|.cto V., Stev. 53
L'ubUana, sobota, f. marca 1924
Poftntaa pavSatlrana,
Cena 2 Din
vma. t mmmmtm
ob 4 z|utraf. _
pitne iceseSno 20"- Din p uioicmstvo 30-— . neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
yjjilo*ieeva cesta St. 16,1. TjI«!ub št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto Sn politiko
UpravnIStvo t
L|ubl]nna. Prešernova
ul. it 51. Telet. tt. 38.
Podružnirlt
Maribor, Barvarski ul. f Celit". Aleksandrova c.
Račun pri poatn. čekov, zavodu Siev. 11.812,
Ljubljana, 29. februarja. Te dni je potekel v Italiji nik za gngnje kandidatskih fist- Volitve v i^ki parlament, ki se bodo vršilo aprila, so v glavnem že dovršene, ma?a taSistov je zagotovljena. Mus-nl vi leč, da samo s fašistično orga-aeijo ne moro sigurno doseči po-lme" četrlluko vseh glasov, ki mu da absolutno večino v zbornici, je ahlll in pritiski posegel jki uglednih KiVh v drugih strankah. Tako naj ti idil« dovedejo za faSintično listo tudi roje priftaSe. Italijanske meščanske make. že silno razrahljane in upla-večin<ma niso zdržale tega na/-•ka. ki jim osrroža oiwtoj. Fafzem Je ob tim manevru zadel iJi ob ^'avno stranko o'inziei'e. stran-i ima v organizaciji cerkve napo omrež!e za svojo agitacijo: laški Hkalci (nartito jtopolare = p. p.) se il! iie morejo povsem ugpežno ustavni navalu naeljonallzma. Klorlkull-sn v Italiji je v tpžavnl krizi, g par <res»'<mi je Mu«*oli>d dnbil podnje Vatikana. Vo liteliu fašizma lb'!i pred očmi. da preko skoro poko-nih fiorov radi' posvetne papeževe a ve kaže, da trresta oba Rima vzpo-Jnn. Tim večja je duševna atrakel-kntoii"keea pfinpštvn in čim l«»lj v P'ro iz vseh katolikih 2o»ov zla. curek Petrovega novčiča. Čim več ■xrjev troH denar v ve^nom mestu. >|ie za žen reloknnpo Italije, zlasti pa ima. rvi^hnn noeded pa pravoslavni i^nmski l»tok je enpko vabljiv za « imppHHHzma, ki bi nasičena in irtihus iefi lelium ne potrebovala pre-•"v za domači lonpp z tpp-iom. F:,!:izem je ugodil katoliški občutll-)«ti s tem, da k paradam državnim in irtl^Uim. nriv/ema cerkveni pomp. 1| 0en tilI lev Poi«kI zakon Je v mar-'"n o'n pni položni. Vatikan in ni""ova nolit'čn« or?ani sta oh tem navalu IzLmhila rav-»(.»tp 0"fiža se znatna nesirurnost. »ka' UWikil"ih vpl^tov, npliinovni-'t. ki so do«|pl de'a'i štafnžo »nlt>I-wm> «»«4'li» na vladno li-.to. Valili P<\nnvl!n svojo P'Ptw>ved da sp dn T»tlrt np «meio vtikati v dppvnn po-ko in voMtve. To jp <dcpr storil tndi n'pl. a le nnvi W. 7lai pa iz"ledn. hi s'-nro m d vldol, da bi se njegovi jrj vpriplo.
k-ii-it-ilnp stranke to lroVbn-ni ppvo'm. Kdo eo te rp-w? To je !i d"hov8čina. ki M je kakor povsod TfltpUTpm »'nnovska stranka r. izra-verskp"a čuta. Ona mnršira pod 'vtvom lekavpsra doni Sturre in se ilHprnati7.i-nn'e visekih tiar in m'tpr Jv nič np dopadp. Pa i so jo ti viso-rnapodie skozi 100 let Iz Vatikana 'li. da ni'p zorer itfrled drfivp, po-»tiih ob1"«ti. zoper nastpnpi^ jn na-lek n,T"i'onalnp ita.liip. ko'e prepo-I oi I. 1ST0. sp jp izvrs'l v ppt,1nset-'nfm «ilnem boju 6 cerkvijo in kleri-"imorn.
7 rinlmantem lahko omn7«ipmo kri-h^p"^ k'er|V« Tt^mn Tda'l vod'e so sVlnptsj od vp,!,'ih. Hnofi prorekii-dn ta potrann razeen vo'| v raz-rlkfi^on PO«olarOV. ki bi
f.T pffo OPOzi''iia prot! fa?!7-
1 izgubjvsi vsako kultumobojno li-
'n.
V«el-nko i» videti ?p danps. da je v ■tn fea»o""l(i 'tfili'1 mpiionalizpm ne pnfinptii od kl"rikeli'7ma. tpmveč se "riki'1'PTn v nicevem selnen zače-ra?V>">!«ti v svoiih t"me,l',ih. Že uvi-ra tifll efif|:elpa cehe v. da za var-ro plpn'h č'«to fnp«"alnlh intprosov rabi r>o«phpp np1i'!!<ne stranke, ki "o rali žive in lm 'i sovraštva. IVmnntimnie klprika^^rm v Iteliji 7a to držav-p kakor dnliHena vojna. "i'm"rno sil in siMe postane potem "Vvlnih, a so zda i zaposlene v no-^ip^n sporu, v katerem se versko •linnip ;,n vpliv vere na nravnost naj-'H tonita.
h mi? jr|. ki bi rabili Se mnosro ve? 'icentraeiie. 5e nismo v teh velik;b '*a5nnlih m^ooro naprpi. M"1 duhovne sve»'ika a vsak poskn«. osvojiti sp zastarelih cresel. se uliiia s te "cm. Slovenska duhovščina je zapo-'"a v normativni smeri. Morda pa pri-ko uvidi, da stoji na mrtvi
ražl.
Pašic je zahteval razpust parlamenta
KRALJ JE PREDLOG 03KL.0N1L. — POLOŽAJ ŠTAC1JONAREN. {Glej tudi poročilo na 2. strani.)
»Pravda« objavila vest, da bo po Izglasovanj imenovan za vojucga min litra ecneral Millvojc Zcčcvlč.
HeoKrad, 20. Icbruarja. p. O vleraj-Snl avdljcncl s. Pašiča se širijo danes senzaellonalne vesti. V dohro podučcuili političnih kruglli sc zatrjuje, da jc sku-ttal min. predsednik pridobiti vladarjev načelni pristanek na razpust Narodne skupščine, ako bl vlada ne mogla premagati težkoč, kl se vedno bolj kopičijo. Ta posltus ni uspel. Danes Je g. Pašlč ponovno konlerirai z raznimi radikalsklmi prvaki. Situacija postaja od dne do dne resnejša.
Popoldne so se sestali na kratko konferenco Davidovič, Hrasnlca hi (v zastopstvu drja Korošca) Hohnjec. Sestanek Je bil le Informativnega značaja. Dr. Spaho sc vrača jutri v Beograd, dr. Korošcc 5e Ic v torek.
Popoldne sta bila pri kralju v daljši avdljcncl minister za šume In rude SrsKič In minister za notranje stvari Vujlčlč. Predložila sta kralju večje število ukazov v podpis. Vujlčlč Je kralju dalj časa poročal o razdelitvi Hrvatske na oblasti In o splošni politični situaciji.
SLUŽBENA NArOVEB IMiniODA
BADIOKVCEV V UfiOUKAlh Zagreb, 2& lebruarja, r. NocojSnji <llrvut» javlja o včerajšnji konferenci dr. Korošcu o predBcdiiišIvu lillSS.: Kon-statlralo se je, dn gre akcija opozkijoual-nega bloka popoluoma sporediio z akcijo II "SS. In to, kar ae tiče ruSenja 1'aBlteve vlade, pa tudi kar se tiče sestave nove vollln6 vlade. Zato bo ItltSS. dala opo iltdjonalncmu bloku ludi svojo pimioi s tem, £a pošlje t parlament gotoTo šteti-lc poslanrev, kl je potrebno za strmo-glarljenje PaJiieve korupcijonističae In nasilnUko vlade.
Akcija opmicijocalnega bloka se bo sedaj po vsej priliki nadaljevala v hitrejšem tempu. Za HRSS. nI potrebno šo posebno odobrenje plenoma poslancev, k< r so njegovi takljuiki v tem oziru le storjeni. ,
Solunska konvenciia sprejeta
PR1CETEK SPECIJALNE RAZPRAVE O PRORAČUNU.
Beograd, 29. fohruarja. p. Današnja seja narodne skupščine se jc otvorila ob 10. url. Po opraidjeuih formalnostih, je odgovarja! minister za socialno politiko na neko vprašanje muslimanov, potem pa poljedelski minister na vprašanje poslancev Reienerj.i. Vilderja bi drugih, zakaj nI prisostvoval seji odbora za pomoč poplavl^enccm na Urvatskom in v Sloveniji, ki bi se Imela vršiti včeraj. Minister je i/javil, da toj seji ni prisostvoval zato, kor o njej nI bil obveščen, to je bil je informiran napačno ter je bil v tem času zaposlon pri nujni seji ministrskega komiteja zn instrukcije i nnšim delegatom pri trgovinskih pogajanjih z Italijo. Izjavil je, da bo prišel na prvo sejo, ki se bo redno sklicala in na katero bo povabljen.
Nato je zbornica prešla na dnevni red: Pretres proračuna v podrobnostih. V razpravi je partija proračuna vrhovne državno uprave. Prvi je govoril poslanec Škulj (klor.), ki je kritiziral previsoke izdatke ter izjavil, da bo glasoval proti. Potem je govoril demokrat Agatonovič. Kritiziral je politiko finančnega ministra ter ostro grajal zanemarjen/o naše industrije, ki nima dovolj kapitala in so r.e more razvijati. Talio se ustvarja silno velik teren :-.a inozemske produkte. Tuja industrija pa se favorizira, a naši industriji so no ustvarjajo pogoji m po-voljni razvoj. Dalje je kritiziral izdatke ministrskega predsedništva in njegovega dispozicijskega fonda ter izjavil, da bo glasoval proti.
Zemljoradnik Voja Lazič je obsojal, da so izdatki za vrhovno državno upravo povišani za 80 milijonov Din, name?to da bi se bili znižali. Poselino so preroč troši za avtomobilo. Zomljoraduiki bodo glaso-ali proti.
Nato je bila seja zajtljučena. ia sklicana nova *a popoldne.
PopoldarsUa beja se je pričola oh 4. uri z dnevnim redom: Ratifikacija spo-rnz-ma o bvohodnl corl v Solunu. Poročevalec večine posl. Dimitrijevld jo na-glašal pomen i o konvencije in rarlagal ureditev naše službe v solunskem pristanišču. Za njim je govoril poročevalec manjšine dr. Sumenkovič (dem.). Izjavil je, da so demokrati v odboru glasovali zs to konvencijo ter bodo to storili tudi v plenumu narodne skupščine. Znano je, koliko jo imela predvojna Srbija Čkode, ker ni imela izhoda na morje. JutosIo-venska diplomae.i.a se ni zavedala ogrorn ne važnosti t^ga problema, zato jo tako lahkomiselno pustila posti ed no veliko In za nas pomembno pristanišče na Jadranskem nioriu, Keko. Solunska konven cija nam odpira vrata vsaj na Egejsko morje. Konvencijo pa je tiebi Spremeniti. ker se v besedilu govori, da so sklopa s kral.evino Srbijo. Toda kraljevina Srbija ne obstoji več in konvencija je v nasprotju z ustavo. Govornik jo v dalj-flem govoru pojasnjeval neugodnosti, ker se je konvencija sklepala «s kraljevino Srbijo« ter je poudar.ial poseb"o, da bi to imelo veliko posledice na pol tičnem in gospodarskem polju. Nato je kritiziral ministra za zunanje stvari glede onih določb v konvenciji, ki eo očitno v nasprotju z odkupom orijentskih železnic.
Drju. Sumenkoviču je odgovarjal minister za zunanje stvari, ki jo med dragim pristal na to. da se be?oda »Sibi;'a> v tekstu zamenja z besedo »Kraljevine S1IS>. Ministru je zopet odgovarjal dr. Sumoukovič, nakar je skupščina prešla na glasovanje v načelu in podrobnostih ter je bila konvencija sprejeta soglasno s 140 glasovi. A .- ,
Italijanski alarm o našem posojilu
STRAH PRED OKREPITVIJO NAŠE INDUSTRIJE. — RAZOČARANO NADE ITALIJANSKIH KAPITALISTOV.
prvi prinesel Mosšaggero. Poročilo je tu-
mm, 20. februarja, j. V tukajšnjih finančnih krogih se govori, da «.« beograjski Industrijski sindikat pogaja z londonskimi bančnimi krogi znradi velikanskega posolila 23.50 milijonov angleških funtov v svrho eksplontaclje naravnih »skladov Jugoslavijo. Tudi izgradnja obstoječih Industrij naj se posuši s tem posojilom. Obref.tna men bi znašala v prvem letu 17 odst. in bi m nato znižala v etapah do 1-1 odit. Amoitizaclja posojila bi te izvršila v desetih letih, ln sicer po dveh letih v polletnih obrokih. Posojilo so bo glasilo na angleške funte, kurz se pa bo določil v dinarjih. Od angleške strani sta udeležena pri tem posojilu Rockfollerjova skupina z Midland-banko. Velika hiolandska banka jo pro-vzela plasiranje dola tega posojila. Podajanja so bodo kmalu končala.
Rim, 29. februarja, j. Vost o pred stoje te m sklepu velikega posojila Jugoslavije na Angleškem ali Ilolandskem jo
kaj vzbudilo veliko presenečenje. Zagotavlja se, da odgovarja ta vest v glav.
rem lesnki. Zlikaj* so jo ta vest ob>v|la ravno aodaj, in rij.no v »Messaggoru»,
so lahko rorlaga "v odnošajev, ki jih ima, ta list z goUieimi krogi italijanske industrije in volq|baiik. To razkritje ni napravilo iiajboljšt>ga vtisa, ker 66 ravno sedaj vrEo podajanja za italijansko -jugoslovansko trgovinsko pogodbo, od katere si obota Italijanska industrija da ji bo omigočila precejšnjo udejstvovanje v sosedni dižavi.,
(Italijanski strah pred okrepitvijo na«. 5o industrije s fiomočjo angleško - ho-landukega posojila je žal zn sodaj še pre-uranjen, ker so se, kakor je našim čita-teljeni že znanos pogajanja za posojilo prekinila, llavno ta italijnneki alarm («■ je najlx>ljSi dokaz, ka.ke važno&tl bi lahko bilo posojilo za nas. Ured.V
Monakovski proccs
Zasliševanje Ludcndorlia.
Milnchcn, 20. februarja, j. Na današnji dopoldanski seli Hitlerjevega procesa se Jo nadaljevalo zasliševanje obtoženega podpolkovnika Krlcbla. Obtožcncc
Belgijska vladna kriza
Pariz, 20. februarja, h. «Temps» jev. lja iz Bruslja: Skoraj gotovo Je, da &e bo novi kabinet sestavil na podlagi stare večine katolikov In liberalccv. Ta kabi« net bi ostal do prihodnjih volitev, n«»
ie obrazložil razne dogodke na zborova- k« b . nov. večina prevzela vi . Z^ njih pri Kahru, na katerih ta r! pustil 8°tavlja se. da sta P/^"l^ bo nlce
noben.ga dvoma, da stoli napram Stre-:'«	(vtcra< fl /	"» i nH
scmannovl vladi kot ncnacion.tnl vladi da le v interesu države nadaljevat, pri.
zadevanja pri Thcunisu, do bi prevzel sestavo nove vlade. Vendar pa menijo, da je sklep Thcunisa, umakniti sc iz vlade ccprcklicen.
sit Ikoprel sovratno nasproti In da sc mora proti tej v!adl pričeti boj iz Bavarske. Tudi Loss nv, Je baje Izjavil da popolnoma soglaša s Knhrom.
Na popoldanski seji Je bl! zaslišan Lu-dendorff. Ludendorfl ie govoril v kratkih, močno formuliranlh stavkih. Obrazložil je, kako Je prišlo <lo tega, da se Je ude-leži! cele zadeve On Jo čutil vedno ve- l	. m gvobo,)a
lenemško. Zaradi tega je smatral vsako | '	februarja, j. 26 članov ra
1°'?' na. Lč ?.v	dlkalne Stranke je sklenilo ustanoviU
IZ BOLGARIJE.
SfIFIJA, 2<J. lebruarja, j. Pred kratkim aretirani agrarr-Ui ministri Turlakov, ov la Mrinojlov so bili proti kavciji
tudi le začasne, kot velclzdajo. Zaprisego bavarske državne bramhe na bavarsko državo, kl Jo Je odredil Kahr, Jc smatral kot upor In kršitev ustave. V avgustu 1920 Jc prišel na Bavarsko Iz doccla zasebnih In ne političnih razlogov. Tam Jo stopil v stik s Kahrom.
Ludendorff Je dalje poudarjal, da Jc
pos"bno ekupino in kot teka pristopil! t; demokratski enotni stranki. Ta sklop po-menja za Cnnl.ovo vlago precejšnje olajšanje parlamentarnega položaja.	,
TIHONA ZADELA KAP.
Moskva, 21. februarja, s. Bivši patri« arh Tihon je bil zadet od kapi. Čeprav
monarlilst, nikoli p3 nI smatral, da so ne 0hstoji neposredna nevarnost za živ.
Zakon o južni železnici izročen parlamemtu
N\GRADA ZA REKO.
1'm, 29. fcbrtiarj«. e. Sonitor Conta. " in general Glardino sta pač za svoie ''"Je za rešitev reškega vprašanja tnovana zn državna ministra. nI med Vatikanom in Kvirinalom.
'R1HOD n^NFPMA RODRERA
V BEOGRAD. Hoogrnd. 20. februarja, p. Noco) Je ''Dol v Beograd novi Italijanski posla-' Mneral Bodrero..
Ccograd, 29 februarja, p. Danes po< poVInc sta minister trgovine in Industri« jc Kojič kot zastopnik ministra promo« ta in minister za zunanje stvari dr. Nin« čič predložila narodni skupščini načrt zakona o rimskem sporazumu glede ad> ininistrativne in tehnične reorganizacije prog bivše Južne žcleznicc, konvcncijo glede tranzita in komunikacij na progah donavsko • savsko » Jadranske žclcznice, prej Južne železnice, ter o odkupu celo< kupne imovine ter humanitarnih Fondov družbe Južne žc.'cznicc, kakor je bi'o to sk'cnjcno v Rimu dno 29, marca 1923. V spremnem pismu se veli, da so noši de'cgati v imenu vlade 29. marca 1923 v Rimu z delegati nns'cdstvcnih držav Avstro»Ogrske, z družbo Južne želez« niče in z zastopniki komiteta, ki zasto*
pa imetnike olvigacij. Izdanih od nave« denih držav, sklenili dogovor, da sc s tem odkupom zagotovi redna eksplo« ntocija železniškega omrežja. Ta pogod ba jc bila potrebna radi soglasja in edin« stvenega funkcljonlranja železniškega omrežja v naši državi. Lanska vo'ika stavka je pokazala potrebo, da tako važno napravo vodi držav«. Nato se navajajo gospodarski razlogi za odkup I Južne 2c'cznicc, ki je vs'ed svoje smeri . od vc'ike važnosti za naš izvoz. Po« trebno Je tudi, da sc vzpostavi kontinu« iteta že'ezniškcga omrežja v naši drža« vi, kjer so železniške proge često jako zamešane. Predlog je vložen kot nujen in sc računa, da bo rešen v najkrajšem . času.
dinastije tukaj radi sebe, temveč za narod.. Za nJega Je bil generalni državni komlsarljat prvi korak k rešitvi. In sicer k nasilni rešitvi nemškega vprašanja. Oh-širno popisuje nato dogodke 8. novembra in ostro napada Kahra In Lossovva, ki lima očita besedolomstvo. Ravnala sta hrezčastno.
Ludendorfi je končal svoja skoro štl-rlurua Izvajanja z besedami: »Posrečilo se Jc rešiti nacionalno gibanje Iz besedo-lomstva, izdajstva In umorov. OJačcno s krvjo mučcnlkov Je dobilo nove moči. To je tistieh, kl ga njegovi sovražniki ntso želeli. Nočemo porenske zveze po milosti Francije, nočemo države pod vplivom komunističnih ali židovskih elementov, hočemo Nemčijo, kJ bo last edino le Ncm-ccv.»
Razprava sc Jc nato odgodlla do pon-dcljka.
Konec izjemnega stanja v Nemčiji
Berlin, 29. februarja, g. Včeraj Je iz« šla naredba državnega predsednika o preklicu vojaškega izjemnega stanja. Mesto vojaškega ostane do nadaljnega 1 civlno izjemno stanje, vsaj v gotovih delih države. Konec vojaškega obsedne« ga stania pomeni vzpostavitev tiskovne svobode in zborovalne pravice. S. prvim
jona'isti, obnoviti svo!e delovanje in
ijenje. Je ta vest vzbudila sp'o1no po« zornost. Ruski cerkveni krogi, ki so v opoziciji proti Tihonu, ga obdo'žu;ejo, da je zadnji čas vodil pogajanja s ka« toliškimi krogi, katerim )c obljubil go« tovc konccsije, ki bi takorekoč pome« ni!e spojitev pravoslavne ccrkvc s ka« tollško.
ŽELP7NISKA NESREČA PRI SUBOTICI.
S'ibo(ira, 29 februarja, r. Danes zju-tre' ob 5. uri ee je pripetila na železniški progi Subollca-Vinkovcl 8 km od Suboli-ce ve'ikn železnica nesreča. Predno ja tovorni vlak pripeljal nn kolodvor v So-bešiču »e je od njega odtrgalo 0 vagonov, češe - ni opazilo železniško osobje. Brzo-vlnlc, ki je prišel iz Subolice, se Je nato zaletel v teh 0 vagonov s polno silo, jih rezili ter vrgel s lira. Pri brzovlaku je bi' pokvarjen le vagon zn prtljago. Ma-šinist je utrpel la>'ko poškodbo na očesu, drugih žrtev ni bilo.
Inozemske borze
20. februarja. riTlTll: Beograd 7.2025, New-York 577.25, London 24 .M, Pariz 24.17, MIlan 24.85, Prega 10.7025, Budimpešta 0/1180, Bukarešta 8.05, Sofija 4 85, Dunaj 0.08125. TPST: Beograd 29.20 do 29.40, Punnj
Pred sklenom konkor-data
Rim, 20. februarja, r. V Reopral je odšla posebna komisija s projektom konkordnta med .Jugoslavijo in Vatikanom. ki naj služi za podlago njegove defiiiitivne rP',nkero. Konkordat bo nato po^d^an v Rimu. kamor pride ju-e-rw'o venska komisija 7. ministrom ver .Ta.njiilem na čelu. P'nnki katoliški kro-trl so vrlo zadovoljni s potekom popa-lanj 7.a konkordat. o katerem zatrjuje-vi. da bo za Vatikan mnogo uTodnei-Pl." kakor je bil konkorlat s Srbijo 1. 1014., zlasti radi tpga. ker je v Jugo-slaviM mel 12 milijoni prebivalcev 5 milijonov katolikov,.
SPREMEMBE V IT\UJANSKI DIPLOMACIJI.
Rini. 29. februarja, s. V Italijanski diplomaciji se Jc Izvršilo več Izprememb. Dosedanji poslanik na Dunaju Orslnl Baroni pride na velcposlanlško mesto. Praški poslanik Bordonaro Je bil Imenovan za poslanika na Dunaju. Za Prago bo najbrže določen Milano PIgattl.
ANGLEŠKI POSLANIK V MOSKVI.
London, 29. februarja, c. Kakor sa govori v poučenih krogih, je komisar za zunanje stvari Cičerln sporočil ong'c£il vladi, da bi gospod O' Grady, kl ga Je londonska vlada predlagala za poslani« ka v Moskvi, ne bil dobrodošel ruski vladi, ki bt imola rajši, da bl bil imeno« van kak poklical diplomat,
zopet izdajati svoje liste. V veljavi pa ostane še vedno prepoved javnih zbo« rovanj pod milim nebom in javnih de« monstracij, pri čcincr p,i bc morejo v posameznih dcžciah države dovoliti tudi izjeme.
OMEJITEV PRISELJEVANJA V AMERIKO.
Johnsonov prciibg odklonjen.
London, 29. februarja, r. Priseljeniška komisija ameriškega senata je zaključila, da zavrne zakonski osnutek senatorja Jo'inson« o priseljevanju v Zedinjeue države. Kot bnza za kw)tn priseljevanja raznih narodov se vzame število po ljudskem Štetju Iz leta 1010. (kakor doslej), le mesto dosedanjih treh odstotkov se bosta Odslej la! ko priselila dva odstotka onega števila pripadnikov poedinlh narodov, kolikor Jih }e leta 1910. bilo v Ze-diujenlh driavah. Število priaeljenlkov »e torej zniža ta eno tretjino,.
riz 90.25 do 90.75, London 99.75 do 100, Nc -Yorl< 23.15 do 28 25, Curih 401 do 401. dinar 29.20 do 29.50. dolar 23.10 do 23,20, carinski franki (20 zlatih) 80 do 89.25, uradni tečaj zlnte lire 448.90.
DUNAJ: Beograd 690 do 894, Borita 15.81 do 15.90, Bukarešta 374 do 87G, London 804.900 do 805 900, Milen 854 do SCO, Nevv-YorI; 70.955 do 71.185, Pariz £„,.,- do 8004. Praga 2T51 do 2001. So-fljn 5?6 do 530, Culrh 12.275 do 12 325, dolarji 70.r60 do 71.200, Ure 8000 do 307*1. dinarji 833 do 889.
VRAČA: Beograd 44.80, Dun*J 4.f>& Berlin 7.73, Rim 151.50. Budimpešta 6.00, Pariz 140875, London 150.725, New-York 85.10, CurPl 608 50.
r.rUUN (v milijonih): Beormd 50.858, MIlan 181 545, Praga 122.198, Pariz 176 558, London l8.r54.7B0, New-York 4.180.500, Ourlh 728.175.
NEAV-10RK: Beograd 127, London 480.25. Pariz 4100, Carlh 17.32, MIlan 431.25, Praga 200.25,
Naskok klerikalcev na Kmetijsko družbo
Včerajšnji »Slovenec« poroča, da le ministrstvo že obvestilo velikega župana In vladnega komisarja pri Kmetijski druž bl. da se občni zbi\r ne more vršili po starih delegutih, marveč, da ga ie sklicali šile tedaj, ko bodo izvoljiitl novi delegati. »Slovenec«, ki hinavsko dostavila, da ministrski svet ni mogel ustreči intervenciji g. ['uclja, k>:r so »uradna« poročila o »čudnih« rua merah pri Kmetijski družbi bila »dosti' drugačna od poročil g. Puclja. »Slovence« se očivldno sramuje naravnost povedali, da so klerikalci v času, ko se pehajo za opozl-cionalnl blok. dosegli za hrbtom opozicije In proti njenim interesom od radikalske vlade novo koncesijo. Ali jc to nagrada za to, ker so se klerikalci pri Markovičcvi aferi »lepo« obnašali, ali za-to. da, ker gre za večje tadlkalsko-kle-riitalne kupčije, sc bo žc šc Ukazalo. [>ej-stvo je, da so radikali t odločitvijo glede občnega zliora Kmetijske družbe klerikalcem storili Izredno veliko uslugo, kl jo laliko doseže samu stranka, katera je pri njih posebno dobro zapisana.
Pozabiii ne smemo, da je radlkahka vlada sedaj končno potrdila nezakonitost in nepravilnost postopanja v zadevi Kmetijske družbe. »Slovnico« naj raje molil o »uradnih« poročilih, na katere se le vlada marala ozirati. Klerikalci hočejo Imeti »Kmetijsko družbo. In ker sami niso Ime!! ciovoll moči, da bl v tej avtonomni, slovenski organizaciji prišli do večine, sa zbaruntall z radlkalskiml cen-tralisli v Rcogradu, da so jim Sli na roko ter Jim na protizakonit način omogočili naskok na Kmetijsko družbo. Klerikalci so v ostalem tudi s polno paro na delu da dobe Kmetijsko drntho v svo/o pest. Odredili so vsem svojim pristašem na deželi, da ne sme nihče plačati članarine pr: svoli podruimei dokler ne bodo izdana podrobna navodila s strani vodstva SI S. Pri malih podružnicah naj njihovi ljudje onemogočijo Izvolitev novih delce :tov. Ni nltl najmanjšega dvoma da se hočejo klerikalci s pomočjo radl-kallje na prav brezvesten način polastiti ♦ Kmetijske družbe«. Vprašanje pa je navzlic temu še zelo veliko, če se Jim bo ta lopovščina posrečila. Nai si bodo sve-stl, da bodo njihove brezvestne Intrige zadelo na složen ln kar najbolj energičen odpor v Se h naprednjakov in naj jc stvar r. PucelJ Sc tako zavozll. Zeleni
generali so svojčas še celo lavno v Kmetijskem listu zasmehljtvo odklonili pomoč JDS. Toda demokrati, zavedajoč sc svo-js napredne dolžnosti gredo preko take-ga Izzivanja r:a dnevr.l red. Združili bodo vse svoje sile z drugimi naprcdnjakl, da se reši, kar se rešiti da.
Skrajni ča® pa jc, da preneha nesrečna politika ljubljanskih adjutantov go--poda Puclja. S strankarskega stališča bi sicer mogli čutiti zadoščenje, ker smo v interesu splošne napredno stvari neprestano svaiili pred eksperimenti, v katoro so ae iz boezna kakih razlogov zapletli voditelji SKS. Toda preteča izguba Kmetijske družbe ne poinoni lo za ■<KS Izgubo zadnje čvrstojše postojanke, lomvoč ogromno škodo ta celokupno nap:odtio stvar. Ni6 se ne čudimo, da prihaja ta udarec s strani radikalov, nii embolj se čudimo, da se voditelji SKS še vedno kar naiožje družijo r. njihovimi eks|>onenti, izdajajo z njimi skupen list, sodelujejo v borbi — proti demokratom. Za koga vso to? Edino in izključno za radikale! Svojim pristašem na deželi, ki ne morejo pojmiti take politike, so se voditelji SKs dosedaj izgovarjali, da bodo s to taktiko rešili »Kmetijsko družilo«! Ce bo jim radikali re» kaj podob-noga ol<eta1i, so grdo lagali in g. Pucelj )e dobil oil njih za svoje usluge — z batom po glavi in te vrača iz Beograda poražen in osramočen. Tako plačuje ra-dikalski režim tlako zelene goneralitote t prodajo Kmetijske druži« klerikalecml ln uboga SKS se še braniti ne nioie, kajti organ slnvnoga »konzorcija^ Narodni dnevnik uo sme zapisati Lil besede proti radikalom... Žalostna jim mnjka.
Toda pustimo to. Klerikalci poročajo, da so vlada pri svoji odredbi sklicuje na uradna poročila. Poživljamo Javno velikega župana, da takoj pojasni, katere nepravilnosti Je našel on aH vladni komisar pri poslovarjn dosedanjega glavnega odbora Kmetijske družbe. Ali mislijo gospodje, da jc ta največja in r.ajugled nejša slovenska kmetijska strokovna tn gospodarska organizacija roba, za katero se sme na političnem trgu barantatiT AH naj bo čast naprednih mož, kl to tedaj z velikim uspehom vodili ta strogo stanovski zavod, le predmet za radikalske in klerikalne politične raešeturijc?
Domneve
Ljubljana, 20. februarja.
V opozicijskih krogih te zatrjuje, da je blok gotova stvar in da bo-to zaključki radičevcev v noduljo. klerikalcev v pondeljek in nato še demokratov vedli k formalni strnit vi. Stališča f.e presojajo zelo optimistično, toda situacija se vseeno zavija v mouijavo. 0 KoročSrvem sestanku z radičevci ni točnih [ipročil, dr. Korošec nI hotel novinarjem dati nikakili pojasnil. Zagrebške »Novosti« tolmačijo dr. Koroščo-vo rezerviranimi kut neprijetno slutnjo. da ra.iičevci z vsem svojim ravnanjem tendirajo le t:i tem, da st pri celi akciji obdržijo čim svobodnejše roke in <la pripravljajo akcijo v Sloveniji. kjer se — naravno na dr. Ko-roččevo škodo — nadejajo mandatov.
Nesporno je, da radičevci želijo nove volitve. Glasom informacij b«o-pra.vske »Politike« se je po dr. Koroš-Sevem sestanku vršila seia glavnega odbora HRSS in »e je osobito poudarjalo. da Radič ni odstopil od svoje prvobitne. nnmere: da si zasknira mogočen vo'i'"i teren v vseh pokrajinah izven Srbije in si pa ta način zaslirnra č:m izdatnejši volilni rezultat. Poleg pre^iskih krajev računa tudi na južno Pri i jo in Črno tropi. Podoba je. korSuie 'Politika«, da bodo radičevci. ako f-tileh zaenkrat pristanejo na pre-rnembo svoje taktike, opriv'čeva-1! to prod rarodrm s parolo: trot'p volitve so pofiledpie v sedanji državi! V ostalem pa vi.vbrž aploh ne pojdejo v j>ar-himent. temveč hočejo s takimi napovedmi f.imo prisiliti vlado, da razniifti parlament in dobi mandat za volitve. Radi'5 namreč smatra, da bo njegov us^eh ver-etnejši. ako boilo volitve izvedli radikale!, ker mu taka atmosfera naibolj prija. Tako »Politika«.
Radičevci se za vsak slučaj pripravljajo tudi na oblastne volitve. »Novosti* navajajo, da bi ravno pri tem prišla <"o izraza federacija Hrvatske za-jeltiice s HRSS. Hrvatska zajelnica bi raMčevcem poslužila zn konjička, ker bi radičevci postavili samo zajed-niča.rske kaml-date in Jim zasiuurali večino v oblastnih skupščinah. Zajcdnl-čnrjev ničesar ne ovira, da ne bi polo-ži'i prisecre. v oblastnih forumih bi pa vednar ščitili hrvatske (raličcvske) interese. dofm bi ra-ličevcl nezaprisežo-ri še nndnlie ostali na svoli postojanki. ne rli b| vladi dali priliko, rla jim Tnrwto oblastnih skupščin postavi svoje »komisarje«.
Vsckrkor lahko nttdl opreznost radičevcev do <i-fitiftivne odločitve mnogo mHbanJn: niti ni to zabninjeno novi-r"m in političnim kroTom. niti ni ra-rlVeveem zameriti Izmikavania In pretkano skrupuloznostl. Računati io z dristvom. d* lio v«ak popust radliVv-cev v pozifvno »mer zahteval obilo sTrrrtzatn jevnnl«. kar Itn razumel vsak. k! nozm psihologijo Rndi^eve tnise, Oiloč:tev nleftnma nidičevskih poslancev v ne*Ieljo ute<me torej izzvati pre-ecnočenje v eno nll druio stran.
Resnost položaja je v Beogradu
končno stopnjevana tako daleč, da ga priznajo in pretresajo tuJi intimni ra-dikalski organi. »Samouprava« opušča načivlno borbo in polemizira z opozicijo le v drobtinah. pobranih iz obnkur-ne prečanske Stani po. Posebno pozornost pa razvoju dogodkov posveča Ninčičevo »Vreme«, ki prinaša redna situacij.-ka poročila in jih opremlja s svojevrstnimi konkluzijiioii. Tako navaja, da navzlic vsem izgledom za ustvaritev bloka vlada v vrstah opozicije obilo pesimizma in da bo treba prebroditi še mnogo ti£koč. Predvsem ni razčiščena sitttariia v 1>S in ni si-irurno, ali bo »Pribiccvičuva skupina« lo.ii I no izpolnjevala s|Kirtizumni program. Nadalje doznava »Vreme«, da ilr. Korošcu nikakor ne konvenira. da bi »imel v Sloveniji za zaveznike — demokrate, proti katerim je vodil glavno WIuj». Navzlic vsem tem zaprekam. ki smo jih mi it svoje strani že pretp-sli. priznava »Vreme«, da opozicijski blok stopa v odločilno fazo, ki je na-mala vlado k ri:ijresno;šemu protrcsanjii. kako ustvaritev bloka še pravočasno preprečiti nlj vsaj onemogočiti Izvajanje n'egovega prodnima 0 vlailiiiih nakleoih so seveda ne izve nlčoMvr. pravi »Vreme« ln v tem ozi-— pravilno zakliučuje; neizvestnost. v kateri se zaenkrat nahajiimo. ne bo trajala dolgo: presekali jo bodo tekoči ilogodki. ako ie že prej ne razrešijo tvorci opozicijskega bloka.
kupijo v Beogradu in Zagrebu neodvi« sne liste. Ako bi voli nl mandat dobili radikali, bi to pomenilo podaljšanje te« danjega režima In Javno mnenje bi ob« sodilo tak izhod li situacije. V narodu je v vsej državi nezadovoljstvo napram režimu. oTega sc zavedajo — menijo «Novosli» — tudi sami radikali ter se zato trudijo z vsemi mogočimi sredstvi volilne politike, da popravijo Bvoj poio« žaj med narodom. Ako bi sc 1'ušiču tudi posrečilo, da s presijo s pomočjo neod« govornih činiteljev dobi volilni mandat, bomo zopet prišli v burno fazo politič« nega življenja. Nekateri odlični demo« krati so nam izjavili, d« bi demokrati v { tem slučaju priporočali svojim volilccm, da Izostanejo pri volitvah, ali pa njihovi poslanci ne bodo prišli v parlament. — Opozicijski blok jc že dovršena ttvai ter bo v najkrajšem času činjenica od« ločilnega pomena. V novi politični titu« acijl i ozirom na to okolnost drugi u« stavni faktor, v čegar rokah je tedaj situacija, ne more spreictl razlogov g. Pušičt (n mu pomagati, da prehiti pra« vilni izhod iz situacije. Opozicija smatra da mora pri takih okolnostih na v tak način ona dobiti mandat za volitve.
Pašid za volitve
p. P.eograd, 29. februarja.
Knkor sem že včeraj poročal, jc bil g. Pašič sinoči v avdijcnci pri kralju. No. cojšnje »Novosti« priobčujejo o tej av» uljviici zanimiv članek, ki vzbuja tem večjo pozornost, ker je znano, da je lastnik »Novosti« posl. Jovan Jnvanovli! persunj gruta ni dvoru in da iina tam prav dobre zveze. Zato so tembolj ver« jvtuu informacije »Novosti«, ki pišejo med drugim:
»Gospod Pašič Ima že v svojem žepu demisijo vlade in sedaj s tem operira. Včeraj je bil Pašič pri drugem ustav« nem faktorju in poskušal, dn na vsak način dobi volilni mundut. Njegova ar« gumentuclja je priprosta: s parlamentom te nc more več delati, volilni mandat je treba dati radikalom, ki so Izvršili tako ogromno delo, da te mora vprašati na« rod kuj o vtem t.m misli. Krona f'aši« čcvlh razlogov -il iprejclo. Zato bodo radikali tedaj poizkušali najti druge kombinacije. Vladt naj izbere ugoden moment, da v parlamentu pokaže, da jI je nemogoče delati ter da to potrebne nove volitve, šo preden te tprojme bud« žet. V krogih opozicije te smatra, da krona v nobenem tlučaju ne tmc pove« riti mandata radikalom. Počakati jc trs« ha, da te politična situacija razvije nor« inalno, ter te ne ime pustiti, da te to normalno razvijanje prepreči. Krona Re mora ozirati na razpoloženje Javnega mnenia. ki je tudi važen faktor v funk« cionlranju parlamentarnega tistema«.
Dalje govori članek o tem. kako to radikali potrošili velike svote, da pod«
Radikalske limanice
Beograd, 28. februarja.
Radikali se * vho naglico pripravljajo ua volitve. Kakor že veC let, tako jo zopet parola, da treba vc» boj osre-določiti proti demokratom. Na Hrvatskem nimajo radikali nobenega upanja, a si mislijo, da bi se po oslabitvi demokratov iažje pogodili kakorkoli z ItaJi-čcm.
Glede Slovonljo se zanašajo radikali na pomožne čete. Nosilec liste v ljubljanskem okrožju bo to |»)t kočevski ndvoknt dr. Ivan Sajovic, čoS, da bo največ Nemcev za sjiIm> potegnil. Glasove pn upajo radikali dobiti največ — iz SKS in NSS1
Kar se NSS tičo. so radikal, voditelji oči vi Ino na podlagi poročil njihovega ljubljanskega odbora hvalijo, da Jc polovica (!) njenih bivših pristašev že prešla v radiknlo. upajo pa tudi na ostalo, čel, da je najnovejša zveza NSS z NRS in skupno Izdajanje »Narodnega dnevnika« tako zabrisalo razlike med obema strankama, da NSS razpada popoln« ma. V koliko so ta ra-dikalska poročila pravilna, se tu ne da presoiatl. Brez dvorna jo res močan del bivših NSS že v radikalih, zdaj ko je celo vodstvo pod radikalno denarno In časopisno kuratelo. je zadrževanje pristašev, da tie prestopijo v radikale. težavno.
RadikaM si manehi roke. čeS. da jim razpad NSS in SKS nosi uspehe in torej denar. Izdan za »Narodni dnevnik«. »Novo Prnvdo« in »Kmetijski list«, ni izdan zastonj.
Kakor sem rekel, glavna parola jc znova proti demokratom. V tem oziru nahajajo radikali prijateljev v vodstvih NSS in SKS, da no govorimo o skrahirani ItavniharjevI skupini.
Naši beograjski radikali zatrjujejo, da bodo pri skupščinskih volitvah |>o-b-ali dober del doelanjh pristašev SKS ln NSS in da lim ie dobiček siguren. zlasti ker bo .'DS na vsej črti zaposlena v boju s klerlkalcL *
Mi temu beograjskemu poročilu dostavljamo le to. da so rad'ka.lski računi silno pretirani. Dogodki zadnjih dni sicer potrjnie.io. da se ostanki NSS polagoma »asimilirajo« radikalom. Radikali so ustanovili prosli teden v I.jub-"jnni takozvane mestne odbore, v katerih so se pojavili kot glavni funkcionarji razni iz pre'5njih dob znani na-rodnosocijalni junaki, ki očividno prijavljalo rot »ta plavim« voditeljem, glo le SKS pa se beograjska gospoda nrav srotovo moti. 7a zeleidmi generali ne pojde nihče v radiktt.lski tabor, nego se zavedni naproilnjaki |>o deželi vračajo pod okrilje neomajne in delavce zastopnice ter zn"čitnico vsega nagega naprednega Živi,'a. v vTste JDS.
Ni dvoma, da se položaj čisti. To ie lobro, ker ljudstvo zahteva predvsem !a«nosti. O demokratih se vč, kaj VmVJo. Radikalov narini ne mara. Kar koleha vmes iti se lovi sem in tja, mo--a propasti.
Stresemann o medna-
rodnem noložajn Nemčije
(Dopolailo k našemu viirajšnjcmn poročilu.)
Z- Uerlin, 28. februarja.
Zunanji minister dr. Slresemuim je imel danes v državnem zboru zaaimiv eksjioze o mednarodnem poloziju Nemčije, v katerem Je Izjavi' tr.od drugim:
<Nemska zuiuuijn [lolitika stoji pod vtisom delovanja st rokovnjaški i odboiov. Od uspeli« nji' ovega dela Je odvisno, ali Je mogoča rešitev reparacljskctra vprašanja Gospodarski položaj Nemčije zahteva na vsak način čimprejšnjo rešitev. Izvedenci to bodo lahko prepričali, da te nnhnja Nemčija v retnlcl v veliki gospo-darski stiski. Za dogleden čat iz lastne tile ne moremo nlll misliti nn repnrn. cijska plačila, ampak moramo zbrati vse svoje moEI, da vzdržlmn svojo valuto. Dovoliti se nem mora moratorij In pa med-narodno posojilo. Vrrašanje mednarodnega posojila je neločljivo spojeno z osvoboditvijo roru' rJa ln Porenjn. 15. april, ke potečejo Ml»um pogodbe, pomeni kritičen termin. Nadaljevanje teh dobav t
strani nemške velelnd ust rije je direktno nemogoča, kar morajo priznali tudi nasprotniki. Razmere silijo torej k ureditvi reparacijskegu vprašanja, ki pa te ne sme Izvršiti na podlagi ustvaritve kake uemško reparacijske province, ampak na podlagi mednarodno ureditve reparacij skegn vprašanja. 0 priliki opustitve pasivnega odpora jo bil najugodnejši trenu tek, da bi Francija bi Nemčija končala boj v Poruhvju. Ml smo pripravljeni za diskusijo reparacljskega vprašanja, no četno p« motiti sedanjih razprav strokov nJaSki'1 odborov. S Francijo pa ne moremo sklenili nobenega posebnega miru. kor rmo kot dolžniki obvezani napram združenim upniškim državam. Vsak pa meteu človek v Nemčiji je za sporazum Francija, toda Francija mora vedeti, da so uodoče nemške reparacijske dobavo od vistis nd zvišanja nemSke produktivnosti.
Minister te Je hnvll nato t podpl«un< nemško-nmeriške trgovinske pogodbe, ki sicer no ustreza v«em nemškim teljam. vendar pa Je zprnjena na principu naj .•efje porrodnostl in zntleduje cilje, kl bodo uirodno vplivali na vte velike na rode. Z Anglijo Je bila pred kratkim sklenjena pogodba glede znižanja repara-rlJsV^ oddaje na 5 odst.. kar bo zelo pospešilo trgovinski promet med obema državama. Pogajanja to te vršila v n|> čutku rolrebe sporazuma ln medsebojni') ozi rov n« obojett rantke Intercso.
0'ede potisko-neinšklh odnošajev Je Izrazil dr. Slresemann z ozirom na pred kratkim v poljnkem parlamentu vlož"ne nujne predloge Izgona vrfjlh delov nem-Ikca prebivalstva nado, da bodo tozadevna pogajanja t Toljiko ugoduo končala.
Ideli mednarodne solidarnosti, kl Je tenelj 7vezl narodov. Je pn Stretemannn-vem mlSllenju v tedanjem ntntulu /vera narodov le nepopolno uresničena. Kljub lemu nemška vlada vslopa v Zvezo naro-dev v principu ne odklanja. Ako postane vnraSanJe aVluMno. potem bo nem5ka vlada preštiiHlrnta. nll (rarantlrano po-ttopnnje z Nemčijo kot ?. ennkonrnvnlm članom In ali morda ne bl bil vstop »pn-jen t knklml posebnimi ali pnnlžuločlml pogoji. Stretemnnn Jo takllufll tvoj i?o-vor t prisrčno Tahvalo za Izredno pomot inozemstva nemškemu narodu.
Politične beležke
+ Orjtmn ln M"tlčna situacija. Or juna razglaša: »Olavnl odbor Orjune jc na svoji redni seji. kl sc ie vršila v Beogradu dne 24. februarja, z ozirom na napetost politične borbe ponovno začrta! svoje stališče: Orjunn pozdravlja vse napore. da se zruši korupcija in plemenska politika, kl |o Izvajajo sedanji vlastudr?-cl, ali Istočasno Izjavlja, da z največjo opreznostjo In rezervo zasleduje akcijo cpozlciionalncga bloka, ker Orjuna ne vidi v nobeni sedanji politični formaciji ga-ranclie za Izvedbo nesebične nacljonalne politike v korist Jcdlnstvcnc jugoslovensko države.«
4- Kdo zopet vlič! «iSnkolstvo» v nolltlko? V radikalski »Samoupravi« je Izšel daljši članek, pisan očivldno Iz Ljub Ijane. katerega glavni namen Je delati reklamo za dr. Ravniharja kot starosto J. S. S. čiankar piše. da sn demokrati zanesli politiko v »Sokolstvo«, «onl, kojl sami vrlo dobro vedo, da dr. Ravnllmr vse svoje življenje posveča svojemu narodu In katerega so postavili za staro, sto vsega našega Sokolstva. ne slovenski demokrati, marveč sokohka društva I slovenska I hrvatska I srbska«. Clanknr pi^e nadalje, da dr. Ravnihar ne pozna v Sokolskcm Savczu nobene politike, ter da ga demokrati radi nlegovega rodoljub la tako napadajo, da ntakirajo edo njegove otroke na cesti! Vsebina članka v »Samoupravi« dokazuje, da je Izšel rokopis iz naiblitle okolice dr. Ravniharja samega. NI dvoma, da je hotel pisce f nllm pridobiti one Sckrle. ki prtpadah Nl?S za kandidaturo dr. Ravniharja n:i občnem zboru JSS. Torej v političnem glasilu odkrita volilna borba za starosti Sokolstva. Sedaj pa naj javnost presodi ali Jc ljudem kal za Srkrlstvo. kl zanašajo to nacionalno organlzaciio na taki brezvesten način v politiko? Ali jc oseba dr. Ravnlharla več, ali je Sokolstvo več? Zakaj jc starešinstvo JSS. Izdalo poziv na časopise, da naj Sikolstvo nc mešnji v politiko, ako sc sedni na tako zahrhtrn In nesramen način v glavnem glasilu NK'S delajo sokolske volitve v prilog dr. Pavnlhnrju kot starosti JSS? Izjavljamo, da ml nismo voljni gledati te le Iz osebnih ambicij poedlnlh političnih kreatur Izvirajoče neznačajne In zaplotnlške volilne agitacije In da bomo vse storili, d.i razkrinkamo neznačajneže In nemoralne ljudi, kl hočejo delati s pomočjo Sokolstva politiko.
Iz demokratske stranke
Prijateljski sestanek krajevne orgo nlzaelje JDS za ccljsko okolico dne 2" februarja na Bregu jc bil zelo dobro obiskan in Je lepo uspel. Prihodnji četrtek, dne h. marca, se vrši v restavraciji Sokolskcga doma v Oaborju.
Otll odbor demokratske stranke za mariborsko oblast Ima v četrtek 6. marca ob 15. v tajništvu v Mariboru sejo.
Po svetu
—	Program pomladanskega potovanj, rumunska kraljevo dvojica, Po avtentjj
eih informacijah je poigram potovtjj, uinunske kraljeve dvojice v inozemeivj lofinitlvno določen. Kralj in kraljica p,|. lota 10. aprila v Pariz, kjer posotiu iredsednika tamkajšnje francoske repu. illke Mllleratida. Iz Pariza odpotujeta , Um, od tam pa proko francoskega ozon ja v Madrid iu v San Sebiuttiano. panije odideta v London iti Brumdj. pj, ovanjo bo trajalo 0 tednov in bo krt >vo dvojico spremljal zunanji miuiittt Juca.
—	Odlični japonski državnik umrl. V
r« U i ju Jo umrl knez Matsukata, kl je bi| t knezom Saonijem edini šo živeči prt isnovalec Jnponsko v moderno državo, lavljaio se je sicer svoj čat, da je knei -/.gubi! življenje ob relikom poUetu, lu, pa ni odgovarjalo resnici. Ko te je uaE. eč začela rušiti njegova hita, te je knei 'aklonil pod pisalno mizo lu oatal tir, Datiravno je bD 84 lut »tar. Jh knial« ikraval od poškodb, ki jih je dobil ok putretu, ali sedaj to mu uuičl jute bng pešali ln je v (»ar dneh podlegel. Ki«, Mataukata je bil brez dvoma eden naj iioljSih finančnih ministrov, kar jih j, imela Japonska, In je od lota 1807. uv» dol zlato valuto.
—	Tudi madžarska vlada hoče prlzn* ti aovjettko Rusijo. Budimpeštantkl »U S'em/.eduk> duznsva Iz vladnih k ropov da te madžarska vlada ukvarja t pri pravaini za priznanja lov Jenke Umi;«, S tem korakom t| upa tnadlartka vli, da pridobiti tržišče južne llutlje za mi. džartko industrijo. Madžarska vlada stavlja kol pogoj ta priznanje tovjetik) Rusije, da te ne bo iz Moskve podpira, la komunistična propaganda na UadUr akein.
—	Macdonald odklanja Indiji lamo.
upravo. V angleški zbornici poslancev js prošli četrtok Izjavil državni tajnik ta Indijo loid Olivior, da brittka vlada ui pripravljona sprejeti kak nov načri za ustanovitev pojNilnoma odgovoru« dominialne tainouprav« za Indijo. To b| bilo skrajno nevarno In bi pomenilo nesrečo za indijsko ljudstvo, ki dane« k ui doratlu težkim nalogam, kl bi jih stavila nanj popolna avtonomija.
—	LunačarskI ruski poslanik v Pragi! Češki listi poročajo, da bo tovjetskt vlada po priznanju s strani Češke im» novala za tvojega poslanika v Pragi se danjega komisarja za prosveto Lunačar skcg.i.
—	Volitve v Podkarpatskl RuslJL Ti
teden je bila končana prva fnza voliln« ga boja v 1'odk.npatski Rusiji Prijav !jenih jo 9 kandidatskih list. Za 0 uian datov v parlamentu to bori 18 strank za 4 mandate v tenatu pa 12 skupiti Te štovilke dokazujejo, da bo volilni bo ,ako hud.
—	Rusija In flumuntja. Sovjetski ko misar Steklov tvari v »Izvestjih« Fran eijo pred' ratifikacijo odločitve velepo slaniške konference v vprašanju Bef<" rabijo in izjavlja v tako rekoč oficielner: tonu, da o kakem odstopu BeBarabiV Itumuniji sploh ne more biti govora. Itu sija tudi ne bo vrnila nirnuntkega tla tega zaklada, ker je Rumunlja netako ■lito zaplenila toliko ruske državne last nine, da je pravzaprav šo dolinica Ru sije. Steklov jo Izjavil, da je Cisto [*> sebno vprašanje, pod kakimi pogoji I* sovjetska republika dosegla priklopih" Besarabije, vsekakor pa bo zunanja [» litika sovjetov vodno ttroinola po n.ej tatifikacija tega akta, ki ga sovjetski vlada nikdar 110 bo pri/nala, je rekel Sto klov, bi |»omenila največjo netaktno« Francijo, kajti odprla bi t tom staro u ie in izzvala Rusija na nov, hud boj.
—	Rykov bolan Novi predsodnik sov ctske Rusije lljkov je že po pat tednil 'vojega vladanja zbolel. Kakor popiej 1 Leninovi, tudi o bolezni Rvkova vlad iočo dati nikakih natančnejših poroči' »bjavila jo samo komunike, s katoier laznanjn, da odpotuje Rvkov na oddi •ia Kavkaz in da ga bo med njegov idaotnostjo iz Moskvo nadomeščal Ka neiiev.
SVEČANA VZIDVVA SPOAUNSK1I1 KAMNOV sc bn vršila orl rvrrr*bi Sokola I. m Tnb-rii o blnkoStnlb nrn7rl-klh. Vzldiill se b^do Itamn! Iz Srbije. Hrvatske In Sbvenljo. Sokolski dom na Taboru bo naj. veijl aa slovanskem Jugu.
NIC VEC NE USPEVA.
Da g. Pašič že dolgo ni več zadovolje z g. dr. Nlnčičein, je znana stvar. 0. II šič namreč misli, da je tunanja poillili izključuo njegova domeua, tudi ako i kdo drugi zunanji miniatur. Dr. Ninčlč i precej ruzlikuje od svojega vrbovuega * la. Opetuvano Je poskušal nastopali tu1 bolj po tvojem prepričanju. S tem |» i posla! v očeh Paši&i in njegovih zvesti nemogoč. I11 napravljen je bil načrt: 1 zunanjega ministra bl naj prišel dr. ^I1 bijkovič, na pariško metlo dr. Velif Jankov 14, v Rim pa dr. Laza Markovi Toda dogodki zadnjih tednov to le noJr p kvarili. Dr. Jaiikovlč ne more v l'»r radi orientalskih železnic, dr. Laza M« kovlč ne more v Itim radi zadnje afe v narodni tkiipščini, ko 10 ga komaj 1 lili pred sodiščem.
ZANIMIVA AVDI.IENCA.
Bosanski <narodnl> muslimani Magk llčevcl so ie pričeli pogajati z radiki In to poslali svojega emltarja SnMI Korkuta k Paliču. Pride elendlju Kofk k PaSIču ln te mu predstavi:
(Gospod predsednik, Jaz tem , . .»
»Znam, znam, ovnj». Je dejal g. Po' (TI «1 onnj Refčrnl Draga te Untnu . •
BiS je pogodil dlčnl premi er g. Pn® ne tlcer imena, pnč pa kviilllikncljo F rad Drage, Iti za vladno pomoč In za 1» Je volllce potrebuje par« i dluare.
Dr. Jovan Cvijid
mm pir % i k
WMM
Pr. Jovan Cvijid, profesor geografije
n beograjskem vseučilišču, učenjak sve-iivr.cga slovesa, praznuje ti idcsctletnlco ivujcga univerzitetnega znanstvenega de-bvanja In pctlntrldcsctlctnlco svojega panstvenega dela sploh. Njegovi učenci prijatelji po znanosti pripravljajo oh priliki veliko spomen-knjlgo, v kateri cdo zastopani s svojimi deli tu- ln Ino-tmskl strokovni avtorji, da proslavijo tliko dosedanje Cvljlčcvo delo. Prof. Jovan Cvljlč je rojen I. I8fi5. v izniči oh Drini v zapadnl Srbiji, tedaj to tam kjer Vuk Karadžič. Njegov pra-W po očetovi strani se Je za Karadjor-llcvcga upora priselil Iz Hercegovine. Po imnazljsklh študijah v Loznlci, Sabcu ln Ifocradu te nadaljeval na beograjski viki Soli, kjer je že kot študent Izdelal rvo manjše delo »Geografska I geološka trtnlnologlja«, natisnjeno v »Prosvetnem Hasniku. šc I. 1887. Nato Je šel 1. 1889. a dunajsko univerzo, kjer ga je profe-cr lienck hvalil kot najboljšega svojega fenca. Njegovo dlsertacljsko delo »Kraki pojav, predstavlja na temelju samo-Injni ua opazovanja In študiranja na te-nu zgrajeno novo teorijo kraških porov, kakor jc nl s tako temeljitostjo In npilnostjo postavil še nihče v področju a<kcga raziskovanja. Takoj sl jc prl-nhtl sloves v znanstvenem svetu In tako t leta 189.1. dobil stollco geografije na ivikl šoli v Beogradu. Proučevanja kra-problema se je posvetil tudi v sle-fciih letih In izdal o tem več del, največ Krasn Srbije In Bosnc-Mcrccgovlne. Od I. 1897. dalje Jc Cvljlč obrnil svojo ozornost tudi na druge geografske pro-leme Ralkanskcga polotoka. On je bil rvl, ki je dognal sledove ledene dobe na lanlnah polotoka In Jih natančno opisal t jim dal znanstveno razlago. Tudi v im področju tvori sedaj njegovo delo imelj vsemu sedanjemu znanju o glacl-Jncm pojavu na Balkanu. V lctl'1 po 190?. je Izdal še obilico del vseh panog geografske znanosti. Vsa vola proučevanja jc Izvršil CviJIč v prisili sami; vsako leto je porabil nckai ■escev samo za znanstvena potovanja: •alo je kotov na polotoku, ki jih ne bi Cvijlč prehodil, običajno peš, da slste-latično prouči njega geografske proble-'t. Rezultat teli potovanj In študij so iniigovrstna obširna dela, ki pomenijo mnogem oziru temelj znanstvenemu "znavanju Balkana. To so pred vsem fla o tcktonikl Balkanskega polotoka, o »tranjl zgradbi njega gorovij in njlli ttdschojnem razmerju, o balkanskih Jc-tilh, osobito njih nastanku In spremem-®li. Kno njegovih največjih del pa so Osnove za Geograflju I Ocologlju Ma-«donije» (1906 — 1911), kjer sc nahaja
tudi temeljita karaktcrizacija nacljonalne-ga položaja Makedoncev in objektivno znanstveno stališče v srbsko-bolgarskcm sporu za Makedonijo in Makedonce.
Ali najimenitnejši dci Cvljlčcvcga znanstvenega delovanja so njegovi an-tropogeografskl In ctnogralski študiji. On je dal pobudo za sistematično proučevanje etnografijc srbskih zcmclj In Je v ta namen Izdal 1. 1890. »Upustva za prouča-vanje sela u Srbiji I ostalim srbskim zem Ijarna«. On je organiziral sistematičen študij srbskih vasi In prebivalstva, ljudskih selitev, etnografskih značilnosti in mentalltete L dr. Na podlagi teh navodil je Izšlo v publikacijah Srbske akademije znanosti v Beogradu dozdaj že petnajst, povečini debelih knilg, vscbujočlh monografije srbskih pokrajin, njih vasi tn pre bivalccv. Cvljlč sam je izdal I. 1902. temeljno delo: Antropogcograiski problemi Balkanskega polotoka«, ki Jc osnovne važnosti za to stran geografske stroke.
Za časa emigracije med svetovno vojno jc predaval Cvljlč na pariški Sorbon-ni in Izdal v francoskem jeziku delo »La Peniusulc Balkanlgue — Geographie tiu-malne«, ki vsebuje jedro njegovih antro-pogcografsklh proučevanj na Balkanu. Po vojni jc izšel izpopolnjen in razširjen srbsko-hrvatski prevod tega dela, In sicer dosedaj prva polovica. Tudi ostala Cvljl-čeva dela so Izšla, ali v ccloti ali v zadostnem sintetičnem Izvlečku v tujih jezikih, največ v nemškem ln francoskem, In so postala last svetovne geografske literature.
Po vrnitvi Iz neprostovoljnega ckslla nadaljuje Cvijlč svoje mnogostransko delo. Osobito dovršujc veliko delo »Osnovna fizična geografija« ali gcomorfolcglja, ki bo tvorila ncprccenljlvo zakladnico za vsakogar, kdor hoče poznati moderno geografsko znanost. Za nas pa bo knjiga tem več vredna, ker bodo vsa teoretična In prlnclpljalna razinotrlvania oprta na primere iz domače jugoslovanske zcmljj.
Cvijičcva zasluga ic, da sc Ic L 1910. v Beogradu osnovalo »Geografsko društvo«, ki izdaja tudi svoj vsakoletni »Glasnik..
Cvljlč sl le vzgojil tudi lepo vrsto učen cev-gcografov, toda tragika naše mlade znanosti Je, da je večina njih Izginila na bojiščih In v bolnicah svetovne vojne.
Cvljlčcvo Ime uživa polno priznanje v znanstvenem svetu doma in zunaj. Cvijl-ča so imenovale za častnega, rednega ali dopisnega člana mnoge evropske akademije. Na njegovo počaščenje se pripravlja krog domačih in vnanjlh prijateljev in znanstvenikov.
Dr. Jovan Cvljič, ki Je bil nekaj časa tudi šet naše dcicgacijc v koroški plebls-cl»il komisiji, je mož, v katerem jc naš narod pokazal, kake so njegove duševne sposobnosti In kaj more sedaj In v bodoče dajati svetovni kulturi. Zato smo tudi mi dvakrat ponusnl nanj In sc pridružujemo njegovim občudovalcem z iskrenim! čcstltkamL
Boštajna, Matija Glažar iz Lukovca, Ivan Kritin iz Sv. Jerneja, Ivan Breg.ir iz Roba, Roman Korltnik iz Kočevja, Ivan Varšck iz Rake, Mirko Kralj iz Fučkovcev. Ivan Klun iz Ribnice, Al. Polajnar iz Žužemberka. Viktor Sehlel-mor iz Kočevja. Jakob Knavs iz Novih Taz, Janko Gololiič iz Sodinio vasi, Franc Oraf iz Gradca. Janez Verler-ber iz Kočevja, Franc Zupančič iz Hrastovega do'a. Andrej Klun iz Bukovi-ee. Matih Šterk iz Lahlne. Frane Kr-č.itlj iz Zdonske vasi. Anton Iločevur iz Metlike, Jože Fabjnn iz Trebče vasi, Ignacij P tam car iz Zg. Mladctiča, Fr. Pahul.te Iz Pakitnfce, Ivnn Zidar iz Hrež. Ignacij Koren iz Metlike, Kare! Ilavelka iz Kržkega ln Ivan Tschinkel iz GrCarico.
Novomeška porota
Prvo zasedanje novomeške porote v letošnjem letu se otvori dne 10. marca in so razpisani dosedai sledeči slučaji: Dne 10. marca Aloizii Rasberger in Franc Turk radi tatvine: U. marca Ignnci' Kralj radi ropa, Mibajlo Pelos in Jakob Rernas radi rova in tatvine; 12. marca Viktor Magdič radi tatvine in Janez Glavic radi uboja; 13. marca Mari.m Amnn radi hudodelstva po paragrafu 181. kaz. znk.
Za predsednika je imenovan predsednik okrajnega sodišča dr. Jurij Po-l.-nšek. njegovi namestniki pa so de-žolnosodni svetniki Anton Kuler. dr. Ščitomir Dolenc in dr. Josip Fiscliln-ger.
Porotn:ki: Janez Simončič iz Pol-reberja. Matija Sever iz Sol. Jakob Povše iz Stare cerkve. Jože Pneelj iz Ooriče vasi. Anton Gregorčič iz So-dražice. Ivan 7m<ančič iz Stamra trga, Dako Mak ar iz Metlike, Janez Dernnlc iz Piikn. Jožef Tulovan iz fVlrož.a, Anton Arko iz Ribnice, Ivan Marolt iz
Devetnajstič
LJiHJana, 29. febrnarja.
Stiriindvajsetletni bivši kontorist Franc« Otorepec iz Medvedjega sela pri Celin je podal v četrtek ziutraj roko svojim sotrpinom v ljubljanski kaznilnici. Prosta! je pravkar lSineivč-ro ječo in bližala ge ie že ura osvoboditve. Na tihem je sklen:l sam pri sebi, da se ne povrne več in bo postal rnie pameten. Osemnnistkrnt je že v raznih nresledkih zapravlinl kose svojega živ. Ijenla za kaznilrintimi zidovi, 'mel je pnč smolo! Kadarkoli ie pozabil ločiti tuje stvari od svojih, takoj 60 ga imeli!
Ura jo udnrila deset, zaškripali so ključi v vel'kih vratih ob Miklošičevi cesti in Fr. Otorenee je vsopel zoiiet sveži zrak. Zamahnil je z roko, pozdra vil Fe svojega dotedanjega čnvaria in vzkliknil: »Prostost, kako si lepa!« V žepu je čutil nekaj novcev in kmalu ga je začelo zebsti. Prišedši mimo prve gostilne, je tako? vstopil in že ga ie oh.Vl priletni kuhinjski duh. Skušnjava je b!la huda. toda zn trm otok jo je še prem"rTi1. Končno jo prišel tudi v Florramsko ulico. Tu pn je bilo že hule. ka iti gostilne so tamkaj posejane bolj pošto. Rilo je treba naporov vseh sil, da ni i>odle?el 2e pri prvi. Končno ra so padli v vodo vsi dobri skleni in Franceti! so jo zahotelo riViče. piiače in zopet ni teče. »Osemnnist mesecev sem stradal i si jo prigovarjal. »Pa nai bo. seda i. ko sl ga zopet lahko privoščim. sedni ga nn bom samo p'e-dal.» Rečeno etoreno! Kmnlu ie za mizo »Pri deteljici«. Tnm i" pričel in z vinom mu ie mstln tudi ko-aV/.n. Sf.vma o.i sl jo znhotel tudi ljubezni. N^tnknri^a Anjrelca se mu je zazida k:'kor ustvar-e^a za njegovo srce. Hotel io 'e božati, tola An?"'ca n.i ne-raznmlMv rasln ni imela niknkesa r:i-7umevn.ola zn F-nn^otove srfno občutke. Se več! Končno mu ni hotela "rjnesti niti ribiče več. k^r l ilo za Franceta vifek razočaranja. Kot tarčo svn:p"n. že preko mei razkaPenr<»a rnznnložcn je porabil v vinskih 7motni,ivnh Ariroleo ln "ostllrlčnrn. ObVovaJ ie oba r. »rnilhiheznivejši-ri« in »najnrikunrivemmi« izrazi, knr lih nr^more nie<-ovn St."i'erska trovori-ca. Ko pa mu je b'lo fp to prernn'o. »e ip nenadoma «nom"il, da «o mu tudi Prti na potu. Začel le tudi te ol'k'a-dnti z rnznimj »past.it!Mvi*nl» ivTmki. Posle lica nie^rovia OTetemoerament-ne?a govora je bila. dn pn ie imel rn-k-at stražnik na stnmi. Ker pa je bil France od vina preveč močan, je moral priti ra nemoč ?p dm<"n stražnikov kol""« Z zdniženimi močmi sta ga nato tirala proti stražnici. Nn Sv. Jakoba mostu pa se 'e načcmii Francetu zde'o primerno, da se vleže na tla, padel je na tla kot čep in tulil kako* sct.radnn volk. Celo fa.ro je spravil pokonci' In res ie prihitelo vse skimnj trledat. kako r,:l'-n France nazaj, odkoder je prpel. Sele po težkih napor'h se je stražnikom posrečilo Franceta nreiovo-iti. di se 'e zrmet dvignil, da le notem nribli?no čez dob*o uro zonet lahko padel v že tako dobro mu zna-
no celico, iz katere jo Švignil nekaj ur poprej v svobodo.
Tako se je dogodilo, da je bil France kljub vsem dobrim sklepom sprejet v ta nesrečni zavod tudi v devcuiaj sti&
tudi pri tem trpi ikodo vsled tlahegs
gospodarstva klerikalne večine do skraj nostl zanemarjena občina. Volilci, za« pomnimo si tol
Ponos naše diplomacije
V	»Politiki« čitamo:
Naša diplomacija jc po mnogočem po« stala slavna na velike daljave. Nc mi« slimo samo na Reko, Zadar in Skadar, temveč tudi na stvari, podobne Glušče« vičcvcmu tihotapstvu platina.
Sc lansko leto je prišlo v Pragi do ene za naSo diplomacijo zelo neprijetne a« fere. Morda bi ona ostala javnosti nc> znana tudi dalje kot do danes, ko bi ne nastal sedaj veliki spor med — okrado« ni mi.
Pri našem generaln. konzulatu v Pra« gi je bil nastavljen (kot ncukazni zva» ničnik) neki študent, Bosanec Andrija Lukinič. AH navzlic temu. da je bil on eden od najmanjših v naši diplomaciji, vendar sc ni hotel dati osramotiti. Živel je «na veliki nogi« in vedno našel naj. dražje žene v Pragi za svoje ljubicc. Najprej se jc zadolževal, predstavljajoč se za tajnika poslaništva, aH pa kar za samega konzula aH cclo kot novi jugo. slovenski poslanik, ki ima zamenjati g. Ljubo Ncšiča in bo jutri ali pojutriš. njem izročil svoja akreditivna pisma!
V	življenju pa je tako, da je dolgove treba plačati in povrhu šc živeti. Zato je Lukinič, ko se mu je nudila prilož« nost, ukradel knjižico čekov Praške Kre« ditne banke, ki jo jc imel naš konzulat. Iztrgal jc cn ček, izpolnil ga je z zne< skom 110.000 čeških kron in ponaredil podpis g. Jovana Vučkovica, našega go« neralnega konzula v Pragi. S tem pona« rcjcnlm čekom je dvignil pri Praški kre« ditnl banki celi znesA 110.000 češkoslovaških kron (takrat? Skoraj -100.000 di« narjev). izplačano mu je bilo od denarja ki ga jo naše ministrstvo promota imelo deponiranega pri banki.
Zanimivo je, da je dolgo trajalo, pred no se je ta goljufija in tatvina odkrila. To se je zgodilo šele potem, ko je ban« ka sporočila, da je ves depot našega mi* nistrstva prometa žc izčrpan, medtem ko se je ministrstvu zopet dozdevalo, da sodeč po njegovih računih, to ni re», temveč da se nahaja v banki še 110.000 češkoslovaških kron. Začeli so zadevo preiskovati in Lukinič, ki jc bil v kon« zulatu, jc za stvar zvedel in hitro — zgi« nil, kdo ve kaml
Najintercsantncjše pri celi zadevi pa še pride. Praška banka ponuja poravna, vo s 50 odstotki, ministrstvo prometa pa zahteva ccli znesek, ker ono ni kri. vo, ako se je banka dala ogoljulati. In medtem, ko se ta dva faktorju pogajata — kdo ve kod sc potepa tat, ki jc ukra« deni denar gotovo že zapravil, ker je moral plačati dolgove.
Biti a
t. marca
Dopisi
ST. VID.STICNA. V nedeljo, dne 9. marca t. i. bo predavanje o davkih in taksah v gostilni pri g. Josipu Gorišku v Stični ob 3. uri popoldne. Vsi, ki se zanimajo za to važno vprašanje, so vab. ljcni k točni in zanesljivi udeležbi.
SKOPJA LOXA. Zanimiva jc bila zadnja seja našega občinskega sveta. — Zupan, vnet pristaš SLS, ki je imel do. slej v najemu občinski lov za 275 Din, Je vložil prošnjo za podaljšan'e in po> nudil za nadaljno dobo 900 Din. Uma. zana zadeva je naletela seveda na ener. gični odpor pri odbornikih demokratske stranke, ker bi se za lov nedvomno do« bila na javni dražbi najmanj trikrat ta. ko visoka svora. Predlog pa je bil kon. čno z glasovi klerikalnih odbo.nikov sprejet županu v prilog. Trdno pa smo prepričani, da poklicana oblast ne bo nasedla tej strankarsko politični kupčiji temveč znala ščititi splošne interese ob. čanov davkoplačevalcev. Razvcj debate je obenem jasno karaktcrlziral mišljenje In gospodarski smisel naših klerikalcev. Kaj je njim mar korist občine, kaj žepi davkoplačevalcev, da le morejo ziidovo. Ijlti svojega političnega diktatoria v za> sledovanju njegovih osebnih koristi, čc«
maškarada Sokola v Kranju i veliki diorfli! ..Narodnega doni".
RECICA PRI BLEDU. Pevsko in dra matično društvo je otvorilo dne 24. fe» bruarja oder in jc bila vprizorjena pri tej priliki šaloigra »Davek na samce«* Vprizoritcv jc uspela sijajno tn so s« gledalci izborno zabavali. Zanimivo je, kako se jc ustvaril naš oder. Pred dve« in.i mcscccma se je ustanovil mali klub« čič «Ccrh» (smrekov storž). Vsak član Je moral imeti vedno pri sebi mali storž siccr je zapadel denarni kazni v znesku enega dinarja. Tako se jc že v par tej« nih nabrala lepa svota in je končno mali krožek sklenil postaviti igralni oder. In res so ga s požrtvovalnim nabiranjem in fizičnim delom dogotovili že v krat« kem času. Živeli naši diletantje!
TRBOVLJE. Aclnlokomas, moderno vozilo brez bcncina, zračno valovanja kot pritisk, je gonilna moč. Poskusne vožnje in naročila na današnji sokolski maškeradi. I/najditelja John in Marjr. Ako 6c je pri razdelitvi vabil koga po. motoma prezrlo, naj se obrne na brata Kostanjška.
2ALEC. Pripravljalni odbor za zgradj bo meščanske šole je sklical dne 17. fe. bruarja Žalčanc zopet k posvetovanju o zgradbi potrebnih prostorov za me« ščansko šolo, ki bi 60 morala sicer uki« niti, ker v sedanjem poslopju osnovne . šole nl zadosti učnih sob. G. župan jo orisal veliki pomen te šole za 2alec, ka« kor za celo slovensko dolino. Dasi oko« IjSke občine prav pridno pošiljajo svoje mladino v Zalcc in sa zavedajo veliko važnosti meščanske šole, vendar kažejo le malo uvidevnosti tam, kjer so gmot. ne žrtve neizbežno potrebne. Da se o« hrani Žalcu in okolici prva slovenska meščanska šola iz predvojne dobe na bivšem Štajerskem, so se zborovale! od« ločili za zbiranje gradbenega sklada v gotovini in materijalu in poverili to ja« ko važno nalogo novoizvoljenemu stavb nemu odboru. Soglasno je bila spreje« ta sledeča resolucija: Na sestanku v go« stilni Kukec dne 17. febr. zbrani Žal« čani izjavljajo, da bi pomenila ukinitev meščanske šole v Žalcu katastrofo na kulturnem in gospodarskem polju no sa« ino za trp, ampak tudi za cclo savinj« sko dolino. Mcrodajni činitelji naj za« stavijo vse svoje moči, da se obdrži tn neobhodno potrebni kulturni zavod. Apeliramo na državo, da priskoči tudi ona zavodu na pomoč. Zborovuici sc za« vežejo, prispevati vsak po svoji moči pri zgradbi in apelirajo na vse, da se pri« družilo njihovi akciji in podpirajo zgradbo tega prepotrebnega učneg.t za« voda.
GIU2E. O lični zbor dramatičnega društva v Grlžah se vrši v nodoljo, dne 9. marca ob 4. uri popoidne v dvorani go-t.pe Amalije PilJ v Grizah z običajnim dnevnim rciloirt.
ŠOŠTANJ. TukajSnjl dopisnik »Ptra, 'žc» si jo vendar nadel malo prozornejšo masko, ko v št. 23. pod naslovom »Iz poštne torbe« bombardira pošto in gdč. upraviteljico. Povedati mu jo treba, da vsota GO0 Din, ki mu dela toliko ekrbi, še danes ni odposlana odtod na naslov gdč. K., kakor bi se po njegovih navedbah bilo moralo zgoditi že pred letom. Kratko mu svotujemo, naj se takoj obrne na poštno ravnateljstvo, pa ho izvedel vse potrobno. Vemo, gospodje intrl-gantl, da Vas neznosno bode sedanje složno, kolegialno delo na tukajšnji pošti, odkar 60 jo odstranila koleginja, ki ja bila — Vam po volji. Ne boste nas oma-iali niti s podtikavanjl niti s psovkami! Toliko za pojasnilo Interesirani javnosti Podlost doplsuna pa pretresemo na merodajnem mestu, četudi se skriva za hrbet urednika - poslanca. Prepričan naj bo, da mu bomo dali prilike, da se bo mogel še bolj širokou&titl. Kakih pojasnil potrm časopisja pa naj gospoda ne pričakuje: ta bi bila lepa, da bi se človek. ki ni kriv, zagocarja! na zavita podtikavanja kateregakoli zaplotnika!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama, "bota, I. ob 15.: »Mogočni prstan«. Dijaška predstava. Znižane cenc. Izv. scJwja, 2. ob 15.: »Ugiabljene Sablnke«. Ljudska predstava Izv. Ob 20.: »Danes l>'mo tiči«. Izv.
'"iJcIjck, 3.: Tri maske, Smešne prevoze, Priljudni komisar. E. krek, 4.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
"hota, 1.: »Poljub«. Slavnostna predstava Izv.
'edclja, 2. ob 16.: »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava. Izv. "mlcljtk, S : Zaprto.
„Nemoc"
(Tragedija m'adosti. — Spisal Sila.)
Maribor, 28. februarja.
V pondeljck 3. marca uprizore dijaki v mariborskem Narodnem glcda'išču tra gcdiio mladosti pod naslovom «Ncmoč».
Pisatelj jc še zelo m'ad in zato se bo občinstvo pri njegovem komadu gotovo razdelilo v dva tabora. Nekaterim bo •Nemoč« nudila premalo, drugim pre* več. Naj sledi zato o stvari nekoliko poiasniln na tem mestu.
Tragediia »Nemoč« nam predočuje kos dijaškega živllenia. Z .dolgim pr« stom' nam kaže eno izmed glavnih na. pak današnjega dražahnega živPenia, greh preziranja posameznika. Družba s tem grehom smatra mladino Ie za do« raščaioči naraščaj družbe, ne pa za ljudi z dušo in srcem. Šola se briga samo za formalitete. Kakšni so gojenci Izven Sol. skega sveta, kjer ni razrednice In uči. tclja, kakšni so v družbi, kakšen je nrav stven poloSj mladine, mena podpora, stanovanje, z eno besedo kje so kvaml
ln tVndlilul vnllvi «« mlmlina __ t/i le
šoli deveta briga. In v te razmere jo pl> satclj «Nemoči» obrnil svoj pogled.
Pred našimi očmi jc stanovanje treh dijakov, katerim gospodinji 30 letna m'a da, sočna žena ... Ženska, ki jc lani za. peljala najstarejšega študenta, nato njc» govega tovariša, in ki letos skuša n-nv. stveno pokvariti še tretjega, najm'ajšc« ga, kateri je prilezel iz zavoda ne da bi poznal žensko bitje. Tragedija sc priče, nja tudi s tem. Študent sicer uvidi, kako ugaja njegova mladost mladi ženski, ki mu ni ta račun odpusti cc'o mesečno •stanarino, a obenem tudi i/previdi, da mu tako počctic ubija dušo, ker ga upro pašča ter vodi bolj in bolj na spo'zko stezo ostalih dveh zapeljanih tovarišev, ki Iščeta sedaj kratkočasia In utehe po
zakotnih gostilnah tn pri točajkah----
Slednjič si tudi n;.cga osvoji ženska strast, kateri se ukloni volja neizkuše nega m'adeniča. Baš v tem pa, da mla. denič nima zadostne moči za uresniče« nje lastne volie, se pokažo njegova ne. moč. To je v kratkih potezah vsebina »Nemoči«, tragedije mladosti.
Komad Ima torej obe^ž1« protesta proti sociia'ncmu okuževanju mladine in propagira misel, naj se šola. starlšl In vzgoiitelli malo bolj pobrigajo z* svol« otroke, katerim ja treba razkriti vse. kar mladena človeka lahko nosubl ln pa
I upropasti. Pisec se zavzema za to. da dobi mladina, ki so pripravlja na živ. ljcnje. dovolj nravstvene. In ne samo j gmotne podpore, ker le tako so bo lah« ko uprla skušnjavi. A na žalost nudi dandanašnja vzgoja malo duševne pod. pore. Zlasti šola prvači s tem, da vtepa gojcncem razne dogme, zamolči pa, da je svet velik, prostran :n — poguben.
Kdor bi videl v Silovem delu ponesrečen poizkus, naj sc potrka na lastne prsi in Izreče pri tem besedo: »Confi« tcor»... S tem postane tudi uprizoritev »Nemoči* upravičena. Kdor pa nc ver. jame temu, kar je naslikano v tej tra. gediji m'adosti, naj pogleda brez očal na pobclicnc grobove, in spoznal bo, da se gode okrog nas še vse huiše reči. Zato sc jc nadejati, da uprizoritev »Nc« moči« ne poide mimo nas brez s'cdov in da bo vplivala na mladino v dobrem zmlslu, kajti s takim namenom je napi« sana.	J. V.
Mariborsko gledališče je priredilo v četrtek zveSer premiero VVebrove opere »Carostrele«. ki je v vsakem oziru dobro uspela. Za predstavo je vladiilo toliko zanlmnnjn. zlasti tudi med Nemci, da I Je bilo gledališče razprodano Predslavl-! teljl glavnih vlog so želi obilo zasluženega aplavza pri odprti »ceni. Po vsakem
dejunju pa jih je občinstvo ponovno kit-calo pred zastor s kapelntkom g. Mllro-vičem. Krasne šopke sta prejeli go»pa Milrovičeva ln gdč. Vladltuirovna. Obširnejše poročilo sledi.
Spored VIII. muzikalnega predavanja. ki se vrši v nedeljo dne 2. marca 1924. v proslavo stoletuice rojstva llo-diiha Smetane v FillinrmonIČid dvorani ob 11. url dopoldne obsega sledeče točke: 1.) Bedfih Smetana: Njegovo življenje ln delo, govori dvorni svetnik pror. dr. Josip Mnntunril, 2.) Bedfih Smetana: Nagovor kralja Vlndlslnva iz opere «I)a-libor>, poje g. Nikota Cvejlč, oporni pevec, 3.) Bedfih Smetana: Večerne pesmi, pojo gdč. Zdenkn Zikova, operna pevka,
4.)	Bodflh Smetana: Iz moje domovine, I. in II. dol, igra na gosli prof. Jnn Stals, na klnvlrju ga. prof. fiuža felaisova.
5.)	Bedrih Smetann: Arija iz opere »Prodana neve«la>, poje g. Marij Šimenc, operni pevec. 6.) Bedfih Smetana: Vizija Zdenka Iz opere Dalibor, Igra na gosli prof. Jan Slnis.
nudolestreniki t Deo^radn so malone že odigrali svoj ropertoar. Gostovanje se zaključi z Ibsenovo »Gospo z morja>. Iz Reograda se odpeljejo umetniki v Novi Snd. kjer ostanejo pet večerov; lz Novega Sada pa v Subollco, h|er bodo go-Movall tri ali SUrl dni. Odtod pojdejo v.
D
»JUTRO* §t. 53 -V
FINALE.
Povedali smo zadnjič, da ljubljanske prireditve rodijo (ulntam prav za bavne konce. Ce ne drugega, eno je po pleisu gotovo: maček. Je pa mo.1 običajnim mačkom v tra lieijonalni, romantični aii elegičm formi toliko ni-jans, da se vmes v časi vplete tudi — senzacija. Senzacija v ranem jutru, po preplesani noči. In o tej bomo govorili danes, rodila jo je pa prire litev k a uV i kili akademikov. Zadeva je Sla tako-ie:
Gojnolične hčerke ugledncra l.itib-liansk-ra hišnega posestnika so sc brez licence gospoda pa »a na podalo na imenovano prireditev. Pilo je plesa, bilo zabave, bilo kavalirjev, vse na fcnV!:'ki podlagi. Tako so minnte dehteče ure v unionski dvorani, bližalo so jutro, In gospodične hčerke so sc v aprem-tvn kavalirjev odpravile domov. Kakor že veleva gostot'ubnost boloftih sos-.odinjic. so gospodične povabile kavallrje na »črno«. Tap. ta p . . . stihoma no »topnjlcnh. in že je v knbin'1 kramljajoča romantika spremljala žuboren!e črne kave na prasketa'očem orrn'l-Cn. Se proden ie zavrelo v loncu, preden so izzvenele vo«p!o anekdote kavalirjev v ra lovoljno zabavo fosnodlčcn gosnO'lInlic, se odpro 8tra"«k.n vrata in v kuhinji se poavi:
»Pap:l!»
Pn. ffosr>o«l papa, v desni palico, v levi samokres, ko da se olnra vi ja v ha j Inke . . . Pva rezka streh v zrak sta nros^fcptn 'utranje ugodV v kiihi-nii k^kor b'Nk «o sp rnz-rnblli kava-lirii po stopnicah in urnih pft ponesli domov senzaero ner'mnniičnpga gospoda pand na. Gospodično hčerko pa — ah — kdo b| vp.IpI kaj jim je povedala n->"-t-dva desnica!
To'!ko ra prilog karnevalski kroniki ki se Je leto« »ura vila k temu. .la
beleSi ta in oni finale.	L.
*
*	1'deleiFa na?e vlade na čeških fime-(anuvih |irosla>ali. Naša vlada, pripisujoč velik pomen slavnostim v spomin lle-driha Smetane in žpIcč tudi v lern zgodovinskem trenutku poudnrltl Jugi,slo-vensko-čeSko bratstva. Je imenovala zn »vojega zastopnika v odboru za Smetanove ilavnosti v Pragi našega prnškegn poslanika NeSiča in poleg tega je Se delegirala posebnega zastopnik« ministra za prosvelo Ristn OitavUa, načelnika umet-nP-ega oddelka, ki sc pripelje v Prago v ponedeljek 8. marca.
*	Komanda celjskega vojnega okrožja zasleduje sledeče vojne begunce: Avguština Sventa iz Šoštanja, Vinka Kolšeka ol Sv. Martina ob Puki in Alojzija Vratarja, Iti so pobegnili bržkone v Avstrijo.
*	Ctvurile? avstrijsko, a kunzuiala i Zagrebu. Avstrijska vlada je olvoriia v Zagrebu elektivui konzulat. Za generalnega konzula je imeuovau limerik lleiz-teld.
*	LklnPev paralelk na meščanskih Šolah. Ministrstvo prosvete jo sklenilo, da se morajo na meščanskih Šolah ukiniti vse ono paralelke, katerih ne poseča več kol 15. dijakov ali dijakinj. Nadalje jo sklenilo, da ee morajo uadure na teli solnh kolikor mogoče reducirati, ker za meščanske šole odrejeni kruditl ne prenesejo jiosobuih izdatkov.
*	Razdelite« madžarskega arhiva. Sredi meseca marca se seslnnejo nn liunaju delegati Male anlunte, Madžarske iu Avstrije, tia uredijo v|.rnš,inje razdelitve niad žarskega arhivu med iiasledslvein) drli ve.
*	Spomine o pruvralu 11118. Je sklenil zbrali general Maister, ki bo izdal tozadevno knjigo. Poziv za podrobne pmlul* ke o delovanju Narodnih svetov, Narodnih straž, o shodih Itd. je |>oslal vsem prizadetim osebam, ki so delovule ob prevratu.
*	Smrt predsednika beograjske borzo.
Na Dunaju je umrl predsednik beograjske borze Drugouiir Radulovid.
*	Prepoved pustnih pidiudor. Okrajno glavarstvo v I-luju je letos prepovedulo
i običajno predpustno rajanje po vaseh. ' Prepoved jo bila Izdana radi tega, ker Jo prišlo na kmetih vedno do izgredov med fanti ruitilh vasi. Letos bo oruinUlvo aretiralo vsakega, ki bi pohajal okrog umsklran.
• Josip K. S"autiT. G. avtor našega včerajšnjega Člcuki o priliki Otllelnlie slavnega češkega pesnika ia borca J. S. Ma-clinra nns naproša, da ugotovimo, da ni on krslil Jubilanta za Jami, marveč je lo ' pisal o J. S. SJacbarju. Pvvo sačetulco je pelem uredništvo samo izpisalo v celotno, toda napačno ime Jana, mesto pravilno Josipa. O. avtor dr. liurlan nns jo pa obenem ljubeznivo [otohžll, ko smo se sklicevali n« to, dn celo zo«nl Iu priznani leksikoni ni:o boljše podučenl (tj da smo tjunn» našli baš v enem Osi njih... Pesnik M"char Je nntnrcč srni kriv. Vedno je podpisoval svoja slovite fetjton« v tC«su» z začetnicama <J. S.v poleg rodbinskega imena. fcelo, Uo so ga eVuili za Jnnezn. ja pred le:i v šaljivem feljlonu raz'ožil, knko in kaj In da ja !e za Jožeta krščen. Todn bilo je prepozni, bil je žo ne le v literaturi, nvnvič tudi v literarni ' istoriji za Jana. Od Olta do l*r:)'-k''jiu-sa ln frnnroske~a I.illreja ga vsi veliki s'ovnrji tako kličejo in rnvno" lal-o razen Novakove vse s>arel<e češke literarne zgodovine in priročniki. Zato se nam ul Ireba srapiovatL
KinorekSamd
A L O M \ CO M P A NY
LJU 3 L ' AN 4, tililIn IV
•	(ilatni odbor 'Vjune Jo Imel dne 24. t. m. v Ueogrudti pivo redno sejo, ku-ture to sa udeležili delegati iz Beograda, Zagrebu, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, Novega Sada in Splita. Sprejetih bilo vlč važnih sklepov, sprememba pravil, novi disciplinarni red iu določbe o uojnji oznakov na kroju. Ljubljanskemu odboru je daua [loliiomoč za ustanovitev novega oblrstuegu odboru v Mariboru. Sprejet je ludi poslovnik akcijskih tel in prevrnili delavskih sekcij. Glavui o<ibor je iiidulju vzel s polivalo na znanje poročilo ljubljanskega odLora o osnovanju (Ekonomske Oriune* ln mu dal lozadevuo pri voljenjo. Zn velikega čeluika vseh akcijskih čet je lil soglasno Izvoljen čet-niškl vojvoda ln knpetan v rezervi Ulja Triiunovič Blrčanin.
•	Naravnost neverjetne vesti so se včernj širile po Ljubljani. Govorilo se je, da jo v ministrstvu prometa radi fzpla čevanja plač nameščencem v območju nove ljubljanske direkcije nnstal konflikt, ki so ga radlkelski modrijani bajo rešili na ta način, da zaenkrat ljubljanska direkcija »do nndaljnega> ne Izplača plnč uslužbencem tivšega inšpektorata držav-ni'i železnic. Komunistični hujskači razširjajo med državnimi železničarji govorice, da je ta ukrep v zvezi z ogromno redukcijo osobja ler skušnjo na vse mo roče načine speljati vodo na svoj mlin. Mi trdno upnmo, da jo cela stvar brez resne podlage, kajti niti radikali, pri katerih smo sicer navajeni na vse, ne bodo toliko brezumni, dn storijo nekaj, kar bi moralo pri železnici izzvali nnjopasucjšo burjo od|>ora in protesta.
•	UrušUo državnih pisarniških nrnd-nikm za Slovenijo s sedežem v Ljubljani irna svoj VI. letni redni občni zbor dne IU. uiurcu 1024. ob B. uri zjutraj v gostilni cPri Ložarjut na sv. Jakoba trgu s sledečim dnevnim redom: Cilanje zapisnika zadnjega občnega zborn, poročil« predsedstva, določitev članarine za prihodnjo poslovim dobo, volitve novega odbora in slučajnosti. Na občnem zboru pomčn tajnik Glavnega Saveza Pero Ml loševli iz Beograda. — Odbor.
•	1'riglns rsch iniciijorjut. Po naredbi Predsuduištva ministrskega sveta, Sekre-tarijnta Saveza Zciualjske Odtriuie, pozi vajo se vsi mionjurji strojne, kemične in stavbeno, odnosno nrhitektske stroko — stanujoči, ozirouia nameščeni v Ljubija ni v lovurnali ali drugih ustanovaii, brez
Sofijo, kjer nastopijo pivič 14. marca. To-den dni zatem se vrnejo zopet k nam. Okolu 20. marca gostujejo v Osijeku, okolu 25. v Sarajevu iu pozneje v Splitu. V Dalmaciji ostanejo delj časa. Tam bodo tudi nekoliko počivali
Beograjska ilrania ' Zagrebu. 12cga marca se pri|>elje beograjski dramski ansambel v Zagreb na štiri večerne |ired-stave in eno matinejo. Istočnsno todo Zagrebčani gostovali v Beogradu.
fianli('«r »ečer hodo praznovali v Beogradu v četrtek ti. muren. Produkcija se vrši v režiji dramatične šole za igralski nnrnščiij. Pisatelj g. Sitna Panduro-vlč bo ob tej priliki imol spominski govor. nato bo upoteoza (lesrni »Prnznični večer>, na koncu pa uprizoritev drame <V megli« s |irologom.
Češki paiiljon na letošnji mednarodni razstavi v Benetkah. Kakor vsako drugo leto. se vrši tudi letos v Benetkah velika mednarodna razstava slik In kl|iov. Veliki narodi bodo imeli posebne oddelke. Tudi CeM s,i si pridobili pravico, dn postavijo Inslen pnviljon. Tozadevna pogodba se je podpisala v Benetkah 23 fo-brunrjn. V Imenu CeSkostovnSkp je listino podpisal >lr Kyba1, v imenu Italije pa komisar Giordnno.
SI mej pesnika Alf. Bote. Celkl pesnik Antonin Sova i« koncem lebruarja
praznoval šcstdcsctletnieo svojega roj stva. ub le^j priliki se je skleuilo, da se v praškem muzeju postavi posebna sobn Autonlna Sove, kjer bodo shranjeni vsi predmeti iz pesnikovega življenja in dela. Sova jo v ta nnmen sam odstopil veliko število fotografij, slik. rokopisov ln drugih predmetov, ki pridejo v poštov za to zbirko.
Iz durnjskega giasbenera življenja Tekom fcbniarja je priredil na Dunaju par koncertov klavirski vlrluoz z eno roko grol Gern Zlrhy, kl Jo pred mnogimi leli iz ulll svojo delnico na lovu. Občudovanja vre'no je, de kake Izredne tehnike se ja povspel ta umetnik kljub le-mu, da Itra anmo s pelin i prstmi — Pri tej priliki »e je dunajsko časopisje spo-I mlnjalo znemenitega frnncoskeg.i tenorja ( Gustava Rogcr, kl je svojčas »,ove! kot najboljši Georg Brovvn v »Bell dntnb. I Tudi ta umetnik je po nesreči izgubil I desno roko. nnknr jp nastopil na pozor-| niči z mojstrsko Ugotovljeno protezo, kl gn pri njecovi'' krencllah nili nnimnnj ni niPliH. Na Dunniu je Gusliv Rotier na-stotill v opprn'-: llugcnnli. Lu"ln In Bela dama. — Prihodnje dni aosluje n« dunajski ljudski o^erl pri SUrlh predstavah | svetovno zr.nnl bnrltonlst BattisMnl. Med di-uglm poje ludi vlogo Scarpie v operi 1 <Toeca»«	,
razlike poihinstva, da sa v roku treh dni, ozirom« luskami.jo do 5. marca t. 1. v do|>oldanskem času iglnse pri Obhislul Inšpekciji dela v Ljubljani, GospoaveUka costa St. 0 (župnišče evangeljglte cerkve). Podali so podatki: o starosti, pristojnosti, sedanje, oziroma prejšnje znposljevanje. 5ef inšpekcije delu: luž. Domaiuko s. r.
*	»Slovcnfeiat stotisiika glede Iran-roskih šol. Včerajšnji «Slovcnec» prinaša v uvodnem članku statistiko obiska državnih in verskih šol v Franciji, kl Ju sama na sebi grda polvorba. pred nami leži uradna statistika ministrstva prosvete v Franciji Iz leta 1020. in 1021., kl nnm krže slcdeiio sliko med državno io versko šolo: Leta 1020. je bilo v Franciji v državnih šola"! 3,785.1(10 v privatnih ln verskih pa 020.780 dere; v letu 1021. Je pn Hlo v drživnlh šolah 8574303. v privatnih !n verskih pa 877.540 riece. Padec so je izvršil v obeh vrstali šole kol posledici vojne In pndea porodov radi vojne. V celoti |ia je iz sl.-tistike razvidno, da je število dijakov v verskih Solati naravnost malenkostno proti številu v drživnii Soleh. Sa statistiko «Slovenra» so bodo v je'i le kalini <-Slovenfeve> vrste.
•	Novorojenček t rtCnderfnirl«. V stoječi vodi <Sludenčnicl> na Sp. flnjdinu eo našli tamošnji dom.ifinl dne 25. februir-j.) novorojeno dete moškega spola s posteljice vred. Pri obdukciji ie bilo zdravniške u-otovljeno, da je bil otrok rojen živ In Inltoj po porodu Se živ vržen v vo. do. Trupclce nI imelo nn spbi niknke obleke. pi'S pa je bilo pokrito z mnlo cunjo že:u,kega perila.
Dolžnost
tudi v železniški službi, katero je dolgo'Jano nevesto«. Prizadete korpots^ vrsto let opravljal na ljubljanski posta« imajo v nedeljo dopoldne v Urajfki tlj, ji. Ob prevratu smo ga videli sredi orga> ti skupno posvetovanje, nizacijskeija dela narodnih železničar« | a— Srednješolsko dljaštvo priredi clnt jcv. Sljegova smrt ustvarja bolečo vr« 3. t. m. oh 20. uri v Narodnem gledjj, zel v vrstah starejše že!czničorsko gc« Jču veliko umetniško akademijo, s kuii, neraeije, na katero je bila piedvojna in ro bo pokazalo, koliko zmnore ustv«tl naprcdiiO'iiocljoua!na Liuhljuna ponos« jati na umetniškem polju. Nastop je ua. V grob je legel mož, k| so ga zlasti jaštvo organiziralo samo pod pokrovi njegovi želcznlčarski tovariši visoko čl» tcljstvom Dijaške kuhinje. Na sporedu slali in radi imeli. Bodi TI lalika zcm> so glasbene in recitatijsko točke tc-
glasbene
ijlca domača, dragi Andreji	| drama. Občinstvo se že vnap-ej opo
u— V počaščenje spomina na blago- zarja na to prireditev, zlasti, ker jc eistj
.......... kl
pokojno gospo Marto Vranilčovo prl» spovata za Sokolski dom na Taboru
Micl in Miroslav Ambrožic Din 200.
V nedeljo zvečer vsi k gledališki predstavi In na zabavo Kollzcj-skt<?a pjllll£i:ega tlruStva k «LEVU». 0:>si>osvctska cesta.
dobiček namenjen Dijaški kuhinji, potrebuje za svoio požrtvovalno delo materijelne pomoči. Zato upamo, da s« bo občinstvo poinoštcvllno odzvalo (,rj, reditvi.
a — Mariborski drobiž. Podružnici. JUl goslovcnske matice je svoj občni rV,-., radi pondeijkove dijaške akademije Narodnem g'ednlišču preloži'« ns poui
u— Ceskoslovenski oboo v Liubliani dcljek 10. marcu v prostorih Narodr:e31 oznamuje svvm £'onum, že zaxn«my m | doma. — Na ljudski univerzi predava
s'!>tupcnky pro slavnostni picdstavcai opery Uubiika v sobotu 1. 111. pfijami Skrušnv. V nedeli 2. porada Č. O. ta« nečni z.ibavu v mistnostech Jadranu (za» brada Nar. domu). Začutc.k v 8. hod. — Vstup vo!ny,
0«nea zm» ur prtlatsljt plesa
ne ples Mo I. c Kozino!
jni'i-1. tri!" cev le, dn pn-otii«
Bi!!, mediizr. mM »bIfss ciii » Praol
10. do 33 marca. SiPa III
•	S triglavskega observatorija. Profesor dr. A. beiar uaui poroča: Ulsei valutij pod Triglavom je ztiznamovul včeraj dopoldne ob 10.44 prav lakek potre« v bli-1 žlni. Maksim 1 min. Ob 11.42 je bilo j močnejše registriranje potresa ua vseh aparatih iz daljave kaitlii 3u0 kui; malt-sim 4 mm. Smer: Jadran. Obu |iotresiiu fiojava nista napravila škoda uu ognjišču.
*	Vulkoii ? naiib krajih. Oslra ziina jo prignala volkove ludi v naše kraje; v vetjih množinah so se te dni pojavili v Blaznih pri Dolenji vasi. Ko Je v gozdu blizu vasi neki voznik nakladal drva, so trijs volkovi nnpadli njegovega psa, ki je Itoinaj ušel. Lovski čuvaj pa je v bližini vasi ustrelil 83 kg težkega volka.
*	Požari t llos aru. V zadnjem Eusu je izbruhnilo v Mostaru več požarov. Ker gore večinoma hiše, kl so zavarovane, se domneva, da so požari podtaknjeni. — Oblasti so aretirale več osumljenih oseb.
•	Šestrajsllelen lant iz zasedenega ozemlja išče mesta tekača, koljiorterja, sluge ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe ie poslali Pokrajinskemu odboru Jugo-, s'ovenske M.dice v Ljubljani, Pied Škofijo ši. 21, I. nadstropje.
t----N
Ker »mo nameravali v vsakem mestu Jugoslavijo izročiti samo-proda o na*o svetovuo znano
znamko čevljev
b57/a
»Salailiandsr"
prosimo nllektante: trgovce S tevl i, naj so izvolijo obrnili do glamega skladišča na cleiiGs:o:„S8iainanc)or", Zagreb, ti jc ji 35.
J
' Izgnana sta za vedno Iz naše države SDlcIni Ilalas Lnjoš, doma iz Bo^ojlue v Ihekmurju, radi hujskanja proti državi In s..mski ključavničar Peter Douat iz iJiežna ua Češkem radi vlnčugarstvn.
* .'oliegla jetnika. Prejeli smo: Iz za porov JetiiiSidce deželnega sodišča v Ljubljani sta dne 20. februarja (lobegnlla v ■ivilni obleki preiskovalna jetnika, ne varna vlomilca Smolnikar Viktor, sodlnr, srednje velik, močne postave, okroglega obraza in Roš Vinko, slikar, srednjo postave, la* temnorjavih. Kdor izve zanje, laj jih prijavi bližnji policiji ali žandar-merijl
Iz LjnbHane
u—■ Tojreb nadrevtdenta Andreja
'eršminca se je vršil včeraj popoldne ib obilni udeležbi p-djdtcljev in znon* cev poko-ntkovlh. OdSor obeh št. Pc> terskih podružnic CMD, za katero si Je stekel pokoinlk toliko zaslug, 'e prišel pohioštcvi'no, direkcPo državnih želez« nic !c zastopi! ravnate'1 Scta T. mnogim' uradnik! vseh kateflorij, tovariši vseh kategorij postaic LJubljana, kier jc nnd revident Kcišmanc zadnja leta službo* vili so prišli poj vodstvom s>"ijegs na« čclnlka vlš. inšpektorja Ludvik«. Pcvci so zapeli krasne žalostinkc, 1111 grobu pa io govoril ginljivo slovo pokojnikov so« šo'ec in ožii tovariS v siužbl ln pri orga« nizacijskem strokovnem In narodnoinani šinskem delu vlš. Inšpektor F. Planinšck. — Iz J leznlčarskih krogov smo pre leli k smrti nndrcvldenta Kcršuianca slede« čo vrstlcc Naš Andrej Je bil iz trdega barjanskega todu: trd v načelih vztra« jen v s!u?M. neizprosen naclionallst In nnprcilniak. Dolgo vrsto let smo ga po« zmill pot vnetega Clrllmctodnrjn. nicg« In niegovo gospo. Društvo jugosl. Se'ez» nlčaricv je Imelo v njem naiprldnclše« g* odbornika, tajnika, blagajnik«. Pov> 'jiod Je bil vesten ln požrtvovalen. Tako
u— Od danes naprej so v predpro«
daji vstopnice za koncert Zveze godbe, nikov, ki se vrši v proslavo stolctnice češkega skladatelja Hedfiha Smetane v Unionski dvorani. Cene sedežem so: 30, 25, 20, 15. 12, 10 in 8 Din. stojišča 4 in 2 Din in se dobivajo v Matični knji« ganil.
u-- Ustanovni občni zbor »Organija« cije strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani« se vrši 15. murca t. I. v go« stilni Turk, Strellška ulica št. 22, ob pol 20. uri.
u— Molka podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda za $L Jakob la Trnovo vabi vse člane in prijatelja družbe na rodni letni občni zbor v četrtek dne 6. mirca 1924. ob pol 20. uri v gostilni pri Lozarju v Rožni ulicL
51. Primorski ples
duncs v Narodnem domu.
u— Ljudska visoka šola priredi v ne> deljo, dne 2. marca ob 10. url dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno in vsakomur dostopno predavanje o p.-cdmetu: Narodno gospodarstvo kot del Coveške kulture. Predava univ. prof. dr. A. liilimovič.
u— Prijave policijskih prestopkov. Od četrtka ia petek so bili prijavljeni po« lici jI sledeči slučaji: I tatvina, 7 pre« stopkov cestnega policijskega redo, dva prestopka kršenja pasjega kontum.ica, I prestopek prekoračenja policijske ure, 1 nezgoda, 1 radi nedostojnegs vedenja in dva prestopka v zglašcvalulh predpi« sih.
u— Embrlo v Ljubljanici. Dne 26. fc«
hruarja je našel Franc Grounik v po« ,transkcm rokavu Ljubljanice pod Sla« parni človeški splav, kar jc takoj javil niino prihajajoči patrulji postaje Vev« če. Emhrio je bil moškega spola, 4 do 5 mesecev star, in ga Je najbrž voda pri« nesla iz Ljubljane. Trupclce ie hilo po« <opnno nn pokopališču v D. M. v Poliu.
u— Tatinski obisk. Delavca Miho Jc •cbiča na veleposestvu g. Codcllijs na Kodcljcvcm je 28. februarja obiskal v njegovi sobi neznan tat ln mu odncsol S00 Din gotovine.
u— Tatvina dragocenosti. Mesarske« nu pomočniku Antonu Debelaku, sta. nuioeemu v Kolodvorski ulici št. 6 jc bila pred nekaj dnevi ukradena iz sobe /lat«, dvoino p'ctcna verižica z obe* ■.korn v ohliki zvezde, srebrn« ura dvo« krovka In z'at prstan. Skupna škoda aiaša 5005 dinarjev.
Iz Maribora
a— Mariborske naročnike «Jutra» in Iruge interesente obveščamo, da g. V. licriisji ui več nameščen pri naši podruž« niti v Mariboru.
u— Deinuk:a'ski večer. Gos|iodnrsko In politično društvo za kolodvorski okraj v Mariboru je priredilo v sredo zvečer jopet zabavni večer v gostilni Puntigam, ki je bil zelo dobro obiskan in skrajno mimiran.
a— Smetanovo proslavo v Marlbnru
-iriprnvijaio skupno: Češki klub, JCSL ;<?«, Glasbena matica, vojna muzika in Narodno g'eda!iSče. S'avnost se bo vr« lila še t« mesec in naibrž ločeno v dveh večerih. Najprej bi bil večer s slavnost« nim govorom ter godbene In pevske 'očke Smetanovih skladb, drugič pa bi p.-iredllo Narodno gledališče opero «l'ro
v pondeljek 3. marca ob pol 20, prof, Fran škof »O postanku svetovja». „ Beograjska »Komedija®, ilustriran Ciio, pis za g'ed»liščo, glasbo in tilm, prinaša v zndn'i številki d«liši članek o uniii zorltvi Hosenkleverjeve drame »Onstran življenla« na mariborskem odru. Članek je oprem'Jen s tremi originalnimi k-o, rezi akademičnoga slikarja StiploviL.
Iz Primorfa
•	Ustoličcnle novega IrtaSkego škofa. Novo Imenovani tržaški škof dr. Fi zasede svoje mesto dne fi. marca. Slo, vesno iistollfcnje bo v nedeljo 9. marca,
•	Umrla le v Poštnini gospa M.irlja nurla, vdova evidenčnega ollclala v po. koju. Pokojnlca Je bila vrla narodnlaltl. nja, kl je sodelovala pri vseli naroinili prireditvah. Vsled svojega blagega srej nI Imela nt benega nasprotnika In Je vž!. vala splošno spoštovanlc. Pogreb se vrSI danes, ob 5. popoldne. Naj vživa vcčfll mir njena blaga duša!
•	Pozabila dete v kavarni. V neki tr. »aški kavarni sc Je dogodil tc dni slucal nenavadne »raztrescm stl«. Ko je prmo3 lastnik zapiral svoj lokal. Je opazil pod nekim stolom velik zavitek, v katerem ] našel lepo In zdravo dete. Poklical Jc ta. koj svoje posle ter Jim pokazal nenavad. no nnldenlno. Končno so dospeli karaH-ncrjl ter odnesli dete v bolnico. Po dali. šl pieiskavl »e le ugotovilo, da Je m.itl otroka neka Ana Ouslon. kl Je Izjavila, da le pri odhodu Iz kavarne »pozabili, vzeti s seboj tudi otroka. To nenavadna pozabljenje pa bo imelo gotovo neprijetne i>oe!od'.ce.
Sodišče
g Kol in nož. V noči dne 2. docambra 1023. se je nnli.ua! neki Grejan v vetji družbi v gostilni v Volenju. Ko sa drnS-ba okrog 21. ur« napoti proti domu. sliši za 8čboj izzivalni »Auf biks«. ki js i/hnjal od ooeh delavcev Strahovnikov, ki sta bila prej v Uti gostilni. Grejan stopi zaradi potreba na stran, a ostali dnižiia gre naprej. Kar začnejo padati nrmj težki udarci in več bodljajev z nožem pn podero na tla. Ko so na krik prihiteli Ore'anori tovariši na pomoč, tta oba napadalca žo izginila v teini. Tli preiskavi se je moglo dokazati le Joj. ^trnhovniku, da ja rabil nož. Dobil j« prod okrožnim sodiščem v Colju 3 oto--cco, Martin Strahovnik pa 10 dni
§ Tatvine. V hotelu F.vtopa r Celja itn meseca septembra 1923. ukradli sltiZ-k in ji 7-ulnlr Antonija in Jager Urša i kavarni iislufbenemii natakarju Rlhr.rjn lamnikn razno poriio ln obleko. Okrci-no s.ališče v Celju jo obsodilo Zulnir H :l tedno, .lagor pa na 14 dni zajiorii. -Pri Fiancu Neratu v Celju uslužbenl hla-uoc Iv. Prelil je poseben ljubitelj zlatnine. ki si jo jo prisvojil od raznih r«<l-Mnskih članov v večjih presledkih. Pobil je zato 4 mesece poostrene ječ«. — ^utmok Mihael. 22-letni posestnikov fin Iz Pišsc je služil pri vojakih v Boki Ko-■ orski. Meseca ma.Vi 1923. te je vrača! lomov. Pri tej priliki mu je zaupal neki tovariš blago in vso obleko, ki bi jo mJ izroči! obdolženec njegovim staršem v Krški vasi. Sumrek si je pa mislil, dn poštenosti ni več na svetu in je obdrfcd '.atiprno mu stvari zaso. Obsojen Ja '"l ud ccljskaga eodišča na I mesec poostrenega znpora.
g Junak z'rožem. Knišič Janez, 18-letni posestnikov ein pri Sv. Urbana * Smarskem okraju, jo meseca septembra 1923. v Mestlnskem vrhu porinil v gostilni Jan. Zupanca nekemu sotovarif« nož v prsni koš tor ga nevarno rami tudi v pljučnem krilu. Vzrok je bi! zopet nesrečni alkohol in podivjanost današnje m!nd'ne na kmetih. Okrožno sodišče v Celju ji obsodilo rnlndnga zl°' člnca na 4 mesece poostrone ječe.
"V Mat e m s Idt o
l.jnldiaim VI) fi-brnarl* 1(124.
poročilo
l.llildisni Vliti c,ml morem
1 Krni	oli	Zracui	Zračna	Veter	Oblačim	Pad .»iuf
1 opnzovania		tisk	IMH-rriitiira		O-IO	mrn
Lluliliana .	7.	7f»&U	-0 8	vzhoJ	uidaCno	—,
Ljuhlisna .	14.	7	15		ja-uo	—
, Ljnlibaua .	KI.	75t>7	-30	191. Tih		—
i Zagreli . .	7.					
Beograd .	7.	754«	-4-0	hroi vetra	oblačno	— |
Dunaj . .	7.	755 8	-511	•er. tp		—
1 rsir» . .	7.	75-4	-60		II	
, 1 umnost ,	7.	767-0	-50	hrvivetra	»ne*	01
V LjuliPani baron eter vitji, ternper. nlija
Dunajsko vremensko poroSIIo Na žapadu Avstrije Je bilo oblačno, na valio-du pa precej Jasno. V severnih Alpah )e temperatura nekaj pod, v lužnlh Alpah
pa nekaj nad ničlo. Nanovru ta $ol>vl°: Večinoma nejasno, deloma bo sneiH0-Temperatura najprej blizu ničle, kasnej« bo padla. Časoma viliaruo.
o
zrvM
lz zadnjih dni Avstrije
>V©tlS>
Bedrich Smetana
Kalio so hoteli kronati Karlu !labs-bursa za češkega kralja.
Ceškl Usti poročajo: Med konservativnim češkim plemstvom Su nastala koncem vojne skupina politično aktlviiili pletnenl-taStv, stoječih na državnopravnem programu. Prizadevali so se, prlpravlil četrta Karla do tega, d.t bl sc dal kronati za češkega kralja. To kronanje na) bi ne bila samo ceremonija, ampak uresničenje samostojnosti čeških dežel v okviru habsburške države.
Ko so se začeli dogcdkl v drugI polovici leta 1018. kritično razvijati, je prosil član konservativnega češkega plcm-jtva, veleposestnik znanega Imena, energično za avdljenco. Najmanj Štirikrat je prosil pri kabinetni pisarni. Tedanji ministrski predsednik Scldler, kl je užival neomejeno ccsarjevo zaupanje, je znal vsakokrat prekrižati katerikoli stik če-jiklh plemcnltašcv s ccsarlem, ker se lc bal, da nc bl cesar v kritični dobi izpolnil njihovih narodnih In političnih zahtev. Končno se Je omenjenemu plemcnltaSu vendar posrečilo, da jc prišel v septembru 191» k cesarju. V avdijcnci, kl Je trajala skoro cclo uro Je razložil cesarju razmere na Češkem, da mu Je češki narod v svojem Jedru lojalen; omenil le tudi Izrecno kronanje. Cesar Je napeto poslušal, potem p;i hodil razburjeno po sobi, oči Je Imel solzne In rekel Jc: «Vsl so me prevarali, l/dan sem!. O kronanju pa sc ccsar direktno nl Iziavil, govoril je previdno, nl se Imtcl o tem vprašanju Jasno Izraziti. To želji cesarja Karla je sestavil potem ta plcmenltaš knez Loh kovic še poseben memorandum, a Je koncept Izgubil v Pragi — na električni železnici. Našla sta ga dva častirka In. ker rkta znala češki, sta Uročila rokopis polici H.
Tam Jc bil itslužhcn scdanll praški policijski ravnatelj Biencrth, l<l Je o ccll akciji Informiral češko «mafHo»... Zad-tijlč srno žc pisali o tem. kako Jc zadeva kronanja prišla v resen Stadij In so sc ;ačele vršiti predpriprave In kako ic nato »maffla« aranžirala »zaroto*, da preplaši siromaka Karla.
Vescly in Mltda Imela rada. Toda Vesclv Jc znal biti objesten in se ie parkvat ostro spri s kapetnnom tlanlko. O Janovlh namerah, pravi, nl vedela ničesar.
Navzlic raznolikim kontroverzam se pruccs smotreno završule. Interesantno Je dejstvo, da vsi trije obtoženci ob vsaki priliki omenjajo kino. Sleherni dan su bili v nJem. Jan in Ililda včasl tudi po dvakrat. NI čuda, da Jc življenje z njimi ustvarilo krvav In tragičen lllm, kl je za žrtev zahteval kapetana Uuulko.
Dunajski proces
Te dol je na Dunaju pričel proccs. ki je vreden pendant brnskemu p.occsu proti morilki svojega inoža. Le da jc dunajski proces mnogo manj proccs ene some osebe, marveč je bolj zrcalo po-kvarjenosti »visokih a'i pa zelo visokih« 1 gospodov in tiste družbe, ki niti glasno govoriti ne more radi 6ume linoče. Da bl tl gospodje seveda iincli smisla za socljalno zlo ln zločince, sočutja zanje In slično, o tem ni govora. To prepu. ščajo raznim profesorjem in drugim p!e« bcjccm. Zato je p« tem zunlmiveje. ka» dar se o priliki sllčnlh procesov odkrije, da so baš tl najvišji krogi mnogo bliže gnilobi, kakor p« oni reveži, ki so de« fcktnl Iz bede, pomanjkanja In trplje« nja. Sllčuih procesov Dunaju sicer ni šc nikdar manjkalo. l'o vojni ao pa vedno pogosteji. Sedanji proccs proti neki Ka« dinčevl pa nudi uprav grozotno sliko dunajske moralne propalostl. Zato in še iz drugih razlogov je tudi ta proccs v ospredju zanimanja dunajsko javnoati, ki je kljub tajni razpravi izvedela za
Kov.arst.va človeška dusc
Proccs Hanika-Vcscljr v Brnu. o katerem srno včeraj obširneje pisali, sc ob splošnem zanimanju publike nadaljuje že tretji dan. Prcsliševanie Jana Vcscly, kl je ustrelil kapitana tlanlko nl prineslo osobltlh novosti k obtožnici. Vcsely Je ves pobit In Je med solzami Izpovedal potek zločina. Nikoli prej' v življenju nl rabil orožja n!ti oddal strela. Več zanimanja je vzbudilo zasliševanje Hllde Ila-nikove. Birm! se kakor sc pač more. Pripoveduje, da Je kapetana Hanlko poročl-ia iz ljubezni. Ker pa ie bil sitne narave, ito se pričela prepirati In ona je predla-gala ločitev zakona. Ker mož v to ni privolil, se Je odpeliala na CeSko k sorodnikom Vescly; njeno razmerje do Jana, da je bilo le prijateljsko, potožila mu jc viasi svoje težkoče, nikdar pa ga nl nit1 z besedo navajala k zločinu. Tu jc nastal Intercsnntcn konflikt. Jan Vesclv, ki za trjujc, da Je lllldo oboževal, Jo zda) ostro zavrne: »Lažcšl Ne hoš se ubranila!« Ililda vseeno vztraja na stališču, da nl kriva. Dala Jc Jami denar, nl pa vedela, da Jc kup!! samokres. Marsikatera izpoved pa sc sproti izkaže lažnjlva. Po kon-siataclji sodnega zdravnika nosi Ullda Hanlkova 7. tncscc dete prd srcem, kar JI sproti v zagatah služi za pretvezo, da re more odgovarjati, ker Je bolna.
Pri konfrontaciji Jc Jan Vcscly sprle: Hllde Izjavil, da niti ena beseda njene Izpovedi ni bila resnična. Hilda mu Je mirno odgovorila obratno. Nato Jc bila za-
jec in prljianJač Bs.llhausplatza, v pri. vatnem življenju sadist. To se enkrat vsaj lepo sklada.
X Koliko vojnih ujetnikov Jc So v
Sibiriji? V zadnjih dnevih se je vrnilo nad 3U00 vojnih ujetnikov iz Sibirije na Ogrsko. Vračajo se večinoma iz Oinske In Irkutske gubernlje in trdijo, da Je v Sibiriji še danes okrog pol milijona ujetnikov, večinoma iz Scdmograške In Vojvodine. Cc tudi Je ta številka zelo, zelo pretirana, gotovo pa Je, da je v Rusiji še vedno mnogo bivših ujetnikov, med njimi tudi sedanji naši državljani. Seveda pa so si mnogi ustvarili tam daleč na vzhodu že svoj drugI dom in se sploh ne nameravajo več vrniti v svolo staro domovino.
X Leninov stol. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi Je sklenil, da ostane Leninov stol stalno prazen, ker ni nihče vreden, da bi ga zasedel.
X Dobrlkanjo. Ko Jc Voltaire v 77. letu svojega življenja zadnjikrat potoval v Pariz, so ga poštarji sami vozili. Lc eden, kl Je bolan ležal doma, le moral pesnika zaupati svojemu sinu in Je sled nJega pri odhodu opominjal: .Pomni, moj sin. In se zavedal, da je v Evropi mnogo kraljev In cesarjev ter vladarjev sploh, toda na vsem svetu Je en sam — Voltaire.
X Pravi mož na pravem mcsttt.
Nemški general Morltz von lilsslng le bil znan po svoji strogosti. Njegove sitnosti so okušali nele vojaki, ampak zlasti tudi njegovi sluge, tako da so se često menjavali. Eden Umed njih Je napisal, preden je odšel, s kredo na vrata: »Morlc, snažl si čevlje sam...« Polkovnik Jc od-podrobnostl, kl so uprav nečuvene.	rcd„ na) M u(j v,ake &lo(n!je pros,ov„|j.
Obložena je učiteljica italijanščine in no pr|K|asi m„}, kl bl hotel Iti h genera-Irancoščitie, neka Kadinetz, rod. Istran« j )„ ia s|„ka k0 jc p(,|kovnlk pregledal
priglašene vojake, mu Je bil posebno eden všeč. kl Jc bil jasnega, neustrašnega pogleda. — VI ste sc priglasili prustovolj-no? — Da, gospod polkovnik. — Pa veste, da je to težka služba? — Da, gospod polkovnik. — Mislite, da boste mogli svo-|e dolžnosti vestno vršiti? In zadovoljiti njegovo ekscclcnco? — Da, gospod polkovnik. — Iu kaj ste bili v civllu? — Kriv tllec zveri pil llagcnbccku, gospod polkovnik.
X Nenavadna obzirnost. Stražnik vlomilcu: »Ce ste Imeli res tako poštene namene, čemu pa ste sc sezull, ko ste prišli v hišo?. — »Gospod stražnik, slišal sem, da jc v lilšl nekdo težko bolan.«
X Časopis za berače izhaja v Parizu. Urejcvan je strogo »strokovno« ln prinaša lc vesti, kl so zanimive ln važne za pariške prosjake. Predvsem objavlja redno točen seznam vseh porok, krstov In pogrebov, pri katerih se obeta beračem dobra žetev. Dalje daje svojim naročnikom praktične migljaje, kako je treba prijeti to ali ono znano osebo, da se lahko lz nje kaj Iztisne. Časopis more naročiti ali kupiti le, kdor sc brezdvom-no legitimira kot pravi berač. Pred drugimi radovedneži ga skrbno skrivajo.
X Hitrost bstavke. Neki trgovcc s perutnino v Antwcrpnu je napravil lit— teresanten poskus, $ katerim jc dokazal neverjetno hitrost lastavke. Vjcl Jc la-stavko, kl ie znosila gnezdo pod njegovo streho in Jo jc oddal uradniku »Kluba go-lobov-plsmonošev., kl je nesel precejšnje število golobov k tekmi v Coinplgnc pri Parizu. Lastavka Je bila Istočasno z golobi Izpuščena ob 7.15 zjutraj In Je takoj zletela proti severu, med tem ko so golobi še nekaj časa krožili nad nrostorom, kjer so bili izpuščeni. Ze ob 8.23 Jc bila lastavka zopet v svojem gnezdu v Ant vverpnu, medtem ko so prvi golobi prileteli šele ob 11-10 dopoldne. Lastavka Je preletela torej 2.15 km v I url In 8 minutah. to se pravi, da je letela s hitrostjo 3355 m v cul minuti, ali s hitrostlo 201 km na uro.
Smetanova dela na našem odru
2io;'.ovlna naše opere šo nI napisana, oas! gojimo opero resno ln uspešno že preko 30 let. Velik In bogat operni repertoar Je šel preko slovenskega odru In število Izvrstnih pevk ln pevcev, kl so delovali pri tiašern In kasneje na prvih slovanskih gledališčih nl majhno. Imeli smo umetnike, kl so dosegli v velikem svetu sloves. Ob Jubileju 13. Smetanovem je prav, da se spomnimo užitkov, kl smo j Jlli Imeli ob njegovih operah od početkis j 189-1. doslej, likratu pa tudi pevk In pevcev, ki Imajo zaslugo, da nain Je postal Smetana najbolj ljubljeni slovanski skladatelj.
Prva Smetanova opera na ljubljanskem slovenskem odru jc bila »Prodana nevesta*. Uprizorila se Je prvič 15. lebruarja 1894 Iti se ie pela z najpopolnejšim uspehom do konca sezone, 31. in a i ca šc petkrat. Peli so jo gg. Lesčlrska (Marinka), Bcneš (Janko), Vaslček (Kecal), Pavšek (Vašek), No!l! (Krušlna), Rtchc-va (Ljudmila) In Polakova (Esineralda).
Travna Je pel Peršl, Vronlco S It a lova, Lultn Orzelskl, Toma Oufednik, Martlnko
Stolzova, Matevža Uetelto In Uarbko Kle-mentova. Zdaj se tipilzotl »Poljub« tretjič na našem odru.
Četrta Smetanova opera Je bila »Tajnost, ki so Jo peli lani g. g. Kovač, Cve-jif, 2atliey, Thleiry, Thalerjev* i. dr.
Izmed ostalih oper tc doslej nl poskusilo šc z nobeno. Mogoči bl bili Se operi »Dve vdovi. In »Liousa.. Morda Jih dobimo t^kom bližnjih cpertiih se»cn.
»Poljub"
(.K uauašnjl premijcrl v Ljubljani.) Opera v dveb dejanjih (treh slikah). I'o povesti Karoline Svetle spisali Eliška Krasnohoreka. Uglasbil 13. Sme« ta na.
Dejanje te ljuSe*nlvc ..pere ze godi v češki vasi pod Krkouoši. Praznoverje vlada med tem! preprostimi seljakl silno pobožnimi, s hkrati tihotapskimi. Zaradi poljuba, k! j/a nevesta uočo dati ženinu, mlademu vdovcu, nastane ma'one tra» gična afera. Toda Ista nevesta kot tiho«
Nato so peli »Prodano nevesto, skoraj tupska vara carinskega stražnika, ne da
vsako sezono. Nadaljne Izvrstne M:>rin ke so bile pevke: Sevčikova, Noeml, Pro-chazkova, Svobodova, Skalova, Slpanko-va, Rlchterjeva In Zikova.
»Janka, so peli: Bcneš, Purkrabck, De-sarl, Orzelski, Stepanck, VlCck, Rezttnov. Plala, Krampera, Pacal, Drvota, Šimenc In Kovač.
»Kecala« so peli Vaslček, Pestkowskl, Aschenbrcnner. Peršl, Potočka, Vlček, Križal. Zathev tn Betctto.
»Vaški, so bili Pavšek, Podgralskl. tla-šter, Lang, Zach, Lcbcda, Kovač, Molio-rlč I. dr.
Večinoma so to Imena, kl smo Jih žc pozabili, kl pa so nam bila včasih vedno na Jeziku. Nekateri so žc pokojniki. V
bj ao zavedala nepoštenega dejanja. Njen oče (jO\ori le o Bogu, molitvi ia grehu ter o nebesih, s mirno dopušča, da njegova teta ln hči tihotapita po« noči skozi gozde prel:o meje...
Luka, ki sc je moral prvič oženiti na zahtevo roditeljev, je končno svoboden; murli so mu namreč roditelji in žena. Komaj je pokopal prvo ženo, že pri« haja snubit Travnovo Vronico. Ljubil jo je še kot fjrit, in v dolini pod neko jelšo sta v mesečini uJlla slo in sto poljubov. Takrat! A minilo je par let odtistihmal...
Po češkem narodnem običaju prido z Luko svr.k Tomo kot snuhač Iu i njima vsa vas z« pričo. Nevesta so kajpada
ka, že zdavnaj ponemčena; dalje docent očesne klinike dr. Uachstclz, neka Eugc« niii Degrassi, ki je tudi rodom Istrunka; dvorni igralce Romberg in končno znani baron Leopold Ch!urnecky, nekoč ured. nik čruožoltega glavnega organa Oestcr« rcichische Kundschau, protisrbskih knjig in eden glavnih aranžerjev znanih vc!c« izdajiiilklh procesov, zaupnik c. kr. zu« nanjega in vojnega ministrstva, izkrat« ka, oden glavnih bivših »maherjev« lz II. garniture c. kr. zunanje politike.
V avstrijski republiki se mož zanima za druge uinazanosti. Kadiričcva in njen prlganjač Kottonyi sta namreč zbirala nedoletno deco, najrajo od 11 do 13 let. In jo — navodno iz vzgojnih razlogov — kaznovala s šibami: toda pred g'c< dalcl in p.-oti plačilu. Pri hišni preiskavi pri Kadinčcvl so se našle pornografsko slike, tudi fotografije, šibe in biči. Po« slednjih Je bilo najvoč, raznih sistemov, med njimi kazaške nagajke itd. Kadinče va je obtožena zločina oskrumbe, per» verznosti in telesno poškodbe, slično tu« di drugi obtoženci; doceDt dr. Uachste!z jc zlasti rad ogledoval pretepavanje de« klic, ter pri tem sodeloval: slavni Ch!u» mecky je obtožen udeležbe pri takšnih sadističnih sejali. Fino jc sedel na zofi in smehljaje opazoval, ko sta Kidinčc« va in Dcgrassijcva šibale in bičale deco. Potem je gospod baron za tn zabavo dobro plačal in zadovoljen odšel. En« kiat jc odrinil kar 300.000 K. Sedaj trdi, da je to bilo Ic za poduk v francoščini.
Ženske priznavajo, drugI obtoženci taje. Samo učili so sc jezikov, za drago sploh vedeli niso. Pri tajni razpravi imi« jo obtoženci po zakonu svoje zaupnike. Z odvetniki in obtoženci jc okroglo 40 oseb v dvorani. Za Chlumcckcga sta pri« šla sila visoka gospoda kot zaupnika, baron Orsini Roscnberg In knez Johan Liehtenstein, oba člana Jockcy!;luha, ki ie najfevdalnc:šl, najfinejši klub na cc« !cm Dunaju. Toda paragrafi so krivi ln ujamejo tudi takšne gospode, kadar so slišana lllldlna mati CharvatovS. Tudi premalo — previdni. V politiki nekoč ena jc »nedolžna.. Potrjuje, da sta se I hud obtožitelj Jugoslovanov. Velcavstri«
težkih časih, v borbi ta narodni In ma-'skrije, d«si je za Luko So vnetejta tcrljalnl obstanek, »o bili pionirji naše kakor nekdaj. Tudi oče Traven bi bil z opere. Pr. Oerblč, Josip Nolll In Itllarlj Luko zadovoljen, vendar svetuje hčert Uenlšck so privedli Smetano na slovenski In Luki, naj se nikar ne jemljcta, ker
oder, kjer ostane vedno. »Prodana nevesta. Je bila tudi prva
sta oba enako tnnsstn in nepopustljivi.
Vsi se mu smejejo. A komaj hoče
opera, ki sc ic po prevratu uprizorila dne. Luka nevesti« Vronico poljubiti, se mu 3. decembra 1918. v novi opremi In t no-j ona upre. Ne zlepa, nu /grda je Luka vim ansamblom solistov. Veličastni uspeh ne more pregovoriti, da bi mu dovolila opere In prekipevajoče navdušenje naše poljub. Vranic« pošlje ec'o po Lukovo publike ob tej ponovni premijcrl le veljal | dete v ziheli in kaže, da t o sirotku nsj. zavesti, da smo končno po stoletnih bojih svobodni, da Je koncc nemškega terorja ln da ie deželno gledališko poslopje končno hram slovenske operne umetnosti. Zbor »Kaj nc bili bl veseli...« Je zvenel kot triumfalna pesem zmagovite slovenske, žrtev prebogate vztrajnosti.
Kako velik Jc bil uspeh prve uprizoritve »Prodane neveste, spočetka 1. 189-1, dokazuje dejstvo, da se Je takoj začela pripravljati druga Smetanova opera. To je bil njegov »Pot/rib«. Uprizorili so Jo šc Istega leta, namreč 15. novembra IW)4. Peli so Jo gg. Vaslčck (Travenl, l.csčln-ska (Vronlca), Bencš (Luka), Nolll (Tomo), Towarnlcka (Martlnka), Inemanno-va (Barbka) I. dr. Dosegla Je popoln uspeli, zakaj uprizorili so jo petkrat. Zelo majhna Jc šc bila takratna gledališka publika, abonmana sta bila le dva in repertoar se Jc moral naglo Izprcmlnjatl. Minulo Je celih dvajset let, da Je bilo mogoče v Ljubljani uprizoriti kako opero v Isti sezoni desetkrat
Tretja Smetanova opera na našem odru Je bil «Dnlibor». Prvič so ga peli dne 10. novembra 1899. Solisti so bili gg. Nolll (krall Vladislav), Desarl (Dalibor), Carnerl (Mllada). Juta (Nocml), Ucneš (Pcstkovvskl) In Vit (l.ebeda).
Tudi »Dalibor« sc Je držal na repertoarju in so ga peli še I. 1903, 1906, 1908 In po prevratu. Izvrstni Dallhoril so bili |
boljša mačeha. Opetovano pove Luki, da ga ljubi od nelulai, a polj' S mu da šele po poroki kot žena. Pre te, kajti to bi žalilo rajnico. Okoli ziheli natrosi drobnega peska, ds bo videla stopinje rajnicc, ko pride ponoči obiskat tvoje dete. Naj vidi, da dobi njen dečelc novo skrbno mamico! Poljuba pt oe da nikakor in ne in nc...
Luka je razkačen. Odide v vas, naroči godce ter pleše in poljublja druga de» lcleta prav pred Vroničnim oknom. Vronlca se čuti Izdano in neodpustno zasmehovano. Ljubezen je minila, si domišlja. In jezna odide za staro tetko Martlnko med tihotapce. Nikdar več noeč videti Luko.
Stari Traven je In-.el torej prav: dve trmi nista za zakon. Jezi se tudi snubaS Tomo, služkinja Harhka pa grozi, da bo I.uko lastnoročno pretepla »a hiši stor» jeno sramoto.
V drugem dejanju vidimo tihotapce, kl ponoči prenašajo skozi gozd In ml« mo prepadov težke svežnje. Vodi jih stari Matevž.
Tu pride obupani in skesani Luka; na samomor misli. A reši gs Tomo, kl mu svetuic, naj se poniža in prosi Vronico odpuščanj« pričo vse vasi. Luka je z vsem zadovoljen, samo da dobi Vro» nlco.
Ko Tomo In Luk« oddldets, prideta
Orzelskl. Vlček, Drvota I. dr., Izborne tihotapki Martinkt in Vronics, ki pov. Miladc Svobodova, Skalova, Nordsaito-1 znmcta svežnie od Matevža. Matevž pa
va I. dr., Beneša so peli Betctto, Križaj ln Zatlicy, Juto Kalivodovn, Nocml. Pro-chazkova, Vladislava Oufcdtiik, Kral, Angeli I. dr.
Drugič so peli »Poljub. 13. marca 1905.
hiti povedat očetu Travnu, kako skesan jc Luka.
A Martinko in Vronico zaloti carinski stražnik; k sreči je zelo omejen. Pre« varata ga t hruškami. Vronica hrepeni
Fr. l.\
Smučarstvo
Obljubil som, da bom. pa tudi bom, in ne vem. zakaj da ne bi pisal o smučarjih in smučeh ln svečano izjavljam, da bo odnehalo mnje pero le surovi sili. Pravično ovire zoper moje pisanjo n! čisto nobene. Ampak šo narolv! Cim ilal!e premišljujem stvar, bolj sem uvorjnn, dn prav za prav sam spadam tiiml smučarje.
To sta namreč dve doljjl rt 11 i d in jim pravimo smuči; nataknejo jih na nopro jn gviirn'o z njimi po snegu — pa so smučarji. Smučanje je jako lepo in zdravo In som £a bil že osebno do-lf-fon v fc'nii in ca poznam. Pa kakor rpčnno, zdi »e mi, da sem sam tudi eninčar.
Imam tri sinove in v vseh treh plamti svoti ogunj navdušenja za smučarsko stvar.
Najstarejši je star enajst let. ta je ckavt, skavti se skoro nikoli ne lažejo, pa je iz,lani: nalnnjncjšo, kar sedaj putrobujo. so smučI!
Na<'irvJ je bl! fotoornifsk! aparat tisto. foniir mu je bilo najbolj troba. Moj Jop no sliši dobro, toda sta Imela nSi-iji sv. Miklavž in stric br. I. In sta z T.dru'1'iio silo ustrcrhi Itminovnni živi potrrl-i in jc p"ti>m f-int dosftkrnt *a-pori-lnin z nn!i«r:i okna ]>o*ni'l ljub-iinnski irrad. Unbltonskemu prrartn ni to prav nič fkolilo. knlti Jo aparat jako dohor, In zdaj je rn!r.
Potem ol bilo boli Hve potrebe na
' svetu, noro da dob! električno svetilko. Ako bi »e nn skavtskcin izletu za-noči!i. je dejal, in bi temna noč pokrila hrib in plan. v';;i četa bi obupala
—	pa bo on. jo dejal, posvetil i.n 1*> rošil tolikanj nadebitdnepa živl;cn!a od prozočegn pogina. Govoril jc jako oro»ritljivo iu v izbranih besedah in je škoda, da le moj žup srlub. Toda je dečko sknvt in je previlen in je govoril tako. da pra jo čul stric br. 2. in se je le-ta zmenil z Božičkom, pa io bilo ustreženo tudi tel želji: In jo bila stvar resnično jn,fco nujna, k n iti čim jo ie dobil, je svetMkn eroreln noproneho-mn šest ur in je srečno dogorela. Solat je. bvala Potu. mir in si bo'o mo-rn.l| I,vini sk.ivti sami pomagati, ako jih za'.ime noč.
Za električno svotllko »o nn vrstile 5p sledeče sir-a ine potrebnosti: piščalka. ročna lelrnrna, palica. ča?a zn v žen. ročna tisknmn ln pet metrov vrvi. Zilai so nn vrsti smuči, nujne so ln ne-irnarttinc. brez Rtnuči menda zima »nloh ni velinvna. In «koro ml"lim. ds jih bo dosegel — dečko ima jako koristne zveze s sv. Miklavfom ln t Božičkom
—	oh. dn bi jaz imel t.ikihl
Tn ko je z najstarejšim.
Takisto že »nnln o »tpiifeh nn? dni-nrorojenee. stnr ie devet let in tra moram 'pohvaliti: lc tri te-lne sp ne dere ve f' prej fp le drl v«ak rttin potit rti t.
7ičn«no. rtr!<ter nima smučI, se ho li sankfit s s.mknml strica br. 1 In JprnlV-s seboj ns'mla jšega. Ta ^Me osem let Jn jo vsak mesec enkrat bolan, mialim.
da od £r'i«t. i*a mu sankanje rt<5 jako dobro. Mislim, rta bi mu turti smučanja hasnito — vpraPal sem gospode In dame. ki goto smuk. in so mi potrdili, da ne trpe za omen.Iono boleznijo. To me veseli, zato nimam načeloma'nlktiklh pomislekov zoper smuči, razen kakor reč on o že zgoraj.
O svojem nirmlnišem moram povo-rtati še to: Ko je bil star trinajst mesecev. še nl znal hoditi, drsal se jo pa že sedč in če ni bilo drutrače. kar po mH: z eno no"o si Je p^ma-ral naprej, ktkor bi veslal, pa sem ni tnkmt zarisal, rta jo v času 0 :0 :25 prertrsal vso sobo — od ono Rtene rto rtritge men fe«t metrov — in strokovnjaki so ri\kli. rta je to ImVo povol.V-n tempo, T>rv*el»no po naii! Vsi «tno se mu sme-ittl-1. Tnčas smo »e mu smejali: zdaj nmevam: to »o b!!e ktill razvi ja ločena se natrnjenla in s"o»obtiosti, to jc bila bolnčnoot v povojclh.
Skmtlra: neizmeren zaklad znn'ma-n ja živi v nn.ti rtee.i za zimski šport vobče ln ra smučI posebe fle kanarčka »mo opazovali -— Tičn ClvkovIC mu jc Ime: Ko je znnnj snežilo, s kakim zanimanjem .je trledal padajočo siip-ži-ke! Z'll »e mi. turti na« kanarček Jc tnk«en.. kakrM so oni trije!
Ta pojav je Jako čn len In srn pre-mlv-lht!em nn se ml imlMnbolj sili pro-nričantp. dn »ejn smučar.
Kajti r.aksj?
KaS srednji n. pr. je stnr devet let, pa Žo piše razno neumnosti — vsi pra-vi.io: to ima po meni! Ali pa vzemimo frizure! Vsem tre.n ne ostane frizura, pa če hI jim lasu s čevljarsko mnolo namnzilM — moja frizura jc prav taka! In čevlje imajo vsi trije tudi vedno stnrano — tako kakor jaz!
Pa pravim: To ni slučaj, to je kri! Tako stvari rp podedujejo! 7a kanarčka np rečem nič — amnak kar »p tiče mojih fantov, ni drutrače. ne<ro so kali svo''h nuTnloni prejel! od monc. In če so jih prejeli otl mene. mora!o tičati v meni. to ic jasno — krtor sam nima. ne more rtatl. In korter ni ni moči vzeti!
Turti Peno. ta. ki sorti v uredništvu, ie rekel, rta ni rtvonta. rta sem smučar. Pc>p je včnsi |nko Inteligenten in ja ilela.1, tla so mole smučarske RTKwnbno-sti l.ntentne. Rekel io. <la je to švnbskn bese<la In pomeni, tla ro skrite in lahko nenadoma lzhrnhne'0 na dan. in je dejal, da se mi jp čudil že oni večer, ko sva šla zjutraj rtomov z neke na-rodno rt o! ž »ost I keko sem spotoma Te-lemnrkc sukal in KrlstlnnMe. toliko 'la nisem podrl postne svetilke: In je deta! rta to n!«o Um M v eeoorrnfiil, nego jaVo Imenitni zavori na smučeh.
Tnkn !e ta stvar In rito mislim, da sem kolikor tolllro pol<'i"nn. rta pi-'em o «mučjirstvu. Nič ne ta Mm. rta jo Rnnv bnlj težavna turne, t/irta imam trrtno zaupanje v slavno nrortn|!tvo. rta bo
Ako MSI v mojem potomstvu tolik -I težavnost it\Tiževjilo pri honorarju. Hen reti^nan nagon k umt&aju, vpra- Krtino ta Imam pomislek; nll ja se-Eaar Oilkod?	W »rodi zime k debelega snega pra-
vi čas za Rpis o smučarstm. S;tls so same bese rt o, besetla je puh In zvok, vča.si je sicor bc.setla turti dobra, ali reč! vonrtarle ne more nadomestiti.
N. pr. če je otrok žeien, mu ne dam besedo, dam mu pijače — takšno imam že staro nav.-tdo in lahko rečem, rta so te obnesla. Le kadar pijače ni, se zgodi, rta ga tolažim z mokro besedo — to ;e moia Iznajdba! — in mu nn*tcvnm:"«Pož,irck votle, še en poži-rek, s'fiin. slatina. ni.Vinovec, limonft-tla.» Dečko posluša mokre besede in čo mu žeja ne odneha, pa dobi še en poži-rek prav hladne vole ali malo mrzlo-čaja sli pa poknlico alj lonček mleka — vse v besedah.
Ali če potoži, rta ca zrhe. dobro, moj sinko, evo ti gorkib besedi: »Polctjo, ogenj, postal i. so!nee. ht.er. hillj, avgust In svoti .lakob!« — in bi rekivl, rta turti oomae-aio, r'asti če so iznregovorjenft s preonf-evnlnim piasom. Temu se reč a sutrestPa. Pa dam besede le te<la,j. čo nj stvari: če ra rt,trn lahko resničen kož"h. ni t-eba trorke hesede.
7,tli se mi: nemara t"rti smučarjem ta le liirt ni sile za g^le besede o smučeh. ko j'ni je na bogato izbor snega In resničnega smučanja. Pa jim ntecrne mol spis o smnčnrutvu boli žaleči poliv ti. ko o snivru In stnufanju ne bo »ledu. pač pa bo hre-penenjo — tačas bo už!tek neizmerno vi''i.
Sinučarle jako ljubim. Ite.r sem prav. žanra v turti sain smiirar, p,s bom rte rajši poleti pistifo smnčarstvu. .
po Luki, s Se je užaljena in trmasta. Prisega, da ga noče nikoli več videti, a src t ji joka za njim. Obe trmi sta omehčani...
Po izprcmembi smo pred Martinčino kočo, kamor se je bila zatekla Vroniea. Martinka in Vroniea pa sta še na tiho« tapakih potih, le Burbka pojo kakor Skrjančck solneu in dnevu.
Tedaj privede stari Matevž Luko, Tomo privede Travna in spremlja jih vsa ves. Luka prosi odpuščanja, in oče Traven je zopet zadovoljen. Mir hoče imeti, da bo lahko molil in mislil na smrt! V tej babilonski zmedi iraa zdaj v hiši celo tujo dete, ki je jokalo vso to noč. Luka naj le vzame Vronico tor naj odide z detetom vred. Sc bogato doto jima da, amo da kot mučenik kon« čao doseie svoj mir.
Tedaj se pojavita na brdu s koši tiho« tupki Mirtinka in Vroniea. Ko se za« ljubljenca zagledata, pozabita ves ra;« por ln se objameta. Vse je dobro. Vro« niča hoče Luko cclo poljubiti. A, oj Čudež, zdaj se poljuba brani — Luka! Spet sc skregata ljubimca, a to pot Ic za hip, ker oba priznata, da sta kriva, se oprostita, si odpustita ter oe, hvaljen Dog! — poljubita vpričo vseh. In njuna ljubezen je tako ognjevita, da sc po tem brezkončnem poljubu primeta za roke ter stečeta — sem Bog ve, kam...
Ljubezen je premagala vse praznoverje in je udušila strah pred užaljeno raj« nico, vasčani pa prepevajo:
"Sprava jc dognanal
Žalost je končana!
Njej jc drag, nio ima rad —-
Dobro, dobro tisočkrat!«
Smetanova proslava v £e£.ki republiki
Odbor za odkritje spomenika skladatelja U. Smetani v Pragi je pravkar izdal program jubilejnih slavuostl o priliki stoto oblotuicc Smetanovega rojstva. l'o tc-ia programu posnemamo:
2. marca zjutraj ob euajslib se vrši v praškem .-.Nar. l>ivuiilu» slavnoslui «e-»tanek, ki se otvori s »Slavnostno kori.č-»iro>, napisano za otvoritev Kar. gledališča I. 18G8. Pri tej priliki govori predsednik češkoslovaškega parlamenta Fr. Tomašek v imenu nnroda, v imenu prosvetnega ministra in vlado pa K. Be-ehyu, za češite glasbenike pa J. B. Foerster. Jubilejni govor o Smetani bo imel pro!. Z. Nejedljr. Glasbeni spored izvajajo: gledališki orkester <Nar. L)ivndla>, pevsko društvo €lllal:ol» in drugi znameniti češki pevski zbori. Orkester vodi dirigent Ostrčil. — Ob 4. uri popoldne koncert Češke Filharmonije. Na programu «Ma vlnst*. Izvaja Češka Filharmoniji, pomnožena z orkestrantl kontervn-torija. Dirigira V. Talich. — Ob 7. zvečer predstava v gledališču. Poje se opera cBranibori na Češkem* — nanovo ruištu-dirana in inscenirana. To jo prvi del oficijelne Smetanovo proslave.
Drui'i del obsega pet svečanih koncertov v Smetanovi dvorani praškega magistrata. Prvi koncert bo že v soboto, 1. zvečer ter obsega Smetanove orkestralne skladbe pod vodstvom kapelnika Ta-licl'2. Drugi koncert je komornega značaja ter obsega mojstrove kompozicije iz petdeselih let. Sodelujejo: Vnclnv šte-pan, Albin Čima, Emn D isti nova, Josol Jkanek, Jan Herman in trije člani Sev-čilrovega kvarteta. Prireditev se vrši v soboto 8. marca.
Tretji koncert bo teden dni pozneje, 15. marca. Mirozov po praških ulicah bodo pela razna pevska društva pod von-(ftvom pevovodje Ferd. Vlacha, R. Cerne-gu in 1L Doležila. — Četrti koncert bo zopet komornega značaja. Vršil se bo 22. marca ter bo obsegal Smetanova dela lz sedemdesetih let. Sodelujoči: Itona Krrzova, Jaroslav Kocinn, lioman Vest-ly, Otakar Marak, Jan Herman. Ceškl kvartet izvaja skladbo tlz mojega življenja:*. — Peta prireditev v tem nizu bo zaključni koncert 29. marca. Izvaja se <Ma vlast> (orkester Češke Filharmonije) pod vodstvom L. V. Celanskega.
Tretji del obsega svečanostni ciklus Smetanovih oper v <Nar. Divadlu». Njih vrstni red je sledeči: Branibori na Ce-Skeni, Prodana nevesta, Dalibor, Dve vdovi. Poljub, Tajna, Vražja stena, Libu Ea. Vse opere so nanovo naštudirane. In sr "irnl jih je Kr. Klsol, uvežbal dirigent Oslrčll.
Poleg tegn se bodo vršile nekoirko pozneje Se sledeče prireditve: po!agan'e temeljnega kamna za spomenik Smetane l's pevskim programom); odkritje spominske p'oSi"e na M5i blizu 'vnr. Dlvnn ln», kjer je mojster stanova!, učil in kom-ponirrd; pietetna matineja v spomin Smetanovo smrti (tu se bodo izvajala zadnje Smetanove skladbe); Smetanova rrzstovn v muzeju: svečanosti na pokopališču.
NešlevPno prireditev bo tudi Izven Prn^e v drivIH mestih po celi državi. Od publikacij, ki izidejo v jubilejnih dneh, omenpmo: I. zvezek Smetanovih zbranih de': priročna izdiln Smetanovih zborov; Smetanova čitanka; Smetanova študija zi inozemstvo (v sedmih jeziki''); poprsje in plaketa B. Smetane, delo kiparja Snnnleln; Smetanov portret po fo-tografiH lz Šestdesetih let: Smetanov žlv-Ijenienis ln Smet»nnv koledar (izdaja grafičnega zavoda J. Stene v pragi).
KNHOF. lenoslovne In znanstvene, literarne vrednosti. v vseh Irtlkih, knnnle pn nnMSIih cennh vedno «Lludska knltlntea» v Mariboru, Narodni dom
Hrvatska eskomptna tanka, Zagreb
Na seji ravnateljstva llrv. eskomptne bunke v Zagrebu, vršeči se 26. febru« ai-Ja, sc jc sklenilo, da 6C redna glavni skupščina za prošlo poslovno leto vrSi 20. marca t. I. ob 5. uri popoldne v dru. štvenih prostorih. Glavni skupščini bo predložena bilanca za leto 1923, ki sc zaključuje s čistim dobičkom 20 milijo« nov 578.410.80 dinarjev.
lz poslovnega poročila ravnateljstva izhaja, da se je poslovanje v proš'em letu zaključilo z zelo povoljnim rezulta« tem. Tekom 1923 se je delniška glavnloa IIIv. eskomptne bunke povečala od 75 milijonov na 140 milijonov dinarjev, in siccr v maju na 100 milijonov dinarjev, a drugič konccm decembra na 140 mili« jonov dinarjev, ko jc Izredna glavna skupSčina, ki so je vršila 6. deccmhra 1923., pooblastila ravnateljstvo r.a povi.-šenje delniške g'avnice do 200 milijonov dinarjev. Na dlvldendi za 1923 partici« pira glavnica v znesku 100 milijonov di» narjov. Vloge llrv. eskomptne banke na vložnlli knjižicah in na tekočih računih znašajo 281,631.844.01 dinarjev. Cclokup ni promet ie dosegel v letu 1923 svoto 63„997,145.253.C6 dinarjev, povečavšl so napram predhodnemu letu za 21 biljo* nov 484,043.100.74 dinarjev.
Ravnateljstvo Je sklenilo, da predloži glavni skupščini, du sc za proš'o leto, počenši od 24. marca t. L plača dividen« da 15 Din ( v predhodnem letu 12.50 Pin) oa ac'n!co 100 Din oominale, torej 15 odst., in da so rednemu rezervnemu fondu uoznačl 620.000 D n, izrednemu rezervnemu fondu 750.000 Din, davčni rezervi 500.000 Din, fonda Fr. Svcrljuge 250.000 Din, v dobrodc'ne svrhe 250.000 Din, a na novi račun se prenese 1 mili« jon 926.055.50 dinarjev.
Eponit, zdravilna sredstvo za vino
Eponit je v prah prav fino zmleto, na poseben način pripravljeno rastlinsko oglje, ki iz: leda kakor sajo ter 6e rabi večinoma v kletarstvu. Jo to namreč najnovejšo izvrstno sredstvo, s katerim se vzame pokvarjenemu vinn vsak zoprn okus ali duh bodisi po gnilobi, plcsniv. eu, zeliščih, gomoljih, po sodu in cclo po grenkobi ter po Žganju. Poslednji prav zoprn okus dobijo vina, natočena v ne dobro Izlužone sode od slivo .'ke, oziroma od v njih kuhanih sliv. V takih sltičajh je tudi dobro 6ode ptcd porabo za vir,o izlužiti z eponitom, zmešaniin z vročo vodo.
Eponit vina no pokvari, pač pa mu odvzame precej l>ar«re, tako da postanejo z večjo množino eponitlrana rdečkasta ali vlookorumena vina popolnoma bela, črna pa precej svetla. Eponit ima toroi enake lastnosti kakor koščeno oglje; zato se lahko v bte svilie poiabl cenejši eponit namesto dragega koščoao-ga oglja.
Na 100 litrov vina se vzame 30 do 80 gramoc, event. tudi 100 gramov eponita, kar je odvisno od pokvarjenosti vina. Cim boli vino smrdi, tom več eponita se potrebuje. Nasprotno ee vzame razmeroma manj eponita na hI. čim več hektolitrov vina je v enem sodu.
Poraba: Stohtana množina n. pr. 8 Ikg sc najprej dobro zmeša z zdravečim vinom v škafu s pomočjo lesene palice, potem se vlije vse skupaj v sod. napolnjenem s pokvarjenim vinom ter se takoj v sodu z močno leseno (ne železno, kei 'e za počrnenje vina nevarno) palico ali počrnjeno verigo, dobro premeša in to premešanje parkrat v teku l do 2 dni ponovi ali pa vsaj s kladivom po sodu •ia več straneh potolče, da se tudl na logah sprijeti eponit hitreje sesede. Potem se pusti na miru, dokler se vino ne učisti, to je, dokler so ves eponit na dno no sesede, kar se izvrši lahko v par dneh pa tudi šele v par tednih. Zoprn okus pn takoj izgine, preostane le okus po oglju, lokler eponit šo r vinu plava. Cim kal-nejše in čim mlajše jo vino, tem počasne',« se eponit sesede.
Hitreje so ta proces izvrši z umetnim čiščenjem, z želatino (5 do 15 g), ribjim '-'lojem (1 do 5 g), jajčjim beljakom (od t do 2 jajc brez rumenjaka), s svežim mlekom (četrt do pol I), z juIVn - prahom (8 do 15 g), kaolinom (pol do 1 kg) tnnlnom (5 do 10 g na h!): najhitreje in ia.jgotnve.jfe pa s filtriranjem. Imenovana čistila ne potegnejo s sehoj samo eponita, marveč ludl druge knlno3t vina po-vzročirejo snovi: razen tanlna in kaol!-na, rahlienn kot čistilo, vzamejo vinu ostala čistila tudi nekaj barve in čreslo-vine (trpkost), radi česnr postanejo laka vina tudi milejša, to je manj trpka aH manj kosmata To či5čen> so lahko izvrši obenem z eponitiranjem: le nko se filtrira, je boljo, čo se lo 1 do 2 dni po eponitiranju vrši. C i kasta vina ee z eponitom no popravijo.
Po popolnem učiščenjti se vino pretoči v drug zdra*. čist sod, pri čemer se mora pač paziti, da se sesedla se godlja pri tem delu zopet ne vzdigne ter vnovič vse vino skali. Tako ozdravljena In sčiščena, toda brezbarvna postal« vina se lahko potem, odnosno pri tem pretakanju brez skrbi zmešajo z drugimi zdravimi vini v takem razmerju, da dobijo zopet prvotno barvo. — Fr. {Joiubač.
Tržna poročila
Svinjski sejem v Mariboru, 29. fchru« arja. Novo zapadli sneg in mraz jc kme« tc zadržal doma, tako da je bilo pripe« Ijnnih ni sejem le 23 svinj. Pa tudl kup. cev ni bi'o, tako da jo bilo prodanih komaj kakih pet svinj.
S Izvožero blago v letu 1923. V letu 1923. se je izvozilo 3,025.914 ton blaga v vrednosti 8„018,843.930 Din. Največ no p Izvozilo po vrednost! gradbenoga lesa, in ficor za 1,.28(5,235.7(18 Din, potem sledijo goveda 815 980.274 Din, meso in mesni i-delk! 538 20ft870 Din. jajca 580,921.490 Din, svinje 4-18.150.485 Din, žito 891,370.093 Din, suho češplje v vrednosti 841582.290 Din, turfčica v vrednosti i',33,713.208 Din, pšenična moka 233,188.792 Din, konji 207,978.518 Din, sirov baker 172 309.718 Din, izkoplne in rudo 108.052.298 Din, drva za kurjavo 151,328.089 Din, cement 143,240.487 Din. hmelj 118 052.059 Din, sir kaškavnlj U7.ni4.G5J Din. drobnica 100 220.993 dinarjev, Bvinec v ploščah 95,448.821 Din. predivo 03510.343 Din, s.-eže sadje 82.370.280 Din, kože jarnječjo in kozllčjo 79SS0.907 Din, fižol 77.000 019 Din, kože divjačire 59 525.793 Din, ekstraktl za kože 52 081,390 Din, goveje kože 51,433.119 Din, opij 51,300.510 Din itd.
es Vinogradništvo v naši državi. Vinogradništvo je najboljše rnzvito v Hrvatski, Sloveniji in Dalmaciji. Bosna pio-dunira najmanj vino. Skupni pridelek vina v naši kraljevin! jo znašal v prošlem lotu okrog 3,471.000 hI. Hrvatska s Slavonijo daje letno okrog 1 mi!i'ona hI, Slovenija okrog 850.000 hI, Dalmacija okrog 05.000 hI, Vojvodina okrog 55.000 lil, Srbija okrog 400 000 hI in Bosna okoli 40.000 hI Vinska letina 1923. je po količini d.-la 30 odst. več nego 1922. tn so ceni celokupna produkcija na poldrugo milijardo Din vrednosti.
K jugoslovansko - Italijanskim tr-rovlrskira pogajanjem. Iz Beograda poročajo. da je tamošnja indnstriiska zbornica posI.Va vsem Industrijskim organizacijam države okrožnico, v kateri prosi, da ee ji javijo mišljenja industrijskih krogov o trgovinski pogodbi, o katoii so vrše sedaj pogajanja med Jugoslavijo in Italijo.
= Slaba kunčlja s krompirjem. Pišejo nam: Porast dinarja je povzročil, da je zastal skoro ves izvoz krompirja v inozemstvo. Italija in Švica, naši najboljši odjemalki osoliito za krompir, sta nelm-li pri nas kupovati blago, kor jima je postalo predrago. Olie ti državi dobita ceneje blago iz Madžarske. Švica ponuja za krompir, franko vagon Jesenice, kvečjemu 110 Din za 100 kg. Ita'ija plačuje sicer r.eltnj boljo, a na kak izvoz tjakaj tudi ni misliti, ker Trst detajlira krompir na svo'em tr~u po 1 25 do 1.50 Din za kg. Naši prodneenti bodo morali popustiti v cenah, sicer bo ostalo na 'totine vagonov, p Spravljenih za izvoz, doma neprodanih. Krompir stane danes v nadrobni prodaji v Mariboru 1 do 1.15 Din, v Celju 1.15 do 1.25 Din In v Za •jrebu 1.50 Din za kg.
= Izvoz češpelj Iz naše države. Po statističnih podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo za trgovino in industrijo, se je od početka sezone do 1. februarja stehtalo in pregledalo od strani tržnih komisij 42 milijonov kg euhlh češpelj v vrečah in 6 milijonov kg etuirnnih čeSpe!' v zabojih. Pekineza ee je stehtalo v Istem časti okrog 1,800.000 kg. Od celokupne te količine, ki se ja pregledala, se je izvozilo v inozemstvo preko 15 milijonov kg češpelj v vrečah in vsa pregle lana količina etuiranih češpolj v zabojih. Izvozilo se je največ v Nemčijo, potem v Avstrijo, Francijo in Anglijo.
— Otvoritev d!re' tne telefonske zveze Zagrela s Trstom i:i Budimpešto. Na Intervencijo predsednika Trgovske in obrtniške zbornico v Zagrebu g. Vladimira Arfca je minister za trgovino ln industrijo izjavil, da se bo telefonski promet men Zagrebom In Budimpešto otvoril sredi marca, dočim se telefonska zveza s Trstom mora še izgraditi.
= Naš dolg v Ameriki. Člana naSe repnracllske komisije OJurlč in Ne-dcljkovič sta rdpotovala v New York. da stopita tamkaj v zvezo z ameriškimi Izvedenci radi rcjtullranja našega dolga Ameriki.
= Izplač!'o kupona 7-odst. Investicijskega posojila. Rok za lzp'ačilo se pri ■Senja 15. marca. Finančno ministrstvo je stavilo Narodni banki na razpolago 18 milijonov Din za izplnčevan-e tega kn-iona. Izplačevnnje bodo vršile kot običajno finančne uprave, banke, ki so članice sindikata, čekovni zavodi s poštnini uradi finančne delegacijo, davčni uradi in generalna direkcija državnih dolgov.
== Češkoslovaški denarni zavod v 7a-■^re')u. »Prager Piosse« poroča: V Zagrebu se namerava v kratkem času osnovati češkoslovaški denarni zavori, ki bi so pozneje združil s češkoslovaško banko v Danivaru. Pri tem projekta sodelujeta, kakor Javlja Ceskoslovenskš Samoetatnost», bivši direktor Centralne mjennčne etkomptne banke Navrdtil ln direktor Pacov«ky, kl sta oljčnem člana upravnega sveta češkoslovaške banke v Daru vb m.
ca Kreditiranje železniške vozarlne.
Zemnljskl savez Induatrlalaca v Zagrebu Je t® dai..4 D(}s(tbii5.sftomemfio zahtevaj
od generalne direkcije železnic ponovno dopuščanje kreditiranja vozarine ter je predlagal, da pristojna mesta sprejemajo v ime oslguranja kreditirane vozarine i-rodnostne papirje ali garantlna pisma prvorazrednih denarnih zavodov v znesku 1.5 mesečne vozarine, registrirano pri finančnem ministru.
= Bankarstvo, št. 4 vsebuje: Ljubomir St. Kosier: Pred zbor akcionara Narodno banke. — Ilermann Wendol: \Virt-sehaftebezlehungen zwieehen Deutsch land und S;idslaw!en. — l)r. Fran \Vin-diseher: Razvoj kreditnih prilik v Slovenije od prevrata dalje. — Ernost Grtin-wald: Trgovina i trgovački kroditi. — Oskar VYeiszinayert Razuiatranja o za-grebačkoj konferenci privrednih organizacija. — Dr. Gustav Grogorin: Denar-no-tehnlčua stran vprašanja zvišanja vrednosti dinarja. — Dr. Stanko Deže-lič: Zagrobačka burza za robu 1 vrednoto. — Ing. Konstantin Cutukovič: DižS/-va i privreda. — Rudolf Crnič: Naše pomorstvo na prlvrednoj konferenci. — Dr. Mirko Kus • Nikolajev: SVoodiovv Wil-son. — Banoartus: Slučaj Vaae Veljano-vlča u Beogradu, te privredni I bibliografski pregled I komunikeji lianaka. — Letno stano 150 Din. Administracija *Uankarstva», Zagreb, Marovska 30.
« Fuzlja dveh lesnih podjellj. Iz Zagrela javljajo, da imata dne 8. marca glavni Bkupščini »O^ulin - Lika«, d. d. r.a iosno industrijo v Zagrebu ter Jugoslovanske tvornice zabojev in lesna industrij:!, d. d. v Zagiobu. Na skupščinah se bo sklepalo o fuziji obeh družb.
Zamenjava bolgarskih novčanic. Naše Finančno ministrstvo opozarja vse, kl posedujejo stare bolgarske novčanice, da te v najkrajšem času prijavijo finančnemu ministrstvu zaradi zamenjave. Po potečonem roku izgube te uovčanioe stojo veljavo.
= Vzorčni sejem za živino v MIlanu. V Milanu se vrši od 12. do 27. aprila vzorčni 6ejein za konje, govedo, piešiče in ovce. Prospekti so interesentom na razpolago v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Italijanska vinska trgovina. Italijanska vinska letina 1923. je bila po ita-iijanskih službenih podatkih izredno dobra po skoro vseh vinorodnih pokraji-nuh države. Celokupna produkcija vina je znašala 42 milijonov hi. Površina, zasajena le z vinsko trto, znaša 805.000 ha, dočir.i znaša površina, zasajena mešano, to je s trto in drugimi kulturami, okrog ;)300 ha. Celokupni pridelek grozdja je /.našal 05 milijonov q. Izvoz je znaša! v p; vi polovici 1923. 201.317 hI v vrednosti okoli 92 miljjonov lir; od tega je šlo v Avstrija S837 lil vina. Izvoz vina iz Italijo so torej ni ugoduo razvijal. .
DEVIZNA KORUPCI.ISKA AFERA NA POLJSKEM.
Varšava, 28. februarja, s. Vsled ne-rednosti pri devizni policiji so bili vodja devizne policije Vitkovskl in trije višji uradniki aretirani. Kakor sc čuje, so se dali ti uradniki podkupovati in so izdajali zdravo valuto valutnim verlžnlkoin.
PROTI ŠPEKULACIJI S FRANKOM
Berlin, 28. februarja, h. Iz Pariza po« ročajo- Ministrski predsednik Poinearo je imel danes daljši razgovor s finan. čnim ministrom vsled krize francoskega franka. Dolar je dosege! 25.60, švicarski frank pa 425. Ta ponovni padec tranco« skega franka se spravlja splošno v zve« zo s padcem belgijske vlade. Slejkoprej pa nosi mnogo krivde tudi špekulacija inozomcev, proti katerim bo vlada odre« dila najstrožje ukrepe. Zbornica je pri«
čela danes posvetovanja o predlogu, po katerem naj se spckulacija z živili vrednostnimi papirji najstrožje kaznu. jejo. Kazni znašajo od enega do pet let ječe in od 100 do 200 tisoč frankov de, narne globe.
Domače borze
29. februarja.
ZAGREB. Na elcklnem tržišču so po. rasle delulce Pruitedioue. Delnice Trbo. volj so oslabelo. — Na doilznoui tržišJti so napram včeraj tečaji nekoliko posko. čili, dusl je dinar v Curihu Čvrst. Noti. rale bo de»ize: Dunaj 0.1118 do 0.1 13a Budimpešta 0.15 do 0.18, Italija 840.jj do 843.55, London 840.75 do 843.75, New. York 70 do 80, Pariz 833.05 do 838.(53 Praga 229.05 do 232.05, Švica 1873 de 1 S3; valute: dolar 78.87 do 79.875-; etok-(I: Eskomptna 101 do 162, Hipotekama 85 do 8T, Kreditna Zagreb 101 do 102 Jugoslnvenska 139 do 140, Ljubljanski kreditna 230, Prnštediona 1010 do 1015, Slovenska 105 do 107, Eksploatacija 119 'do 120, Sečerana Osijek 1475 do 1490^ Gutmann 15S0 do 1000. Drnva 425 do 450, Slavonija 1G1 do 102, Strojne 150; Trbovlje 745 do 750, Vevče 177.5 do 1S0, 7 odst. investicijsko 00 do 07.
Šport
S. K. Jadran sklicuje za nedeljo 2, marca dopoldne ob Iti. url sestanek vseh nogometašev, radi sestave moštev, v klu. hov lokal. Kdor se ga ne udeleži sc smatra, da nc reflektira ua mesto v moštvih.
Tajnik,
S. K. Prlmorle. Jutri, v nedeljo g!> 14. nogometni trening prvesa moštva la rezerve na Igrišču.	(
Letni sestanek sekcije nogometnih sodnikov se vrši danes, v soboto ob 19. v kavam! Evropa. Dnevni red: Poročilo načelstva, Izbor načelnika ter priprave za bodočo sezono. Polnoštcvilna udeležba — dolžnost!
Novi kapetan JNS. Na zadnji seji odbora JNS je bil Izvoljen za saveznega kapetana g. Tošo Sekullč. Dosedanji kapetan Ugrinlč je odklonil zopetno izvolitev.
Concours Hippique v Zagreba. Ju. goslovanskl Jockey Klub v Zagrebu pil-redi I. In 4. maja, L j. za časa zagrebškega velesejma Concours ilippique, nakar opozarjamo že danes vse Interesente, jahače In lastnike konj. Prva lota po prevratu smo tudi v Sloveniji Imeli konjske dirke, ki so vsekakor velike važnosti za konjerejo. 2a!!bog so se muralc tc pri reditve lz raznih vzrokov opustiti. Sedaj se nudi lastnikom konj prilika, da se udeleže zagrebškega Concours tllpploue. za katerega je razpisanih 38.000 Din In 5 častnih nagrad. Vse potrebne Informacije sc dobe pri tajništvu Jugoslovanskega Jockey Kluba v Zagrebu, Opatlška ulica 27.
Madžarski nogometaši v Pragi. Me-scca aprila bo budlmpcštanskl FTC. gostoval v Pragi proti Slavij!. S to tekmo se vzpostavijo športni odnošaji med Češkoslovaško In Madžarsko, ki so bili od začetka vojne prekinjeni.
Skakulne tekme v Holmenkolln se le udeležilo približno 600 smučarjev, med njimi tudl norveški prcstokmaslcdnlk. Prvo mesto je zasedel Norvežan I. Thultn, kl je skočil 41 m. Tekem sta se udeležila le dva Inozemca.
Olimpllske vesti. Madžarska je po-stavila za pariško Olimpijado nastopno lahkoatletsko moštvo: Somfay (pernat-Ion), Klraly (Maraton), Haluška (skok v daljavo ln troski k), Gcr6 In Kurunczy (kratke proge). V Ameriki so dosedaj nabrali 35.000 dolarjev za ameriško moštvo, kl odide v Pariz.
Tu|c.i "v JLt j TLatel.fg&mfcl
OJ četrtka na petek je prenočilo v Ljubljani 117 tujcev in siccr v hotelu:
UNION: Bohinc Vera, poscstnica. Bled; Bruckncr Lavoslav, uradnik, Za. <jreb; Bresslauer Artur, trg., Novi Sad; Fischer Gustav, trgovcc, Dunaj; Fuchs Robert, inšpektor, Maribor; Frank Vin« ko, potnik, Dunaj; Donaggio Azzo, trg.. Trst; Domanjko Franc, zasebni uradnik, Pragersko; Gligorin Karo!, inž., Dunaj; Ilermann Marjana, vdova uradnika, Pra gorsko; llanke Josip, trgovec, Dunaj; Jenko Ivan, kaplan, Kostanjevica; Kel« lcr Štefan, zas. uradnik, Zagreb; Koflcr Mihael, potnik, Dunaj; Kranjc Zdrav« ko, trgovec, Celje; dr. Carathcodcry Konst., univ. profesor, Atcno; Kostanje, vec Dorc, poslovodja, Kranj; Lenarčič Milan, inženjer, Vrhnika; Morpurgo V., trgovec, Milan; Mayer Mavro, posestnik Kranj; Mazclle Julij, posestnik, Gradac; Novak Josip, trgovec, Varaždin; 1'olak Irma, operna pevka, Zagreb; dr. Rosina Gustav, odvetnik, Brežice; dr. Raič Jo» van, zas. uradnik, Zagreb; Rc»mun Vin« ko, trgovcc, Radovljica; Segal Mosa, trgovcc, Nevvyork: Sire Frunc, bančni ravnatelj, Kranj; Terkel Izidor, potnik, Dunaj; Sever Božidar, zasebnik. Dolnja Lendava: Vovk Anton, bančni uradnik. Bled; VVunsche Edvard, potnik, Beo« grad: Wohlnz Karol, trg.. Trst.
SLON: Augenfcld, Adolf, potnik, Go. sting; Bohinc Ivan, Iesotržec, Medvode; Do'enc Franc, trgovec, Skofjaloka; Goli Viktor, trgovec, Dravograd; Grgurovid Adam, trgovcc, Skoplje; Hanscn Vol« mer, dentist, Rakek; Janežič A.nold, trg. potnik, Maribor; Jancžič Josip, po« sestnlk, Btzeljsko; Kaufer Mavra trg., Zagreb; Kfbct jvan, toyarnt Tacen; J.
' Macarol, disponent, Bačka; Nculeld L, I potnik, Dunaj; Poper Gustav, trgovcc, Dunaj; Rcdivo Pio, uradnik. Trst; Oskar Stransky, uradnik, Praga; Simcčck Ant, stavbni tehnik, Kyjov; Schindlcr Adolf, -trgovec, Dunai; Webcr Ivan, posestnik, Zalilog; Vale Maks, trgovcc, St. Jernej; Zvab Josip, stavbni vodja, Letuš.
JU2NI KOLODVOR: Budalc Andrija trgovec, Zagreb; Božič Justina, žena o« rožnika, Skofjaloka; Coputo Ivan, trg. Trst; Knez Franc, trgovec, Novomcsto; Legiša Avgust, kamnosek, Sežana; Pilo« ni Ircnao, trgovec, Lecco; Rus Franc, le« sotržec, Skofjaloka; Sehubitz Emil, urad« nik, Kočevje.
LLOVD: Abramoff Adrlan, uradnik, Kamnik; Basch Danijel, potnik, Dunaj;' Cnpek Josip, trgovec, Zagreb; Vaclav I Tušar, trgovec, Cerkno; Zeleznik Ivan, potnik, Trst.
| TRATNIK: VVellcr Emil, Icsotržcc, Cc'!e.
| ŠTRUKELJ: Brdar Marko, trg.. Dal« macija: Hencilik Gabrijel, trgovec, Ame : rika: Bicber Rudo'f, zastopnik pivovar« ne, Ptul; Drex'er Pavla, zascbnica. Mlin« chen; Langus Martin, trgovcc, Ccšniica; Markičcvič Marin, trgovcc, Split; Pire Frane, trgovec, Žužemberk; Pire Ivan, inženier, Osijek: Schutta Ludvik, trg. potnik, Maribor; Schrcml Avgust, potn., Dunaj.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 3, Stari tišlar 7, Novi svet 4, Kajfcž 3 ia Amcrikancc 1.
I astnik In Izdalatell Konzorcll • luira.. Odgovorni urednik Fr. BrozovIS.
I Is k PsMkS tiskaj 4AH Ljubljani,
. .»Ua R..«^« Ml pnr »....lwi.iiio.ini.- m .f.enltve- .. esf.in« ..»»» beseda i IMi» - PrloMu)»> •• I. n»ll »lul. ti '""^,1 , ,„,„ put. M lahko 'udi . .usnUab N. .,,1.».n;. nrtm.aria uprt.. Is. A. )• vpr*6.icji: p;;kiiena loauifca * *	is oujntiu ioi maoipulaoijaba pmmjbtua 12 Mol
Opozarjamo
prfrlprodsjo vatopnle k "".'ar.dl ljubljanskega Sokola. ki « "6I l'»1"0 "> dan to J. v ponedeljek dne . iisrvs ud 10. dop. do 8. „,t>ar i iHlburoU sobi (Narodni dom). V .lopi,In« lun «0 t« «l«ns sokol. drnSU-v niti 10, toda I« v prednro-WL	"H
S' kri v Radovljici
Znvarovnlnl ln5pcktor| Gostilničarji, pozor!
•e UJ-e. Fredpojo) veflt-lns rine krBnJ«V« klobas« - g«, praksa » »varovalni rtrokl. ranura„0 .„nio avlujako nie-
1'lctueno l« ■ r. idb« pod flfro ..lotpnl-.tor ti" n« A I o ui a Goni pi uy , Ljubljana
46MI
Hllljia ('CMC
bo sprejnis teVoJ k dvema otrokom« v dobro blio. — Naslov pove uprnva ..Jutrs",
uo — kg po SO nin raipo-tMIJa v veaki mnoilnl Karel V r . e k o. preknjavslee. Clr-kovue pri l'raguiakeiu. 4185
črna dnmska maska
In novi nizki tevljl (alv se-:nlS> Sl. 38 po,cul nn pro-daj. l"ol/ve -«• v cof.hnl pil ..maretn TiJIitlu" Ko o. dvoiska ulic« 33. 45'J1
Tctilnlcn
KS^lsasaBk: 'Jcrr-v.r^.r*
Pfsvl „Go!»or" ftevljl, Sevlji la aaniAl (tr lovski čevlji
noti mi ,e tt,l«lujcivi v
^mnl «ii!lilnl 6 vljar Ul datasnU:! i?
j. m&tm
LJUBUSNA 1 Turlalkl lig (Breg) T.
I tsti-tain ». izdelujejo tiuli ,sa fr.ta drugih obuval, o,
Prazno aH oprem. *obo
n kuhinja lito tnltd	»L,kon-' t.1.1 par. Ponudbe n«	upravo ; .Junt" pud ..vitoka	najemnin".	4530
i Krasno strnovnnle
l velli-o. .« proti odulopnllit ' takoj 0.1(1:*. — Ponudbe z ua-
■7,.;:j vlSIne odstopali;« pod ..PromctSl Uroj". 4018
i oteii do s. oi. io "ta, ik ca}ur«pru>tejt« douajfiticjle
■■I..1 IU n (r.im leonvliin. ..e V,: T. 1	r , , .
|id»lt«e. Gins uMul P«'rr!)3 tilBii!
Gatcrlsl
pAlnoJartnenll.u. Mmo.io* priredi " puilno nidcljo	prvovrsno In a nsjbolj
Jo« i. mar,« L 1. v E.okol-(!;,r,i domu tvoj obsojat .•r*ilpci:tr.l pit« pod Qiu.lo-jmi ..Na Dolenjskem Je !>;no". — OdeUMia kolikor
potu?* v narm'nlli uut«b —
pwk« dobioduSla. — V«f n«
,,|>aklU.	4Bu7
Rečica pri Olcilu.
jlrMaitl oder ponovi v n*. deljn Jn* 2. icmti ob 7. url peder ..Pavek n« sanice". — Sa pustni Uirt-k ob Meni taiu P« rprlk-orl burko eno. £rJanko . nolji« krstk« itpra-n«a do!(S pravd*".
4069
Radi preselitve
proda otoinana, dobro'
n,s.JLJub.Jsos. Plule .r S ^JK	J-^ra...6n. ___ l«u 31. III. ondtfir. 4370
<1«>!(Unte3i)o trgovino, u« U»i|il Ponudb« na upiavo ,.Jn'rn" pod ..rieclzuo".	4521
Les v hlodih ali dc&Uah
lipov, brezuv JelKev. a>ib aH polsuh, pn 25. 28 In &0 širine, kupitn. Ponudb« c naj-nitjo rfno pod , Slatina dobava" na upravo „Jutra".
4351
Pozor, vrtnnrjl!
Proda plodoun^na vrtna* rija a hlAo t ere.ltnl mtaia
Po/nr, AmerlUancl!
Naprodaj Je lepo po«.M«tvo a goa[iodarwklrn poslopjem l»llzu dvtb nt tal. 10 mlnm oddalje-. no od kolodvoru. — C«na »«lo ugodna. 1'ojaantla daje Franc Cof. »a« Dorfarje, p. Al.nfja Loka, Gorenjsko.	Hali
Posestvo s trgovino
a« radi drullnaklb
na ftlujersknn. Naalov pove proda aa nliko ci-no. JdoO uprava ..Jutra".	4C3i dolarj«?. t«lo ugodna prili-
ka za Ain«rlksnce. Naslov v
li
MADR9A
vauilijiii-sladkor in peciv oi praick i
Dvn pletllna »troja | Pozor. knpov?lcl!
I II. 9/Sa In T/35, prod.m redi , Kd^r teli porabiti redko prl-prem«Jline»e pro«tor«. C«D» ||ko, lebko ugodno kupi uo-ulzks. Piaiuen« ponudbe pod >0 aldnno drutlnako hl»o | ..1 lMetllnl" ua Aloma Com. kršenim vrtom
uprsvl „Julr»",
4-134
Slnnovnnie
cela onkrba is deeks S. re-slke. e.	rtfimo pri dobri
ln »trosi rodbini, I'l«m»!i-> ponudb. X navedlo eene l*oil m:r« ..Kesl M" aa Al-nm Company, l-jubljana. 4157

Oiasovlr poučujo
Isms !>o Izbomt l:ielodl. — Vpraif.ils u« upravo .Jutrs' pod „01uevlr ZO". 4412 I
Dobcrman
V-rneen pe«. tUtoVrven. Il-borm Čuvaj, «e proda. --N telo v rove uprava ,.Jutra".
1111 ;
Vlnosradsbo posestvo
I psa J. UlullJSBS.	4328 celjakem psrku. Illll j« lito
-----------| pripravna as UMnlke In tu-
i dl as druge, ki telUo tdrs
lepo. gosposko, ob okr. reatl tnaneni 1 pri Mmlboru. s 9 hUsnil. 2
Nndmnnterja
Izvrstno kvsliru-lrsnega es visoko nspelust In provlslj-skegs putnlks as elektiotus- I Urljal la motorje Elln', lite druibe as električno luduatrl- j Jo > o. s. « IJuMJsnl. Pu-
4360
aVelcseimn«
(»slksrsd« fokolskegs dru-
Itvs I Ljubljani), ki ae »r-	.
j! na puntal torek » veeh "J'"	1/1 v
^roaiorlb Narodnega doiun. u4ele£IJo ee tudi uitduarod-9« tekmovalne vrat«; svojo cdeleabo prijavili so dosl.J fran-oekl In belgijski glinns-gtl. celo Iz dsljnjega Alilra prlfcpe vrata telovadcev i-od rmletvom Abmed bciea, ki bo jitd odmorom Uvaja Is evoje
vratolomne vsje. Svojo ude- zanesljiva mo«. teli me«U Hbo prijavilo sta tudi dva ksvarnltke blsaajnltarke
■ _	■ V t. .».i I..I kil Lol, .s«« d«im
80 kot najstaroj^i izdelki, najhol|&i in
najbolj priljubljeni;
n
vega tittvinjatuga plavaliA/a •e udrlrSIll In lepi parkov duh vlivati. Obrn« oaj t na prodajalca Jo>lpa Ol/Jakit. oimioI park. Celja. kui*v dobi aiaaovanje ukoj. 4438
ia atanovunj« takoj na ras* polago. a« ugodno proda. — Ponudb« pod ..Dobitkanoano poi.eaivo" na podr. „J«ira ' v Mariboru.	300»
Drownln*
i i kakor nov. a« prode. Na«tov 1 pri upravi ..Jutra". 4508
(iščejo)
Starejša gospodična
ivfiovna rokoborca. U pri« >.r. ki pa 6« vedno prihajajo, Je po*netl. da bo ta pi l rtdflev nnjKaiilitiivtJAa v le-tcfinjl doljl predrami dobi. ZatfuadelJ naj nikdo ne aa-Duol preskrbeti al pravofaa-no vatopnli-o, ker Je njih Hevllo otuejvno.	45CA
Klub esperamistov
Ljubljani vabi vae avoje tlene lo urljutolje na sabav« 6« veier, k 1 ga priredi v po-trdeljrk dne 3. marca 1924 v kotelu ..Tivoli" g bogatim rtporidoja in plt-eom. Zafetek ob 20.	4547
N<ipr. pol. In g. druStvo za vodmatski okraj
p:lrKll v nedeljo 2. marca \"llko prcdpuauio vtttelUo v prid druitveni Javul knjižici, v go.-tllnl DraSCek. Du* torlteva ullia 0. — Oodba r-rav6ke dlvlzljake ohlaitiJ. — K mnogobtujnl udeletbi vabi d bor.	4531
Napr^ pol. In g. društvo za vodmntskl okraj
priredi v torek <Jdp 4. marca veliko pustno vuBellco v prid druttvcni Javni kujižuicl. v g}'Uiol I)raWek. Bn'..rKpva u)!ra ftt. 9. Oodba Dravske divizije. — K muogobiojnl udtlcžbl vabi odbor. 4S33
Olepševalno društvo v Rožni dolini
priredi na pu«tni torek popoldne velikanski pus«ni ' or-uo po celi naselbini. Jezde«-!, »oaovl, najpeairejfia oiaske-rAdu vlila bode Zemljanom oekaj ur poiabljeuja valut-alh razmer«	4546
Društvo sejmarjev
priredi veliko prtdpiuiiio veliko v gostilni Mrak. Ulra-uko ccata, v soboto dne 1. mana. \ atop In pl«a proat-
LJublJanl ali kakšni druRem meatu. — Ponudbe pod fclfro ..DlaKnJulCarka" na upravo ..Jutra"«	45u3
lzu(cn čevljar '
Ift^e alutbe Pormdb« na upr. ..Jutra" pod ..Primorec".
4500
Čevljarski pomočnik
25 let atar. I i t e dela. —
Ponudbe ua upravo ..Jetra" pod ilfro ..Veotuu CevljHr".
4515
Mlinar
liAe atalne alutb« na valjani mlin, vajin na elektr., b«n-cinaka lo vodne moči, dober noCnl Cu»aJ — Ponndbe na upravo ..Jutra" pod iifro ..Mlinar".	4516
Alcsta gospodinje
ali blagajnitarke. I«ll go-upodi^na z gospodinjsko ln trgovsko Aolo. Ev. gre tudi sa platlluo natakai Ino Izvtn Ljubljane. Ponudb« ua upr. „ Jutra" pod ..Uoapudlnla".
4535
Tesarski delovodja
aamoetojen. t večletno prakso, absolvent stavbne Aole, dober rUar, IftCe meaia. — Doplb« pod ..Di.lo\i>dJa" na upravo ..Jutra".	4437
Trgovski pomočnik
mešane stroke, zmoten slov. In nemftčlne, leče alutbe io gre tudi sa potnika al| skla-diftvnika. Ponudbe pod fiifro ..Veattn" na upravo ..Jutra".
Nov kostim
•vtlen Jutnper.	obleke, sa-siore. preproge	in dr., prodam. — Naalov	pove uprava ..Jutra".	4342
kupujejo jih vite niše gospodinje t. nn j večjim in zasluženim povercnjeiu.
Manjša priti, hiša
• korporacijftko pravico (6 scSnJvv drv. blodi. Itd. let-2 no) v Kamniku tn hita a ~ uiajbno volno moCJe, 1 In pol ure oildaljvoa od Kamnika. ae ia 20«t OOo dinarjev proda — Ponudi-* na uprt«.o .Jutra" pod ..Korpcia« IJ«ha pravi«, a".	4000
Dve sobi
prarnl ali opremljen!, a posebnim vhodom ln električno msavptljavo. se od1n«t«. — Naslov pove uprava ..Jutra".
4550
5000 K nasrodo
onemu, ki pT«*ekibl stanovanje (aobo In kohlnl«> v meniti ali oV.nllel za sakftn-Kkt par hre* n»mk. P«n"«lhe na upravo ..Jutra" pod *1fm ..Nagrada".	4453
PojoJUo dohl
takoj dottčnl. kdor ml odato-pi atanovanje od 1—2 a<ib In Unhlnle v rn«»stu ali okolici. Ponudbe pod ..Poaojilo IR1" aa upravo ..Jutra". 4260

Skladišče
veliko, suho In avetlo s manJAtm lokalom ca pisarno v bllllnl OramsVera gledališča. m odda. Ponudb« pod . Skladih« ali delavnica" na upravo ..Jutra",	4505
Gled. abonma «A»
uradniški, 2 parterna aodr-Sa ae takoj proda*ia. Kje, povo uprava ..Jutra".	4030
Okolu 20.000 vreč
etailh. porabnlb za oglje aH lilo, prodam po 1*50 Oln kos. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vreče". 4510
Trgovska hiša
i Rnatllnlftko konecaljo. trgovino s mešanim blagom In trafiko, kukor tudi 4 orala zemlje. 8 oralov gozda, ae radi aelltve ceno pruda. — Natančnejše polsvvdbe v tr- I govlnl II. KrUnlč, Logatec.
43 '1
ADItlA-izdelki osvo-111 i ao vsled svoje izhorno kakovosti vso Jugoslavijo, iv
Trgovino
a mešanlro blagom e LJnh-IJanl. kupim — Ponudb« p«d šifro ..Trgovina LJublJnoa" na upravo ..Jutra". 4527
Ataska
Ceno ee proda nova damaka maxka (plerot). — Naslov: llranllnlška ccaia 8l«v. d. v lata it. 22.	4540
Železni štedilnik
(Trlumph) dobro ohranjen, ae proda ta 800 dlnnrjev. — Trplu, Turjaški trg št. 5 II.
4543
Velik gramolon
a 13 ploščami, kompletna otroška postelj Ua In aalou-*ks obleka, ae pro«la. Kje. pove uprava ..Juuu". 4512
Traplstovskl sir
po breskonkurenčnlb cenah uudl Anton Verblft. Ljubljana Zaiitoiiaivo ta Kranjsko In-dustrlje sita ..Sanlus", Vin-kovcl.	408
Kopalna banja in peč
Sodni
se prodaeta « šu 11/1. levo.
ulici 4156
Znižane cene
sa otroške vozičke, ki ae do-4286 bi jo direktno v domači to-' vaiul otroških vozičkov lu dvokoles TKIUUNA. F U. L.. Ljubljana, Karlov«ka c«t>lu 4. Istotaiu ae dobijo po znilsul ceni nova dvokoleba. m« 11 po Pletenine	možni motorčki, šivalni stro-
. . ~	.......... JI In pneumatlka. ter at
^■^l i"	aprejeiunjo v popolno popra-
ročulb dtl — najmodernejši _	_	vzorci - nnjnlžji ceni. -
K Ob Oni udeležbi" vabi od- L. Turk. Pred Akofljo 1 'I . v	^V" O^v^Tnl^ln' r^Vnl "dru«!
bor. Maske dobrodošle. 4539 prednjem poslopju Kreditne	JJ^ji. iTudiSa M ludI na
baDk0' 2808	obroke. 4297
vo za emaljlirunje In punl-klanje dvokolena, oiroškl vo-
Danes vsi
na družabni večer a pleaora, katerega priredi Or-Ju-Na Kr&kovo-Trnovo v ealonu pri ..Lozarju", Rožna ulica lft. Začetek ob 8. zvečer. - K obilni udeležbi vabi odbor.
4537
(d obe)
Prodajalka
Jzve*bana v delikatc*! tn •laičlčarnl. po možnoatl ve-iča nekoliko knjlguvodst v a, iHŠ^e ia Ukoj. Ponudbe Da upr. ..Jutra" pod ftifro ».Lasiuoročno plaauo". 45^1

Zavaroval, nkvlzlterja
dobro vpeljanega po 81ove-»111. Iščemo. Refbktl-a ae wmo na verslrane tnočl. — Pismene ponudbe pod šifro *Verzlran 10" oa A I o m s 0 o m p a n y . Ljubljana
4552
Šivalni stroj
..Slnger" • kabinetna oprema 5 predalov centralbobln popolnoma nov. ter nova »mo-k Ing obii-kn za arulnjo postavo. Polzve ae Is prijaznosti v treovlnl Dučuuiu. Sv. Petra ccsta 12.	4180
Konjslte (opreme
vsakovrstne, nove In že rabljene. Ima v ralogi Alojz 8 I a m I 6, aedlaiatvo. Mn<te.
4308
Apno
llvo, neugašeno. prrovratno.
več vagonov, ae proda. Pia-mena vprnšanja na poštni predal št. 7, Kamnik. 3522
Čevljarski stroj
dobro ohranjen, več parov kopit, orodje lo druge stvari, prodam po nizki ceni — Ivan Hafner, fikufja I»ka št. 11.	4480
Dva sedeža
v V. vrati parter, a« od dasta. Naalov v upr. .Jutra*.
45u0
Bnkove plohe
kupim proti takojšnjemu plačilu. Dimenzije: 28. 38. 60. 60. 70. 80. 100. 2—5 tn 18 cm, l. In il. vrhte. paralelno obžaman*. ponudbe a ceno pod „Plobe" na upravo ..Jutra".	4509
Pozor!	Pozor!
Plačujem oo visokih cenah »tare obleke, čevlje In |»o-hlšt-* Itu.. Pridem ua dom. doplunlcs zndoa.uje. I>iani# Martin. Ljubljnna, 8v. Jakoba nabrežje 29. 45n8
Vzcrojlteljieo
Nemke, Inteligentno goapodlO-sa ali goapo Iščem, ki bi popolnoma funglrala kot članica rodbine In kl poaeduje naj- ouledalora. s« proda boljše reference. Ponudbe, po S700. - Ogleda
JavorJeva spalnica
lepa. masivna, s maimurna-ti tn 1 ploščami In brušenim Dln lahko
Stare vrče
ra mleko. * bi o ohranjene.
kupim. Ponudue oa upravo ..Jutra pod ..Vrči". 4109
Bioinotitl a sliko os upravo dnevno od 8. ure dalje. — »Jutra' pod ..Klnderfraulein". Naalov pove uprava .Jutra".
4330 I	4568
Prazne onde
atrojnega ali drugega mln%-raluega olja, k u p I tn vsako rnuožluo. Odou Koulnjr. trg • orodjem In telin potrebščinami, Ljubljana, Aleksandrova ceuta 7.	8495
,Posest'
Hiša ua Prlmskovem
pri Kranja,	sova s vrtom
In trgovino,	ugodno naprodaj. — Ivan	Vulk, Istotam. I	4358
1 Proda se hiša
s dobro Idočo trgovine, blizu
LJublJnni. Poljanska cesta Industrija v Trbovljah Cena 12. prodaja:	| primerna Kje, ae live pri
Tlealltetna pisarna, d. i o.
DVOSAUSTKOrSO 111*0 dvoma trg. lokaloma. 4 velika atanovanjs. eno takoj prosto, aredlšče mceta prometna cesta. 550.000 dinarjev.
DV08TAS0VASJKK0 111*0 v predmeetju. vrt. poleg tramvaja. K5 000 Dln.
E SOI) Iti) ZIS R li O HliUJ, vrt elektrika, vodovod, takoj prosto, 100.000 Dln.
DVONADSTROPNO /11*0 r aredlšču. prometna ulica, atnuovHnJe 4 «»b takoj prosto, vrt. 300.000 Dln.
TR(IO\8SO J//&0 a posest-vom na štajerskem, velik promet v rudniškem kraju 200.000 Dln.
POSKSTVO 8 oralov pri Konjicah. gozd. njive, vinograd. 150.000 Dln.
ENODUVtlSSKO 111*0 T Trnovem, velik vrt, 150 tluoč Dio.
PLANINSKO REHTAVRA-
. .C J JO nn Ooreujakem. let« na in zlinaka su/una 100 tlaoč Dln.
DVONADSTROPNO Ul*0 v centru LJubljane, prosto stanovanje 150.000 Dln.
ilOSril.SU, TRGOVINO IN
. . T R Ah'I h O, prtdmurt Je LJu bljane. 350.000 Dln.
TRGOVINO IN GOSTILNO a poueatvom 4 orale, lepa biča. v ljubljanski okolici 175.000 Din.
KOLODVOR8HO RESTAVRACIJO, veliki pro»torl. kraaen salon, ogromen oblak ln promet 750.000 dinarjev.
VILO novozldano. 8 oseh. vsa takoj proeta. velik urejen vrt 750.000 Dln.
VILO (blšo) v Trnovem, novozldano. velik vit 250 liso« Dln.
ENODUU2INSKO VILO na Mlrju. vrt, komfort, 250 tisoč Dlu.
VILO, kra-tio. novograjeno, ob Dunujskl cesti, u rejcu vrt, takojšuja vselitev, 4 75.000 Dln.
PARCELO v Trnovem, 810 inuuo« po 35 Dlu. 4572
Kupim vilo
eno- sil dvodružlnsko s večjim vitom, a takoj prostim atuuovanjim, najraje pred vojno zidano, v c« ntru Ljubljane, proti takojšnjemu plačilu v gotovini. — Ponudbe pod ..Inozeuieu" na upruvo ..Jutra".	4 450
Francu ftporu.
Trbovlje t 4165
Soba
as odda t—2 gospodoma. — Naslov puve uprava ..Jutra".
4509
Kot sostanovalka
#e spr. jrn« boljša ao^podl^ns b goapej Naalov pove uprava ..Jutra"	4510
Loknl za gostilno
a kom »sljo vsamem v najem odnnano odkupim. R.flektl-ram tudi oa primeren pro-atnr v večjem kraju Izven Ljubljane. Pismen« ponudbe l»od ,,2-Oosillna" na Aloma Cotnpan/. Ljubljana. 4236
w
wr
Stanovanje
s« da v r.a Jem za dobo 8 let. Sestoji lz 1 sob«, kuhinja, hleva, pripravnega za v»n-ho obrt. tik novega kopaII-ftfn ob Ljubljanici Isloiam o bodo pro4lsJall oa Javul dražbi dn« 9 marca "b 13. url travniki na llauptinanl-crth, mrva sa govedo. 7.L!ra-llfiče Črna va» pr»*1 šolo. Jo-glplna Pujadar. Ižanaka cesta št. 6. Ljubljana. 4503
^Jt-ij
Top'i<» prlporočtr knjigi A. NuvuSan
Sainosilnili
Vu 4h Di«. brot. I« Dle,
VOil. IV <0 Ui.
I. tudh
,li|! flnijBiin Hidar
i Ve- : Ika. po4l.rto Dla N:.ro4ite pri Tljkovui /amuji v Ljubljani
»===.-m
Prost. lavna družba
klobukov la rainegs tnt»dn«-aa blaga. •« bo višila dn« 3. marca od 9. ure dopoidn« dalj« do Inki 8. marca pri tvrdki B. 8Ukkl. Kongr<«nl trg št. 2.	4501
Zamonja se
tenska plreika sa nedeljo. — Naalov pove uprava ..Jutra" 4190
lločete biti lopa?
r porabljajte Rta - preparate In aparate, nazp^šiljalulce: K Očkn. Ljubljana VII -Cenik biasplačno. 4577
Hrano
dobro In obllao. opoMr« In sveder. Išče go«p.»d C*4iJ«ne ponudb« s na«Htll4> c«u*> pod
..Takoj" na upravo ..Jutra".
4578
vmtitTKivntvTTmiTtmfftrf
| Modni ateltjo
M.Sarc
Plesne toilete
- Tako|tna Uvri(t<iv • v NajUntjil maUrljtf na ) • • • razpolago • •
Opremljeno sobo
Išče boljši gospod s 15 marcem v bližini ..Kvczde" s posebnim vhodom. — Cenjene ponudb« pod šifro ..Zvezda" oa upravo ..Jutra". 4457
Kot sostanovalec
se sprejme govpod sil dijak, eventuelno tudi na brano. Doleujska cesta 10 4500
Na stanovanje
event. na brano, ee spr«Jme takoj 1—2 gospoda. Naslov puve uprava ..Julra". 4562
Na stanovanje
ae sprejme takoj boljša gospodična na Sv. Petra ceail št. 20/1.	4593
Interesente
za generalno 4.astopntvo brea-ko»kuren*nepH pn»*ntlruoega predmeta (Slovenija • Hrvatska) Iščem. Rcflektlra s« samo na dobro vpeljane gos|>o-d«, kl razpolago najmanj a 59.00U Din kapitala. Dobiček saslgtiran. Platnene ponudbe po«l ..Oeneralno" ua Aioms Compauj, Ljubljana.
4143
20.000 nin posojila
Išče ss 1 leto trgovec proti vknjižbi ns prvo tucnto. pod šifro ..Primerne obresti" na upravo ..Jutra".	4464
Družabnik
k »elo doblčkanoanetnu podjetju « kapitalom 50.000 Din, s« »prejme. Prednost Imajo aktivno sodelujoči. Kapital a« obrestuje s 400 odst. Cenjene ponudbe pod šifro ..Stalno" na upravo ..Jutra". 4100
Iščem osebo
ki bi ml pomagala pod katerimikoli pogoji do eslstrn-ce, oziroma do nadaljevanja aludlj PoUvedb« pod šifro: ..ReAltev" na upravo .Jutra' 4525
Kongresni trg 4,1 j
J
r
Dve kočiji
dve dlrl, «ti kaaon, 1 par arednjctežkth konj In razna konjsko vprego p rod s po ugodni ceni tvrdka Oreznik t Krltacb trgovina s železulno, Ljubljana — Istotam se kupi po najvišjlb dnevnih cenah ataro medenino, baker, cink ln dr. kovina.	43U0
Opozarjamo na
Zakon 2 oDlaslni in mski samouki
ki m naroda pri
Tlsltovnl zadrugi v Ljubljani
ter velja • poštnino vred Dla 6 60.
Kot družabnik
prletoplm b trgovini koloni-Jalnega blaga. Primeren kapital nn razpolago Pismene ponudbe pod ..3-Kolon Is le" na Aloma Compauj, Ljubljana	4239
Opremljena soba
lepa. elegantna, eolnčna. s posebnim vhodom, se odda boljšemu gospodu. Polzve ae v upravi ..Jutra". 4505
Lopo sobo
v meatu. ISče mlad, aollden zakonnkl pur brez otrok za takoj. — Ponudbe nn upiavo ..Jutra" pod ..6t. 17". 4540
Opremljeno sobo
a hrano. Išče športnik v sredini uieata. — Ponudbe pod ..Ceutrunj" na upr. ..Jutra" 4504
Opremljena s< ba
s bruno, ae Išče, če mogoče v bližini kavarne ..Eviopn". Pismene ponudbe pod fllfro ..Bviopa" ua upravo .Jutra* 4529
Opremljeno sobo
aeparlrano. s elektr. rax* avttljavo. Išče takoj goapo-dlčna. — Ponudbe prosim na upravo ..Jutra" pod šifro ..Takoj".	4545
Redka prilika!
Proda se poucatvo. obatoječe Is žage. milna In atupe e vodno In parno allo. elekir. tazaieiljava In več pioato-rov za Isvršavanje drugih
obrti, pripravno tudi sa u»- •	A
njarsko tovarno, zru\>n so i LCpO prazno SODO travniki njive In gozd (pri- ; parketlrano, v sredini mesta bllžno 6 oralov) In se ua- % elekir. razsvetljavo In pohaja tik rlavue cest« In 3 sebnltn vhodom. Iš^e proti minute oddaljcuo od železn. | dobremu plačilu mlad zakon-postaj«. Poslopje Je v naj- | ski par brea otrok, kl Je ves boljšem redu. prods ae za- dan odsoten. CenJ. ponudbe radi domačih razmer. Na- na upravo „Jutra" pod „F slov v upravi ..Jutia". 4439 | M. 1500".	4520
SSiLSiS22£
Dopisovati
žel! vdova t dežele s gospodom od 40 let naprej — Ponudb« pod šifro „Vllma'' na upravo ..Jutra".
Pranta
dvigni kakor navadno.
4361
Doplso v .i nje
4 elovenakl mladeniči. 8oko-llči. držav, uslužbenci, katere Je burjn odnesla na Jug, Želijo v svrho ti nit ve dopisovanja z ><lov. dekleti. Dekleta. poiščite naa. dokler Je še čaa! Naalov pod ..Triglav", ..Mangart", ..Nanos", ..Oblr" pove upiava listu.
4592
OMsI M Bolnice [ii^jise mM u$fp;ei
v Ljubljani
•a trsi
V arado, dna II. maroa 1S24 ob 7. url zve'cr v dvo.ani m.ato.ga isspttff** . D.NKVNI WSJ. 1.) Pornfllo prcleotlelva.
2) Oilolitiiev računski g* »aVIju^Ua rs Isto ".'.:&
S) Oiloltrl'.. prura^uiia ta loto l'J.'l.
4 ) l'oročil»i ri'vi7ur|i->.
h) liprrineiiilia prani tiolniike lilajnjne-
C ) Volil«, curica < aua v uacelutTU.
7 ) Volite, uailuiralfa.
8.) Slucajuu.ii.
V imitlu g 19 t« vrSi obSiil ghor pol nre ps do-lofenl ur oa igicui pru.ti-ru iu i i»tim ilu.vuiin r«d<w, ki ie sklupii-o lire< ozira ua Sntilu prisotuiti yI.vbiv-valinb upravi men, aku ui ob določeui ari u&viott zail"Btu<> ttevilu tlsuov.	Al4,'a
Fr poroAamo knjlgoi
StD|ononič il., Rnmanavs^ M?..
Popi. bitka In ujao poman i drema remljaTidoma. Kujiga »olja • puStiiiuo v rej Dlu 81— ter (a Daro -a pri
Tiskovni zeidrugl v Ljubljnnl.
Mlid irutivoc
teli tusnja v eviho pomelt«
ti-nltve t Izobi Htuno si apo- ! dlfno ali oilndo vdovo. — Ponudbo proalm n« upiavo ..Jutra'" pod „6reCna bodoft- j noet U4".	4B1T I
0
fl
(3
Z
Velika zaloga Tse>ra elektrotehničnega materijala
motorjev
svetilnih fceles
gradnje
e^! eJk i.i^Ai'11
Inštalacijo
Elektrotehnično podjetja I.eop, Tratnik
Ljuliljatni, S*. IV-tra cesta 25.
IVAN ZAKOTNI K
LJUBLJANA
Dunajska cesta it. 40 Telefon tL 379 mCStJil tesarski mojster Telefon SL 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbo, 03treSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, Btopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, Jezov in mlinov. Parim žvn.	«	Tovarna fnrnV"n.
INIMU
- ..... .....■■■ -

Kreditni zavod za
Brio|Hvni naslov. Kredit L|ubl|ana PfGŠemOVa UllO 50, U 12351*1667* POSIOPŠU.
Obrestovanjo vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In inozemstvo, safe-cleposlts Itd. itd.
Telefon fet. CO In 467
žrtev je bita premišljena ln radevoljna. Saj muke ne bodo trajale večno! In kaj ao minljivo muke onim. ki vedo, da i njimi režijo ljubljeno bitje? . . .
A Laurenee in Grisyi sta bili ženski. Iti avantura, ki sta jo nameravali [>od-vzeti, ta avantura jima je nudila užitek, saj bi se naj v njej preizkusila njuna zvijačnost! Sicer pa, mar je bil uspeh povsem izključen? . . .
i7.olo sem ra lovcdna . . zamrmra Grisji z lahnim, skoraj brezskrbnim nasmehom.
»Kaj nameravam a profesorjem?« odvrno Talil »Da.*
«11 oče t o, da vam takoj povem?* «0. da. da! . . .» »No, dobro! Ko . . .» A v tem trenutku se Lourmel obrne k trima. Laure umolkne.
»Draga moja,* dč profesor, ko se ,i'ma približa, »oprostite mi. Rupertov slučaj me preveč zanima, da bi se ne brigal zanj. Za zdaj je dovolj. Ma razpolago sem vr.m. Odi limo od tod. Sosedna kabina Je nekak salon s knliž-nieo in je zelo udobna. Idimo tja. Tam se boste bolje počutili. Ca dovolite, pojdem z vama.*
»Z veseljem, dragi profesore.* jo odgovorila Paill. »A Če rne nena loma zgrabi.. . ono, kar pričakujete?...* »E, saj je treba storrti le par kura-kov, pa smo tu. v kletki ... V eni minuti vas že ohla radioaktivna atmosfera . . . Da! bog. da bi mi bilo tudi Ireno in Henrija tako lahko iztrgati iz invultaeije Lnoiferjeve! . . . Od včeraj že plove Ijtmpas z vso hitrostjo proti severu, proti podmorski Inki severni ga tečaja! . . . Ali, včasih so mi zazdi, da Nyotalope kljub vsej
Grisvl se od strani ozre na oba moža in se nasmehne malce prezirljivo. Cha-bot je bil ros peraben elektrotehnik in spreten mehanik, atlet pa ni bil. Ril jo bolj majhne postave, malo debciuSast iri slabih mišic, in rokam velike, močne ženske, kakor je bila Grisyl, ki ee je v Votli Skali vedno rada in mnogo ba v*ia v predpisanih gimnastičnih vajah. bi se pač ne mogel z uspehom upirati..
Lnure povzamo:
»Vidite tam na obešalniku njegov &J in nlaše? Rabili ju boste.*
»Vidim ju.»
»Dobro! Jaz prevzamem profesorja.*
»O. Laurenee. pazite!* d<5 Grisyl. »Profesor je velik, krepak in težak ..»
•	?Ce bo.it« se. Grisvl! Nisem blazna, da bi se ž njim borila. Ne pozabite, da je. nam ženskam najboljše orožje zvijača!*
»lir kaj nameravate?*
•	Na govoriva, zdaj o tem! Meniva so le o najnujnejšem. Poslušajte, Grisji!*
Imh Min!
lire« kiarji-nja hlnga kemično auatonj® iu maku vrstno barvanje oblek
Anton Boc
ITOsna.SeleniuriiovsulB, I radstr. «i/. B n^ UU 46.
Fr^orazreihi moderni brzocisaini stroj
JHr ST0EWE8 JECORI
£jn SilgeiJSuraova ul. 6,1,
PRAGI IG. — 73 MARCA 1974
Fredtn naknplt« zvilo za plesna tollete, oglejte ii ta ogo pri 97 II
H. Molile nasl. K. Scss
Ljubljana, Mestni trs 19.
Proiaja to konkurenčnih cinik!
NaiboljM iu najpriprav-uejii pi«elin s'roj u potovuu e.
mE REX co, LJUBLJANA
Gradišč* 10
Telefon 268.
Opalografi v vseh veli-kontih io npalotrafii ue potrebščine vedno v nalogi. 2'.iGa
Rajngodnsjla pil.tka sa aaknp vsakoirstio-ga bl«K», ki )• ra<slavlieno v 17 skupinah - Nad "JOUO rat»ta>ljalceT
Izredne potovalne usodno tl
C3popusta na leSko-lova^kih te!ej> ■urah, vrliav o tudi za brzovlsk« 71*/« auitjui iizurn ta putni list
rojasclla la legitimacije dale Ceškeslova bl konzulat	A'om» Campany d ze.«,
Ljubljana, Breg S	Ljubljana, Kongrunl trs S
Jescnice
Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale. Zagreb t3-,
Izvršuje privatne in industrijske atavbe, proračune, načrte, ce nitve, posebni oddelek z.i arhitektura
'	SARAJEVO
daje n-jzanesljitejSe in najhitreje lufcrmacljo
0	bo«-mko hercegovskih firmah po ziaaruih ci i ih.
te se plača vuajirej, daje zuaieo popubt, Ejirtji Dia tudi (glase za uvrščen je v vah
1	časopisi') v kraljevini kakor tuili aa n«ne Vv koledarje, adresarje itd. po originalnih A
ceusb dotičuih listov, ozir. _ ^CNj,,_ izdajateljev ^^f&f'
Trgovina e žeieznino
Breznik & Frilsch
LJUBLJANA
priporoča po koukurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, gospodinjske ia gospodarska potrebščine, tehtnice, orodje, okove za pohi-tvo in stavbe tor različuo drugo Si le-nmnko blago. Zaloga prvovrstnega dalmatinskega Portlsnd-(emeuta in karbida. 4l3a
večja množina starega časopisnega papirja.
Več se poizve v upravi KJulra".
Prostovoljna
pohištva in drugih pred metov se vrši y nedeljo, dno '2. marca ob 9. uri dopoldne na Zabjeku št. 3, 11. nadstr.
tiniia
Mu. JL¥XL A. arjtv li J «SS»
LJU5LJANA, Mestni trg «3
fzds cvateij dežnikov.
Ma drobno I	Na dsb.lol
Zalaga epreha|alr.lh p-lic. Stari deialkl >e lunovo preobletejo
TVORNIC AM ČOKOLADE
priporoča svoje izdelke
MLEuNI PRAŠEK
prašek za smetano ia polno mleko prvni češka tovirna aa vjroba sašoačho mlžka a mlečnych tonserv
EMIL HELLER Zalešany-Plafiany, G. S. R.
str če si privoščiš rimsko čašo
l?sh>ej« proizvoda tU |l rs veliko 113 •/, cen Je kot Iz lMztir.»:va
(letnik 1921.)
v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani
Na Jeljooe poSIj«. jo vzori-i I
bele, brezgrčaste, ne izpod 25 cm debelosti ia ne izpod 2 ni dolgosti, franko vagon naložen. 1'iositn ponudbe za blago, ki so lahko pogleda, na P. Higera orger, Cot e. 912/*
debel, zdrav, prebran, bel in rožnnt, kupujem ia dobavo takoj. — Ponudbe z o/.uačbu najnižje cene je poslati na adreso:
PrecJojevIč, Nova Grad ška.
Totrtoga srca mznanjam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je moja teta, gospa
se sprejme na deželo proti dobri plači. Prednost imajo tisti, ki so se izučili na deželi ia ki so privajeni nekoliko tudi mizarstvu. Ponudbe pod „TrajB® delo'na upravo »Jutra".
registi. zadruga z orneji-uo zavezo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta It. 2
TehnlSko vodstvo i oMajtveno-avtorlzIranlm
gradbenim inžeajerjcm. Projektira In Izvriuj« vsa v stavbeni la Inženjersko stroko spadajoča d la.
Pelo solidno!	Cone koakurenfne!
vdova višj. ev.denčnega of.cijaia v. p.
v 68. lelu svoje slarosli preminula.
Pogreb se vrši dno 1. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti ua tukajšnje pokopališče.
V P os to j n i, 29. svečana 1924.
Ža"ujači nečak Ivan Vene jz
prve vrat« nova roba, popolnoma zrela
dobiva sa povod.
Prva h vatska tovaraa salam«, suhega mesa In masti
Petrin ju.
7,»stopal»o /a Slovenijo K. Bitno in drug. Ljubi, ia. Cel,« In Maribor.
le vpeljan v lesno stroko, vešč tudi pisarniških 3 1, zanesljiva moč, vojaščine prost. 1'onndhe ie poslati na parno žago Franca Ostato.
&v, Potoc v Sav. doL bi)7;»
reritiM>/