, da bi zlezel gor.
Tud. Isbelova napetost je b9a dosegla višek. Vse njegove mišice so se skrčile in priprav« se je, da M planil na Golterja, kakor hitro spieza na vrh. A Jorthova Ellen je presunljivo zavpila zgrabila svojo puško, napela petelina in namerila cev na Colterjev
hrbet.
»Colter!«
Zdrzml se je In se azrt.
»Ničesar ne boste storili Jeann Isbeta!« je krfktwla. »Vrzrte samokres proč — vrzite ga proč!«
»Nu prav, Ellen, le počasi. Ne bodite tako vročekrvni. Pustil ga bom. da odnese pete,« je hripavo zasigal m vse njegovo telo se je potuhnilo m zvilo.
»Vrzite samokres proč! Ne obračajte se! Za življenje vam gre, Colter!«
A ves pomen njenih besed In njenega nastopa mu niti zdaj ni
Šd v glavo.	.
»Oh du. Ellen, no,« je poprosil nekoliko glasneje in še bolj hrrpa-!vo; m počasi, kakor da bi ga gnal usoden dvom o njej, se je
oòrofl.
Pok! Puška je pOunfa svojo svtačenko Cofterjn v prsi. Razboj-
mkovo telo je drgetaje šinilo kvišku. Izpustil je samokres. Njegove roke so prhutaje segle proti Elleni in strašno strmeti je mu je obletelo obraz.
»Bog mi pomagaj!« je šepnii, kri mu je zaÜvaJa g!as. Slepo tipaje je z drhtečimi rokami grabil proti njej. »Ti iepooka vlačuga — ti.. !«
Prijel je puško za cev. Pok! Ustrelila je drugič. Opotekei se je naravnost nanjo, da je morala odskočiti; njegove roke so ji iztrgale puško. V silnem krču se je vzpel kvišku, telebnil na hrbet in se iztegnil. Pošastno ga je bilo pogledati. Ellen se je odmaknila pred njim, rztezaje bele roke; groza, ki jo je počasi obhajala, je izpodrivala strast z njenega obraza.
Nato se je začul od zunaj rezek klic in gias nagith korakov. Ellen se je naslonila na steno, še vedno strmeč v ustreljenega Golterja. »Hej, Jim — kaj pomeni to streljanje?« je zasopelo kriknü Springer.
Ko je njegova postava zatemnila vrata, je Jean iznova zbral vse
moči za mogočen skok.
Springer je najprej pogledal dekle; büo je, kakor da Je treščilo vanj. Sledil je njenim pogledom, ki so se z brezmejno grozo upirali v tla.
»Kdo je to storil?« je zavpS. »Vi? Prekleta ženska!... Ce ste ga uibili, Ellen Jorth, tedaj...«
Stopil je proti zleknjenenru Colterju.
Tedaj se je Jean vzdignil, neslišno stopil korak naprej in se, kakor tiger, po zraku vrgel na bandita. Tisti mah. ko je skočil, je Sprmger naglo, skoro slučajno vrgel oči navzgor Nato je vzkliknil. Jeanove. v mokasine obute noge so ga z vso močjo zadele v prsi tn vrgle ob steno Jean je padel, a se je pobral, tisto sekundo, ko je Springer na pol omamljen izdrl svoj samokres. Z enim samim zamahom svoje roke je Jean planil naprej — in ni videl ničesar več ..
Ellen je opotekaj« se stekla skozi vrata; kakor hitro je bil prag za njo. je omahnila v travo in se zgrudila na kolena. Svetla, zlata poletna luč se je zasvetlikala na njenih belih ramenih m lakteh. Jean je stal z eno nogo že pod milim nebom, ko jo je zagledal, in jadmo skočil nazaj po njeno bluzo. A ležala je pod mrtvim Springerjem. Pobral je eno izmed odej.
Divje mu je objela kolena. Jean ni vide! ničesar drugega kakor
njen Medi, izmučeni obraz to temne oči, ki so izražate tako strašno napetost.
»Da, vse je končano,« Je ponovi *Etten, vojna med isbeiovci m
Jorthovci je pri kraju.«
»Oh, Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknila z zastajajočim glasom.
»Ranjen si, Jean — tista kri na lestvici!«
»Moja laket, poglej — nič hudega ni... Vstani, EHen, nikar ne kleči.« A ona se ga je oklenila tem trdneje. Skrila je obraz v njegovo krilo. Globoki drhtljaji so ji ìzpreletavali telo. Jean, ves prepaden in zmeden, ni vedel, kaj naj stori. Tudi njegovo lastno srce je razbijalo, kakor da bi se hotelo razleteli.
»Ellen, nikar ne kleči — ne, ti ne smeš klečati,« je prosil. Hotel jo je vzdigniti, pa mu je obvesila na rokah kakor mrtvo breme.
»Ustrelila sem Colterja,« je zahropela, »morala sem ga ubiti!... Vdati sem se mu hotela...«
»Zaradi mene, Ellen. Ti si mi rešia življenje. Nikoli te ne bi bil pustil z njim. Da, ti si Jorthovä in jaz sem Isbel...
Njegov proseči, žalobni glas ji je dal novih moči. Vzdignila je bledi obraz, razklenila svoj objem, se vzpognila nazaj in ga pogledala. Njena ljubkost — tako tragična, tako sladka, tako obupna — podoba ljubljene ženske, ki je klečala pred njim — ga je presunüa do.dna duše.
»Krvave roke!« je zašepetala. »Da. Strašno Je Mo — ubiti ga... A meni je le do nečesa na tem svetu: do tvojega odpuščanja — ln tvoje vere, ki je rešila mojo dušo.«
»Dete, ničesar ti nimam odpustiti. Ničesar, EHen.. * »N ala gàia sem te! Nalagala!«
»Ellen — čuj me — ljubo moje.« Ta nežna beseda jo je iznova
vrgla v njegovo naročje. »Zdaj vem vse. Danes sem spoznal resnico. In na Boga se ti kolnem — na spomin svoje pokojne matere — v globini srca nisem nikoli — nikoli verjei — kaT so ljudje hoteM — in kar si ti sama hotela, da bi verjel. Nikoli ne!«
»Jean — ljubim te — ljubim te!« Njene oči so pdamenele v njegove oči.
»Ellen, vzdigniti te ne morem.« je rekel v drhtečem koprneti ju, kazoč na svojo pohabljeno roko. »Zato pa lahko klečim zraven tebe !...«
KONEC.
Repertoarii
ljubljanska drama
Začetek ob 20 Sobota, 7. febr.: Mercadet A Kedelja, 8. febr.: Ob 15. Princeska hi pastirček. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob 20. Trije vaški svetniki. Izven.
Fonedeliek, 9.: Zaprto.	...
Torek. 10.: Gostovanje drame v Celju, (uo-
gpa ministrica.) Sreda, 11.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota, 7.: Nina nana, punčka moja I Balet
Figurine E.	....
Kedelja, 8. febr.: Ob 15. Faust Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20 Dijak prosjak. Premijera. Izven. Ponedeljek. 9. febr.: Divji lovec Proslava
6< »-letnice pisatelja F S Finžgarja Torek. 10 febr.; Sedmi fantiček. Gostovanje
Tegemseerjev Izven Sreda 11 febr.: Strigaliea (der Gewissenswurm) Gostovanje Tegemseerjev. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 7. febr.: Ljubimec A Kuponi lšerteljs. 8. febr.: Ob 15 Aladin. predstava po znižanih cenab Ciganska ljubezen Premijera.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Ponedeljek. 9. febr.: Ciganska ljubezen. — Gostovanje mariborskega gledališča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI oder Sobota. 7. febr.: »Križni pajek«. Gostovanje v Novem mestu.
Otroška — Ob 20.
Radio
larvleèel« i i programov
Sobota, 7. februarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.15: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče.
_ 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18-30:
Nekaj o vremenu. — 19: Dr. Veber: Poglavje iz filozofije. — 19.30: Angleščina. — 20: Prenos družabnega večera ruskih oficirjev iz oficirskega doma. — 20.30: Val-čkova ura radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Koncert radio-orkestra. _ 17: popoldanski koncert. — 19: Jazzband — 20: Prenos opere iz gledališča. — 21.30: Poročila. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAG./ 16.30: Jazz-band Iz Moravske Ostrave. — 19.30: Koncert godbe na pilila. — 20.30: Koncert pevskega avar teta. — 22.25: Zabaven program. — BliNU ld 30: Jazz-band Iz Moravske Ostrave. — SP 30- Prenos programa tz Prage. — 22.25: Zabaven program \7 Moravske Ostrave — VARŠAVA 17: Prenos večernic iz Vilne. — 20.30: Karnevalski koncert. — 22.30: Chopin ve skladbe. — 23.15: Godba za p>es. — DUNAJ li; Plošče. — 12.05: Koncert orkestra. — 17: Lahka glasba. — 17.15: Koncertna akademija. — 20.15: Suppéjeva opera s-Boccaccio-s. — 23.10: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19: Violinski in klavir sk koncert. — 20: Koncert Glazounove glasbe. — 21.10: Kabaretni program. — Godba za ples. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Lovski večer — 21.10: Prenos z Berlina. — Godba za ples. — MUHLACKER 16: Orkestralen koncert. — 19.15: Nemške narodne pesmi.
—	20^5: Predpustni večer. — 22.35: Godba za ples. — 24: Plošče. — BUDIMPdšTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.40: Pevski koncert. — 19.25: Koncert orkestra. — 20.25 Dramski večer. — Ciganska godba.
—	RIM 17: Orkestralen koncert. — 20.45; Prenos opere iz gledališča.
Primorske novice
11 Tetre se je izselilo ▼ decembru 1272 oseb. od teh z dežele 1141, ostalo lz Pule, priselilo pa se je v Pulo 131 oseb, na deželo pa 658 V novembm je bilo Izseljencev 904 in priseljencev 409
V Trst se Je priselilo lansko leto 7080 oseb, od teh je 3616 moških in 3464 žensk. Večina slednjih je došla s Krasa ln iz Soške doline. Fašističnemu »Popolu« Je zelo žal. da mora na tisoče tržaških družin ime ti slovenske služkinje namesto Italijanskih. Furlanke zadržuje doma industrija Moških priseljencev je največ lz južnih provinc. Izselile so se lani iz Trsta 3604 osebe, med njimi mnogo tržaških domačinov.
771etni Josip čuk posestnik » Biljah se Je peljal na biciklju po Mirenski cesti Po nerodnosti je z a voz il v njega 3 6 letni Ivan Volk z Gradišča Stari Cu k je padel in obležal nezavesten V goriško bolnico so sca pripeljali ie še malo živega
Ko Je prenehal 30 Junija pr L vtakuM-zem za hiše, je ostalo v Trstu praznih 87 stanovanj s 600 prostori To so stanovanja po 6 do 7 sob z letno najemnino od 5 do 16 feisoč lir To je v glavnem posledica tz-premenjenih gospodarskih razmer tndl v boljših slojih Velika stanovanja so še vedno prazna, tnalih pa primanjkuje
Postonjsko jamo je posetilo lani 201.748 oseb Italijanov je bilo 118 216 iz ioozem stva Je bilo največ Nemcev to sicéT 38.429 Od 201 748 oseb se jih je pripeljalo po že leznici samo 83 261, z avtomobili jih Je dospelo 118 508. z letali 24
V Puli se pripeti vsaka dra meseca kaka prav drzna tatvina često sred) mesta Nedavno je bila izpraznjena tobak ani a v ulici Carducci št. 13 Tatove Iščejo Areti rall so nekega bivšega tovariša bandita Collarina Kmetu òrncu v Balah so odoe ijali neznani tatovi ponoči 32 ovac ta 4 vole Par komadov ukradene živine so dobili orožnik' v bližnjem uozdiču
PREMOGOVNIKI
Id žele dobro plasirati svoj premog pri državnih železnicah ali Id žele povečati svoj dosedanji kontingent, zamorejo to doseči pod zelo ugodnimi pogoji. — Detajlne ponudbe poslati preko: Jug-osla vensko Rudolf Mosse, Beograd. PoStni pretinac 409 pod »Ugljenik« 329.	3092
„liljonski prom
Vsled družinskih razmer oddam v lajem trgovino t mešanim blagom. v prometnem kraju Resni intere» senti s kapitalom naj pošljejo svo» je naslove na oglasni oddelek »Ju» fra pod šifro »Milijonski promet«
Iščemo
hotelirja
premožnega, sposobnega za prevzem našega novo zgrajenega hotela ob dveh jezerih v gorskem predelu gore Psunj, nedaleč od sanatorija Strmac. V smislu obstoječega zakona bi mogel doseči oprostitev davka, ker je svrha društva pospeševanje turizma. Hotelir bi moral priskrbeti opremo za 34 sob z eno in dvema posteljama, za restavracijo, kavarno, kuhinjo itd.
Cenjene ponudbe poslati na SUMETLICA, delniška družba za pospeševanje turizma in letovišča, Nova Gradiška.	2994
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in stric«, gospoda
Treven Ignacija
izrekamo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način lajäall težki udarec in izrazili nam veliko sožalje do pokojnega, najtoplejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se čč. duhovščini, darovalcem za poklonjeno cvetje tn vsem, ki ste ga v tolikem številu spremili na njegovi zadnji poti, najiskrenejša zahvala.
Sv. maša zadušili ca se bo darovala danes ob 6% uri v farni cerkvi Trnovo.	3085
Idrija, Ljubljana, dne 7. februarja 1931.
ŽALUJOČI OSTALL
Mreže za ograje
in sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri:
IVAN LUZNAR. ključavničar, LJUBLJANA, Polianska cesta St. 69
Zahvala
Bolečine in zbadanja
▼ kosteh - sklepih, mlSlcah — ledfih — zobeh — glavi
DDPRAVI TAKOJ
Za globoko sočustvovanje ob smrti svojega ljubljenega brata
MATIJE PEKLARJA
župana, gostilničarja, posestnika, podstaroste sokol.
društva itd.
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prisrčno zahvalo, ker so ga spremili v ogromnem številu na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujem gospodu vladnem« svetniku m sreskemu načelniku dr. Ipavcu, ki se je osebno udeležil pogreba.
Najprisrčnejša hvala mnogi prečastitl duhovščini od olizu in daleč, posebno pa preč. gospodu kanoniku ln dekanu čižeku za poslovilne ganljive besede ob odprtem grobu.
Hvala tudi vsem ostalim mnogim govornikom, vsemu učiteljstvu in občinskim odbornikom župnije Sv. Jakob v Slov. gor. za polnoštevilno udeležbo.
Najlepša hvala tudi domačemu pevskemu zboru, otrokom šentjakobske šole in pevskemu društvu »Luni« iz Maribora za lepe žalostinke. Hvala vsem za mnoge vence, katere so darovan. Sv. Jakob v Slov. gor., S. februarja 1931.
DOMINIK PEKLAR, žalujoči brat in ostali sorodniki.	3079
pLGK
j^j sa masažo ^Jjf
Masirajte m «večer, ie sjntraj vstanete kake«
prerojeni«
ALOA w dobiva povsod, 1 steklenica 16 Dia.
Po poŠti razpošilja laboratorij »ALOA« Sufi&k. 4 steklenice 77 Din, 14 steklenic 205 Din, 8 steklenic 131 Din, 26 steklenic 320 Din.	OS
Naznanilo.
Dovoljujem si tem potom vljudno sporočiti eenj. poslovnim prijateljem, da sem z današnjim dnem odstopil kot zastopnik »VESTA« šivalnih strojev ter prevzel zastopstvo
„Minerva" šivalnih strojev. ..Gloria" in „Orkan" dvokoles in motornih
koles.
P. n. poslovnim prijateljem se Se nadalje priporočam sa Izkazano mi naklonjenost ter zagotavljam, da bom vedno postregel s prvovrstnimi stroji po najnižjih cenah.
Novo mesto, dne 5. februarja 19SL	30*3
Z odličnim spoštovanjem
LJUDEVIT ČOP.
lektričn prema.
KUPIMO kompletno, rabljeno, v brezhibnem stanju nahajajočo se električno opremo na sesani plin ali DIESELMOTOR. Dinamo 4.5 do 6 Kw. Eventualno tudi akumulatorske baterije.
Ponudbe poslati z detajlnim opisom in navedbo cene na SUMETLICA, delniška družba za pospeševanje turizma in letovišča, Nova Gradiška.	2997
oaoaoaoaoaoaoaoaoac
Kupujte mladinske knjige v
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
DBoaoao«oaoao»o»oao
t
NaSelstvo tn nadzorstvo »Električne zadruge za Sp. bi Zg. Šiško v Sp. Slškl« javlja žalostno vest, da je 4. t. m. odSel v večnost njen član nadzornega odbora, gospod
Ivan Potočnik
admln. kapetaa L razreda v pokoju In posestnik v Zg. SiSkl
Pogreb predragega pokojnega zadružnega sodelavca ta blagega tovariša bo v soboto, dne 7. februarja ob pol 5. popoldne lz državne bolnice v Ljubljani.
Ljubljana, 6. febr. 193L 8081
FR. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5
nudi neprekosljive
PLETILNE STROJE
»WALTEP.« vse pripadajoče potrebščine, hiter pouk v pletenju, volno, bombaž ln pletenine lastnega izdelka v veliki izbiri in nizkih cenah. 102
SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA
samostojnega, starejšega, SPREJMEM takoj.
Ponudbe poslati pod »Samostojen slaščičar« na oglasni oddelek »Jutra«. 3057
V^SiS^i-"- '■•■•"■'^ >t(i-: V- ; ■ "'.v:-- J-
i * ■■^■MV'-i^'f f ' - r ■ •i t,-. ■ ,. " ' "•"••• .

V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, zet, svak, brat in stric, gospod
Emo Wudler
uradnTk pri svinčenem rudniku v Mežici
po kratki, mučni bolezni danes preminil.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se polože k več-aemu počitku dne 7. februarja ob pol 17. uri na pokopališče v Mežici.
Mežica, dne 5. februarja 1931.
Žalpjoči ostali
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka besedo 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni od' delek »Jutra*, je Plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
CENE MAUM OGLASOM:
tfCdor hoče
da «• mu posije p® po iti notice aß Qafco	Miformautfe ttcocc •« tnalih
o^/atco noj pn'fcx« p »namßah ^ ^^ O
«t« bc prejel odgovora
m
lenuvt m dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda i Din Hai manjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne prinb-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt hranilnici v Ljubljani. 11842.
Pla&tovi medili oqtabov
In druge informacije, tičoče se oglasov, ae dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
tSrhovVtah
T hiši g. dr. Baumpartnerja.
Male oelase in inserate naroča Ite e na» Dodmftnfof.
Knjigovodja
mlajši, dobro verziran dobi takoj mesto. Ponuibe M naslo-v: I. Razboršek. tovarn» čevljev, Tržič.
4543-1
Spretno modistko
sprejmem Ponudbe na >gI oddelek »Jutra» pod 5ifrn »Spretna«.	1453-1
Sezonsko osobje!
»a Jadrana. — Sprejmem» prvovrstno kuharico, veščo dunajske in srbske kuhi nje. posebno dekle, plačil no natakarico ali natakar ja a kavcijo, dve spretni ei.o plato-servirarico in mo donašalko (Unter'äuferin). — l'nnudbe e prepisi večletnih sezijskih spričeval. sliko in navedbo znanja jezikov na oglasni odde jek »Jut.ra« pod »Sezona — Makareka«.	4742-1
2 plačilni natakarici
m!at1i, sposobni in spretni, z malo kavcijo sprejmem takoj za Zagreb. Ponudbe na Pnblicitas, Zagreb. Ilica 9 pod br. 25.740. 4695-1
Prodajalko-
praktikantinjo
Jed ne zunanjosti it ' spret no, sprejme novo podjetje Tredstaviti se je v sob-»to ob 3. nri pop. na K on presnem trgu 3 — Ideal 4677-1
Učenca
» primerno šolsko ti obraz-bo sprejmem v trgovino z mešanim blagom in dežel ninii pridelki, kjer bi imel hrano in stanovanie v hiši Ponudbe na trrdko Josip Steri, Sevnica ob Savi.
4669 1
Knjigovodinjo
z -večletno prakso, dobre
hi samostojno koreapon-dentinjo v slovenščini, sr bohrvašSini rn nemščini, s J. marcem sprejme Ivan Savnik. Kranj.	4661-1
Brivski pomočnik
Tflajsi. dobeT delavec, dobi takoj mesto. Breskvar Tvo. Domžale.	4829-1
Sokolski prednjak
vsestransko izkušen, lobi takoj nameščenje. Ref!»-k tajiti naj se takoj javijc Rokolskem^i drnštvu Senjski rudnik. Moravska ban-'vi-oa.	4732-1
Pek. pomočnika
mlajšega, ki bi razoašal
tudi peoivo, sprejme takoj pekarija Goleä. Novo mesto.	4776-1
Žensko pisarn, moč
majšo. ki popolnoma >b vlada Movenski io nemék! jezik ter je sigurna » nem Ski stenografiji iščemo i» akojšen nastop, ta Mari nor. V poštev prideji mo inteligentne prosilke, ki zamorejo «rent. umu <tojno delati t slov in lemškem jeziku. Pismene ponudbe j prepisi spričeval (brez originalov) in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stenografija«.
4413-1
Dobro kuharico
pridno in pošten«. za crostano iščem s 1. marcem. Naslov v oglasnem odd-ikn »Jutra«.	4840-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca takoj «preim-e Jurij Šimunar v Kranju.	4659-1
Camernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska c. 36
(J ugo-Auto). P r t a oblast kjacesijonirana — Pros pek eastonj Pišite ponj! ?51
isie
Kolarski pomočnik
išče u takoj službo v me stu ali na deželi. — Jurij Barič, Ceplje št. 4, pošta Nemška Loka pri Kočevju 4611-2
Pletilni mojster
za nogavice, dober stro kovnjak, išče zaposlenja Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mojster«.	4673-2
Modistka
išče službo. Ponudbe pod šifro »Poštena modistka na oglas oddelek »Jutra« 4718-2
Restavracijsko
blagainičarko
(začetnico) sprejmem. Na slov pore oglasni oddelek »Jutra«.	4887-1
Potnike
sprejme večja tvrdka. Prednost imajo oni, ki so delali v kolesni ali avto mobilski stroki. Samo res ni in solidni reflektanti naj stavijo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« t>od »Anto 324«	4727 5

Marljive zastopnike
iščemo za prodajo vsake mu kmetovalcu potrebnega predmeta. Trajen in lep za «lužek V naprednem kme tijstvu vešči in marljivi r.aj se javijo na o-glas. "d delek »Jutra« pod značko »Lep dohodek«	4724-3
Trg. učenca
pridnega, poštenega in zaupljivega, z dobrim šol skim spričevalom spreme t-rrdka A. Jnriovič v Or jtkjžu.	4767-1
Klepar, pomočnika
s triletno pomočniško ;vak s->. sprejme takoj klepar s'vo Sa-dnik v ?,3lcn št. 31 Hra-na in stanovanje v trsi. plo-ča po dogovoru. 4723-1
Vajenca
poötenih staršev, s primer oo šolsko izo-brazbo. poštenega in k: ima veselje do brivske obrti, sprejmem Ponudbe na o?las odielek »Jatra« pod šifro »750«.
4791-1
Učenko
■ «»krbo sprejmem t» »trojno pletenje. Ponudbe na oglasni oddele-k »Jatra« pod šifro »Deželanka«.
4797-1
Strojnega mojstra
ki zna ravnati s transportnim strojem fFördermasehi n«) s kompresorjem in motorjem. sprejmem. V po štev pridejo le tisti, ki zamorejo dokazati, da so kot strojniki že bili zapo sleni v rndnikn. Ponuibe na naslov: Tunner I Wag ner. Ber-grad, Princa Ev penija 37.	4781-1
Fanta s harmoniko
ki ima veselje io potova nja, sprejmem v dobro stalno službo Predstaviti »e je takoj med 8. in 11 uro v gostilni Sedej. Ko lodvorska nlica 4S52-1
Z gotovostjo čez naš prag!
Simo en kruh oda jale« pl« ča tako provizijo S tega mesta Va-m kličem, prev zeti lukrativnn zastopRtvn svetovne hiše. 10 general r.ih zastopstev se razdeli po amerikanskem «istemu v vse okraje. Garantiramo za velik odjem. »Erik on A. W. 69«.	4709-3
Zastopnika
verziranega v kemični stro ki. sprejme tovarna kemif nib izdelkov. Ponudbe na oslas oddelek »Jutra« pod »K»tniia«	4830-3
Meyeriev konverz. leksikon
najnovejši 7. natis. 12 zve* kov poceni prodam Nasliv v oglasnem odde'kn Ju'ra 4Ä37 8
Oblastveno koncesilonlrana
šoferska šola
Qoj'ko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije 4516-4
Krojači in šivilje!
Agilae šivilje Id krojači lepim vedenjem, ki se že li j« izobraziti v krojenju ter občevanju » strankam imajo možnost, da nastopi jo kot krojitelji oziroma krojiteljice. — Za nešivilje lahek sistem krojenja. Po nudbe na Strokovno kroj no ačilišče. Ljubljana — Stari trg 19. Nov tečaj 9 februarja	4638-4
G. Th. Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
64
Nekaj trenutkov je gospod Eozamornib strmel za srojim podivjanim štirinožcem Nato se je zavedel, skočil k soseda in popro» sil: »Dajte, bodite tako dobri, posodite mi svoje motorno kolo!« Sosed mu ga je dal in kmalu je gospod Kozamurnik tresketaje od šel za svojim oslom.
Mizarski pomočnik
dober delavec išče sluZbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4804-2
Prodajalka
obenem blagajničarka. želi mesta kjerkoli — Nastopi lahko takoj. Naslov v >gl oddelku »Jutra«. 4763-2
Mesto drugega
prikrojevalca
al! krojaškega pomočnika
išče dobro izvežbana di plomirana moč. t domačo in inozemske strokovno na obrazbo (Zuschneiderschule HaiiLOver) in večtetno prakso. Nastopi takoj. Za hteve skromne Ponudbe oa >glas. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak 30«. 4790-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z l^letno prakso, išče nameščenje. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pewi »Mlajša moč«.
4794-2
Dob/a kuharica
popolnoma samostojna. i letnimi spričevali želi pre meniti službo Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Perfektna kuharica«
4836-2
Absolventinja
meščanske šole ter Chrišto fovega zavoda, išče i>ri m er ne mesto Cenjene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ah solventinjac.	4S35-2
Dekle
vajeno v s e b hišnih lei išče službo pri dobri dru žini. Naslov pove oglssn oddelek »Jutra«. 4673-2
Natakarica
večletno prakso tn let-ntmi spričevali. zm->žna kavcije išče službo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »SM'nn mesto 111«.	4674-2
Emigrant
uradnik-korespondent. tmo žen 5 jezikov sprejme ka kršnoikoli «lužbo za vsako nlačo Ponudbe na podruž »Jutra« v Marihom ooj! Dobra spričevala 12«.
4112-2
Koresnondentka
'.možna perfekmo 'talijan kega tezika išče mesta Eventuelno hI temeljito oo ■ìfevala Ponudbe na -gl vddelek »Jutra« pod 4ifre »Ljudmila«	4880-?
4bHurüent re^lVe
želi vstopit.' v kakr^rokM ni «ar službo — rad! vr> :aš?ine same 1p septembra f'laJ'a po 1oer»v»m P" nndbe na -»glasni oddelek ».Intra« pod značko »7a služrl bi rad«	4609-2
Vrtnar
večletno prakso v vteh kulturah. ož»njen — brez otrok polten in marljiv. ;5če «talno «InžHo. — Po nndbe na podružnico Jutra Marihom pnd znamko »Vrtnar 94«.	4Ä>4-2
Mesarski pomočnik
star 24 let. vojaščine proat dobro Iznrien v stroki — »ekanin mesa fn nakn pnvaniu živine z dobrimi spričevali. iSče mesta t 10 ali 15 fobruariem nairaie mestn ali pr' holis^m mojstru na deželi Ponudbe pod »Trezen in zanesljiv« na podrnžmen »Jutra« v Ma riKnru	4fi9t -?
Moško zlato uro ln 3 velike izložbe
s šipami poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4592-6
Voziček
na peresih prodam. Naslov v oglaston oddelku Jutra.
4640-6
Spalnico
radio-aparat, china srebrni jedilni pribor prodam Na slov pove og-lasni odde ek »Jutra«.	4697-6
Suho vrbo
gojeno, drobi.« in debelo
po ngod-ni c-eni	nudi Jakob
K n š a r, Vel.	Gorice pri
Brezovici.	4838-6
Partija
namiznih prtov originalne češke provenience. se pro da pol zastonj. Kraj
prodaje: Miklošičeva e. 14 v hiši dr. Pogačnika.
4867-«
Zamenjam
lepo posestvo bliža Celja,
Vi ure od kolodvora, obstoječe iz hiše s 5 sobami 2 sobi kompletno oprem Ijeni s pohištvom, gospodarsko poslopje, kleti, ze lenjain vrt, nekaj njh in 30 ba mladega gozda.
za bišo v Ljubljani v vrednost! od 200—300.000 Din — razliko doplačam Ponudbe na ogla», oddelek »Jutra« pod šifro »Jako ugodno«.	4670-20
Hišo s pekarno
dobro idočo. na prometnem kraju kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4667-20
k*
Radio-aparat
kompleten, štiricevni. i te lo dobrim zvočnikom pro dam za 1500 Din - Pe nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slavica 13« 1862-9
1H>%+44*
Avto - koncesijo
zelo prometnem kraju za vožnjo preko meje i avtom vred prodam. In formacije daje Stane Bvziak Sv Petra nasip štev. 43.
4545-10
Gostilno in trgovino
mešanega blaga im «snu trgovino, i 2 orali «Jo nosnika 1n njiv inventar jem vozovi in konji, oa prometnem krajo tik »kraj ne ceste pri Marborn pro lam za 250.000 Din. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«.
3790-20
Motorno kolo
prikolico »ngleško 5»Hf ».m* 0 H V v izbornem <ranjo za 14.000 Din proda bampre» ln drug lnžha Ljubljana. Selenbtirgova 4 1447 10
Avto - taksi, pozor!
Zaprt, štirisedežen avto »Essex« ugodno prodam — nri earanciji tudi na "-b-■oke. Ponudbe na oglasni iddelek »Jutra« pod šifro »Essex«.	4857-10
2 Chevroleta
desetsedežna omnibusa. vo žena era 4000 km » «ta njn kot nova pripravna za hotele. ugodno naprodaj Pojasnila daje »De«a« družba z o. z.. Ljnhlima. Dunajska cesta 12. 4864 10
Dva avtobusa
mamke Fiat ln Skoda, do hro ohranjena proda Auto »rometna družba v Liuto meru.	4388-10
Indian-Henderson
eilind motor kupim — Naslov v oglasnem •»dd-'lkr. •I-i t^a«	488410
Briijantne uhane
lepe, ku-pim. Cenjene po nndbe: Stari trg št. 22/11 4832-7
Filakerske sani
lohn- ohranjene kupim — Ponudbe i navedbo oene na naslov: L. B e r n ' k Skofja Loka — kolodvor 4802-7
Opravo
za specerijo. delikateso Im vinotoč kupim Ponudbe na oglas, oddelt-k »Jutra« :>od
Oprava 72«
4672 7
Posojilo
proti visokim obrestisn m sigurni varnosti ali tihega
družabnika
a. 50.000 Din iščem. — Cenjene pomudbe oa oglas, ►ddelek »Jutra« pod iifrn Podjetje t velikim dobič nm«	4437 16
»4#
Plišasto garnituro
dobro ohranjeno i-n veliko stoječe ogledalo poceni na prodaj na Friékovcn l/TI 4593-6
Hladilna naprava
majhna — ca 10 m* na ogljikovo kislino, komplet no. radi nabave večjega stroja, zelo ugodno napro daj. Ogleda se in pojasir.i la daje strojnik pivovarne Uniob v Ljubljam. 4662-6
Okasila!
Radi preselitve in opustitve nekaterih vrst manufaktur nega blaga, se prodaja do 10. februarja po iiredno nizkih cenah. Oglejte sä. da »e prepričate Commerce <1 d., Selenburgova ulica St. 7/n, v hiSi Jadranske Podonavske batie. 4748-6
Družabnika (co)
ki bi financiral že obstu ječe in dobro vpeljano «od jetje. iščem v svrho raz širjenja. Ponudbe na ogl. »ddelek »Jutra« pod Šifro »Eksistenca«.	4798-16
Stavbne parcele
od 300 do 500 m1 velike, v občini Moste prodaja Hiralnica sv. Jožefa Vi-dovdanska cesta štev 9. Poizvedbe med 9. in 12. ter 15. in 18. uro v pisarni.	4589-20
Gostilničarji in
mesarji, pozor!
Enonadstropno hišo z go stilno mesarijo poseetvom in vsem inventarjem, v trgu tik cerkve prodam ood ugodnimi pogoji. Natančna pojasnila daje Stancar — Brasi ovče.	4548-20
Treovsko hišo
na deželi za 120.000 Din proda Posredovalnica. Ma ribor. Sodna ulica št. 30.
4783-20
Gozdno graščinsko veleposestvo
20.000 m» smreke, dragoceno opremljen grad It lesna industrija, proda Posredovalnica. Maribor. Sodna nI. št 30	4784-20
Spalnica
kompletna, iz trdega 'esa. prav dobro ohranjena, po
ugodni ceni naprodaj v Knmenskega ulici št. 16/IT. Na ogled vsak dan med 8. in 4. uro.	4699 12
Otroška postelja
velike kompletne postelje, kredenca, omare in drugo pohištvo naprodaj. Naslc-v v oglasnem oddelku Jutra 4822-12
Jesenovfh plohov
Ia suhih, brei grč. mali vagon kupim proti plačilu pri prevzemu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jesen«.
4628-15
Pridelki
Lepe orehe
» vsaki množini k a p tvrdka R. Hrepevnik. Slo venske Konjice. 3764 33
Lokal
predsobo. 2 »obi in hodnik v centru mesta oddam. Zelo pripravno u pisarno ali zdravnika. Naslov pove >glasni oddelek »Jutra«.
4706 19
Brivnico
v malem mesto Da deteli,
obstoječo te 5 let, počen prodam Na/slov w oglas oddelku »Jutra«. 4658 19
3 avtognraže
proti zelo agoilnl najem, nini odda niestu zastav ljalnica.	4825-19
Gostilno
na prometnem kraja via-mem na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo v Ljubljani«.
4826-19
Gostilno
dobro idočo, na prometnem kraju išče kavcije zmož«-n zakonski par brea otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4818-19
Trgovino
za prodajo i I v U. dobro vpeljano bliro centra, g stanovanjem takoj oddam radi selitve. Za prevzem potrebno 4—5000 Din. Na slov pore oglasni oddelek »Jutra«.	4827-19
Lokal s stanovanjem
takoj oJdam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4881 19
ftMH>van}a
Stanovanje
»ob in kabineta, ali 3 sob, išče mirna stranka brea otrok v sredici me sta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«.	4569-SJ1
Jedilnica
nova, črna. moderai dog, po tevanredno nizki eeni naprodaj Naslov v oglas, iddelkn .Jutra« 4849-12
7
Elegantne maske
na posodo dobite na Pru lah v vili Vidmar. II. nad stropje (nasproti vile Za taznik).	4507 13
Maski
Flavajko tn Netopirja pro dam ali posodim. Tabor št 5/n. levo	4682 13
Lepi mask)
Turklnjo in Pirot« poceni proda ali posodi Kranjc. Delavska zbornica. 4678-13
Elegantno masko
oovo, «vilen« ter več oblek ženskib to moških malo nošenih poceni prodam. — Zalokarjeva 10. 4850-13
3 elegantne maske
črno-bele rednte Iščem proti odškodnini na poeod' Takojšnje ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Crno-bela«.	4859-13
Kot družabnik
pristopim v večji hotel — kjerr bi delal z ženo. Imam osebne pravico. Dopise na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »60.000 Din«.
4892-16
7
Stavbna parcela
v Koleziji ugodno naprodaj. Poiave se na trn or ski žagi.	4662-20
Enonadstropno bišo
17 m dolgo tn 9 m Široko s pritiklinami in vrtom, ob oplastni cesti Šaleške do line. blizu kolodvora. *er kve. šole to industrije, pod ugodnimi odplačili po ceni proda Franc Skasa. Velenje.	4547 20
Hišo
trgovsko ali večstaoovanj-sko kupim v centro Ljub ljane. Ponudbe na oglasLi oddelek »Jatra« pod šifro »700.000«.	4408-20
Ciganko
losodim ali prodam. Po rve se na Resljevi cesti št 10. pritličje, levo.
4885-13
Vjvhratui
Abonente
na dobro domačo hrano po nizki ceni »prejme gostilna »Kodela«. Rimska e. št. 11.	4882-14
Stanovanje
S—S »ob in pritiklin. v mestu Išče « L majem uradniška rodbina 4 odra slih o*eb. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Čedna stranka«. 4559 21
Stanovanje
2 lepih, zračnih to solne
nib sob « pritiklinami. t ;>rizemlj-u takoj oddam — N'aslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4487 21
Stanovanje
šolnino, trisobno, t kopal nico, Bolnčno verando to vsemi pritiklinami oddam v dve leti stari Diši »b Dunajstki cesti. Avto posta iališče pred hišo Naslov « -»glasnem oddelka »Jutra, 4477 21
Dvosob. stanovanje
• pritiklinami Iii p « I majem družina S odraslih oseb Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna najemnina«.
4691-31
Stanovanje
2 »ob. predsobe kuhinje m pritiklin oddam s 1. mar čem. Naslov pove >g!aew oddelek »Jutra« 4670-21
Stanovanje
2 »ob, ali »obe to kabineta
išče v mestu stratta dveh odraslih oseb. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Maj ali takoj«. 4812-21
2 stanovanj
obstoječi iz 1 sobe in kuhinje, oddam 10 minut od glavne pošte. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4817-21
Stanovanje
4 »ob, kopalnice,	poeelske
sobe in pritiklin	oddam z
majem. Na-slov v	oglasn-m
oddelku »Jutra«.	4834-21
Stanovanje
3 »ob to pritiklin i š S e m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj stano vanje«.	1578-21
Stanovanje
1 aH 2 sob. knhinje in pri tiklin išče za maj mirna oseba brez otrok — sredi mesta. Ponndbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod Mfro »1361«	4869 21
Sostanovalko
sprejmem v Hrenovi tUc št. 14.	4571 23
2 gdč. an dijakinji
sprejmem na stanovanj* t vso oskrbo Isto tam «prej mem tudi abonente ta dc bro domače hrano Naslov v »glasnem oddelko 'n-tra 4i 12-2:-
2 gg. oficirjema
«otidnima oddam 2 relo
mirni, opremljeni sobi bli zo tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
4459 23
2 sostanovalca
■»prejmem k solidnemn. fcez dan odsotnemn gosp »dn. Naslov v oglasnem oddelku Jatra«.	4744-23
Prazno sobo
posebnim vbodom, blizu gorenjskega kolodvora išče za takoj mirna gospodična Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Mirni dom« 4622-23
Mesečno sobo
v centra mesta oddam ta koj ali • 15. februarjem solidnemu to stalnemu go spoda. Naelov v ogtasnem oddelko »Jutra«. 2888-23
Sostanovalca
solidnega gospoda «prej mem e hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4813-23
Boljšo gospodično
sprejmem na hrano to «ta nova nje. Kopalnica na raz pol ago. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4809-23
Sobo
etrogo separirano, v bližini glavne pošte išče » X. marcem soliden gospod. — Dopise z navedbo cene oa oglas, oddelek »Jatra« pod »Soliden gospode. 4808-23
Opremljeno sobo
(mesečno) s posebnim vbo d-om to dektri-ko oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4831 23
Cisto posteljo
oddam za 150 Din prepro »temu gospodu Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 4839-23
Prijetno sobico
;tarketiraoo. i elektriko, po sebnim vhodom to Lutzovo pečjo oddam 8 1. marcem po zmerni cent stalnemu gospodu, blizn tehnike. — Naslon? v oglasnem oddelku »Jutra«.	4843-23
Prazno sobo
separirano in i elektriko, v I. nadstropja, poleg oni vene oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4868-2?
Separirano sobo
z elektr razsvetljavo — event. z oskrbo išče mlajša nesmškl uradnik po nizki ceni. za dobo 1 leta. Ponudbe na oglasni oddele-k »Jutra« pod »H. A. 28«.
4671-23
Sobo
v centro mesta oddaa 2 osebama Naslov t oglas oddelkn »Jutra«. 4883-23
Pomladanska sreča
Dvignite pismo. 4845-24
»Veselo življenje«
Dvignite nemudoma pismu 4818-24
»Probujenje«
Dvignite pismo. 4996-24
HenUi?€
Mlad Primorec
dobro situiran. želi poročiti preprosti gospodično. Dopise pod »Poroka 1931« na oclaMM oddelek »Jutra«.
4841-35
i mmiiL
Novo flauto
sistem »Schwedler« prodam ali samenjam za saksofon alt. T Mailer, Muta ob Dravi.	4409-26
Gramofon
»IHs Mastar's Voice«, »»v. » 47 ploščami za 3500 Din prodam Naslov t ogla», oddelki) »Jutra«. 4842-26
Gramofon
dobro ohranjen kapim. Ponudbe i navedbo cone m označbo plošč na naslov Pepe Pogačar, Radomlje.
4860-26
Sobo
prazne ali opremljen«, s separatnim vhodom to. bal konom event tudi i zajtrkom oddam. Telefon oa razi od-
Lzpolago Naslov v oglas. IdeLku »Jutra«. 4749-23
Prazno sobo
čisto, t elektrik« to vbodom iz stopnji« oddam v Vegovi ulici 10/1. 4707-28
Gospodično
sprejmem poceni na stanovanje Naslov pove oglas, oddelek »Jut:»«. 4717-33
Sostanovalca
iS&e medicine« Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
4806-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu takoj ali s 15. februarjem Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«.
4810-23
Sobo
opremljeno ali praeso. t vili blizu Tivolija oddam takoj ali s 15. februarjem event. tudi 1. marcem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4886-23
Opremljeno sobo
lepo veliko, eolnčn-o to £1 sto. e posebnim vhod-im. sredi mesta oddam eni ali dvema »talnima osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	4807 23
TkspiH
Pošljite svoj naslov
in povem Vam Vaše lastnosti. Znamka za odgov »r! Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grafolog«.
4445-24
Trg. fn gostilničar
ločen, 37 let star. * nekaj premoženja, išče gospodič no. ločenko ali vdovo z manjšim premoženjem Do pise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra bodočnost ©1«.	4761-24
Novo mesto
Dvignite pismo pod toae-Lom »M .... c«. 4777-34
Zagreble so Jo
neusmiljene lopate, skrbela za soproga to otroke zlata mati, vrla Slovenka do zadnjega dne. V spomin g. Marčanovi Anta Jagrova 4816-31
»Zelo hvaležna«
Dvignite pismo. »Kostanjev 30«.	4792-24
Značajno gospodično
n« pod 20 let »taro, .teli spoznati dobro situiran. 88 let star gosp'-d. čedne z.* nanjostl Slika zaželena Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v bodoče«.	4846-24
Gospodične
duhovite ia luštkane. ki bi za zabav« želele dopi&o vati z dvema mornar, pod častnikoma, naj pišejo m oglas, oddelek »Jutra« (>od »Pat to Patacbon« 4961-34

Zlato zaponko
s velikim eHronitom, je izgubila neka dama na re prezeetančnem plesu. Ker je zaponka drag spomin prosi najditelja, da broško proti dobri nagradi odda v oglasnem oddelka Jutra 4801-28
tac
«W&0* CÜwtJU «L&, Ko^A
OX «UMMi^t V
hf&l^ovit
WÄm;
Pisalni stroj
»Smith«. najnovejšega modela, v gacatirano dobrem stanjo prodam za 3200 Di-n Naslov v oglasnem oddelku »Julrac.	4634-29
Elektromotor
34 Ka. vrtilni tok. a»pro daj — Pojasnila daje M Svaigar Dravlje 74. pošta St Vid nad Ljubljano.
4182-29

Vsaka
dobro oblečena dama nosi steznike ^korzete^ od Ade le Besednik. Ljubljana. Selenburgova «lica 6.
3423—20
Avgust Kobilca
tapet in dekorater
Ljubljana. Dunajska c. 25 vbod m Dvorak ove Jt. 8. tvorišče se priporoča ca specialna tapetniška 1«la 8335 30
Uniforme
DeSae plašče, vse potreb ščine v zalogi Simon Kil manek. Selenburgova S.
106
Tridelne žimnice
za postelje, v kompletni izdelavi, pol njene z zdravo morsko travo, skupno za
**00 Din.
)dprava s poŠto z jamstvom, neodgo-•t jajoče zamenjamo brezplačno ali vrnemo denar. Na zahtevo dobite brezplačno katalog, obsegajoč 112 strani.
Trg. ta odprem na tvrdka
^Jher/flßer
>—• Zaaab. '
a o "g <g <
°?3 a g
•8°.' «S
< 30 O-?® P>o ||»
^ Sfs
cc _ .
<-»■ jr sr a - «ö
£ P R m
J « ;
i-u*
a B
nh
gi P
üfS? Ü
CA
<
X
n
M»
S
S *
A
Gumiklinika
A. Goršič i slo, LJubljana Dunajska cesta «ter. 9
sprejema vse vrete gume. auto plašče, tračnice, ga loée, snežne čevlje itd. v popravilo.	338S-3P
Fotografske plošče
«prejmem v retuširanje. De lo prvovrstno. Vanda Ko mei. Polzela, Sav. dolina.
4613-30
Telefon 2059
^^ Premog ^^ suha dn a
Pogačnik, Bohoričev« H. |
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišja eenafc
Cerne — jfuvelir
Ljubljana. Wolfova allea a
a
Pekarijo
vzame v najem aH kapi Dragu tm Lach, Zlatar -Hrvatsko.	4548-17
Pletflnico
t 8 stroji, radi bolezni
prodam ali oddam v najem Potudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletilnica«.
4796-17

Parkete
hrastove to bukove agod no dobavlja A Kanr tvomica park e tov. Mengeš (Slovenija).	4320-15
2000 hmelovk
v prav dobrem stanja, po
zelo ugodni ceni pro da Katica Drobnak. Ponikva ob juäni železnici. 466615
I
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo
centralne fcurjave, vodovodne in eieictricne instalacije
za zgradbo ob Gajevi ulici v Ljubljani.
Proračun in načrti se dobijo pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50._
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 23. februarja t. 1. pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne.
zavod k» nameščence
L. J u B JL J A a i
9061
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno <L d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Aloiz Novak. .Vsi
S Ljubljani.