PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	••
Abb. postale I gruppo	“	71' llT
SESTAVLJENA NOVA VLADA LEVEGA CENTRA
Let«. XXVI. Št. 174 (7668)
Novi predsednik Colombo in ministri so sinoči prisegli pred predsednikom republike Saragatom
Novo vlado sestavljajo skoraj samo člani bivše Rumorjeve vlade - Socialdemokrati imajo enega ministra več (Matteottija), demokristjani enega manj - V ponedeljek se bo v poslanski zbornici začela razprava o zaupnici
, . RIM, 6. — Vlada je sestavljena. Točno po enem mesecu ,lls je danes ob 17.30 glavni tajnik predsednika republike Picella Ptebral časnikarjem na Kvirinalu sledeče poročilo:
.. . »Predsednik republike je danes ob	17. uri sprejel na
^V|finalu poslanca Emilia Colomba, ki je izjavil, potem ko je preklical v°i pridržek o poveritvi sestave vlade od 25. julija, da sprejema •ndat za sestavo nove vlade. Nato je predsednik republike pod-P'sal odlok o sprejemu ostavke prejinje vlade, odlok o imenovanju PPsIanca Colomba za predsednika vlade in na predlog Colomba, aI°R o imenovanju novih ministrov«.
Takoj p0 tem sporočilu je pred-
*®dnik vlade Colombo zapustil Ur*d predsednika republike in pre-
Čemu ?
Točno mesec dni po nekoliko ^rivnostem in še danes nezadostno utemeljenem odstopu te<te Mariana Rumorja tik T^d napovedano splošno stav-7° 2« reforme, ima torej Ita-nd novo vlado. Pravzaprav je jj°t>ostt v tej Colombovi vladi okaj malo, vsaj kar se tiče lene sestave, saj se v bistvu d^eiujejo na predsednika in na ^ ministrsko mesto več za *°ci<ildemokrate.
Mogoče pa bodo te novosti £*vidne iz vladnega progra-j*0? Tudi to ni verjetno, saj j® *politična osnovan, na pod-^di katere so vlado sestavili, ®e Pravi Colombov dokument, l^obeni bistveni točki ne raz-r^je od znanega «uvoda For-kot tudi (če ne upo-tet>omo manjše obsežnosti), od j^dreottijevega političnega do-dnienta, ki so ga socialdemo-zavrnili. Tudi Colombove d?stavke, kot že Forlanijeve, ^Puščajo precej različna tol-V1ačenja glede osrednjega vpra-£nja odnosov z levo opozicijo, ,ot s€ je že dovolj jasno po-v zadnjih dneh. V bi-torej lahko pričakujemo, *°'bo šlo vse naprej po starem.
, Čemu je bila torej potrebna ko pa ni ničesar spre-enHa, ko se odnosi med s raPkami niso «razjasnili» (kot ° zahtevali nekateri), ko se bo 0ral Colombo ubadati z istimi r°blemi kot njegov predhod-"k Humor?
Trditev, ki smo jo izrekli l ed enim mesecem, da je bila nepotrebna, dobiva danes s,°ie potrdilo. Na pritisk delav-množic in demokratične ^Pitosti po večji demokraciji, korenitih družbenih refor-na}l, so v Rimu odgovorili z , po a nespremenjeno izdajo J*e sredine, o kateri ni znakov,
1	bi bolj kot prejšnje vlade zla politično voljo, da bi se
jJnk°vito in odločno spopri-
2	a 2 reševanjem vprašanj, ki dolgo čakajo na jasen odgo-r- Kakšna jamstva daje nova
. aSa p0 stabilnosti? In koliko bo traiala? Na ta vprašanja „ “° verjetno odgovorili predaj*1 jesenski meseci, ki bodo, d kaže, s sindikalnega vidika °kaj «vroči».
»tort ob vsakem zaključku !j(i e krize se seveda postav-Prn *e eno vprašanje: kdo je , bujaprau zmagal in kdo je Poražen?
^ rau zaradi nezadostne ute-- liznosti razlogov, ki so pri-
čital časnikarjem imena ministrov, ki sestavljajo vlado. Na vprašanje nekega časnikarja je novi predsednik izjavil, da se bo vlada v ponedeljek predstavila parlamentu za zaupnico.
Nato se je predsednik vlade podal v palačo Madama, kjer se je sestal s predsednikom senata Fanfanijem in mu sporočil sestavo nove vlade. Podoben obisk je Co lombo opravil tudi na Montecitoriu
Pertiniju. Po razgovoru s predsednikom poslanske zbornice se je Colombo ustavil z nekaterimi poslanci in časnikarji, katerim je izjavil, da se bo vlada v ponedeljek ob 11. uri predstavila poslanski zbornici in izrazil željo, da bi se razprava o zaupnid v obeh vejah parlamenta zaključila pred velikim šmarnom.
Colombo je tudi povedal, da ni bil še sprejet noben sklep o prihodnjem delovanju nove vlade. Hkrati pa je pojasnil, da se bo vlada prvič sestala jutri ali pa najkasneje pojutrišnjem, da določi pooblastila ministrom brez listnice in da imenuje ministrske podtajnike.
Nato je predsednik vlade Colom-bo šel v palačo Chigi, kjer se je sestal in razgovarjal okrog pol ure z dosedanjim predsednikom vlade Rumorjem. Predaja poslov med niim in Rumorjem bo jutri zjutraj.
Končno so nocoj predsedtvk vla- za zakladnega ministra na mesto de in ministri prisegli pred pred Colomba in imenovanja novega so-
sednikom republike Saragatom. Prvi je prisegel Colombo, nato pa je
cialdeinokratskega ministra Mattea Matteottija. V bistvu je to edina
bila slovesnost o prisegi vseh nje-1 novost v strukturi nove vlade in govih ministrov. Mec( ministri je sn s tem socialdemokrati dobTi
prvi prisegel podpredsednik vlade De Martino.
Vlada, ki ji predseduje Colombo, je 32. italijanska vlada od 25. julija leta 1943. Kot prejšnja Ru-mnrjeva vlada ima, poleg predsednika, 26 ministrov. V njej je sedem ministrov brez listnice če upoštevamo tudi podpredsednika vlade, 19 ministrov pa odgovarja za posamezne resorje.
Upoštevajoč sestavo prejšnje Rumorjeve vlade, ni prišlo sedaj skoraj do nobene spremembe, razen da v novi vladi ni več Rumoria, ki je zavrnil ponudbo predsednika Colomba naj vstopi v vlado, ime nova nje Ferrarija Afigradja (KD)
pri predsedniku poslanske zbornice
PO ENAJSTIH DNEH INTENZIVNIH POGAJANJ
V Moskvi dosežen sporazum o besedilu pogodbe SZ-ZRN
Pogodbo bosta Scheel in Gromiko parafirala danes zjutraj, podpisali pa jo bodo verjetno še ta mesec - Vsebino pogodbe bodo objavili šele ob podpisu
MOSKVA, 6. — Sovjetska zveza i morale ZDA spet intervenirati v vojaške in gospodarske pomoči od
in Zvezna republika Nemčija sta Kambodži. »Ameriška intervencija dosegli sporazum o besedilu pogod- — je dejal —^ bi omogočila, da bi be, ki bo urejala odnose med Mos
kvo in Bonnom. Pogodbo bosta jutri zjutraj parafirala zunanja ministra Scheel in Gromiko, nakar se bo zahodnonemšika delegacija vrnila v Bonn.
Dokončni sporazum je bil dosežen po današnjem intenzivnem posvetovanju: zjutraj sta se kot običajno sestali »delovni skupini*, ki sta pripravili osnutek pogodbe, popoldne	w»ri ivoi je men drugim cuoi prvič
in zvečer pa sta Gromiko in Scheel °*rito pnznal, da ne kontrolira
celotne države. Dejal je, da se je njegova vojska umaknila iz sever-
z lahkoto rešili vse naše probleme z najmanjšimi stroški in napori*. Po mnenju Lon Nola bi bila ameriška prisotnost v Kambodži »odlična stvar za sosedne države*, ker bi pripomogla »k hitremu porazu severnih Vietnamcev*. »Vsi Kam-bodžani — je še dejal general — si želijo, da bi ameriške čete delovale v naši državi*.
Lon Nol je med drugim tudi prvič
“edli
do krize 6. julija, je na to
preučila delo komisij in dosegla kot je povedal zahodnonemški glasnik — «popolno soglasje*. Isti glasnik je izjavil, da je sovjetsko -zahodnonemški sporazum »pomembni dogodek, po zaslugi katerega bo mir v F, v ropi bolj varen. Na osnovi te pogodbe se bodo odnosi med obema državama nadalje razvijali*. Za sedaj ni še znano, kdaj bodo pogodbo podpisali. Kot rečeno, jo bosta zunanja ministra parafirala jutri zjutraj ob 10.30 s kratko svečanostjo, ki jo bo oddajala tudi televizija. Vsebine pogodbe ne bodo objavili jutri, pač pa šele ob njenem podpisu, do katerega pa bi utegnilo priti še ta mesec.
Minister Scheel se je danes sestal z diplomatskimi predstavniki treh zahodnih velesil v Moskvi, katerim je poročal o poteku pogajanj.
Moskovski razgovori so se začeli 27. julija in se brez prekinitev nadaljevali enajst dni. Pogajanj niso prekinili niti v nedeljo, ko sta se Gromiko in Scheel srečala na daši sovjetskega ministra v bližini Moskve.
nih in vzhodnih pokrajin, da bi ščitila gosto naseljena poljedelska področja v osrednjem delu države, izrazil pa je upanje, da se bo kmalu vrnila v omenjene pokrajine, »ki jih sedaj nadzorujejo komunisti*.
Pomočnik generala Lon Nola Sim Var pa je isti agenciji izjavil, da se vlada v Phnom Penhu ne bo obdržala na oblasti več kot šest mesecev, če ne bo dobila primerne
riuaian^e dokaj težko odgovo-U ' pa upoštevamo, da je t^n*0r7eu odstop izsilila tako fv.en°Vana	«stranka	krizen
k rJet,lu predvsem Fanfani), ki Ht^atelu doseči predčasne vo-na e in premakniti politično os «e 5esno> je povsem jasno, da ostrankan ne more pona-m * zmago, tudi če je sestav-te stranke, namreč PSU, svoje zastopstvo v vla-l'na škodo demokristjanov), h* Lega pa menda še ne iz-Sg ’ da so zmagale sile, ki so f>r te^u načrtu zoperstavljale. I^^asnih volitev sicer ne bo o,.° 2a zdaj ne), vendar je P°titično ozračje nespre-‘hlr0’ medtem, ko razvoj nQ lanske družbe sili nezadrž-lcr v smer napredka in demo-9o,Cl/e- Torej kriza brez zma-,alcev?
l<kibkai pa se zdi> da P°staja dan bolj jasno, in sicer: k j nerazumevanja, nezaupanja, D0,,*e ustvarja med rimskimi ^ "čnimi vrhovi in mirnim
V Hirošimi počastitev spomina žrtev atomske bombe
HIROŠIMA, 6. - 30.000 prebivalcev se je danes zbralo v parku miru v Hirošimi na počastitvi spomina 25. obletnice eksplozije prve atomske bombe, ki je 6. avgusta leta 1945 zravnala mesto z zemljo. Petdeset predstavnikov mestnega prebivalstva, med katerimi so bili tudi možje in žene, ki imajo še danes na telesih posledice radioaktivnega žarčenja, je položilo ven ce in cvetlice na spomenik, ki je bil postavljen v središču parka. Na spomeniku je vklesanih 3.600 imen žrtev prve atomske bombe, med katerimi sta en ameriški in en sovjetski državljan.
Ob 8.15, točno ob času, ko je pred 25 leti strasna eksplozija uničila mesto, so v Hirošimi prekinili vsa ko dejavnost. Prebivalstvo pa jo počastilo žrtve z enominutnim molkom.	•
V Tokiu pa so študenti priredu' v parku miru počastitev žrtev v Hirošimi. Študenti so zahtevah ko nec vsake vojne, prepoved in uničenje jedrskega orožja, odstranitev vojaških oporišč ZDA na Japonskem in preklic pogodbe o varnosti med Japonsko in ZDA.
Lon Nol zahteva ponovno intervencijo ZDA v Kambodži
NEW YORK, 6. — Kamboški pu
ZDA. Sim Var je dejal, da sovražnikove čete pritiskajo na prestolnico ter da je Washington »materialno in moralno odgovoren* za tak položaj.
ZDA še vedno proti vstopu LH Kitajske v OZN
VVASHINGTON, 6. - Ameriški državni sekretar William Rogers je na seji podkomisaje za zunanje zadeve predstavniške zbornice izjavil, da se stališče ZDA glede vstopa LR Kitajske v OZN ne bo spremenilo, čeprav si washintgonska vlada želi izboljšati odnose s pekinško. Rogers je to stališče utemeljil, češ da Peking vztraja pri zahtevi, da izključijo nacionalistič-
enega ministra več, demokristjani pa imajo enega manj.
Matteo Matteotti (PSU) je bil prvič imenovan za ministra. Kot je znano je Matteo Matteotti sin so c alističnega poslanca Giacoma Matteottija, katerega so 10. juni ja leta 1924 fašisti ubili. Matteo Matteotti je ma.ia leta 1942 stopil v protifašistični boi v vrstah tedanje ilegalne socialistične stranke, po 8. septembru 1943. je stopil partizane in ie bil komisar I. brigade »Matteotti*. Prvič ie bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino leta 1946.
Ob socialističnem razkolu 9. januarja leta 1947 se je Matteotti opredelil za Socialistično stranko italijanskih delavcev (PSLI) in je bil takoj izvoljen v osrednje vod stvo stranke. Postal je namestnik tajnika PSLI in je ohranil isto mesto tudi ob ustanovitvi PSDI. Od leta 1954 do 1957 je bil Matteotti tajnik PSDI. Leta 1959 je vstopil v PSI in je bil na milanskem kongresu izvoljen v centralni komite. Leta 1964 je bil izvoljen v vodstvo PSI. Po lanskem razkolu PSI se je opredelil za PSU, kjer je član vodstva in tajništva stranke.
Značilno je, da sta danes dva socialistična voditelja zanimivo komentirala sestavo nove vlade. Predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi je v govoru, ki ga je imel na neki strankini sekciji v Rimu, med drugim poudaril, da formalni zaključek vladne krize pušča nekatera vprašanja, ki bodo v središču parlamentarne razprave odprta. Med temi, poleg vprašanja gospodarske politike in njene povezanosti s potrebnimi socialnimi reformami, izstopa predvsem vprašanje stabilnosti vlade in jamstva za to stabilnost, ki ji lahko da obveznost, da se bodo morebitni osnovni spori štiristranske koalicije reševali v okviru parlamentarnih razprav Mi zahtevamo, io poudaril Bor toldi, ovrednotenje parlam -uta v duhu republiške ustave s priznanjem njegovih ustavnih smotrov. «Ni več dopustno — je zaključil Berioldi — da bi se ponovno znašli pred nepričakovano in nepojasnjeno vladno krizo po želji, kot je dejal tudi Andreotti, največ desetih oseb, ne da bi se omogočilo parlamentu, da izrazi svo.ie mne-
član vodstva PSI Vittorelli pa je za jutrišnji »Lavoro Nuovo* napisal uvodnik, v katerem ugotavlja, da je do zadnjega trenutka obstajala bojazen, da ne bo mogoče sestaviti vlade. Nato se V it-torelli sprašuje, zakaj je prišlo do te bojazni in odgovarja:	«Zalo,
ker po tej vladi lahko štiristran-ska koalicija izgine. Ali bodo štiri stranke pod vodstvom Colomba ti-spele ohraniti življenjsko moč levega centra, ali pa bo moralo nujno priti do nove koalicije. Toda levi center ne bo mogoče oživeti z abstraktnimi formulami ali pa z dobronamernima izjavami. To je morda edina stvar, ki je Andreotti ni razumel. Levi center bo oživel., če bo v prihodnjih šestih mesecih rešil vprašanje stanovanj, prevozov in zdravstva, ter hkrati ohranil kupno moč lire*.
TRST, petek, 7. avgusta 1970
SEZNAM ČLANOV NOVE VLADE
Predsednik vlade: Emilio Colombo (KD).
Podpredsednik vlade: Frencesco De Martino (PSI).
Ministri brez listnice: Paolo Emilio Taviani (KD) — za izredno ukrepe v korist Juga in srednje - severnih področij — Carlo Russo (KD), Giuseppe lupiš (PSU), Remo Gaspari (KD), Eugenio Gatto (KD), Camillo Ripamonti (KD).
Zunanje zadeve: Aldo Moro (KD).
Notranje zadeve: Franco Restivo (KD).
Pravosodje: Oronzo Reale (PRI).
Proračun in gospodarsko načrtovanje: Antonio Giolitti (PSI). Finance: Luigi Preti (PSU).
Zaklad: Mario Forrari Aggradi (KD).
Obramba: Mario Tanassi (PSU).
Šolstvo: Riccardo Misasi (KD).
Javna dela: Salvatora Lauricolla (PSI).
Kmetijstvo in gozdarstvo: loronzo Natali (KD).
Promet in civilno letalstvo: .telo Viglianesi (PSI).
Poita in telekomunikacijo: Giacinto Bosco (KD).
Industrija, trgovina in obrtništvo: Silvio Gava (KD).
Dalo in socialno zavarovanj#: Carlo Donet - Cattin (KD). Zunanje trgovina: Mario Zagari (PSI).
Trgovinska mornarica: Salvatora Mannironi (KD).
Drtavne udeležbe: Flaminlo Piccoli (KD).
Zdravstvo: Luigi Mariotti (PSI).
Turizem in predstava: Matteo Matteotti (PSU).
.............................
DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZA REŠITEV BLIŽNJEVZHODNE KRIZE
Zaključen arabski vrh v Tripolisu Jarring je že začel posvetovanja
Razgovori med Izraelom, ZAR in Jordanijo se bodo verjetno zaceli okrog 15. avgusta
no Kitajsko iz svetovne organiza rije. Formoza pa je — po mnenju. nje in da se spozna s političnimi državnega sekretarja — »odličen dogodki, ki zanimajo življenje in član OZN*.	' koristi države in volivcev.»
PO NAPADIH POLICIJE NA DELAVCE V MAMIM
Sindikati v Benetkah zahtevajo preiskavo ministrstva za delo
Stanje hudo ranjenega delavca se izboljšuje
javnim
fi‘e'!entem, ki je zmedeno zaradi razpletov, skritih maki r°v’ nerazumljivih polemik,	ivn, , - ™moos.u p- j d ij V-Margheri so imeli danes
časa označujejo ita- cistični predsednik general Lon Nol	J na BUateri so jim sindi-
nsko politično dogajanje.	je v intervjuju neki amensk. tiskov- ™C ^stavtllkl obrazložili izbolj-
TOM MARC Ini agenciji izjavil mnenje, aa bi kaim preusiav.	4
BENETKE, 6. — Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so ob" javila sporočalo v zvezi z hudimi incidenti, ki so nastali v Mestrah in Margheri v preteklih dneh zaradi policijskega napada na stavkajoče delavce. V sporočilu beneške sindikalne organizacije zahtevajo preiskavo ministrstva za delo o dogodkih, odstranitev odgovornih funkcionarjev za javni red, razorožitev policije in njeno odstranitev ob delavskih sporih. Nato sporočilo govori o spopadih, ki so bili v prejšnjih dneh med delavci in policijo in poudarja, »da je policija posredovala brez nobenega vzroka ter na premišljen in bru talen način*.
Potem, ko tri sindikalne organizacij omenjajo sporazum, ki je bil dosežen s prizadetimi podjetji in ki so ga naknadno delavci soglasno odobrili, dodaja, da predstavljajo hudi dogodki v Margheri novo dejanje represije, ki je še v teku, in da vse reakcionarne sile v državi hočejo ustaviti kolo napredka delavskega razreda in s tem premakniti na desno socialni, politični in gospodarski položaj v Italiji. Reakcionarne sile, pravijo sindikati, hočejo odvzeti sindikatom pravice, ki so si jih priborili v zadnjih le.ih.
Sporočilo se zaključuje, da je bila splošna stavka 5. avgusta v beneški pokrajini odločen dokaz volje vseh delavcev, da se uprejo in premagajo te naklepe.
Po nekaj izredno vročih dneh se je v Margheri ponovno vrnil mir. Delavci »pomožnih* kovinarskih in-
šanja. ki so jih dosegli s pogajanji z delodajalci. Po včerajšnji splošni stavki so bile danes vse tovarne in trgovine odprte, jutri pa bodo prišli delati tudi delavci podjetij, ki so stavkali zaradi izboljšanja plač.
Iz Benetk poročajo, da se zdravstveno stanje delavca Bruna Beirtolozza, ki je bil ranjen v trebuh, ko je policija streljala na delavce, izboljšuje. Zdravniki pravijo, da je delavec dobro prestal
kirurški poseg. Sodnijska oblast je v zvezi s tem dogodkom uvedla preiskavo. Državni pravdnik je izjavil, da ko je prišlo do streljanja, sta bila z brigadirjem še dva karabinjerja. Zato, je dejal državni pravdnik, bo treba sedaj ugotoviti, kdo od r\jih je sprožil strele, ki so hudo ranili Bertodozza in laže še enega delavca. Sodišče in kvestura še nista sporočili imen dveh karabinjerjev in podčastnika.
TRIPOLIS, 6. - V Libijskem glavnem mestu se je zaključila konferenca zunanjih in obrambnih ministrov petih arabskih držav, ki so se sestali, da bi proučili razvoj bližnjevzhodne krize. Konference so se udelei;li, kot ie znano, zastopniki Libije, ZAR, Jordanije, Sudana in Sirije.
Po zaključku konference je libijski zunanji minister objavil poru-&:lo, v katerem pravi, da so na zasedanju dosegli »nekaj važnih sklepov, ki bodo zboljšali arabski vojaški položaj ter pripomogli k osvoboditvi arabskih ozemelj*. Jordanski zunanji minister Atalah je pa dejal, da je b’la konferenca »zadovoljiva, tudi če verjetno no bo imela takojšnjih posledic nad položajem na Bližnjem vzhodu* Jordanski predstavnik ie tudi izrazil zadovoljstvo zaradi ponovnega začetka Jarringove misije, pojasni pa je, da njegova vlada ne misli vsiliti pristanka na prekinitev ognja tudi palestinskim gverilcem. Glede konference je Atalah še pojasn’1, da je bila razprava posvečena pred vsem vojaškim problemom ter da ameriška mirovna pobuda ni bila na dnevnem redu.
V	New Yorku so se včeraj se strili predstavniki štirih velesil (ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije), ki so formalno podprli po noven začetek Jarringove posredo valne misije med Arabci in Izraelci. Po dolgotrajnem zasedanju so izdali poročilo, ki pravi, da so »predstavniki štirih velesil razprav ljali o razvoju položaja, ki je ugoden za ponoven začetek misije Jarring. Izrazili so svo.ie zadovolj stvo nad tem razvojem. Razprava je bila plodna. Štirje so se dogovorili, da bodo poslali poročilo generalnemu tajniku OZN. Štirje bodo nadaljevali posvetovanja, pr1 hodnji sestanek stalnih predstavnikov pa bo 19. avgusta.*
V	diplomatskih krogih OZN ,pri čakujejo, da se bodo posredni raz govori med Arabci in Izraelom začeli sredi avgusta. V prvi fazi izvajanja Rogersovega načrta si bo moral veleposlanik Jarring zagotoviti pristanek Egipta, Jordanije in Izraela na popolno izvajanje resolucije varnostnega sveta novembra 1967. Kot je znano, predvideva re solucija umik Izraelcev z zasedenih
ozemelj ter priznanje pravice bliž njevzhodnih držav, da živijo v miru v varnih in priznanih mejah Resolucija predvideva tudi pravič no rešitev problema palestinskih beguncev.
Jarring bo nato obvestil U Tanta pristanku treh držav, ki bodo morale določiti svo.ie predstavnike na razgovorih, ki bodo potekali pod tioliroviteljstvom švedskega diplomata. Tri države bi morale tudi formalno potrditi, da ie namen razgovorov doseči sporazum o pravičnem in trajnem miru. ki nai slpui na recipročnem priznanju suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in politične neodvisnosti Jordanije. ZAR in Izraela.
Jarring je medtem že začel po svetovanja predvsem glede vprašanja ravni, na kateri nai bodi) pogajanja. Kot se ie zvedelo, bi diplomat želel, da bi se razgovorov udeležili zunanji ministri. Treba bo tudi določiti sedež in datum razgovorov; glede sedeža kaže, da Izrael predlaga Nikozijo, kjer je glavni štab OZN za Bližnji vzhod, medtem ko naj bi Arabci in ZDA želeli, da bi bila pogajanja v Nevv Yorku.
»Ljudska fronta za osvoboditev Palestine — glavno poveljstvo* je danes objavilo poročilo, v katerem odobrava sklep Egipta, da sprejme ameriški mirovni načrt o Bližnjem vzhodu. Poročilo izraža popolno podporo organizacije predsedniku Naserju ter obsoja »besedni ekstremizem* nekaterih arabskih krogov. To je že tretja palestinska orgarvzacija, članica centralnega komiteja odporništva, ki izrazi svojo podporo Naserjevi politiki do Ro-gersovih predlogov. Drugi dve organizaciji, ki sta se izrazili za Naserja, sta »akcijska organizacija za osvoboditev Palestine* in »arabska organizacija Palestine*.
Egitovski zunanji minister Riad je dospel danes v Istanbul, kjer se bo sestal s svojim turškim kolegom Caclayangilom, s katerim bo izmenjal mnenja o razvoju bližnjevzhodne krize. Riad ie dospel v Turčijo iz Sofije, kjer je imel razgovore z bolgarskimi voditelji.
Izraelska letala so tudi danes bombardirala egiptovske vojaške položaje ob Sueškem prekopu. V Kairu trdijo, da je protiletalsko topništvo sestrelilo izraelski lovski bombnik tipa «skyhawk».
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Bruce nadaljuje po stari poti
Pogajala za Vietnam v popolnem zastoju tudi po imenovanju novega načelnika delegacije ZDA
Oddelki kamboške vladne vojske so našli trupla kakih petsto oseb, ki so baje umrli pod bombami letalstva med napadom na mestece Sre Khlong. 2rtve bombardiranja je general Lon Nol, predsednik vlade v Phnom Penhu, takoj proglasil za «komuniste». Vojaka, ki ju vidimo na sliki, si pokrivata obraz, da bi se obvarovala pred smradom trupel v raakroju
PARIZ, 6. — Veleposlanik Daivid Bruce, novoimenovani načelnik a-meriške delegacije na pogajanjih za Vietnam, se je udeležil danes svoje prve seje konference v Parizu, kjer so se štiri odposlanstva sestala osemrnsedemdesetič. Bruce, ki je star 72 let ter izredno izkušen diplomat (sicer že v pokoju), je dospel v francosko glavno mesto pretekli ponedeljek.
Kljub novemu načelniku pa ostaja stara pesem konference vedno ista; medsebojne obtožbe ln popolna nepopustljivost. Današnji nastop Davida Brucea se ni niti za las razlikoval od nastopov, M so jih pred njim imeti Averell Harriman (ki je vodil pogajanja za časa Johnsona), Henry Cabot Lodge ln Philip Hahfb. Priletni diplomat Je Izrazil upanje v ((politično ureditev* spora ter pozval nasprotno stran, naj opusti staUšče ((predhodnih pogojev». Istočasno Je Izrazil pripravljenost razpravljati o vseh predlogih, ki so biM dioalej .lavno ali zasebno izrečeni.
S tem je torej odpadlo tudi zadnje, pa čeprav dokaj »člo upanje, da bo skušal novi načelnik delegacije ZDA z novimi stališči in predlogi premakniti konferenco mrtve točke, potrjena pa je bila domneva, da Nixon nikakor ne računa na pariško konferenco za rešitev spora, pač pa da vidi edini Izhod toliko opevani, do sedaj pa kljub uradnim izjavam popolnoma neuspešni «vietnamdzacijl».
To je tudi mnenje desetih ameriških demokratičnih senatorjev, ki so poslali Davidu Bruceu pismo, v katerem ga pozivajo, naj odstopi, ker da ga Nixon ni poslal v Pariz, da bi iskal mdr, pač pa le »v okviru diverzantske akcije*. To stališče utemeljujejo senatorji z izjavami, ki jih je dal predsednik Nlxon na zadnji tiskovni konferen-
David Bruce
cl pretekli teden, ko Je zavrnil možnost ustanovitve koalrijske vlade v Saj gonu. To pa preprečuje seveda vsakršen dialog z drugo stranjo, ki postavlja kot pogoj za diskusijo prav koalicijsko vlado, ki naj aa* menja sedanjo sajgonsko vladna garnituro.
Ameriško letalo sestreljeno
nad Sev. Vietnamom
HANOJ. 6. — Radio Hanoj je sporočil, da so sevemovietnameke oborožene sile sestrelile danes nad pokrajino Hoa Binh ameriško izvid-niško letalo. Po poročilih radia je bilo doslej sestreljenih nad Severnim Vietnamom 3.359 ameriških letal.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
7. avgusta 1970
ZJUTRAJ SREČANJE POLITIČNIH TAJNIKOV STRANK LEVE SREDINE
Pogajanja brez oddiha in sporazum ali zaostritev obstoječih nasprotij
Socialdemokratsko vodstvo zahteva, naj se prizna PSU politična teža, ki jo ima v deželi in Trstu, se pravi podpredsedniško mesto v pokrajinskem odboru in še novo porazdelitev mest v tržaškem občinskem odboru
Položaj se pred današnjim jutranjim srečanjem med političnimi tajniki tržaških strank leve sredine (KD, PSU, SSL, PRI in PSI) zapleta. Že sam sestanek na «vrhu», ki je bil prvotno sklican za včeraj zvečer, je bil na zahtevo socialdemokratov prenesen na danes. PSU je namreč sklicala pri Sv. Soboti sejo svojega vodstva, da preveri nastali položaj in določi nadaljnje zadržanje stranke do ostalih partnerjev.
Kot se bralci spominjajo, je bil po dolgi nočni seji med predstavniki «peterice» v noči od torka na sredo sklenjen sporazum o progra mu pokrajinske uprave, a so se pojavila ostra nasprotja glede zastopstva posameznih strank v pokrajinskem oziroma tržaškem občinskem odboru, se pravi o njihovi sestavi. Spor je zadeval spet predvsem PSI na eni PSU na drugi strani, medtem ko so delegacije ostalih strank ostale nekje na sredi in skušale, kolikor je bilo v njihovi moči, opravljati vlogo posrednikov.
Socialdemokrati so namreč že od vsega začetka zahtevali, naj se u-pošteva njihova dejanska teža po volilnih izidih, in s tem dejansko preklicali sporazum, sklenjen januarja lani, glede tržaškega občinskega odbora. V slednjega bi moral namreč vstopiti republikanski odbornik in to na račun socialdemokratskega predstavništva, socialisti pa so šli' na pogajanja z načelnim stališče, da se morajo sporazumi, podpisani januarja letos, spoštovati v celoti in da, zaradi političnega pomena naprednejše usmerit ve koalicije, pripada podpredsedniško mesto v pokrajinskem svetu socialistu Lucijanu Volku. Tej zahtevi so se socialdemokrati odločno uprli in pogajanja so ob tej zapreki obstala.
Včeraj zjutraj je bil narejen še nov poskus posredovanja z dvostran skimi srečanji pred napovedanim večernim « vrhom* med predstavniki peterice, toda teh neformalnih razgovorov so se udeležili socialisti, republikanci in demokristjani, ne pa socialdemokrati. Ti so, nasprotno, napovedali, da so za večer sklicali sejo svojega vodstva, zaradi česar je bil «vrh» prenesen »iz tehničnih razlogov* na danes zju-traj.
Socialdemokrat^SiJK-vodstvo se je sestalo na sedežu pri Sv. Soboti in po enourni razpravi soglasno odobrilo resolucijo, v kateri »odobrava zadržanje predstavništva PSU na pogajanjih in prispevek k formulaciji levosredinske politike v izvoljenih organih in njihove slučajne sestave*. Vodstvo je dalo nafo delegaciji PSU mandat, naj nadaljuje pogajanja «na osnovi političnih smernic, ki so doslej prišle na dan, upoštevajoč politično težo PSU na vsedržavni, deželni in krajevni ravni*.
Kljub meglenosti izjave, ki je značilna za vsa stališča levosre-
dinskih strank v tem obdobju pogajanj in iskanja možnih kompromisov, jasno izhaja, da zahtevajo socialdemokrati, naj se jim prizna »politična teža*, kar pomeni, kot je poudaril eden izmed članov vodstva PSU, da je stranka «druga po volilni moči med levosredinskimi strankami v deželi in Trstu* in ji torej pritične «ustrezno zastopstvo*, torej »mesto podpredsednika v pokrajinski upravi in še kaj*.
Da je zahteva PSU postavljena v še kar ultimativnem tonu priča besedica »slučajna* sestava odborov, jasen namig na možnost, da pride do ostrejših nasprotij in na drugo rešitev, ki bi ne bila levosredinska.
Vsekakor pa bodo na ta vprašanja odgovorili tajniki strank leve
sredine še danes, saj kaže, da so demokristjani in socialisti pripravljeni na nov »tour de force* do poznega večera ali celo noči, za dosego končnega sporazuma.
C Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča stanje nalezi j ivih bolezni v obdobju med 27. julijem in 2. avgustom 1970: 1 primer Sfcr-latinkie; 1 primer ošpic (izven tržaške občine), 3 primeri noric (eden od katerih izven oibčine), 2 primera oslovskega kašlja, 7 primerov epidemskega parotitdsa, 1 primer rdeč kje, 5 primerov garij (vsi izven občine), 5 primerov infekcijskega vnetja jeter (eden izven občine), 1 primer otroškega katarja v črevesju (gastroenteritisa) in en primer akutnega sklepnega revmatizma.
IZ MESEČNEGA PREGLEDA 0 GIBANJU CEN
Tudi v preteklem juliju na Tržaškem znatna podražitev življenjskih stroškov
Nekoliko nižje cene samo pri sadju in povrtnini - Gorivo čedalje dražje: ali bo metan prinesel rešitev?
Statistična služba pri poveljstvu mestnih stražnikov je zbrala in objavila podatke o gibanju cen na Tržaškem v preteklem juliju. Kakor običajno, izhaja tudi iz zadnjega poročila, da se cene za najrazličnejše blago postopoma dvigajo, medtem ko postaja sezonsko ali drugačno popuščanje kotacij čedalje bolj redko. V juliju so cene na splošno doživele večji ali manjši vzpon, posebno pa so narasle cene premogu, drugim gorivom ter ribam, medtem ko so popustile sa mo cene sadju in povrtnini. Ker so tovarnarji skrčili običajne po puste, kp jih dovoljujejo pri nakupu pralnih praškov v večjih konfekcijah, se je bistveno dvignila tudi cena pravkar navedenim proizvodom. Tako imenovane «izredne ponudbe* prehrambenega in drugega drobnega blaga so naletele na precejšnje odobravanje pri gospodinjah. Na trgu s kruhom so v ju-
tniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||l|||lll,m|l|,|,mf,,,,|llllll|l|||||l|||l|||||,|||||||||||l|)||||||||||mi|||||||||||||||||)|||||||||(|U||||||||||||||||||
VČERAJ OTVORITEV LESNEGA VELESEJMA V CELOVCU
Dežela je zastopana na velesejmu že sedmič s svojim paviljonom
Letos je deželna razstava posvečena gradbenemu materialu in še posebno marmorju
Včeraj je avstrijski minister za kmetijstvo in gozdove dr. Oskar Weihs uradno odprl 19. letni velesejem v Celovcu, ki je že postal evropskega pomena na lesnem področju. Na njem namreč prikazujejo proizvodnjo lesa od gozda do končnih izdelkov. Poleg tega je velesejem važno gospodarsko stičišče med Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. Otvoritvene slovesnosti se ie udeležilo tu di odposlanstvo naše dežele, ki ga je vodil odbornik Varisco. Odposlanstvo je spremljal generalni italijanski konzul za Koroško Mar-cantonio Venier, ki je zastopal tudi italijanskega veleposlanika. Navzoči so h;li predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Cai-dassi, predsednik odbora za propagando komtur Padoa, predsednik avtonomne pristaniške ustanove dr. Mario Franzil, predstavnik tržaške občinske uprave dr. Giulio Chtoco, podpredsednik trgovirtske zbornice v Gorici Luciano Sacchetti in njen glavni tajnik dr. Zurco, avstrijski delegat za zunanjo trgovino v Trstu dr. Erkhard Strasser in avstrijski delegat za zunanjo trgovino v Milanu dr. E>gon Metzl.
Minister Weihs je v svojem otvoritvenem govoru poudaril važnost lesne industrije in obrti za avstrijsko gospodarsko ter rekel, da je italijansko tržišče bistveni za avstrijski izvoz lesa in lesnih izdelkov. Italija namreč odkupi nad 00 odstotkov vsega avstrijskega rezanega lesa in največ ga uporabi
liMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiHiiiiliiiiiiiiiiiniiiiuiiii.....iiiiiiitiiiinii
V OKVIRU «P0SEBNE OPERACIJE* ALPE-ADRIA 1970
Dovoljenje za izmenjavo 3.600 milijonov lir blaga
Kako je treba sestaviti prošnje - Kaj se sme uvažati in izvažati
Urad za zunanjetrgovinske posle pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlani jo-Julijsko krajino obvešča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino sporazumno z jugoslovanskimi oblastmi sklenilo dovoliti tudi v letu 1970 izmenjavo blaga med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi področji v okviru «posebne operacije* Alpe - A-dria. Vrednost blaga, id se bo lahko izmenjalo v okviru te »operacije*, znaša 1 milijardo 800 milijonov lir v vsako smer.
Za uvoz jugoslovanskega blaga na italijansko ozemlje velja naslednji spisek: sadje in povrtnina (sveža, konservirana, suha, pulpe) in gozdni pridelki razen gob, semena 200 mil. lir; zmrznjeno sadje in povrtnina 50 mil.; zdravilna zelišča, rezana pesa in mak 100 mil.; sadni sokovi 80 mil.; sveže neustekleničano mleko 150 mil.; izdelki iz svežega mleka 80 mil.; škrob 40 mil.; vino in druge alkoholne pijače 50 mil.; mineralna voda 5 mil.; pivo 5 mil.; tropine 40 mil.; suho, prekajeno in soljeno meso 120 mil.; goveja živina in meso 100 mil.; konji za delo in za zakol 60 mil.; odpadki od zaklanih svinj razen črev, perje in drugi živinski odpadki 30 mil.; usnjarski odpadki 10 mil.; kemični proizvodi 100 mil.; industrijske maščobe razen loja 50 mil.; papir in lepenke 40 mil.; lesna galanterija, pohištvo in drva za kurjavo 100 mil.; kovinski izdelki 60 mil.; električni material 20 mil.; odpadki iz plastične mase 20 mil.; kraški kamen in kamen za gradbeništvo 50 mil.; premog 50 mil.; izdelki domače obrti, avtomobilske tapete 20 mil.; cvetje 10 mil.; bombažne tkanine, konfekcija in pletenine 80 mil.; ribja predjed 10 mil.; sirek ali sirkove metle 35 mil.; steklena embalaža 35 mil.; gumijasti izdelki in proizvodi iz kavčuka po razpoložljivosti. Skupaj 1.800 milijonov lir.
Za izvoz italijanskega blaga na jugoslovanska področja pa velja naslednji spisek: stroji, tehnične naprave, instrumenti in nadomestni deli 190 mil.; električne naprave in material 200 mil.; izdelki iz že-
leza in drugih kovin, razno orodje 280 mil.; kemični in farmacevtski proizvodi, barve, laki, kozmetični izdelki, izdelki iz gume in plastične mase 200 mil.; rekviziti za pisarne, risarski in pisarniški pribor 125 mil.; galanterijski izdelki 165 mil.; sadje in povrtnina 110 mil.; stroji, motorji, nadomestni deli za vozila, kolesa, avtomobilski plašči 150 mil.; športni izdelki, rekviziti za lov in ribolov, fotografski material 60 mil.; alkoholne pijače 20 mil.; izdelki iz stekla in keramike 40 mil.; tkanine, pletenine, konfekcije, vlakna in predivo 150 mil.; papir in papirni izdelka 50 mil.; cvetje 60 mil. Skupaj 1.800 milijonov lir.
Zunanjetrgovinski urad pri generalnem vladnem komsiariatu nagla-ša, da imajo pravico opraviti posle v zvezi s to operacijo le tiste gospodarske organizacije, ki imajo svoj legalni sedež v tržaški, goriš-Id, videmski in pordenonski pokrajini; ustrezne prošnje morajo prispeti na pristojen urad najkasneje do 12. septembra letos; prošnje, ki bi prispele po tem datumu, se bodo upoštevale le v primeru, da bi bili posamezni določeni kontingenti še nekriti; vsaka prošnja za uvoz se lahko nanaša na več blagovnih vrst, vendar pod pogojem, da gre za blagovne vrste iz iste kontingentirane postavke; vsaki prošnji naj operaterji dodajo mer-ceološko potrdilo in dokazne listine, da gre za posel konkretnega značaja; za uvoz kmetijskih izdelkov, ki jih posebej obravnava sporazum Evropske gospodarske skupnosti, o-stanejo v veljavi vsa ustrezna določila šesterice.
Padel je z lestve
Včeraj ob 6.10 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 50-letnega delavca Bruna Colombana iz Ul. Catalani 2, ki si je pri padcu z lestve zlomil desno stegnenico.
Colomban je delal v lesnem skladišču za tovarno «Gaslini» na tri metre visoki lestvi, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na tla. Zdraviti se bo moral približno 25 dni.
ravno Furlanija - Julijska krajina.
Drugi govorniki so poleg avstrijskih notranjih vprašanj poudarili važnost italijansko - avstrijskega srečanja za trgovino z lesom, ki bo čez nekaj dni.
Govorom je sledil ogled velesejma. Oblasti in gospodarstveniki so si podrobno ogledali stalni paviljon dežele Furlani je - Julijske krajine, pri čemer so se še posebno zanimali za keramiko ter za razne vrste marmorja, ki so mu letos posvetili mnogo pažn.je. Deželna uprava namreč zaslednje gospodarsko poliriko prodiranja na avstrijski trg z gradbenim materialom in še posebno z marmorjem. Zato so priredili letošnjo razstavo pod geslom »gradbeni material*. Načrte za paviljon je pripravil arh. Sgobbino, zgrad'lo pa ga je pod jetje Opla - Madrasotti. Razni pro izvodi so zelo smotrno razstavlie-hi, tako dg pritegujejo pozornost obiskovalčev. Ob vhodu v paviljon je velik deželni prapor z grbi vseh pokrajin naše dežele. V notranjosti so razstavljeni parket1, ke ramika, ploščice, preproge, mozaik itd. Poleg tega pa so na stenah izobešeni razni diapozitivi, ki o-pozarjajo na lepoto turist:čnih krajev.
Odbornik Varisco je sprejel v paviljonu oblasti in prisrčno pozdravil ter izročil ministru Weihsu deželno zastavico, celovškemu župa-Aussemvinklerju, ki je tudi
vano je 24-letni trgovski potnik Baz-zanella, poleg katerega je sedel 23-letni študent Gaetano Bellon iz Trsta, izgubil oblast nad volanom, zaradi česar je njegov avto treščil v drevesa ob cesti in se preklal na
dvoje. Bellon je med prevozom bolnišnico podlegel hudim poškodbam, Bazzanello pa so zaradi izpa ha kolka in drugih poškodb odpeljali v bolnišnico v S. Vito del Ta-gliamento, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 25 dneh.
nu,
predsednik velesejma, pa železen zglavnik, izdelek furlanske obrti. Odbornik je rekel, da pomeni ta dar znak prijateljstva med prebivalstvom na obeh straneh meje.
Še prej je predstavnik deželne u-prave sprejel goste v paviljonu ESA, (ustanove za razvoj obrti) ki je tokrat že drugič na velesejmu. V paviljonu razstavljajo konzorciji pohištvenih mizarjev iz Trsta. Man-sana, Sutria in Gorice. Kasneje se je Varisco udeležil delovnega kosila z ministrom Weihsom in z ministrom za prevoze Fruehbauerjem. Na tem kosilu so razpravljali o prevozih, cestnih zvezah itd., ki se še posebno tičejo Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Zvečer je bil deželni predstavnik na sprejemu, ki ga je na županstvu priredil celovški župan.
Letos se udeležuje velesejma tudi odbor za enotno propagando iz Trsta s svojim paviljonom, ki prikazuje zlasti tranzit lesa skozi pristanišče. 10. t.m. pa bo na velesejmu dan naše dežele. Ob tej priložnosti bo v hotelu Moser tiskovna konferenca, na kateri bodo pojasnili razloge deželne udeležbe na velesejmu. Poleg tega bo obravnaval odbornik Varisco s časnikarji tudi trgovinska, gospodarska in prometna vprašanja. Končno priredi dežela za avstrijske gospodarstvenike in oblasti v istem hotelu sprejem.
Sindikalne vesti
Kakor smo že poročali včeraj, bo v nedeljo po vsej državi in tudi v Trstu celodnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij. Stavkovno gibanje te stroke traja že sedem mesecev, ker nočejo delodajalci nič popustiti. Stavke se bodo ponovile tudi prihodnje nedelje.
Po sklenitvi vsedržavne pogodbe za trgovinske uslužbence so se sinoči pričela v Trstu pogajanja za njeno uveljavitev v naši pokrajini in za dopolnilno pokrajinsko pogodbo.
Za 18 mesecev odvzeto šofersko dovoljenje povzročitelju nesreče
Tržaška prefektura javlja, da so z nujnim postopkom odvzeli za dobo 18 mesecev šofersko dovoljenje Claudiju Bazzanelli, ki je zakrivil hudo prometno nesrečo s smrtnim primerom.
Nesreča se je pripetila predvčerajšnjim zvečer ob 20.30 na državni cesti Videm - Pordenon. Nepričako-
C Občinska uprava sporoča, da so 5. t. m. izžrebati listke loterije občinske umetnostne razstave. Prvi izžrebani listek št. 9.715 bo dobil v nagrado risbo slikarja G. Amstici, drugi izžrebani listek št. 9.731 pa bo dobili oljnato sliko slikarja E. Soli azzija.
Dobitnika lahko dobita sliki v občinski palači soba št. 124 v delovnih urah, seveda z odgovarjajočim listkom. Slike, ki jih ne bo nihče prevzel v roku enega meseca, bodio po zakonu postale last občinske podporne ustanove.
Približno dva meseca se bo morala zdraviti 8 (Metna Adele Puzzer vd. Marši iz Ul. Cattedrale 2, ki ji je preteklo soboto zdrsnilo na pragu vrat stanovanja. Zaradi ran po desnem stegnu in verjetnega zloma desne stegnenice so jo pridržali na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice.
Z avtom podrla priletnega moškega
Včeraj nekaj po 9. uri zjutraj je 84-letni Pasquale Cataldi iz Ul. Madonizza 4 prečkal izven prehoda za pešce pri poslopju št. 24 Ul Combi, ko ga je oplazil in podrl avto bianchina, ki ga je proti Ul. Franca vozila 35-letna Nivea Fiegl por. Mosetti iz Ul. Bel-losguardo 34.
Zaradi zloma leve piščali se bo moral priletni Castaldi zdraviti na ortopedskem oddelku bolnišnice približno 20 dni.
liju zabelerili znatno skrčenje proizvodnje, kar pripisujejo poletnim počitnicam, poletnemu premoru na šolah in deloma tudi postopnemu prehajanju prebivalstva na drugačen način prehrane, kar zadeva povpraševanje po kruhu pa je anketa ugotovila, da je najbolj razširjena potrošnja blaga po ceni od 170 do 260 lir kilogram. Toda tudi boljše vrste kruha imajo širok krog odjemalcev, saj proizvajajo pekarne kar 45 odst. celotne dnevne količine kruha iz vrst. katerih cena gre od 280 do 600 lir za kilogram-
Iz podrobnejšega pregleda o gibanju cen prehrambenim izdelkom na Tržaškem povzemamo, da je goveje meso na splošno ohranilo prejšnje cene, razen v posameznih mes-rvcah. Prodaja se je na splošno zmanjšala, in to prav v trenutku, ko je prispela prva pošiljka svežega mesa iz Argentine, ki so ga pripeljali v Trst v posebnih hlajenih kontejnerjih. Tudi cene teletini so ostale v juliju nespremenjene v prodaji na debelo, medtem ko se je blago v prodaji na drobno ponovno podražilo. Teletina holandskega izvora je pridobila 30 lir pri kilogramu, povpraševanje po njej pa se še vedno stopnjuje. Cena pe rutnini, ki je v juniju nekoliko po-pust’la, je v preteklem mesecu ponovno dosegla prejšnjo višino. Ce na kuncev v tržaških mesnicah je še vedno čvrsta, medtem ko povpraševanje po svinjskem mesu popušča.
Cena jedilnemu olju se je v juliju ponovno dvignila, in sicer tako kar zadeva oljčno, kakor tudi semensko olje. V prodaji na drobno se novi poviški do konca julija niso odrazili, krajevni opazovalci pa menijo, da se bo to najbrž zgodilo v najkrajšem času. Na trgu z maslom se tudi že čuti pritisk cene navzgor, in to velja tudi za »konkurenčno postavko margarina.
Poprečna cena surovi gnjati je v juliju občutno narasla, medtem ko so drugi prekajeni mesni izdelki ohranili prejšnje kotacije. Na trž.išču se že čuti vpliv najnovejšega vladnega ukrepa o zaščit' proizvodnje surove gnjati iz Parme in kraja San Daniele del Friuli. Med konserviranimi proizvodi so v juliju nekoliko pridobile na ceni nekatere vrste tune, pri vseh proizvodih, v katerih nastopata kot sestavina paradnižnik ali paradižni kova mezga, pa težijo cene navzgor zaradi pičlega pridelka paradižnikov v letošnji sezoni. Končno naj s tega področja zabeležimo nov skok v ceni marmelade, kar nekateri pripisujejo širokim nakupom tega blaga v sosedni Jugo.slavi.ji.
Na trgu z jajci niso v juliju za beležili nobenih posebnih premikov. Potrošnja mleka je občutno narasla, razpoložljivost pa je bila azdovoljiva tudi zaradi živahnega uvoza iz Jugoslavije in Zahodne Nemčije. Cene so ostale nespremenjene in le pri evaporiranem mleku so zabeležili rahel povišek. Kar zadeva druge mlečne izdelke pa so v juliju zabeležili rahlo popu ščanje pri siru vrste »latteria*. Tržišče s stročnicami je bilo v juliju razmeroma mirno. Tovarnarji so bili na splošno previdni v pričakovanju nove letine. Domače ga fižola ni več na trgu, na razpolago pa so še znatne količine fižola iz Kenije in Španije. Med žitaricami so v juliju nekoliko pridobile na ceni nekatere boljše vrste riža, medtem ko so druge vrste nasprotno popustile. Na trgu z vinom so se podražile boljše vrste, zlasti vina v steklenicah, medtem ko je običajno konsumno vino ohranilo prejšnje kotacije Potroš
stajati za naraščajočimi potrebami tržišča. Tovarnarji zahtevajo nov povišek cene za sladkor v prodaji na drobno.
V juliju je na splošno primanjkovalo svežih rib in zato so cene v tržaških ribarnicah vidno poskočile. Ob »sušnih* dneh so morale gospodinje odšteti za kilogram na vadnih sardonov do 500 lir. Na slabo preskrbovanje tržaškega ribjega trga je pripomogel tudi val turistov na jugoslovanske plaže, tako da je morala sosedna republika skr čiti svoje dobave ribjega ulova tujini.
Na občinski tržnici na debelo so nekatere vrste sadja in povrtnine v juliju nekoliko popustile v ceni, medtem ko so druge ohranile čvrste kotacije, in sicer predvsem zaradi1 povišanih proizvodnih stroškov. Dobave krajevnih pridelkov in pridelkov od uvoza so se v juliju skrčile, na trg pa so prispele pre pošiljke grozdja. Letina tega blaga bo letos po vsej verjetnosti nad poprečjem.
Cene milu in raznim pralnim praškom so ostale v juliju v glav-
nem nespremenjene, tovarnarji pa so, kakor omenjeno, zmanjšali razne popuste, kar ustreza dejanski podražitvi blaga. Tržišče z gorivom je bilo precej nestanovitno, končne cene pa kažejo občutno podražitev koksa, drv za kurjavo in drugih vrst goriv. Vse kaže, da bodo v kratkem te vrste blaga doživele ponovno podražitev. Tržaški potrošniki si glede tega mnogo obetajo od raztegnitve plinovoda na naše področje. Napovedano je, da bo prvi metan lahko prispel na naše področje še v tem letu.
• Vladni komisar prefekt dr. Cap-pellini je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega generalneg konzula Italije v Kopru dr. Ono-fria Messino.
ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH priredi 9. avgusta izlet s tovariškim sretanjem na Nanosu in sicer na grobnico padlih, kjer bo počastitev njihovega spomina s položitvijo venca, potem k Vojkovi koči in k razgledni toCki.
Obveščamo, da Je prevoz zagotovljen z avtobusom. Ker Je še nekaj prostorov na razpolago, prosimo tiste, ki bi radi šli na Izlet z avtobusom, da se takoj vpišejo. Cena vožnje in hrana Je 2.200 lir. Kdor potuje z zasebnim avtomobilom naj se pravočasno vpiše v seznam izletnikov in to zaradi naročila hrane, za katero Je cena 1.200 lir (čevapčiči in kosilo). Vpisovanje Je pri tov. Re-nerju na Opčinah, Proseška št. 6, tel 611-131. Odhod ob 0.30 z GLrdine.

Včeraj-danes
Danes, PETEK, 7. avgusta
KAJETAN
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 11.05 in zatone ob 22.13
Jutri, SOBOTA, g. avgusta MIRAN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,6, najnižja 22,3, ob 19. uri 28,6, zračni tlak 1016,6 rahlo pada, veter 5 km severozahodni, vlaga 65 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. avgusta 1970 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO :	72-letni Costantino
Donnlnl, 57-letna Ottavia Cherti, 79-letna Pasqua Paladin vd. Selibara, 51-letna Giorgina Gherdol por. Kozina, 61-letni Luigi Canciani, 82-letna Vittoria Metton vd. Sigulin, 65-letni Bruno Gorenz, 60-letni Giulio Gregorin, 85-letna Dorotea Mandl vd. Bensi. 66-letni Pietro Turella, 68-letni Giordano Terzon, 79-letni Marco Ro-dighlero, 37-letni Giovanni Mocibob, 71-letni Luciano Cattaruzza, 87-letna Anna Tomasich vd. Grando.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali'Angelo d’Oro, Goldonijev trg 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Mi-tamarskl drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14. Manzo-ni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Ce-dro, Trg Oberdan 2. Al Gemelli, Ul Zorutti 19/c.
llllllllltlllOfMIHIIIIIIIIIIlIlllllIlllilllliiiliiiiiiiiiiitiiiiiigiitiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiini
SESTANEK V TREBENSKEM LJUDSKEM DOMU
Sinoči so domačini razpravljali z občinskimi predstavniki o smetišču
Razgreto ozračje in grožnje novih protestnih blokov, ven-dar pa tudi nekaj konkretnih obveznosti s strani občine
Sinoči je bil v Trebčah sestanek med domačini in predstavniki tržaške občine, odbornikoma Hrešča kom in Vascottam, ter načelnikom oddelka za mestno čistočo inž. Tom-besijem.
V Ljudskem domu je bilo nabito polno ljudi, seveda ne samo iz Trebč, saj je prizadetih več okoliških vasi. Po uvodnih besedah, s katerimi sta dva predstavnika spet ponovila zahteve vseh vaščanov in njihovo odločnost, da nadaljujejo s protestnimi akcijami, če občina ne prpvzame takoj nekaj ukrepov, ki naj omilijo neznosno stanje celega predela Krasa, so spregovorili občinski predstavniki.
Ozračje se je kmalu razgrelo in letelo je več obtožb: s strani Tre-bencev in prebivalcev drugih prizadetih vasi na občinske predstavnike, katerim so očitali nezanimanje in prazne obljube, pa tudi s strani občinskih predstavnikov. Z ene in z druge strani, je bilo precej nerazumevanja, tako da se je sestanek zaključil v precej napetem ozračju in so prisotni zagotovili, da bodo če ne bo občina čimiprej kaj ukrenila, ponovno pre-
nja sladkorja se stalno veča, doma-1 šli z demokratičnega razgovora k ča proizvodnja pa je začela zao-1 »nasilnemu* bloku ceste. Tokrat
pa ne bo trajalo samo eno jutro, ampak več dni. Morda pa bodo občinske oblasti le kaj ukrenile, ker je na tem delu Krasa res postalo neznosno in je tudi v korist samega mesta, če še ta sramota čiimprej odpravi. Več o sinočnjem sestanku bomo pisali jutri.
5 Tržaška hranilnica obvešča, da j.e odprt natečaj za zasedbo enega mesta slušatelja pri kolegiju študijske univerze v Padovi, ki ga je hranilnica dala na razpolago pod imenom «C. Ederlev> za akademsko leto 1970—71. Na natečaj se lahko priglasijo študentje italijanski državljani s stalnim bivališčem v občinah, kjer deluje Tržaška hranilnica (Trst,, Milje, Dolina, Repanta-bor, Devin-Nabrežina, Zgonik, Tržič, Doberdob, Foglaano-Redipuglia, Ronke, San Canzian dTsonzo, San Pier dTsonzo, štarancan, Turjak in Gradež) in ki lahko dokažejo dober uspeh v šoli ter skromno gospodarsko stanje. Besedilo razpisa natečaja je na vpogled pri glavnem tajništvu hranilnice v Trstu. Priglasitve morajo prispeti najkasneje do 12. ure dne 12. septembra letos.

V našem dnevniku smo 9. .junija v poročilu o pokrajinskih volitvah 7. in 8. junija 1970 zapisali tudi sledeče:
»V Skednju je prišlo na volišču štev. 191 v Ul. dei Giardini do incidenta, ker je neki skrutinator Liste slovenske skupnosti govoril na volišču z nekim volivcem po slovansko. Predsednika ie to zelo raz-
PISMA UREDNIŠTVU
Predsednik volišča štev. 191 zahteva popravek
JT 7/c IU CtSIU	i»	_____1: _	..
burilo in je pozval skrutinator ja. \	’....	®	° 81 I)revestj
naj neha govoriti po slovensko, če.? v slovenšcano, seveda prav radi
da on tega jezika ne razume. Ker se skrutinator ni pokoril njegovi zahtevi, je predsednik poklical karabinjerje. ki so skrutinatorja odstranili. Včeraj se je skrutinator po intervenciji prefekture vrnil na volišče. Glede tega incidenta je senator Šema (KP1) poslal notranjemu ministru brzojavko, v kateri je protestiral proti ravnanju pred sednika volišča in zahteval, da popravijo storjeno krivico. Interveniral je tudi poslanec Albin Škerk.t
Včeraj pa smo v zvezi s tem poročilom prejeli od predsednika volišča štev. 191 sledeče pismo:
«Spoštovani odgovorni urednik «Primorskega dnevnika»
Prepričan sem. da boste objavili ustrezni popravek k članku o poteku volitev na volišču št. 191, ki sem mu predsedoval ob pokrajinskih volitvah. V članku ni le nekaj netočnosti pač pa tudi ocena mojega ravnanja. Da je bilo to zelo odgovorno, izhaja tudi iz branja izjav v zapisniku, ki ga prilagam v avtentičnem prepisu tržaške prefekture (in upam, da ga boste v celoti objavili).
Zahtevam popravek ne samo na osnovi 8. člena zakona o tisku št. 47 z dne 8.2.1948, temveč predvsem zato, da zaščitim svoje dostojanstvo, ne glede na vsakršno polemiko o dvojezičnosti, ki je nisem nikoli začel in je tudi ne bom načenjal v prihodnosti.
S spoštljivimi pozdravi Rolando Incontrer* 1. r.
objavljamo čeprav zahteva ni po vsem v skladu z določili zakona o tisku, kakor tudi prevod izvlečka »avtentičnega* prepisa zapisnika, ki se glasi;
Izvleček zapisnika volišča št. 191 v Trstu. XV. volilno okrožje. Pokrajinske volitve 7. 6. 1970.
Paragraf št. 28 — Predloženi pro testi in pritožbe (čl. 54 enotnega besedila št. 570).
V teku postopka, omenjenega v prejšnjih paragrafih, so bili predloženi protesti in pritožbe, o katerih je predsednik, po posvetovanju s skrutinator ji, odločil sledeče: »Med prepisovanjem anagraf-skih podatkov neke volivke je pred sednik, ko je opazil, da se je neki skrutinator, Rutar Boris, dalj časa zadržal v pogovoru v njemu nepoznanem jeziku, zahteval, da se mu pojasni razlog. Skrutinator želi, naj se ta zahteva vpiše v za pisnik. Predsednik je zahtevo sprejel.
lija po vojni podpisala;
h) verjetno tudi ni v skladu s predsednikovim dostojanstvom, da se te svoje pomanjkljivosti ni zavedal niti na volišču in temu primerno ravnal, niti pozneje, kar je jasno razvidno iz njegovega pisma;
c) najbrž ni v skladu s predsed-nikovim dostojanstvem tudi dejstvo, skrutinator Rutar Boris volilni po- s}'°iemu pismu ni priložil slo-
stopek na volišču. Po dveh formalnih opozorilih je predsednik prisiljen, da ga odstrani iz dvorane s pomočjo sil javnega reda.
Ker menimo, da zgoraj opisano vprašanje, ki zadeva položaj skrutinatorja Borisa Rutarja, ne vsebuje, končno, prekrškov motenja volilnega postopka in po pojasnilih, ki jih je dal omenjeni skrutinator, 'mu je podpisani po posvetovanju z drugimi skrutinatorji, dovolil opravljanje njegove redne funkcije.
Zapisnik so podpisali skrutina-torji in predsednik v celoti.
Za prepis v skladu s paragrafom št. 28 zgoraj navedenega zapisnika.
Vodja pokrajinskega volilnega urada (dr. Gualtiero Viozzi 1. v.)
Predsednik povabi skrutinatorja Rutarja Borisa, naj podpiše zapisnik, toda ta odklanja, ne da bi na vedel vzrok, šlo je za volivko o-značeno s številko 199.
Podpisan Incontrera Rolando — predsednik
Ker je podpisani telefoniral na županstvo in je govoril z g. De-ganom, je prejel od tega navodilo, naj se skrutinatorji povabijo k spoštovanju pravilnika.
Kljub ponovnim opozorilom ovira
Končno si k vsemu temu dovoljujemo pripomniti sledeče:
1.	Pismo predsednika volišča zelo zgovorno potrjuje v bistvu točnost našega poročila od 9. t.l. m se mu za to potrdilo posebej lepo zahvaljujemo.
2.	Vendar poudarjamo, da ni lepo, zlasti pa ni v skladu s predsednikovim dostojanstvom:
a) da je postal predsednik volišča štev. 191, kljub temu, da ne razume materinega jezika precejšnjega dela volilnih upravičencev tega volišča, katerim je izražanje v njih materinem jeziku zajamčeno z republiško ustavo, posebnim statutom avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine in z določili mednarodnih sporazumov, ki jih je Ita-
venskega prevoda, ker poleg določb zakona o tisku, bi moral poznati verjetno tudi določbe posebnega star tuta londonskega memoranduma.
3.	Prepričani smo, da bo sleherni
bralec po vsem tem še bolj prepričan, kako nujno bi	bilo, da	bi
odgovorne oblasti za vsake volitve imenovale za predsednike volišč, za katere je znano, da na njih glasuje	precejšnje	število	volilnih	u-
prairičencev slovenske narodnosti (vse	slovenske	občine,	okolica	in
predmestja Trsta) bodisi predsednike	slovenske	narodnosti, bodisi
takšne predsednike, ki poleg italijanščine vsaj razumejo tudi slovenski jezik.
4.	Navdaja pa nas občutek gren-
__^~ j._j » •*
Gledaljšča
POLITEAMA ROSSETTI
V gledališču Politeama Rossettl n*-daljujejo s ponovitvami predstav » okviru »Festivala operete 1970». Nocoj ob 21. uri bo peta, predzadnja, predstava operete »Dežela zvončkov*. Zasedba je ista kot v prejšnjih izvedbah.
Jutri, vedno ob 21. uri, bo četrta predstava operete «Pri belem konjič-ku».
Pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372) so na razpolago vstopnice za nocojšnjo, jutrišnjo in ne-deljsko, zadnjo, predstavo operete »Dežela zvončkov«, ki bo ob 18. url.
MIRAMARSKI PARK
Predstave »Luči in zvoki*: ob 21-«Der Kaisertraum von Miramar* i nemščini; ob 22.15 «Massimiliano * Carlotta* v italijanščini.
Avtobus «M» iz BarkovelJ (postajališče avtobusa «6») od miramar-skega parka in obratno pred vsaka predstavo in po njej.
Nazionale — Zaprto zaradi dopusta. Eden 16.30 »La notte del mortl v*' ventil). Prepovedano mladini V°“ 18. letom.
Fenice — Zaprto zaradi dopusta. Grattacielo 16.30 «Per favore, h°" toccate le vecchiettei*. Technic0‘
Excelsior 16.00 «Un marito... ideale*. Dal film «Cuori infranti*. Nih® Manfredi Prepovedano mladini P° 14. letom.
Hitz 16.30 »Nel paradiso terrestr*’ io vivo come Eva». Heaston Colef-Technicolor. Prepovedano mladi11 pod 18. letom.
Alabarda 16.30 »Eece homo* G s®j pravissuti). Philippe Leroy, Iren Papas. Technicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 »Catherine, un solo possibile amore*. G. Precd1-V. Hool. Colorscope. Prepovedan
mladini pod 14 letom.
Aurora 16.30 «11 californlano*. Ch>" les Bronson. Technicolor. ZadnJ
dan.
Crlstallo 16.30 »Odissea sulla Terra*. Cinemascope. Technicolor.	p
Capitol 16.30 «Io sono perversa*. 0'Neal. Technicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Come, quando, Pf1' chč». Philippe Leroy, Horst cholz, Daniele Gualbert. Technir lor. Prepovedano mladini pod 1 1 letom.
lmpero — Zaprto zaradi dopusta.
Vittorio Veneto 17.00 »Super colP° da 7 miliardi*. Technicolor.
Ideale 16.30 Samo danes »Colpo doP' pio del camaleonte d'oro». Ma1* Damon, Magda Kanopka. Technicolor.	.
Astra 16.30 «Montecrlsto 70». Technicolor.
Abbazia 16.30 «Amare per vivere*. Marie F. Boyer, Pierro Vaneck. sem poje Dalida. Strogo prepovJ' dano mladini pod 18. letom. Teč1*-nicolor
KINO Nfl OPČINAH
danes ob 18. uri bairvtnd film: IN DUE SI IN TRE NO Igrajo: Peggi Ashoroft in Pad1 Rogers.
S o I s i* e vesti
IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ 1 TINSCINE.
Ravnateljstvo nižje srednje * »Ivan Cankar* sporoča, da bo septembra Izpit iz latinščine.
K izpitu se lahko predstavijo:
a)	dijaki, ki so uspešno opra' zaljučni izpit letos ali v prejšn letih in želijo dopolniti z latinSč' zaključno spričevalo;
b)	dijaki, ki so se predstavili K pitu iz latinščine v poletnem rol pa ga niso izdelali.
Prošnjo na nekolkovanem paP1 je treba nasloviti na ravnatelj*
in jo vložiti do 5. septembra.
Popravni izpiti se bodo pričeli ponedeljek, 7. septembra 1970.
Ravnateljstvo državnega znan*1 nega liceja »France Prešeren* v stu javlja, da se pričnejo vsi poP1 ni izpiti v jesenskem izpitnem r‘ šolskega leta 1969/1970 na znaPSJ nem liceju, višji gimnaziji in sičnem liceju 7. septembra 197® 0.30 s pismeno nalogo iz sloveni
Razpored ostalih pismenih in , ibjari
nih izpitov bo pravočasno o na oglasni deski šole.
Ravnateljstvo slovem/ke drž. >r< šole »Fran Levstik* na Proseku ;
deljenimi razredi v Sv. Križu sl ča, da se bodo pričeli vsi puP1 izpiti v jesenskem roku šolskeg1 ta 1969/1970 7. septembra 197°-
Ravnateljstvo državne srednje «Srečko Kosovel* na Opčinah sl ča, da se začnejo letošnji poP1 izpiti v ponedeljek, 7. septel 1970, ob 8.30. Razpored pismen* ustnih izpitov bo objavljen na 0 m deski v šoli.
Mariji in Marjanu Starcu sf je rodila hčerka Matejka. Ff*-srčno jima čestita z najleP*1' mi željami za, novorojenko ,
Š. d. KONTOVEto
sem	g
BANCA Dl CREOITO Dl TRlES !N*A
TRŽAŠKA KREDITNA BAČ
kobe, ko pomislimo, do kakšnih
cincidentov* bi šele prihajalo bodisi na voliščih, bodisi drugod, če ne bi najodgovornejši dejavniki v tej naši deželi in državi nenehno na bolj ali manj svečane načine zagotavljali vsem Slovencem uživanje narodnostnih pravic ,zlasti pa, če ne bi bil notranji minister (ki je ostal tudi v najnovejši Colombovi vladi) kar pismeno zahteval celo od prefekture, da mora skrbeti tudi za take reči. To pa ni pravzaprav nič posebno novega, ko vendar v zadnji knjigi pok. Rina Alessija »H giiovane Mussolini*, ed Borghese 1970, Milano, lahko preberemo tudi naslednji Mussolinijev stavek iz leta 1915: «Anche il pos-sesso di Trieste importerebbe quindi che si assoggettassimo circa 100 mila slavi per i guali, non occorre dirlo, noi richiediamo un regime della piu ampia libertd.t),
TRST - Ulica F. Tel.	Filzi Sf. ]l 38101/38O43
opravlja vse bančne posl«	
kupuie tujo vaM	
Včerajšnji odkupni devizni	
Ameriški dolar	625,-^
Kanadski dolar	590'"*
Brit. šterling	1490,^
Švic. frank	145,-"
Franc, frank	108,-"
Belg. frank	12.-"
Hol. florint	172,-"
Nemška marka	17L-"
Avst. šiling	24,-"
Jug. dinar (vel.)	45,-"
Jug. dinar (mali)	46/^
TRŽAŠKA KNJIGARNA	
roča cenjenim odjemalcem	
obiskovalcem, da	bodo m®
prostori zaprti od	10. do 22'
avgusta zaradi letnih	
^RlMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
v*;
7. avgusta Vj70
ONESNAŽENJE morja v tržaškem zalivu
Sesljanski zaliv - zamazani biser
r. pret€klih dneh smo si ogledali šali	tržaškega zal*va in pi-
še L ..te na pogled morska voda IjJrJ’ To predvsem med Gr-nJ/to 1° Devinom. Niso pa istega j. nW tisti, ki živijo in delajo ob biliskefn zal'vu- Ti so nas pova-spc! s‘ b°U natančno ogledamo jenske plaže.
moramo, da je kar ne-pjf*10 veliko smeti v tem zalivu, ludi VS€tn v k^b ob pomolih, pa IKUjj |m<*l skalami pred zunanjim
tald
so se odpadki nagrmadili
meri, da tvorijo pravo plast t°iuje^^ snov‘- Marsikdo se pri-Za to nedopustno stanje. Pred-ka "<*aten upravitelji gostišč in agorp?ov s<’ nam Mrazili svoje Pravijo, da odgovorne Sesii ' fbl°h ne skrbijo za čistočo ganskega zaliva in plaž, «mor-|^®a Pometača« sploh ni bilo ni-ie J .t*1 predelu Tržaškega zaliva pj^i: Ce ne odnaša smeti, ki se ko-to jk-t'a obali. Komaj 4. avgusta, to z® v polni letoviščarski sezoni, Pfjrt 1*1 _ buldožer, ki je nekatere bilo rv^. °^'i'st*l smeti. Že to, da je jji Potrebno delo enega buldožerje kj,401 jasno kaže, koliko smeti dar nagrmadenih ob obali. Ven-ixjprgU|' delo tega buldožerja ni kimj Vl 0 yseh nevšečnosti: ostajajo iti tl,r^ v bolj zakotnih predelih tr%)bi‘ na trgu, kjer parkirajo av-siti0 ’• To je precej velik trg, ni-ko^ Pa opazili na njem niti enega Padko^ <*teadke. Torej metanje od-v na tla ni samo posledica ii aosti letoviščarjev, ampak tu-bledica nezanimanja oblasti. j10j torej ljudje mečejo od-leg vprašanja smeti je
Pot
siinj^.PPašanje prostih plaž. Vsega Prhi j sb> na teh plažah samo dve dvoje stranišč, kar je
'>0sl|J2ujet^e na abevilo ljudi
pre-ki se
^tbrv**- teh brezplačnih plaž. To ^ n«”■^e’. ** Pomislimo, da ni vo-vo, , jC'stejša in da je priporočlji-*ke v ?e vsakdo, ko pride iz mor-Varijjj 08 •. v kateri je nemalo nečisto 01 >kr<x>rgani zmov, oprha s ^Ijg Vob°- Če pomisJimo, da je ie fes ?a najlepših tržaških plaž, 8ovan slioda, da je tako malo ne-ieč j.,' JuSoslovans-ka obala ni da-'btist .. toarsikateri tuji in domači % 2„ Ze P° nekaj dnevih sklene, it srp0-81' bi lepi, a umazani zaliv Vi, rt <>nstra'i meje. Sploh pa ni * tfltp se Trst predstavi tujcem Namazano «vizitko».
^Ia k s stola
?J ob 16.40 so sprejeli na

oddelku bolnišnice 46--1. Rp,,,, bo Pavone por. Bove iz Vit Ajiflla 20. ženska je prejšnji n°vani,,Stl*a na st<>lu v svojem stalila okn°, ko je nenadoma iz-raznotežje in padla na pod “o roboma desne stegnenice se
11 a zdraviti tri mesece.
M I .
Ljudje se sončijo, pod zidom pa se grmadijo smeti
IIIIIIIIIMIIIIrtlltlllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlmilllllllllllll
OD 9. AVGUSTA 1970 DO 31. MARCA 1971
Koledar lovske sezone za tržaško pokrajino
Tržaški pokrajinski odbor za lov opozar-ja na nekatera točno določena časovna obdobja za lov na posamezno divjačino
VESTI
Tržaški pokrajinski odbor za lov je objavil koledar lovske sezone za tržaško pokrajino v tekoči sezoni 1970/71.
Lov na selilno divjačino je dovoljen od 9. avgusta 1970, do 31. marca 1971, medtem ko se lov na divjo raco in vodno kokoško (čma liska) zaključi 1. marca 1971.
Z razliko od drozga, ki se ga lahko lovi do 31. marca 1971, je lov
Z ONKRAJ MEJE
Vedno več prometa v koprskem pristanišču
* ""togih krajih Primorske zaradi suše primanjkuje soda
\2rVni promet v koprskem to-Sh . pristanišču je v sedmih me S ra-3*8 dosegel milijon 200.000 ^ luk 111 dvorov. S tem je koprca a za okrog 200 tisoč ton pre-!V j?rf>met v enakem razdobju sit^^bnlj se je povečal tranzit, za okrog 80 odstotkov.
r	* * *
-J ocfo^ajinskem muzeju v Kopru ^riev razstavo amaterskih sli-’6 ohM^barjev in kiparjev kopr-
^6, y	nlsnlnarta
,	imenu obalnega sindi-
sveta je razstavo odprl sveta Tihomil Javoršek, o rsR; a’ n.a kateri prevladujejo ob-*bstai Motivi, bo odprta do 15. av-
metnikov. Svoja slikarska, kiparska in druga likovna dela razstavlja 37 umetnikov iz vse Jugoslavije, ki delajo v grožnjanski umetniški koloniji. Ta kolonija slavi letos 5-■letnlioo obstoja. O pomenu razstave je govoril profesor Miloš Bajič iz Beograda, prisotni pa so bili številni kulturni in javni delavci, med njimi tudi predsednica piranske ob-oioske skupščine Jolanda Kos. Razstava bo odprta do 12. avgusta.
* * •
V mnogih krajih Primorske je začela pritiskati suša, saj ponekod že dva tedna ni bilo dežja, temperature pa so skoraj vsak dan nad 36 stopinj. Najtoplejši dan je bil doslej 30. julij, ko so v Kopru name rili v senci 33,5 stopinje C. Razen škode na kmetijskih kulturah, tare kmečke prebivalce najbolj pomanjkanje pitne vode. V mnoge istrske vasi so že začeli dovažati vodo s cisternami iz Kopra. Veliko pomanjkanje vode je tudi v okolici.
# * *
Cestno podjetje Koper je začelo asfaltirati cesto Postojna — Rupa na odseku Ribnica — Pivka. Promet so začasno preusmerili čez Knežak in Zagorje. Dela bodo končana predvidoma do konca avgusta.
na škrjance, ščinkavce in vrabce dovoljen do 31. januarja 1971, lov na stalno zavarovano divjačino pa do 31. decembra 1970.
Lov na ptice je dovoljen od 9. avgusta do 31. decembra. V ta namen pokrajinski odbor opozarja, da je lov dovoljen tudi z zankami in z limanicami, vendar le v stalnih krajih, ki so jih lovci prijavili pokrajinskemu odboru za lov. Lov na divjega goloba pa je dovoljen od 13. septembra do 31. deoombra 1970.
Še posebno pa je .v smislu člena '38 enotnega besedila za"'lov prepovedano ubijati ali ujeti vrste, ki so navedene v gornjem členu. Po vsej pokrajini je tudi prepovedano ubijati ali loviti damjaka, jelena, svizca, veverico, vidro, jazbeca, kuno zlatico, hermelina, ježa, grlico ter dnevne in nočne ujede. Pokrajinski odbor za lov bo le v skrajnih primerih izdal dovoljenje za lov na zgoraj navedene živali. Prav tako je prepovedan lov na nekatere druge, redkejše ptice.
Lovce tudi opozarjamo, da je povsem prepovedan iov na samico fazana.
Tudi za lovsko orožje, opozarja pokrajinski odbor, obstajajo točne določbe. Prepovedane so avtomatične puške in puške na repetitor, kot tudi puške z glušnikom. Prepovedana je tudi uporaba zank in zastrupljenih vab ter lov na ko maj obdelanih poraščenih zemljiš čih. Prav tako je strogo prepovedan lov eno uro pred vzhodom in eno uro po zatonu sonca.
Nadalje jc prepovedano prodajati ali hraniti stalno divjad. Seveda ta prepoved ne velja v primeru, da ima ustreljena divjačina zaznamovan svoj uradni spoznavni znak.
Tudi kar zadeva lova na ptiče, je zakon zelo točen. Tako je prepovedana graditev novih objektov za ptičji lov brez lastnikovega pri voljenja in končno mora biti med enim in drugim mestom za prežo vsaj 1000 metrov razdalje.
Direkcije posameznih živalskih rezervatov imajo, spričo posebnih tehničnih zahtev, vso pravico omejiti za lov določena področja.
IZ ZADNJE ŠTEVILKE «INIZIATIVA IS0NTINA»
V Bruslju so ugotovili pruvilnost politike sodelovunju no odprti meji
Načrt bodočih arhitektov za ustrezne naprave na stikališču avtoceste na meji • Članek o Vipavskem Križu - Pa še nekaj o briških vinih
Te dni je šla v prodajo nova številka goriške revije za politiko, gospodarstvo in kulturo «Iniziativa I sontinav, ki nosi štev. 46. Ta številka je še bolj kot prejšnja posvečena predvsem obmejnim problemom na Goriškem.
V posebnem članku je govor o problemu obmejnih dežel, o katerem so razpravljali na nedavnem mednarodnem zborovanju v Bruslju. Prišli so do zaključka, da imajo obmejne dežele mnogo težje pogoje za razvoj kot pa dežele v notranjosti države, ker bližina meje neugodno vpliva na splošno zakonodajo, politični sistem, urbanistično ureditev itd. Iz teh zaključkov povzemamo, da je potrebno urediti tak položaj ob meji, ki naj na teh področjih ustvari centre s širšim razmahom. Meje ne smejo preprečevati sodelovanja, ampak se morajo obmejne dežele med seboj še zbliževati v širše sisteme. Tako uokvirjenje problema je za nas zanimivo, saj potrjuje pravilnost obmejne politike, kot se izvaja v zadnjih letih na Goriškem in ki je dala pozitivne rezultate.
Omenimo naj tudi članek, ki proučuje obmejno blagovno izmenjavo na goriškem področju in ki predlaga tudi načrt za gradnjo posebnega središča na meji pri Gorici za medsebojno blagovno, kulturno in drugo izmenjavo na mejnem prehodu, ki ga bodo zgradili za nastajajočo avto cesto. Načrt je izdelala in predložila skupina goriških študentov arhitekture in obravnava ne samo tehnične in funkcionalne probleme, ampak posveča dovolj paž-nje tudi potrebam po medsebojnih informacijah in kulturnih izmenjavah, zlasti med obema obmejnima mestoma. Gorico in Novo Gorico.
Poseben članek obravnava briško vino in govori o konzorciju za zaščito imena tipičnih briških vin na tem področju. Goriška Brda obsegajo 466 ha površine, na kateri se prjdela poprečno 36 tisoč hi vina letno. Pridelavo tega vina nadzoruje omenjeni konzorcij s sedežem 'v Gorici, ki je leta 1968 potrošil okrog 6 milijonov lir, ali po 247 lir zg vsak hektoliter zaščitenega vina. K tem stroškom prispeva vsak član po 100 lir za hi svojega pridelka, ostalo pa krijejo s prispevki dežele in z drugimi dohodki.
Zanimiv je tudi članek o ekonomskih strukturah vzhodnoevropskih držav posebno glede na gospodarski ustroj Jugoslavije in m njene proT bleme. Ker imajo v posameznih vzhodnih državah različne sisteme,, za reševanje gospodarskih problemov, je taka analiza kot je razčlenjena v članku, nedvomno zanimiva.
S kulturnega področja naj omeni-
mo članek o knjigi barona Karla von Czoerniga o Gorici, ki je po sto letih od prve nemške izdaje končno izšla tudi v italijanskem prevodu izpod peresa prof. Ervina Pocarja. O tej izdaji smo pred časom podrobneje poročali v našem listu. Omenimo naj članek o cerkveni u metnosti, ki so jo prikazali v Gorici v perspektivi moderne umetnosti in vere še na kar dostojni višini. Sodelovali so tudi mlajši avtorji, kar je dokaz, da se krog umetnikov, ki se ukvarjajo s to vrsto u-metnosti, vedno bolj širi. Naj končno omenimo še zanimiv članek o Vipavskem Križu, v katerem avtor Renato Fioretti v svojem zgodovin-sko-poetičnem potovanju v srednji vek in še dalje v civilizacijo pred-rimskih Ilirov, ki so prebivali tudi na Vipavskem, obravnava tedanjo kulturo gradišč in zadrug.
Lahko bi navedli še druge drobne prispevke, ki bogatijo to številko goTiške revije, ki jo krasijo tudi
številne "like. Med njimi naj omenimo tudi barvno sliko cerkvice na Prevalu na mslovni strani, ki ima tudi švojo zgodovinsko vrednost.
V Gorici bo mednarodno zborovanje pevskih zborov
Pevsko društvo «C. Seghizzi* iz Gorice namerava letos poleg že tradicionalnega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, o katerega pripravah smo že pisali, organizirati v Gorici tudi prvo mednarodno zborovanje pevskih zborov.
V ta namen je društvo*zaprosilo za prispevek deželne uprave ki je v ta namen določilo pet milijo nov lir. S tem prispevkom bndo lahko krili zadevne stroške in tako je omogočeno to zborovanje, ki bo pripeljalo v Gorico številne pred
SINDIKALNE VESTI
Začasen povišek delavcem izboljševalnih konzorcijev
Določen je na po 20.000 lir mesečno - Poga. janja z vodstvom TEC-FRIULI iz Krniina
stavnike pevskih zborov in društov iz bližnjih in bolj oddaljenih držav.
................................................milini......um........................min.................................
Predstavniki sindikalnih organizacij za delavce, ki so zaposleni pri vzdrževanju izboljševalnih in namakalnih naprav na tržiškem področju in predstavniki Združenih konzorcijev za izboljševalna področja s sedežem v Ronkah, so na sestanku te dni dosegli sporazum, ki začasno ureja prejemke te kategorije delavcev.
V sporazumu je rečeno, da bo u-prava konzorcijev izplačala prizadetim delavcem po 10.000 lir mesečne doklade začenši od 1. avgusta t. 1. dalje, poleg že prej določenih 10.000 lir mesečno z veljavnostjo od 1. julija dalje. Skupaj torej po 20 tisoč lir mesečno, kar bo predstavljalo predujem na bodoče dokončne poviške. Vodstvo konzorcijev se je ob tej priliki obvezalo, da bodo do konca prihodnjega septembra predložili končno ureditev delavskih plač na osnovi vsedržavne delovne pogodbe za to kategorijo. Za tiste delavce, ki bi ne hoteli take ureditve, bodo določili po 20 tisoč lir mesečnega poviška za dobo enega leta in sicer
do 30. septembra 1971.
Sporazum v tem smislu so podpisali predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter predstavniki omenjenih konzorcijev.
Včeraj je bil na sedežu zveze in-dustrijcev tudi sestanek sindikalnih predstavnikov in zastopnikov nove industrije za izdelovanje plastičnih predmetov TEC FRIULI iz Krmina, na katerem so proučiti nekatere probleme delavcev tega podjetja. Pred sestankom na zvezi industrij-cev so se posebej sestali sindikalisti za dosego skupnega stališča in konkretiziran ja zahtev.
POGAJANJA 0 KRAJEVNIH UPRAVAH
Goriški občinski svet se bo sestal konec avgusta
Program je skoro gotov - Župan bo spet Martina PSI v Tržiču zavrača sodelovanje s socialdemokrati
Goriški občinski svet se bo po vsej verjetnosti sestal zadnji teden v avgustu. Do tega zaključka so prišle delegao;je petih levosredinskih strank (KD, PSI, PSU, PRI in SDZ) na skupnem sestanku, ki je bil v sredo zvečer na sedežu goriške sekcije krščanske demokracije v Ulici Angiolina.
Program je v grobih obrisih že Izdelan, sedaj ga morajo preučiti in po vsej verjetnosti odobriti krajevna vodstva političnih strank, ki se prištevajo k tej koaliciji. Ti sestanki naj bi bdi v tednu tik po velikem šmarnu.
V sredo zvečer so se pogovori v glavnem sukali okrog porazdelitve tpest v občinskem odboru. Verjetno bo sestava novega občinskega odbora takale: KD bo dobila župana in štiri odbornike, socialdemokrati podžupana in enega odbornika, po enega odbornika vsak pa bodo imeli Socialisti' itr 'Slovenska demokratska zveza.
Pomisleke s tako razdelitvijo so imeli socialdemokrati, k' so tudi tokrat, kot že na pogajanjih za pokrajinsko upravo, hoteli povezati
fllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliHliMHUlllllMIMIIIII
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
^ * # *
SfettAu Slavnik v Kopru je % , °eraj do hude prometne ne-f abtrtnim izidom. Okrog 15.50 i vdit,'n! .Ar>ton Marušič iz Kopra '' je j aitoostjo zavozil v križišče 8 gorela rdeča luč. Pri tem ^VCtehodu za pešce podri 9-let-- ;,do, , Adam in jo tako hudo Vti va ' da je umrla med pre-( bolnišnico.
^ ra!flski Mestni galeriji so od-.t||| "tovo del grožnjanskih u-
""""lllin,,,,,ll,ll„l|ll„,|„l„„l„l„„,   Hill III Hill Hill lili 11111111111!**MII...•■■■■
KO JE VEDEŽEVANJE LE PRETVEZA ZA TATVINO
^Napovem vam bodočnost...» in ji izmaknila 10 tisoč lir
* ciganka se je za dobljeno miloščino zahvalila s spretnim tatinskim posegom
Avto je na križišču podrl moža iz Štandreža
Pri prečkanju ceste v Rožni dolini jo je podrl skuterist
rešitev v goriški občini s podobnimi reš/tvami v drugih občinah in tudi z dosego odgovornih mest v nekaterih javnih ustanovah na Go riškem. Socialdemokrati bodo nam reč izgubili enega odbornika in zaradi tega so v njih stranki trenja, kdo od treh sedanjih odbornikov ne bo več prišel v odbor.
Novo na področju krajevnih uprav je poročilo, ki ga je izdala tržiška sekcija PSI. V tem komunikeju ie še enkrat poudarjeno popolnoma odklonilno stališče tržiških socialistov do sodelovanja s socialdermv krati. To pomeni, da bodo tržiški socialisti zahtevali dvostrankarsko upravo s krščanskimi demokrati.
V	Novi Gorici pogovori o cesti meja-Vrtojba
V	sredo je novogoriški župan dr. Rudi Stmao sprejel Alojzija Blen-kuša, direktorja cestnega sklada SRS. Pogovarjala sta se o potreba in pomembnosti izgradnje okoli 800 metrov dolgega odseka ceste, ki naj bi hitro cesto Gorioa-Villes.se. ki jo gradijo na naši strani, povezoval na novem mejnem prehodu pri Vrtojbi z jugoslovanskim cestnim o-mrežjem. Sredstva naj bi prispeval republiški cestni sklad. Kot je znano bodo nov mejni prehod pri Vrtojbi pričeli na jugoslovanski strani graditi spomladi
«u>Jstvu se v zadnjem času 0 j' So celo časopisi, kiob-kjn 0 v ^ v®deževadk, ki za ne-C,°	denarja napovedu-
Nri2r*toost.
So pa tudi potujo-ki so sl bolj kot
kkJiBtj Prisvojile... tatinske u-
«(WadlostuJe kratek, a ufidm-V le ->	pika, poku in
Staneich ulice št. 125, ki
por.
Riclv bo
zasoljena,
ts* i	se to včeraj pripetil
v° dovrs;t Pomisli’la. preden bo 'jh*-Wrt0h<:)ltrK> privolita, da ja Ha eževalka s svojo čarov-. .. e v svet skritih sanj In T ^ j©
n®k«j četz poldne, ko je K Stanchldheve potrkata j<> zaprosila za ženska se je J® usmili-
la, malce priprta vrata tn velela ciganki, naj kar počaka. Bo že kaj poiskala. Tako je na hitro pobrskala po shrambi in našla par starih čevljev. Mogoče pa ji bo le prav prišlo, sl je mislila. Kajpada, da so ji prav prišli. Tako zelo se ji je zahvaljevala ciganka, da se je Stan-chicheva sploh ni mogla rešiti. Svojo hvaležnost pa ja je izkazala na samosvoj način. Z žensklntm privoljenjem je vstopila v stanovanje in ja dejala, da ji bo napovedala bodočnost. Iz denarnice je vzeta tri bankovce po 10 tisoč lir in prosila Stanchichevo, če Ji posodi še en bankovec za isto vsoto. Naivnost nekaterih žensk je znana... In Stan-i checheva JI Je v svojd naivnosti nasedla. Ponudila ji je 10 tisoč Ur, ciganka pa je vse štiri bankovce najprej ovila z večjim robcem, nato
prižgala vžigalico In pričela z raznimi kretnjami obkoljevati bulo robca, pod katero je bil skrit denar.
iiOira, čara, pika pok... zdaj bodočnost ti povem, kaj bo in kaj ne bo...-> je z vedeževalskimi kretnjami zmolila svoje čudodelne besede ter jo napeto gledala v oči. Stanchiche-va ji je zamaknjeno sledila in, šele ko se je ciganka tiho, tiho, ponavljajoč svoje začarane besede, oddaljila in zapustUa stanovanje, se jc Stanchicheva prebudila iz omotice. Bilo je prepozno. Tudi poseg agentov letečega oddelka kvesture, ki jih je ženska takoj poklicala, ji ni mogel pričarati * bankovca.
Oiganka-vedeževalka se je s svojo začarano metlo (in 10 tisoč lirami) že podala k drugim, za bodočnost vedoželjnim naivkam.,.
Včeraj zjutraj ob 8.25 so pri po Ijali v splošno bolnišnico v Gorici 62-letno Gabrijelo Kompara iz Co-droipa v Furlaniji, Ul. Indipenden-za 4. Zdravniki so ji ugotoviL' rano na čelu in druge poškodbe ter so jo pridržali za 8 dni na zdravljenju. Žena je izjavila, da jo je podrl neki jugoslovanski skuterist v bližini meje v Rožni dolini, ko je prečkala cesto. Jugoslovanski or gani so takoj poskrbeli za prevoz ponesrečenke v bolnišnico.
Zjutraj ob 7.30 pa je bil žrtev nesreče blizu železniškega podvo-ra v Ul. Aquileia 27-letni Jožef Grcn-dene iz Štnadreža. Ul. Kanin 8. Ko se je peljal v poltovornjakom APE po Mihaelovi ulici proti Go rici ter prečkal pri podvozu Ul. Aquileia da bi šel v Ul. Fatebenc-fratelli, ga je podrl avto fiat 850, ki je prihajal s Korza v smeri proti Ločniku. Avto ie vozil Dorino Sca-razzolo iz Gorice, Ul. Trento 9. Grendenu so v bolnišnici ugotovili manjše poškodbe na desni roki ter so mu nud;li prvo pomoč. Cestna policija je ugotovila le manjšo škodo na obeh vozilih.
Cestna dela v Dolu
Delavci podjetja Postir iz Zagra-ja so te dni položi® prvo asfaltno plast na občinsko cesto Palkišče-Vižintina - Devetaki na področju do-berdobske občine. Cesta je že sedaj lahno razširjena in lepo prevozna. Ko bo dokončno asfaltirana bo možna lepa povezava med temi zaselki v Dolu, ne da bi bilo domačinom potrebno voziti se po državni cesti Gorica - Trst. Podjetje bo verjetno asfaltno plast položilo na to cesto in tudi na druge na področju sovodenjske občine v kratkem času.
občina talblo spet postavita na mesto. Pobaline, ki so to tablo obrnili je treba obsoditi. Se hujše bi halo, če bi bila tabla namenoma obrnjena, ker je dvojezična.
Poškodovana cestna tabla v sovodenjski občini
Pred nekaj meseci Je sovodenj-ska občinska uprava postavita na glavno cesto Gorica - Trst ob vstopu na Stradalto dvojezično tablo, ki kaže na karabinjersko postajo v Sovodtvnh. 2e nekaj dni Je ta tabla j narobe obrnjena, tako da vozač, ki j orilieja po tej cesti iz Gorice n* vč kje je policijska postaja.
prav bi bilo, da bi sovodenj*'**
Jeseni gradnja bolnišnice v Šempetru
V novogoriški, tolminski, ajdovski tri idrijski občini vestno nabirajo prispevke za gradnjo bolnišnice v Šempetru. Tednik ((Primorske novlce» objavlja sezname darovalcev denarja In teh je zelo veliko. Vsak dinar Je dobrodošel, čeprav jih je treba precej.
Do začetka julija je v sklad priteklo 155 milijonov starih dinarjev. Pri tem niso všteta sredstva, ki jih delovne skupnosti po sklenjenem dogovoru odvajajo v poseben sklad za splošne družbene potrebe v znesku 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov tol bodo njihov precejšnji del uporabile za čimprejšnjo dograditev bolnišnice.
Akcija humanosti in solidarnosti se torej nadaljuje. Jeseni, tako je sklenjeno, pa bomo priča njenemu učinku, nadaljevanju in dokončni Izgraditvi šempetrske bolnišnice.
C V Gorici Je bdi v prostorih ERSA (deželne ustanove za razvoj kmetijstva prvi sestanek upravnega sveta zadruge pridelovalcev sadja in zelenjave iz spodnje Furlanije. Navzoč je bil tudti ravnatelj ERSA dr. Enrico Beltavite. Obravnavali so važna vprašanja o delovanju zadruge, o centrali za sadje in zelenjavo, o nakupu novih zemljišč, o zgraditvi novih hladilnih naprav itd.
Goriška delegacija na gorenjskem sejmu
Posebna delegacija trgovinske zbornice iz Gorice, ki jo vodi dr. Scarano in v kateri so tudi drugi člani odbora te ustanove, je včeraj odpotovala v Kranj k otvoritvi letošnjega gorenjskega sejma.
Ta največja gospodarska manifestacija Gorenjske praznuje letos svoj 20-letni jubilej in zato ima še posebno važnost ter so se na letoš njo prireditev še bolje pripravili. Na sejmu, ki je mednarodnega zna čaja ter zavzema 18.000 kv. metrov prostora, deloma pokritega, deloma odkritega; razstavlja 373 udeležencev, od tega 312 iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije, 25 jih je iz Italije in med temi več iz nase dežele, prisotni pa so tudi razstavljavci iz Avstrije (Koroška), Nemčije, Švice, Švedske, Danske ter
celo iz Amerike in Japonske.
Sejem zajema najrazličnejše panoge, od lesne industrije in opreme, poljedelskih strojev, hotelske industrije, oblačilne industrije itd. Sejem bo odprt do vključno 18. t. m. Obisk sejma imajo v načrtu tudi števerjanci, ob svojem avtobusnem izletu v soboto 15. avgusta. Z a sejem os nalepili tudi v Gorici dvojezične lepake.
Izpiti iz latinščine v jesenskem roku
Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da bo 15. septembra jesenski izpit iz latinščine. Predstavijo se lahko dijaki, ki so z u-spehom opravili nižji tečajni izpit letos ali v prejšnjih letih, tudi če niso med letom obiskovali latinskega pouka, ali so se že predstavili k izpitu iz latinščine v poletnem roku, pa ga niso izdelali.
Prizadeti naj do 5. septembra letos vložijo prošnjo na prostem pa pirju in jo naslovijo na ravnateljstvo zgoraj omenjene šole.
Ravnateljstvo sporoča tudi, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 7. septembra.
Danes v Podgori praznik «rUnita»
V	okviru kampanje za širjenje komunistične tiska prireja komunistič na partija tudi ljudski praznik s plesom za Podgoro, ki bo na športnem igrišču pri Madonini.
Prireditev se začne danes 7. avgusta z otvoritvijo kioskov ob 19. uri; ob 20. uri pa bo gastronomski srečolov. Sledili bodo pozdravni govori in izvolitev «mis poletja*.
V	soboto zvečer bo ples. V nedeljo je na programu tekma v bri-školi (ob 16. uri); otroška kolesar ska gimkana (ob 18.30) in ples (od 20.30 dalje).
V	ponedeljek med večernim plesom bodo izvolili «miss l'Unita» m v torek 11. t. m. bo še zadnji dan ples. Igrala bosta dva znana ansambla.
Zaprisega predsednika pokrajine in županov
Novoizvoljeni predsednik pokrajinske uprave na Goriškem, dr. Bruno Cliientaroli je včeraj dopoldne ob 9.30 prisegel pred podprefektom dr. Cappellinijem na goriški prefekturi.
Te dni so na prefekturi prisegli tudi župani Andrej Jarc iz Doberdoba, Jožef češčut iz Sovodenj ter župani iz Dolenj, Farre, Mariana, Medeje, Morara, Moše, Zagraja Škocjana ob Soči in šlovrenca ter tako polnoveljavno prevzeli svoje županske posle.
Poletlo načelnik skupine KPI v pokrajinskem svetu
Čeprav je stališče KPI do pokrajinske uprave levega centra na prvi seji pokrajinskega sveta v Gorici obrazložil dosedanji načelnik te skupine v svetu Menichino, pa bo v bodoče vodil skupino KPI Silvino Poletto. Ukrep je utemeljen z dejstvom da Menichino, ki je že pokrajinski tajnik KPI, ne more biti istočasno tudi načelnik skupine KPI v pokrajinskem svetu.
Urejeno parkirališče pri Rdeči hiši
Pri Rdeči hiši so v teh dneh končali z asfaltiranjem prostranega parkiraiišča, ki so ga uredliM na bivšem travniku velikega semenišča. Na tem parkiraidšču je prostora za več kot sto kamionov s prikolica^ mi. Na tak način se bo odslej promet po vseh vpadnicah k bloku Rdeča hiša, t. j, po ulicah Cravos, Alviano in Garzairolll, nemoteno odvijal. Doslej so bali namreč kamioni parkirani v teh ulicah in često je bil promet po njih nemogoč.
Razna obvestila
Predavanje o Sovjetski zvezi priredi danes, v petek prosvetno društvo «0. Zupančič« iz Štandreža, v svojih prostorih. Začetelk olb 21. uri. Predavatelj bo nanizal svoje vtise s !4-dnevnega potovanja po tej obširni deželi, ki bodo prav gotovo zanimali vse domačine.
Opozorilo trgovskim zastopnikom
Trgovinska zbornica v Gorici o-pozarja trgovske potnike in zastopnike, da je z ministrskim odlokom od 24. julija t. 1. podaljšan do 31. decembra 1970 rok za vložitev prošenj za vpis s svojo strokovno organizacijo za tiste trgovske zastopnike in potnike, ki so delovali na tem področju že pred 27. marcem 1967 ko je stopil zadevni zakon v veljavo.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 6. avgusta so se v goriški občini rodili trije otroci im umrla je ena oseba.
Rojstva: Vera Pangon, Ferdinan-do Prandi de Ulmhort in Michele Colussi.
Smrt: branjevec 70-letnl France-sco Velussi.
VERD! 17.15—22: «11 bula«, P. Av» Ion in D. Priče. Ameriški barvtn; film: mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.30 ((Riusoirš la nostra čara amica a rimanere vergine fino alla fine delta nostra starta?«, M. Lilledal in D. As tar. Barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16-22:	«Un mi-
nuto per pregare, un i stan te per mortre«, R. Hudner in A. Grad-well. Ameriški film; mtadind pod 14 letom prepovedan.
VITTORIA 17.15—22.00: «L’awent.u-riero dd Hong Kong«, C. Gable In S. Hayward. Ameriški kinema-skope.
CENTRALE 17.30: «11 re del barbari«, J. Chandler in L. Cherina. Ameriški kinemaskope v barvah.
Tržič
AZZURRO Danes zaprto.
EXCELSIOR 17.30 «Costa azzurra«, A. Sordi in E. Martinelli. Barvni film.
TRINCIPE 18—22: «La legge det gangsters«, C. Kinskv in M. Poli. Kinemaskope v barvah.
Nova Gorivu
SOČA «Vidim golo«, ital. barvni film — ob 18.15 In 20.15.
SVOBODA «Bratje Karamazovi«, sovjetski barvni film — ob 18.30 in 20.30.
DESKI,E Danes zaprto,
1’RVAČINA Danes zaprto.
JtENCE Danes zaprto.
šEVTPAS »Hudičeva brigada«, ameriški barvni film — ob 20. uri.
KANAL Danes zaprto.
POTUJOČI KINO — SELA NA
KRASU «Dvoboj v Teksasu«, ameriški barvni film — ob 20.30.
Giii-ici deluje di.uuska šola »Piccolo leatro», ki ima precej, kot vidimo na sliki, naraščaja
DE2URNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici Je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89 tel. 24-43.
V	TR2ICU
V	Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna CENTRALE dr. Fitz & Ennery, Trg republike št. 26, tefl. 72341.
iARADI ZNIŽANJA PROIZVODNIH STROŠKOV...
Pritok kapitala iz tujine v ZDA
Domače tržišče mnogih ne zadovolji več - Francozi, Nemci, Holandci in Japonci že gradijo nove tovarne . Vzajemna korist mednarodnih družb
Združene države Amerike so raz- ga država prispeva cenejšo elek
predle svoje mreže investicij po vseh državah sveta. «U.S. News and Worid Report* pa piše, da se podobne investicije drugih držav sedaj širijo v samih ZDA. V zadnjih treh letih se je vrednost neposrednih investicij s strani tujih držav v ameriško gospodarstvo povečala za eno tretjino, meditem ko je znašala 1966. leta 9 milijard dolarjev. Vsekakor je ta vsota še vedno precej za vsoto investicij ZDA po svetu, ki znaša 65 milijard dolarjev.
Kljub temu pa moramo upoštevati več dejavnikov. Najprej dejstvo, da investicije tujih držav v ZDA v zadnjem času zelo naglo naraščajo. Lani so tuje družbe vložile v ZDA 750 milijonov dolarjev za nove tovarne in opremo in s tem trikrat presegle investicije iz leta 1967. Mnoge tuje družbe se okoriščajo z izkušnjami ameriških družb, da bi si zagotovile takojšen pristop na tržišče in v brezhibno ameriško operativno službo.
Nekatere tuje družbe odpirajo v ZDA svoje podružnice, ker računajo na visoko razvitost gospodarstva. Kljub temu, da v ZDA že nekaj časa vlada inflacija, pravijo, da je porast cen v Evropi še večji. Stroški za proizvodnjo so ponekod v ZDA isti ali celo nižji od stroškov v Evropi.
Najprej sta začeli v ZDA investirati Velika Britanija in Kanada. Sledile so zahodnonemške, francoske, holandske in japonske družbe, katerih delnice se sedaj v celotnem ameriškem gospodarstvu nenehno večajo. Vladni krogi odobravajo to iniciativo, medtem ko drugi menijo, da bo to privedlo do večanja konkurence. Mnenja se sploh križajo. Eni pravijo, da se bo z Vlaganjem investicij s strani tujih držav v ZDA nevtraliziral efekt vlaganja ameriških investicij v tuje države. Vladni funkcionarji pa so mnenja, da se bo zmanjšal uvoz, če se bo povečala proizvodnja v tovarnah tujih držav v ZDA. Istočasno pa pričakujejo, da bodo proizvode teh tujih družb lahko celo izvažali in s tem zbrali več denarja ter zmanjšali deficit plačilne bilance, ki znaša v sedanjem proračunu kar 3 milijarde dolarjev.
Nekatere tuje ijružbe pravijo, da so dobro založile evropsko tržišče s svojimi proizvodi, tako da ni več možnosti za razvoj. Lažje bi jim bilo, graditi novo tovarno v EŠvnopi, ker pa imajo tu že mnogo tovarn, se jim to ne izplača. Tudi mezde so postale v ZDA konkurenčne, ko gre za višjo stopnjo produktivnosti, socialne dajatve pa ne presegajo 25 odst. mezd. Tudi drugi proizvodni stroški so v^ZDA manjši. Na primer cena električne energije in olajšave pri ladijskem prevozu. V glavnem so torej silnice investicij s strani tujih držav v ZDA tri: razširitev tržišča, ki je v Evropi nasičeno, manjši proizvodni stroški in veliko olajšav pri že vpeljanem prevažanju, razpečavanju itd.
Nova oblika proizvodnje so tudi mednarodne družbe. Te so zelo koristne, kajti združi se več možnosti cenejše proizvodnje: z ene strani so surovine bolj poceni, dru-
trično energijo, hitrejši prevoz tretja, visoko produktivnost delovne sile četrta itd.
Najugodnejša za razvoj tujih družb je zapadna obala ZDA. Tujih družb je namreč največ v New Yorku (80 odst.), v Chicagu (10 odst), v obeh Caroldnah in Virginiji (5 odst.) in le 5 odst. na vz hodni obali. Upravičeno torej pričakujejo, da se bo razvil »boom* tujih investicij prav na ameriški zapadni obali.
V Pregarjah se pripravljajo na praznik
Fantje s Pregarij v Brkinih pripravljajo betonsko plesišče za bližnje opasilo
............................................................IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIII
SPOMLADI POPLAVE, POLETI PA VLADA SUŠA
V Vojvodini obilo sladke morske in termalnih voda
Vrtalci nafte cesto naletijo na vodo, namesto na nafto ali plin
NOVI SAD, avgusta. — Narava novno zamašijo. Edino dielaivei se je z vojvodinsko ravnino tako | podjetja »Naftagas* so v času,
rekoč poigrala: v sušnih mesecih se žitorodma polja do skrajnosti osušijo, ljudem pa primanjkuje pitne vode. V istem času pa so pod njihovimi nogami, na večjih ali manjših globinah, velikanski neizčrpni rezervoarji te tako potrebne tekočine. Žeja po vodi, ki more mastno vojvodinsko zemljo oploditi tudi po dvakrat, na leto, izgine le tedaj, ko dive veliki reki, Donava in Tisa, pridrvita iz svojih gornjih tokov z velikanskimi količinami voda od komaj skupnelega snega z Alp in Karpatov. In tedaj, v pomladnih mesecih, ljudje s strahom gledajo, ali bodo nasipi zdržali ali ne in ali jim ne bo poplava uničila vsega, kar so si z dolgimi napori ustvarili.
Za odvajanje odvečnih voda v poplavno nevarnih pomladanskih mesecih in za dovajanje vode v pretežnem delu leta se že kakih deset let gradi veliki hidromelioracijski sistem	Domova- Tisa-
Donava. Ko bo konec 1972. leta ta sistem dokončan, bo marsikateri problem rešen. Toda ne v celoti, pač pa le deloma, ker so za napajanje oziroma za namakanje vojvodinskih polj potrebni, mnogo obsežnejši. in zato zel.9 dragi namakalni sistemi, ki se ne morejo izvesti na velikih razdaljah od osrednjih prekopov. Za namakanje polj pa je y notranjosti vojvodinske ravnine ogromno voda, voda v neomejenih količinah.
Delavci novosadskega podjetja «Naftagas» so v svojih dvajsetr letnih iskanjih nafte in plina cesto doživeli, da je iz nove vrtine nahiesto nafte ali plina bruhnila voda. Za njih je to bilo razočaranje, ker se jim napor za iskanje «črnega zlata* ni izplačal. Za vse druge, za vso okolico, pa bi to odkritje moralo biti dragoceno.
Že pred štirinajstimi leti je blizu naselja Melenri bruhnila iz vrtine voda, katere temperatura je bila zelo blizu 100 stop. Celzija. Bližali gospodarstveniki in kmetje se za toplo vodo niso niti zmenili, podjetju »Naftagas* ni ostalo drugega kat da vrtino po-
dokler so delali na tem področju, izkoriščali vročo vodo, ki je vrela na površje, za to, da so v tej vodi kuhali — jajca.
Pri vasi Flavne v Bački je privrela na površje voda, ki je zasmradila vso okolico s smradom po jodu. Strokovnjaki so ugotovili, da je v tej vodi veliko več joda kot v vodi vrelcu, ki so ga zvrtali v Novem Sadu že pred prvo svetovno vojno, in jodovo vodo izkoristili za ma jhno kopališče.
Iz mnogih vrtin v Banatu in Bački pa je privrela na površje prava pravcata morska voda, ki je verjetno zaprta »v podzemlju* vojvodinske ravnine še od tedaj, ko se je tod raztezalo Panonsko morje.
Vse te vode so za Vojvodino izredno dragoceno bogastvo. Trdi se. da sta naj večji bogastvi Vojvodine plodna zemlja in nafta. To bo verjetno držalo, toda gotovo je, da bo nekega dne bogastvo, ki mu danes pravimo nafta, usahnilo in tedaj bo ostala kot veliko bogastvo le zemlja, kolikor se ne bodo opredelili tudi za eksploatacijo podzemeljskih voda, pitne, mineralne in termalne vode — ki lahko postanejo drugo bogastvo Vojvodine.
Na pomado urbanističnega zavoda Vojvodine so doslej izvrtali okoli 300 vrtin ter okoli 700 studencev in manjših vrtin. Rezultat teh vrtanj in izkopov je odkritje ogromnih, neizčrpnih vrtin sladkih in termalnih voda.
Termalne vode bi razen v zimskih gredicah mogle služiti, podobno kot na Madžarskem v Se-gedinu in Senltešu, za ogrevanje stanovanj. Prav talko bi mogli odpreti več termalnih zdravilišč. Najbolj pomembno pa bi bilo izkoriščanje podzemeljskih jezer morske voda. Ker so ti ostanki nekdanjega Panonskega morja malone v vseh krajih Vojvodine, bi prebivalci vsakega kraja mogli preživljati počitnice «na morju* ne da bi se premaknili iz svojega kraja. Ne prevelike investicije za vrtanja ter za gradnjo bazenov bi omogočile, da bi vsa-
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Dve kitari;
12.20	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Petrassi, Godalni kvartet; 18.55 Ansambel Cern;
19.10	Eprigram odraz časa; 19.20 Zvoki in glasovi; 19.45 «Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport;
20.30	Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Program za mladino; 15.30 Nardelli: La quarta costante.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30,
17.00,	18.00, 20.30, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Ansambel Pi-nocchio; 10.00 Juke box; 10.30 Plošče za poletje; 11.00 Celentanov klan; 11.30 Glasbeni sprehod; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Kulturne aktualnosti; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Pesmi posvečene...;
15.15	Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 16.30 Paleta popularnosti;
17.20	Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Plošče; 18.30 Orkester Ballotta; 19.00 Simf. koncert; 20.00 Poje Fiammetta; 20.30 Prenos RL; 23.10 Pisana glasba; 23.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00
PETEK, J. AVGUSTA 1970
Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje;
12.10	Kontrapunkt; 13.15 Rosanna Fratello; 13.30 Strnjena komedija;
16.00	in 16.30 Program za mladino; 18.00 Plošče; 18.15 Poje Jim-my Fontana; 19.05 Z glasbo na počitnicah; 20.20 Evropski humanizem; 21.15 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Basist F. Mazzoli; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Poje Bobby Solo;
13.00	Hit Parade; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Poleti na morju;
16.00	in 16.35 Z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program z B. Martinom;
20.10	Škržat; 21.15 Knjižna oddaja; 21.30 Folklora; 22.30 Fantastični Berlioz.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 10.45 Glasba in podoba: 11.20 Plošče; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe: 13.00 Caselia, Janaček, Milhaud; 14.20 Martinova uvertu-
a; 14.30 Portret avtorja: Vasese;
17.10	Cambini	in Campioni;	17.45
Sodobni jazz; 18.15 Lahka glasba;
19.15	Koncert; 20.15 Vzgojna oddaja; 21.30 Operetni program.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za	začetek;	9.15
Baletne skladbe; 10.20 Cambini in Giuliani; 12.00 Violinistka B. Antoniom; 12.35 Iz Bergove «Lulu»;
15.30	Simf. glasba.
SLOVENIJA
8.00,	9.00,	10.00,	11.00,	12.00,
13.00,	14.00,	15.00,	16.00,	18.00,
20.30	Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Ruske narodne; 11.15 Pri vas doma; 13.10 R. Strauss: Sklepni prizor opere «Kavalir z rožo*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke;
14.30	Priporočajo vam...;	15.10
Valčki in uverture; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Johannes Brahms: Valčki za klavir; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.15 Ansambel V. Petriča; 21.00 Poje zbor »Moša Pijade* iz Zagreba; 21.30 »Top-pops»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.115 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	Program za mladino; 18.45 Dežela cirkusa; 19.15 TV film: «Leteči krožnik*; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Borba človeka za obstoj; 22.00 Ameriška pesem protesta; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Igra ne pozna meja; 22.30 Kolesarsko svetovno prvenstvo.
JUG. TELEVIZIJA
21.00,	23.50 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in odrasli — film; 20.00 Obiščite z nami Dunaj!; 20.45 Cikcak; 21.35 Domači pevci na festivalu zabavnih melodij — prenos: 23.05 Znani obrazi: Melina Mercouri.
ko večje naselje mogto imeti svoj bazen, da bi si prebi valci slehernega naselja mogli privoščiti svoje «morje». Ta voda ba neprestano »krožila*, ker bi se iz vrtine pretakala v bazen, iz bazena pa bi ponovno odtekala v podzemeljsko jezero.
Po besedah inženirjev Nikoliča in Marinoviča, ki delata pri pod-J. č.
(Nadaljevanje na 6. strani)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Kolektivna v «Lo Squero» v Miljah
Avtonomni sindikat likovnih u-metnikov dežele je, ob sodelovanju odbora za pospeševanje turizma v Miljah, v soboto odprl v tamkajšnji galeriji «Lo Squero» IV. deželno razstavo grafike. Od 71 prijavljenih likovnikov jih je bilo sprejetih 55 s skupno 63 deli. So pa ta vsa na res dostojni umetniški višini, čeprav, pogrešamo med njimi dela nekaterih najvidnejših predstavnikov grafike.
Malo je tu takih, ki niso'Tržačani.	j
To pa ne jemlje razstavil nje pomembnosti, ki omogoča obiskovalcem nepredvideno primerjanje in nove ugotovitve napredka grafike med vedno bolj naraščajočim številom slikarjev. Ker bs&k skuša danes ustvarjati čimbolj osebno in po izkušnjah iz povsem različnih likovno-pesniških svetov, pač ni moč na razstavi iskati kakega skupnega imenovalca niti ne trdnejše ustvarjalne povezave, ki bi izstopala v večjih skupinah tu prikazanih risb, ujedank, lesorezov in druge vrste listih. So pa v posameznih delih opazni samosvoji in zrelejši grafični dosežki zelo samoniklih prvin, kjer pa je osnovno merilo kakovosti vedno in zgolj umetniški vidik, ki ga slikar zastopa.
Obilica imen in del udeležencev nam utesnjuje njih navedbo, kot bi to sicer želeli. So pa to bolj znani umetniki, ki jih stalno srečujemo na važnejših razstavah, a izmed njih naj omenimo vsaj dva. Sta to Avgust Černigoj, ki je tu edini razstavljajoči naš slikar, in pa Sabino Colom, zalo, ker ga katalog ne navaja. Oba pa se predstavljata s parom odličnih grafik. Je pa potrebno navesti tu tiste, ki bodo nekoč nadaljevali že visoko raven tržaške grafike. Ti mlajši izhajajo večinoma iz umetniškega zavoda «E. Nordioi ali pa iz grafične šole Carla Sbisaja. Ostaja pa od teh le Jolanda Co-mar zvesta resničnosti človeka v risbi »Vietnam*, dočim ostali: Claudia Semeroni, Elettra Terraz-zini, Magi Pepeu, Graziella Pe-tracco, Beatrice Movia, Aldo Farna, Saverio Ittecchas, Bruno Mandero, Privitera, Fabio Venchi, Renato Trevisan iz Tržiča in hudo Giordani iščejo in tudi najdejo sodobnemu pojmovanju umetnosti ustreznejše rešitve.
V tem pa izstopa po novosti tehnike Giordani z barvni sliki slično na foto barvni papir povečano abstraktno zasnovo *Ptič», katerega angleško ime «Bird» pa katalog pogrešeno navaja z rBiro».
Na Pregarjah bo v nedeljo, 16. avgusta, opasilo, ali shod. Za shod pride domov kdor le more, tudi če se je preselil in stalno živi drugje. Tildi emigranti in izseljenci si uredijo dopust tako, da so za shod doma. To je stara, lepa brkinska navada. V starih časih pa so si Brkini tako izbrali vaške patrone, da si opasila sledijo kar po vrsti od junija do oktobra. Ko je shod, je seveda ples. Brez plesa in štrukljev si brkinskega opasila ne moremo zamisliti. In Brkini že zdavnaj radi plešejo. V starih časih je na shodih igrala *pleh muz'ka» — godba na pihala, zdaj pa povabijo ansamble lahke glasbe in pevk*. Nekoč so bila plesišča, ali «piaci* prašni, da se je kar kadilo pod nogami, potem so prišli na vrsto leseni podi, <brjarji», zdaj pa betonske plošče, ki niso samo za enkratno rabo in lahko služijo tudi za druge prireditve
Pregarski fantje zdaj pripravljajo tako ploščo (skoraj 150 kv. m površine) na najlepšem kraju v vasi, pred zadružnim domom. Za cement in kamenje je vsak nekaj prispeval, vse delo pa opravijo sami, ko se vrnejo z dela na kmetiji, ali ob koncu ledna z dela pri raznih podjetjih v Kopru, Izoli, na Kozini itd.
Odrasli domačini jih spodbujajo in so zadovoljni, ker vidijo, da se sedanja mladina spet zanima in oprijema dela za skupno korist, kot pred leti, ko so tedanji mladinci, mladinke in odrasli udarniško obnovili šolo. zgradili zadružni dom in odsek nove ceste.
Tudi v najbolj oddaljene brkinske vasi, ki so daleč od glavnih prometnih žil, po katerih se zdaj prelivajo tisoči in tisoči inozemskih vozil; prihaja nffv dih upanja in. lepih načrtov. Gradi se zadnji odsek cškfk	- Brelože —
Pregarje; pristojni forumi zagotavljajo, da bodo uredili in razširili cesto Tatre — Pregarje — Tomije — Harije in cesto Obrov — Javorje — Pregarje To je davni sen Brkinov, kakor je tudi vroča želja in nujnost: vodovod. Ko bodo Brkini dobili cestno povezavo z glavnimi prometnimi žilami Trst — Reka in Postojna — Reka ter vodovod, bodo globoko zadihali in zaživeli. Tudi Tržačani, med katerimi jih je precej iz brkinskih vasi, jim to želijo in bodo še v večji meri in bolj pogostoma zahajali v Brkine, kjer je tako dober zrak, lepa narava, mir, odlična slivovka, izvrsten pršut, o-kusno sadje, gobe... In vse to tako blizu, 30 — 40 km od Trsta.
HI.
Ob sporu Kralj-Besednjak sem kot podravnatelj škofijske gimnazije in malega semenišča, nato podravnatelj bogoslovja prišel v »križni* ogenj med Kralja in Šče-ka. Kratko moram reči o sebi to: Že za svojih študijskih let sem postal pristaš mladinskih gibanj, poznal sem nemška, avstrijska od blizu. Prebiral literaturo, spoznal tudi francoska nato iz pisanih virov. Sodim, da je bistveno za ta gibanja (pri slovenskih »križarjih* (6) s katerima nisem imel stika, je tudi ta poteza), da so zgubila vero v politična rešavanja, da so menila, da morajo iskati neko novo «žjvljenjsko filozofijo*, da je mladost rast, čas zorenja. Se nekaj, čeprav so se ta mladinska gibanja ločila po svetovnih nazorih (v Nemčiji n. pr. nacionalni «Wandervogel*, katoliški «Quickborn» itn.), so se le čutila povezana med seboj. V Avstriji so se ka toliški mladini znak v sesti ob kres z «Rote Falken* socialistične smeri, skupaj so kuhali, skupaj peli, diskutirali... In še eno potezo so imela mladinska gibanja: odklanjala so vse stare organizacije, odklanjala »organizacijske oblike*. Hotela so gojiti «občestvenost». Danes bi «obče-sibvenost* moral prevesti z živo tesno »tovarištvo*. Živi pa še ob-oestveno življenje v zaostalosti samotnih gorskih, kmečkih hiš, so-sodstev, vasi. V njih šegah, običajih in navadah. (10)
Prav na tako samotno življenje je bilo obsojeno naše ljudstvo pod fašizmom. Le družina, cerkev in prosta narava je dopuščala še slovensko besedo. Drugače pa gluha, temna samota. Za moje delo med srednješolci, nato bogoslovci, v časih ilegale pod fašističnim in vatikanskim pritiskom je bila smer mladinstva: z ljudstvom in naravo kot nalašč. Brez vseh organizacijskih oblik, v živem stiku med seboj.
Fašistični pritisk je zahteval zavednega, razgledanega, močnega, svobodnega človeka. Tudi kmet in delavec je lahko tak, ne samo razumnik. Toda ta se mora še prav posebej «znaijti* v gluhi, temni samoti, ker je preganjalec nanj naperil še prav posebno svoj pogled. Mladim dijakom je bilo treba odpreti vrata naše težke preteklosti :	zgodovina in literatura
sta bili zlasti velika šola. Na srečo je na škofijski gimnaziji slovenščina bila obvezen predmet, celo za italijanske dijake. Profesor dr. Anton Kacin je imel težko nalogo poučevati brez primernih in zadostnih knjig, a je uspel. Sam sem se trudil s knjižnico, zbiral dijaško in kar v tej ni smelo biti, je bilo v moji... Ilegalno sem moral delati s svojimi učenci...
Pri Jtesedojaku, še bolje pri Šč®-ku pa s5) bile" v časti stare prga-nazacijskeS oblike z določenimi na-3 logarna, odgovornostmi itn., ko sem sam gradil na posameznike in njih zanimanje mimo oblik in organizacijskih prijemov.
Naj tu še posebej povem, da politiki nisem zaupal. Tudi to me je ločilo od obeh poslancev. Bilo je v osmi gimnaziji (1920—21), v letu rapalske pogodbe in koroškega plebiscita, ko sem se v organizaciji primorskega dijaštva srečal s pesnikom Srečkom Kosovelom. Res, izhajali smo iz slovenstva, še bolje: iz usodne povezanosti naše zemlje na Krasu in ob Soči, toda ob ponesrečeni slovenski in jugoslovanski politiki smo se že vsaj podzavestno začeli zavedati, da nas ne bo ne solvemska ne jugoslovanska politika rešila, nam pomagala. Preveč je bilo strankarske razbitosti. Na raivni kulture je treba graditi, ta je širša od ozke poitike. In začeli smo gledaM v širino, odpiral oči in ušesa tokovom v sveto. Mladi komunizem sem srečaval že doma, še v delavnici očeta, ki je že iz vojne prišel ne več strogo katoliški...
Iz vsega tega se ne bo zdelo preveč čudno, če sem se v tem svojem mladinskem gledanju srečal, bolje kot s svojo generacijo, ko sem nastopil službo, s starejšo generacijo naših naturnih ljudi, ki so imeli toliko romantičnih potez na sebi. Joža Abram — Tren tar, Krekov učenec obenem s pesnikom Otonom Župančičem (več glej Planinski vestnik nov. 1968), planinec. Ta kraška grča in njegovi pogledi, pa podkmski še živi prof. Anton Rutar sta še zlasti imela ono »natornost*, o kateri piše Ivan Cankar, «zdravo pamet* (o tej bi bilo treba napisati posebno studi,jo), ki je dialektično gledanje na svet in razvoj v najširšem pomenu besede.
V situaciji, ki se je začela 1934 in se vlekla skozi naslednja leta je dr. Janko Kralj šel na prav posebno pot rešitve: predlagal je v svojem sporu z Besednjakom in besednjakovcd-ščekovci arbitražo dr. Antona Korošca. Bila je unikum za Goričane in za Tržačane vseh smeri. Kljub konspiraciji je prišla na ušesa meščanskih. Razumljivo, saj so že pred
niiiiHiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii>'i>i>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iii|l|„lllllll||lni|ll|l||||||||1IIIIIMl,lllll„im„,ll||„|ll||l|l||||iiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite “ se pred ambicioznimi načrti. Pre-
PREJELI SMO
\
MILKO BAMBIČ
STRUTTURE AMBIENTALI n. 1. Centro internazionale ricerche sul-le strutture ambientali «Pio Man zb*.
SOCIJALIZAM. časopis saveza komunista Jugoslavije. Julij-avgust 1970.
FORUM. Juni 1970. časopis odjela za savremenu književnost JAZU.
Knjige založbe »Regione letteraria*, Bologna: Narrativa: Giorgio Al berti: IL SILENZIO DELLE CAM-PANE. Teatro: Virgilio Carta L’ALBA DELLE RISATE. Poesia: Egidio Palmisano — CANT1 DEL SUD; Vincenzo Giustini — I MIEI DIECIOTTO ANNI; Nicola Sfer razza - IL GIORNO E CHIUSO; Giorgio Giamcone — POESIE; Bruho Fanucci — IL TEMPO DELLA VITA; Francesco Man-dolfo — DA SIRACUSA A TAOR-MINA £ IL MIO CANTO; Guido Bianchi — IL CUORE CON LA PAGLIETTA; Pietro Annese FRA LE DUE SIRTI.
INFORMAZIONI n. 14. Notiziario bimestrale dell’Ente italiano delta moda. Maggio-giugno 1970.
IL ,QU ADRIFOGLIO. Trimestrale dell Alfa Romeo. Milano, luglio 1970.
IVO JUVANČIČ:
Primorski Narodni svet Goriška sredina in OF-N03
(Nekaj o zgodovini 1940-1943)
prvo svetovno vojno tako »klerikalci* kot »liberalci* Goriške in Trsta hodili svoja neodvisna pota od Ljubljane. Isto velja za socialista Tumo, nato pa za komunista Regenta.
Šele po vojni sem iz ustnih virov dožnal, da je Kralj dobil za svoj spor z Besednjakom podporo vodilnih katoliških ljudi v Ljubljani, zlasti še Natlačena. Pa še emigrantska katoliška organizacija — bila je maloštevilna — »Sedejeva družina* (predsednik dr. J. Kamušič) ga je podprla.
Dr. Korošec je svojo arbitražo izrekel za božič 1939. Bili smo že v svetovni vojni. V Trstu je bila preči tana somišljenikom dr. Besednjaka 24. 1. 1940. Bila je zelo kratka: obsodila je Kralja »n njegovo zadržanje, ki je lomilo slogo. Ni navajala dejstev (»de faoto® v pravnem postopku), dala je izrek «de iure» in še ta ni imel posebnih utemeljitev. Šele po drugi svetovni vojni je krožila novica, da je Kralj neke svoje somišljenike ob tej priliki poslal v Ljubljano, da bi zagovarjali njegovo stališče proti Besednjaku.
Malo čudilo se bo zdelo, da večina besednjakovcev v Gorici tudi ni vedela, kaj je Kralj navajal dr. Korošcu sebi v prid glede odnosov z Besednjakom. Zdi se mi, da je položaj že bil tak, da to niti važno ni bilo, ni bilo odločilno, ker bi skupina dr. Besednjaka (Šček, Gabrovšek v Trstu, Milanovič v Istri in Goričani kot Tonca Vuk, Rutar, inž. Rusija itn.) šla svojo pot tudi mimo Korošca, če bi arbitraža izpadla z,a Kralja. Zadržanje, ki ga je ta zavzel nato, jam je dalo prav, ker je vedno bolj iskal stike in veze s «katodiško» Ljubljano, z banom Natlačenom. Ker ni bil član Narodnega sveta, je šel mimo njega. In to je še zelo važno: iz krščanskega socialista, kot se je do tu kazal, je postajal vedno bolj katoliški, papeški, vatikanski, čeprav je prej le izrekel marsikatero kritiko na račun Vatikana. Dodajam., da je še v sporu Ehrlich — Kocbek leta 1928 stal na strani zadnjega (11). V istem času se je začela gonja v Ljubljani proti krščanskim socialistom s strani uradne Katoliške akcije, ki ni. če sem prav obveščen, več ponehala. V začetku 1941 sem ilegalno dobjl Revijo katoliške akcije 1941. št. 1, v kateri je sam glavni urednik «Slovenca» o tem napisal članek, ki naj bi bil pogreb krščanskih socialistov, vendar pa je izvzel Jugoslovansko strokovno zvezo z glasilom »Delavska pravica*, «ki sama o sebi pravi, da je bila organizacija
krščanskih socialistov* — dr. Marjana Breclja in Tj?*’ Fajfarja, ki je nato šla z UU, Kralju se je zdelo praiv, “a , krščanskemu socializmu odre**1 zinoma da ga ne izpoveduj*1
Vstop Italije v vojno' in n0^jL deči n. tržaški proces ste’, prizadela ljudstvo Tržaške riške. Prizadela sta tudi svet že 1940 z aretacijah*; ten so prišli pred proces ,, Frane Tončič, dr. Stanko drugi ■ so končali v knnfin^S (Tonca Vuk, Rustja itn-to-® le so nove aretacije, kBMral ob napadu Italije na Jug*“S Zanimivo je, da skupina ^ Kralja ni bila prizadeta. Enar, niih obremenilnih prič pred •F«, žaškim procesom — nesmečrtf^
ka (17 in 18) — njegove ile kot
državljana. Je OVRA, je
so Kralja prikazale kot
ze upoštevala te ocene: je pač, dia so med kesed*#^, že od srede tridesetih let "Z novice, glasovi, brez pravi®;, kretnih podatkov, da dr., * preveč prijazno gleda na S No, bila je pač doba politik®: j, no-Stojadinovič, ko so urad** goslavija, zlasti še «katolišk®to( veni ja, da se tako izrazim vjV rta JRZ, ban Natlačen, akcija Ehrlichovi stoažar&to/ pridno govorili in pisali, blagor, da je fašizem za J* j ško cerkev, za Italijo. V su se je celo goriški nadskotj gotbi uradno udeležil z kongresa Kristusa kralja v FJji lijani. Moti se pa Klinec v, knjigi (3 l.c. str. 141), da N » gotti «dosegel» izdajanje 1 gorske kraljice*, verskega 1'r? Gorici. Ciano in Stojadin*v ^ svojih spominih omenjata, se prijateljsko pomenila 0 p Bil je «čas» prijateljstva * ju li.jo, ki pa Slovencem rf lijo ni prinesel drugega ko* 'j nehanje najhujših perseikuCJ1 ^ potni list za Ljubljano se J ^ lo dobili. Toda kdor je i piko — svarite, opomin ali Z konfinirain, si ga je lahko tel .Tudi kakšen časopis rf[ Ljubljane «wradmo» prešel Toda...
Ni pa moč iti mirno nek* pombe, ki jo je glede KralM^:
litiike v dobi Ciano-Stoja*^)i
dal obtoženi Ščuka pred že 1940 in gotovo nj bila ščuka je menil, da je Kra,Li i da bo za Slovence pod t veda predvsem za «katol1F& spel doseči to, ka.r so južni dobili v dobi Dollfusa (Schu®0 — Mussolini:
(Nadaljevanje
sl$
živeli boste srečen dan z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Presenetil, vas bo nenaden uspeh. Nesporazum ne bo trajal dolgo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pri šlo bo do uresničenja yašega načrta. Vaš optimizem glede nekega čustvenega vprašanja je utemeljen.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izgubljajte poguma spričo nekega neuspeha. Ognite se nekaterih še nedozorelih pobud.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vse oko liščine so vam zelo ugodne: sku šajte jih izkoristiti. Pazite, da vam
HOROSKOP
srčne radosti ne ogrozijo ravnovesja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspe šen dan za športnike in ročne delavce. Pojasnjeni bodo nekateri vaši problemi.
TEHTNICA (od 23.9. do 21.10.) Pazite, da ne bi po lastni lahkomiselnosti zapravili tega, kar ste si pridobili. Otresite se pretiranega
ponosa.
ŠKORPIJON (od 22.10. do 21.11.) Dan bo ugoden za nekatere bistve-_• organizacijske uspehe. Šli boste
na zelo važno potovanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Podvig, ki ste se mu odpovedali, se bo nenadoma pokazal kot izredno potreben. Dobro razumevanje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pa zite se pred nejasnimi situacijami, ki bi jih vaši nasprotniki utegniti izkoristiti. Srečni trenutki v čustvenem življenju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bo dite v poslovnih odnosih bolj odločni. Ne dovolite, da bi gmotne koristi vplivale na srčne zadeve.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izredna finančna priložnost, ki jo skušajte izkoristiti. Preden izrečete neko kritiko, pometite pred lastnim pragom.,
ML %.	B 'Ai & UL JI «JH| 1 .-lifcoltv B	^
nova izredna znižanja
velika razprodaj*
NEKAJ
IZREDNEGA
V vseh trgo* k,ah se nadaljuj velika razprodaja ob koncu & zone vse modne izbire za 1970 za MOŠKEGA, ŽENSK^ OTROKA.
TRGOVINE drop	. |,
Trst, via Dante 12 • Gorica, korzo Italia 82 • Pordenon, vl Cossetti 14 • Videm, via Vittorio Veneto 6	y
PRIMORSKI dnevnik
5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
7. avgusta 1970
Sinoči so bili zamejski športniki deležni edinstvenega športnega doživetja
SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU
r iii	2
i—rru—ri|
. r.mmm
TTi
■S9JJ . Fwt
oosi. mn nsi. tuh; h*
I SFORTRI .« TEČEM
ŠrOHTKI
TE6EH
momm
COMUWC»t0 S«C«li j
vVAmaMO j
m a*kw*.v<*£ W
smo
V	«k 21 ftO
P*DSi<t AH
V i	ot> 3* i
PAWK*H
HtUMGL-aKA tfcKH« ¥ *QitmO\
mu«« -*»**«	arna i
. rin.*	K*Wi. &<*«, >W,

Jugoslovanska košarkarska reprezentanca navdušila številno občinstvo
Borovo ekipo sta ojačila člana ljubljanske Olimpije Marter in Žorga - Številno občinstvo je nagradilo obe ekipi s toplimi aplavzi - V predtekmi Servolana proti Sežani
j'TK>6i je ixii v padričah ob prilik. drugega športnega tedlna Gaje ^rneri športni dogodek. Košar-^ J'1 športnega združenja Bor so Wj. b 21. uri pomerili z undverai-to 0 ^iprezentanco Jugoslavije. Za e je vladalo veliko zanii-,,|ie- saj se je ob robu padiriške-djj ^šča zbralo toliko število gle-^ v kot še nikoli doslej.
Š2 ^vodlnei11 govoru je predsednik Bor Dušan Kašuta spregovoril bi 2 *)eiSed: «To je edinstven šport-"odek, da imamo v naši sre-
bri	mojstre te tako raz-
ta' £.e in priljubljene zvrsti Spariš' je za nas zamejske rojake SvmP0®®tina čast. Kljub njdibovemu s ^n«mu *tev.lu, so ti velikani tjen,Set>mTr' veseljem in navduše-1 ^ sprejeli naše skromno, a Prisrf.no vabilo in jih ima-tukaj med nami. Naše da n° združenje je pa sklenilo, We ta ekshibiedjska tekma od-0?ra,v tukaj v Padrifah im s
Ga'je°®'eini€rii:t!i uspešni športni teden
^ ^ ______________ _____________________ __________
«o 'h^šbva, mladflni in članom, ki
daje priznanje pridnim im f ‘uvovai^jj^ odbornikom doma-
r^^nogjli k temu uspehu...» bora	organizacijskega od-
IJljj^PPrtneigia tedna Gaje Marino to s Pa je izrekel dobrodošlici /et0vnim prvakom im jim zaže-^.^1° uspeha pri njihovih na-Ddliijjj" športnih nastopih. Ob tej »il jj-P® 86 Je organizator spom-Stt	umr,kSa jugoslovamske-
* 6bo^'eZen,t'an,'a f rajka Rajkoviča bov^j nutr>iim molkom. Ko je na-°b^tistValeC Saša Rudolf predstavil 1« ^711 gostujočo reprezentanco, sh)] _ Edinstven dogodek dosegel bič ^	Kapetana peterk Lako-
bla, . °*nnaJk sta si zamenjala da-bicej rt P°Prej pa so domače šport-V ^Port^ V	nošah in šest
j1 ein dresu, izročile nastopa-^bik n arkarjelrn na®eiWčke. Pred-^0sio Bf>ra Pa Je Izročil trenerju ?6raviJan8ke reprezentance Ranku f0vQ k1 marmornato plaketo z Bo-
tatico
Sf!Rj __
?°vič J^AVIJA; Karati 19, Simo-Ivkovis , Jflovac 13, Kneževič 11, tCtn, . '4. Kotarac 9, Bočevski 10,
L-.^k 1(1 (_	,,
Bor 122:59 (52:31)
>0 in Vučelič 12.
■o', p Sancin 6, Fabjan, Zavad-Sifk . Uaeš, Lakovič 10, Ftarc 4, Cf j-’ Ambrožič 4, Žorga 16, Mar-Bo°
^,°črm>Va šesterka je proti tako ^ nasprotniku nastopila o-* članoma «plave» reprezen-Cj ^go in Marterjem. Kljub k bii^itvi pa se domačini, kot, ^Pešn UC*' pričakovati, niso mogli sb p0.° Upirati nasprotnikom, ki ber i vrhunsko košarko. Tre-tb-vjh at!’ Je poslal na igrišče v basieaJ^^fbtah srečanja peterko v ^’rK » Posivi: Lakovič, Starc, fapH Ambrožič in Sancin. Naši ^ber ?° se srčno borili in tudi ■mgoslovanov Žeravica je bil
ob koncu srečanja z njihovo igro kar zadovoljen. Kmalu potem pa je bilo potrebno poslati na igrišče gostujoča reprezentanta, da bi nasprotnik bil prisiljen pokazati tisto, česar je resnično sposoben. Tako smo videli nekaj res lepih akcij in prvi1 polčas se je končal z rezultatom 52:31.
V drugem polčasu pa nekoliko spremenjena peterka gostov pokaže svojo resnično moč in razlika bliskovito narašča v njihovo korist. V peti minuti drugega dela je re zultat kar 69:37. V 14. minuti pa so svetovni prvaki na pragu tro-številčnega rezultata. Izredno prodorni Karati s soigralci niza koš za košem, da se razlika strmoglavo veča in nasprotniki zaključijo tekmo s 122:59. Pri gostih je bil najboljši strelec Simonovič s 24 koši, pri domačih pa se je izkazal Lakovič z 10 koši.
Servolana — Sežana 61:58 (23:27)
SEŽANA: Korošec, Tavčar, Trobec, Grdina, Jerina, Škrinjar, Da-
nev, D. in V. Uršič, Korljan.
SERVOLANA: Volpi, Godina, Mo-cenigo, Tonelli, Sidari, Marconi, Vecchiet, Gropazzi, Quarantotto. SODNIKA: Giacomi in Paoletti.
V predtekmi večernega nestrpno pričakovanega srečanja sta se pomerila v okviru turnirja KK Sežana in Servolana. Že to modno srečanje večera je prineslo majhno presenečenje. Kraševci, ki so veljali za glavnega favorita, so vodili vse
iiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMiiitiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiiiini
Spored drugega športnega tedna Gaje na Padričah
DANES, 7.8. ob 20.30 bližanje SOBOTA, 8.8. ob 18.00 balinanje ob 19.00 košarka (Bor — Salonit) ob 21.30 maraton Gaje NEDELJA, 9.8. ob 9.00 balinanje
do 17 minute drugega polčasa in dosegli celo prednost 12 točk. Pri gostih onkraj meje pa se je v odločilnih trenutkih poznala odsotnost Škrinjarja, Daneva in Tavčarja, ki so morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak.
Furlanič
ATLETIKA
Ron Clarke sc je poslovil od nadaljnjih tekmovanj
OSLO, 6. — Avstralec Ron Clarke, se je z današnjim tekom na 10.000 m poslovili od atletske steze. Na cilj je prišel šesti. Zmagal je A-meričan Shorter s časom 28’32”6. Jugoslovan Nado Farčič je bil 4. s časom 28’45”8.
Kmalu državno prvenstvo v Ljubljani
Po štirih letih bo jugoslovansko državno prvenstvo v plavanju spet v Ljubljani. Zdi se, da bodo potolčeni vsi rekordi kar zadeva števila udeležencev vsaj sodeč po dosedanjih prijavah. Do sedaj se je prijavilo že 200 tekmovalcev iz 22 klubov. Najštevilnejši so prav klu bi iz Slovenije: prijavilo se jih je kar 10, kar je vsekakor lepo število.
Prvenstva se bo udeležila vsa jugoslovanska plavalna elita, ker je prvenstvo obenem veljavno kot izbirno tekmovanje za reprezentanco, ki se bo udeležila balkanskega prvenstva v Atenah in evropskega prvenstva v Barceloni. Do sedaj su tudi prijavljeni vsi lanski prvaki z izjemo Vrhovška, ki je letos prevzel trenersko dolžnost.
Med favoriti tega prvenstva naj omenimo Kurbanoviča na progi 100 in 200 m prsno. Njegov rekord je toliko pred drugim jugoslovanskim časom, da se mu ni treba bati mladih levov, ki se prikazujejo na plavalnem obzorju. Ne moremo reči isto za lanskega šestkratnega prvaka Veljka Rogošiča, ki zadnje
čase ni v formi in se bo moral precej potruditi, da bo kos mladim plavalcem.
Trda bo borba tudi na progi 100 m v prostem slogu, kjer je «stari» Kuridja še vedno favorit, a so ga leta zbližala mlajšim tekmovalcem. Izvedenci pričakujejo, da bo ta panoga ena najzamimivejših
Dediščino Danija Vrhovška sq prevzeli kar trije plavalci in sicer brata Predrag in Nenad Miloš iz Zagreba ter Sandro Rudan ni Rovinja. Ker je Rudan letos oba Miloša že dvakrat premagal, pričakujemo revanš Zagrebčanov.
NOGOMET
Nova Gorica-Tabor 7:2 (3:1)
V nedeljo so odigrali v Sežani prijateljsko tekmo med domačim nogometnim moštvom in gosti iz Nove Gorice. Pred 400 gledalci je sodil domačin Stojkovič.
TABOR: Žigon, Hočevar, Antončič, Kjuder, Trobec, Bole, Svetina, Mimica, Pahor, Korioa, Pirjevec.
NOVA GORICA: Leban. Pajtnar, Bučan, Kogoj, Pikula, Hvala I., Hvala H., Varl, Žižmond, Cej, Be-nedetič, Klanjšček, Leban II.
Gole so dosegli Leban II. v 8. min., Pahor v 10. min., Leban II. v 20. min., v 22. min. in v 47. min., Pahor v 60. min., Benedetič v 80 min., Leban II. v 82. min. ter Klanjšček v 83. min.
Tekma je bila vseskozi borbena in požrtvovalna ter je pokazala, da se oba primorska ligaša vneto pripravljata za start na prvenstvu zahodne conske lige. V začetku sta si oba nasprotnika bila enakovredna in so gostje pobudo vzeli v svoje roke komaj v drugem polčasu. K temu je bistveno pripomogel Leban II., ki je sam dosegel kar 5 golov in omogočil svoji ekipi, da je izvojevala tako visoko zmago. Pohvaliti moramo tudi domačine, saj so se zelo trudili, da bi rezultat zmanjšali, a jim to s pomlajenim moštvom ni uspelo.
Predvidena je tudi povratna tekma, ki bo v nedeljo, 9. avgusta ob
16.30	na stadionu v Novi Gorici.
Rajmund Kolenc
Včerajšnje vožnje preložene na danes zaradi slabega vremena
Svečani otvoritveni govor je imel ministrski predsednik Heath - Do sedaj so opravili samo devet voženj
LEICESTER, 6. — Danes popoldne so na dirkališču Saffrcn Lane uradno otvorili svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Vreme je bilo oblač-
To ni, kot bi kdo lahko mislil, potapljač ali vesoljski pilot, temveč le japonski smučar, ki se bo zdaj spustil po strmini, na progi en kilometer in dosegel hitrost 180 km
....................■umnimi..m......mm......................................i.............................................................................................mi....
Zgolj naključje ali spet provokacija?
Pred nekaj dnevi so fašistični I jugoslovansko košarkarsko repre-
nestrpneži vdrli na sedež anarhistov v Ul. Mazzini in ga razdejali. Včeraj smo zasledili na plakatih, ki so naznanjali tekmo med
zentanco in Borom črne madeže, znamenje dobro znanih fašističnih tolp, ki nemoteno pohajkujejo po mestu in okolici. Zdi se, da je celo
zgolj športni dogodek trn v peti tem skrajnežem. Naj poudarimo še enkrat, da na take provokacije ne bomo odgovarjali, saj je te prenapeteže že obsodila zgodovina
PO MNENJU SVETOVNEGA REKORDERJA KINNUNENA
Komaj leta dva tisoč s kopjem čez sto metrov
Finec upa na zlato kolajno v Miinchim
HELSINKI, 6. - «Komaj čez tri deset let bomo dosegli mejo 100 m v metu kopja.* To je mnenje svetovnega rekorderja v tej atletski panogi 28-letnega Finca Jorme Kin-nunena. Svetovni rekord je dosegel pred enim letom, 18. julija 1969. z značko 92,70 m. Iztrgal ga je sovjetskemu metalcu Janisu Lusisu.
Svoje prve uspehe je Kinnunen dosegel leta 1960, ko je vrgel orodje 62,88 m daleč. Skupaj s prijateljem Nevalo sta bila prva talenta prenovljene finske šole v metu kop-pa. V Mehiki se je že govorilo o njem kot o zmagovalcu olimpijskih iger: takrat pa ga ie za dober pol drugi meter premaga! Sovjet Lusis. Lusis je dosegel 90,10 m, Kinnunen pa 88,58 in se je tako moral zadovoljiti s srebrno kolajno.
_ Na vprašanje, kaj misli, koliko časa bo še zdržal njegov svetovni rekord, je Kinnunen odgovoril, da upa vsaj do prihodnjih olimpijskih iger v Muenchnu, kjer bi ga pa zelo rad sam popravil. Morda pa bo to uspelo tudi Nevali, ki ga je že večkrat premagal.
V zadnjih šestih letih je bilo zelo malo metalcev, ki bi vrgli orodje
čez čarobno mejo 90 metrov. Prvi je bil mlad Norvežan Tarje Peder-sen z značko 91,73. Njegov svetovni rekord je veljal kar štiri leta in ga je končno premagal Lusis z metom 91,98. Nazadnje je rekord popravil Kinnunen s sedanjim rezultatom 92,70. Na lanskem evropskem prvenstvu v Atenah je bil Kinnu-nen komaj deseti s poprečnim metom 74,82 m. «Takrat sem bil zelo živčen. Metalcu kopja pa so nujno potrebni mirni živci. Razen tega nisem mogel uskladiti svoje precejšnje hitrosti s tehniko. To pa je bilo odločujoče,* pravi Kinnunen o tistem tekmovanju.
Svetovni rekorder je visok 175 cm in tehta 78 kg. Na olimpijskih igrah v Mehiki je tehtal 3 kg manj. Je eden izmed najnižjih metalcev kopja, ki nekaj pomenijo v svetovnem merilu. Pravi na vsak način, da višina ni neobhodno potrebna. Visoki in težki atleti so po navadi počasnejši od majhnih.
Na zadnje vprašanje, koga ima za svoj zgled, je Kinnunen odgovoril, da se je zgledoval po Poljaku Sidlu, kar zadeva tehniko in po Sovjetu Lusisu, kar zadeva fizično moč.
no in je rahlo deževalo, kar je bil razlog za zakasnitev začetka tekmovanj. Deževati je začelo prejšnjo noč po nekaj dneh nenavadno lepega vremena, vsaj za angleško poletje. Nekaj pred začetkom otvoritvene svečanosti je prenehalo deževati, vndar prepozno, da bi se steza posušila.
Kot je bilo napisano v natančnem programu, ki so ga prireditelji razdelili med novinarje se je otvoritvena svečanost začela točno ob 14. in je trajala natančno 22 minut in pol, kot je bilo predvideno. Prvenstvo so otvorili britanski ministrski predsednik Heath, predsednik mednarodne kolesarske zveze Italijan A-driano Rodoni ter predsednik britanske kolesarske federacije E. N. Chippendale. Vsi trije so imeli kratke nagovore. Pred začetkom svečanosti je prišlo na dirkališče 76 vojakov, ki so nosili 38 zastav sodelujočih držav.
Po govoru ministrskega predsednika je sledilo dviganje angleške zastave, ki so ga spremljali zvoki britanske himne. Maloštevilno občinstvo je potem prisostvovalo salvam dveh topov, ki so štirikrat ustrelili. Za natančne Angleže pa je bilo pravo presenečenje, ko je predsednik Heath zahteval, da bi šel med kolesarje in jih pozdravil.
Nekaj po 17., kar odgovarja našim 16., so se začela tekmovanja prvega dneva v dirkališčnih panogah. Nebo je bilo še vedno poobla-čeno, ni bilo vetra, temperatura pa je bila idealna za tekmovanje.
Najprej bi morale biti hitrostne vožnje za ženske, ker se pa Av-straiijanka Leone Roaeh ni predstavila na startu in je bilo drugih tekmovalk samo osem, so bile vse prepuščene v četrtfinale, ki je na programu jutri zvečer.
Tekmovanja so se tako začela z vožnjo na kronometer. Po devetih vožnjah je začelo spet deževati in prireditelji so morali tekmovanja prekiniti.
Ob 19.30 so prireditelji odločili, da prenesejo druge vožnje na jutri. Časi prvih devet tekmovalcev, ki so vozili danes, bodo veljavni tudi jutri. Za sedaj je stanje tako: KILOMETER NA KRONOMETER: Sergej Kravcov (SZ) 1’09”23/100 Perkyns (Avstralija) 1’10”14 Karl Koether (Z. Nem.) 1’10”30 Georges Claes (Bel.) 1’11”61 Raimo Suikkanen (Fin.) 11V74 Martin Steger (Sv.) 1T1”80 Victor Limba (Arg.) 112”09 Roman Hermann (Liht.) 1’13”78
Spored SP v kolesarstvu
DIRKAUŠČNE VOŽNJE
DANES, 7. avgusta
14.30	hitrostne dirke (repesaži)
19.30	ženske hitrostne vožnje (četrtfinale); vožnja za motorji za amaterje (tretja skupina); zasledovalna vožnja za amaterje (četrtfinale); hitrostna vožnja za amaterje (osminke finala). Zasledovalna vožnja za ženske (kvalifikacije).
JUTRI, 8. avgusta
14.30	hitrostna vožnja za ženske (polfinale in finale); zasledovalna vožnja za amaterje (polfinale); hitrostna vožnja za amaterje (četrtfinale).
19.30	zasledovalna vožnja za a-materje (finale); hitrostna vožnja za amaterje (izločilne skupine);
9.	avgusta
14.30	hitrostna vožnja za amaterje (polfinale); zasledovalne vožnje za profesionalce (kvalifikacije) zasledovalne vožnje za ženske (polfinale);
18.30	hitrostna vožnja za amaterje (finale); zasledovalna vožnja za profesionalce (prva skupina); zasledovalna vožnja za ženske (polfinale); ekipna zasledovalna vožnja (kvalifikacije).
10.	avgusta
19.00	7,asledovalna vožnja za profesionalce (polfinale); vožnja za motorji za profesionalce (druga skupina).
11.	avgusta
14.30	hitrostna vožnja za profe-
sionalce (osminke finala); tandem za amaterje (izločilne skupine, četrtfinale); ekipna zasledovalna vožnja (četrtfinale).
19.00	zasledovalna vožnja za profesionalce (finale); vožnja za motorji za profesionalce: hitrostna vožnja za profesionalce (četrtfinale); tandem za amaterje (polfinale).
12.	avgusta
18.30	vožnja za motorji za profesionalce (finale); hitrostna vožnja za profesionalce (polfinale in finale); tandem za amaterje (finale); ekipna zasledovalna vožnja (polfinale in finale).
CESTNE VOŽNJE
13.	avgusta
12.00	100 km ekipno
14.	avgusta
počitek
15.	avgusta
9.00	cestna vožnja za ženske (65 km)
12.00	cestna vožnja za amaterje (175 km)
16.	avgusta
10.00	cestna vožnja za profesionalce (270 km)
Jerry Quarry v kratkem proti Foremanu
NEW YORK, 6. — Danes so h-radno sporočili, da bo Jerry Quarry nasprotnik Georga Foremana, mladega črnopoltega ameriškega boksarja, ki je pred dnevi premagal s tehničnim k. o Georga Chuvala. Prireditelji skušajo organizirati ta match za 23. oktober. Zmagovalec bi se moral potem srečati z zmagovalcem dvoboja med Pattersonom in Greenom. Ta turnir pa bi moral določiti uradnega izzivalca svetovnega prvaka Frazierja. Srečanje za svetovni naslov težke kategorije pa naj bi bilo prihodnje leto v Ma-dison Square Gardenu. Če bi nekdo od štirih boksarjev moral odstopiti, bi na njegovo mesto prišel Bonne Kirkman, ki se je pred dvema letoma poškodoval, je pa zadnje čase zabeležil štiri zmage s k. o.
MOTOCIKLIZEM
KEIMOLA, 6. — Svetovni prvak kategorije motorjev do 500 ccm Gia-como Agostini je osvojil prvo mesto v isti kategoriji na cestni dirki v Keimoli na Finskem. Avstralec Carruthers je bil prvi v kategoriji do 350 ccm.
Razred do 350 kub. cm:
1.	Carruthers (Avs.) 22’57”34 s p. h. 128 km n. u.
2.	Pesonen (Fin.)
3.	Gould (VB)
Razred do 500 kuh. cm;
L Agostini (It.) 23'51”91
2.	Pesonen (Fin.)
3.	Simon (VB)
4.	Robb (VB)
5.	Pagani (Tt.)
VODNO SMUČANJE
35-letna Mac Millanova postavila nov rekord na progi Pulj - Cervia
CER VIA, 6. — Avstralska prvakinja v vodnem smučanju 35-letna Mary Mac Millan je danes potolkla ženski rekord na progi Pulj -Cervia.
Mac Millanova je poročena !n ima 18-letnega sina, zmagala je že šestkrat na tekmovanju «From Bridge to bridges, ki je najbolj znana avstralska proga za vodne smučarje. Pot od Pulja do Cervie je prevozila v dveh urah in 23 minutah. Morje je bilo med potjo mirno, vlekel pa jo je motorni čoln super-tritone.
V soboto in v nedeljo bo poskušal postaviti nov rekord na tej progi Larry Bennett.
m
MLADEN
OLJAČAl
KOZAR A
Prevedel: Severin Šali
je odgovoril Jelisavac.
izarakai vaju ni pobil, strahopetca hudičeva!« je zavpil var;4<<Prav Pred Sošem osramotita sebe in mene in svoje tstit - Ubiita se bojazljivca! Izpljuniti vaju je treba! Pre-iVf^1 ^nskam, da vaju premlatijo s palico in namažejo z dH?1, saj drugega ne zaslužita.«
<(P<?a'riš Komandir, moramo iti.«
^ “Kliči Ljeposavo,« je rekel Lazar. «Naj jima posname
* hrbta.»
! re, tem ne soglašam, tovariš komandir, ker imam ukaz,« eb©n od spremljevalcev. «Ne soglašam, da bi jima Posnele kožo s hrbta, ker mi je ukazano, da ju odpe-„v ^ab odreda, kot je rekel šoša.« fepfj-^Prta, da vaju moje oči ne vidijo!« je zavpil Lazar, * Za ai1, ha je naredil narobe, ko je odšel z bojišča, čeprav nekaj ur, namesto da bi bil sem poslal Hamdijo ali
a bi bil smel zapustiti čete, je vzdihnil, če bi bil tam
se to ne bi bilo zgodilo, je premišljeval, hiteč za prsotovoljci. Kako naj stopim pred šošo, mati nebeška? Obrnil se je in zagledal begunca, ki sta se odmikala potrto, kot da gresta v grob.
12
«V vrsto, prihaja Soša! Prepaši se! Zapnl gumbe! Zaveži vezalke, prihaja šoša! Očisti orožje, popravi jermen, prihaja šoša! Zravnaj glavo, stoj mimo v vrsti, prihaja šoša!«
«četa, mimo! Pozdrav na desnoo!«
Zagledal je ostrookega vojaka, upognjenega v pasu. Zagledal ga je in mu s krepkim koraikom stopil nasproti.
«Tovariš šoša, stanje čete vojno,« je raportiral. «V četi imam dvesto dvajset vojakov, deset ročnih strojnic in dva majhna minometaica. Ponoči so trije padli, dvanajst pa je bilo ranjenih.«
«Ste jih rešili?«
«Smo, tovariš Soša, in pri tem je padel šurlan Peter.«
((Koliko prostovoljcev si oborožil?«
/(Dvaintrideset, tovariš šoša, druge pa sem poslal Banjcu in Filipoviču, nekaj pa tudi štabu bataljona.«
«Tovarišj, smrt fašizmu!« je vzkliknil šoša.
((Svobodo narodu!« je zagrmela četa.
«Daj jim prosto,« je rekel šoša.
«Na mestu ,pro-sto!» je zavpil Lazar. In zdelo se je, da je celo listje strepetalo.
šoša je spregovoril. Govoril je o stanju, v kakršnem je sedaj Kozara, govoril o razmerah na fronti, o moči sovražnika, ki se kar naprej kopiči in se ne umakne kljub izgubam. Govoril je o odpovedih in žrtvah...
Lazar je s težavo lovil njegove besede, ki so zamolklo odmevale in se niso dotikale srca kot nekoč, ko je govoril prav isti šoša. mrk in slaven. To jutro se Lazar šoše ni razveseli! kot tolikokrat prej, kadar ga je srečal. Danes je trepetal, se ga bal, grizla ga je sramota.
«Tovarlši!» je govoril šoša.
Lazar je z naporom spremljal njegove besede, jim skušal slediti in odkriti smisel. In čeprav to ni bilo težko, saj je šoša govoril z jasnimi in razumljivimi besedami, se je vendar zdelo, da je to tujec, celo nasprotnik, čigar besede se kopičijo in zamotavajo in tlačijo Lazarjevo dušo. Ni jih mogel ujeti, ker je čakal, kdaj pride tisto, kar mora priti, tisto najbolj žalostno in sramotno. Prihaja, mora priti, prišlo bo seveda na koncu.
((Tovariši!« je govoril šoša.
Ali je to res tisti šoša, nasmejan, vitek in lep, gosposko oblečen v črno obleko, v novih čevljih in s palico v roki, na hribu Pošti, v gozdičku nad Lazarjevo hišo, v družbi dveh lješljanskih rudarjev: Gojka šurlana in Mladja Graoniča? La-z-tr gre k njim, tepta praprot in razgrinja veje. Da ni agent? Tako lepo oblečen in obut ni nihče tod okrog. Ni kmet ne rudar, tujec je... Lazar je stopil k Mladju in Gojku in jima segel v roke.
«Boš tudi meni dal roko?« Je vprašal tujec In se nasmehnil. «Zdravo, tovariš!«
«Kdo si?« se mu je Lazar zasrepel v obraz, Mladjo In Gojko pa sta mu povedala, da je to naš človek, prišel je iz mesta in bo ostal tukaj na kmetih, v hosti, ker je ušel ustašem. Nista povedala, kako mu je ime, ne od kod je pravzaprav prišel, Lazar pa ni hotel vprašati, saj je uganil, da gre za človeka, ki ga ustaške patrulje že iščejo; rade bi ga ujele, zvezale in poslale v «Čmo hišo« ali v smrt. Gotovo je sholar (kot Vukašin Čuk, prvi sosed, študent in poročnik španske republikanske vojske), eden od tistih, ki prizadevajo ustašem toliko skrbi, oblast pa se jih boji in trepeta pred njimi. Opazoval je tujca od strani, preverjal njegove gibe in poslušal glas, ko je ta spraševal o ustaših, o kmetih in rudarjih, o talcih. Govoril je s čudnim prižvodom, nekako tuje in drugače, zato je bil Lazar zadržan, previden in celo nezaupljiv.
Toda Gojko in Mladjo sta brez ovinkov rekla Lazarju, naj prišlecu pomaga, naj ga za nocoj vzame v hlev, na seno da bo prenočil, zjutraj pred dnem pa naj ga odpelje v hosto na domenjeno mesto, kjer ga bodo čakali. Lazar je privolil čeprav je vedel, da rine v nesrečo: bal se je pasti, bal izdaje (saj ne ve, je to Srb ali šokec?), vendar je privolil' in vprašal tujca, če je lačen in kaj še potrebuje...
((Tovariši!« govori šoša pred četo, toda ubežnikov ne omenja.
Je to isti Soša, ki se je lani julija sredi belega dne pojavil iz hoste in šel proti Lazarjevi hiši na čelu skupine Izbranih in najvidnejših ljudi, od katerih so bili nekateri oboroženi s karabinkami in z bajoneti na ceveh? Lazar je spoznal Simo Ivanoviča, Laza Desnico, Djurdja Tramošljanina, Miloša Vujanoviča in še nekatere.
Sele nato je opazil, da je tudi tujec oborožen, da si je pripasal revolver in pripel bombe. «Imaš puško?« je vprašal Lazarja, ta pa je pomišljal, ker še zdaj ni vedel, kako in kaj. «Vzemi puško, gremo na Lješljane,« je rekel tujec in se čudil, da Lazar omahuje in čaka. «Hajdi, kaj si se zamislil,« ga je lopnil po rami in pokazal pot, po kateri naj gre. In je šel, drugi pa za njim. šli so po sredi ceste, po bregu nad živo mejo, pod Pošto ob robu hoste. Lazar je slišal, kako mu tujec vpije, naj zgrabi za orožje, če ga ima, če nima puške, naj vzame sekiro, lahko pa tudi rovnico ali koso, vile ali grablje in gorjačo. ((Dvignili smo vstajo!« vpije Lazarju s ceste. Lazar je stekel v hlev, odprl jamo pod jaslimi, potegnil ven zaboj, ga odprl in vzel karabinko. Skril jo je bil še v aprilu, ko se je po zlomu vrnil iz Petrinje, ker je bila Jugoslavija premagana. Potem je stekel s puško na rami, puška mu je poskakovala, zategnil je jermen, poiskal municijc* vtaknil v puško saržer
»Tovariši!« govori Soša pred četo, toda ubežnikov ne
omenja.	(Nadaljevanje slediJ
TRSI Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
TRST	Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338	95 823
Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2 700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 600 lir	Letna naročnina za inozemstvo 15 500 lir.	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 6
7. avgusta 1970
«ADlT» - DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1 telefon 2220| Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-Z'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovskM ^
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir »Mali oglasi* beseda	Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se naročalo ,pr',Cn,..
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soc>etd Pubblicitš
Odgovorni urednik Stanislav Renko	Izdaja in tiska ZTT ^
SESTANEK SKANDINAVSKIH DRŽAV
«Skandek» na prepihu med vzhodom in zahodom
Uspešni zaključek pogovorov v Tronrlheimu je odvisen od ZDA in Sovjetske zveze
Potovanje po Lunini površini
TRONDHEEM (Norveška), 6. --Danes se je v tem tretjem norveškem mestu (po številu prebivalcev in gospodarski pomembnosti) sestal svet predsednikov vlad Danske, Norveške, Švedske in Finske. Te države že desetletja sestavljajo skupino, ki je zelo tesno povezana, tako da so sploh prehodi njihovih medsebojnih meja praktično popolnoma odpravljeni. V tem smislu ne obstajajo ne carinske in ne druge omejitve.
Vendar pa se v tej kompaktnosti dežel, ki so živele morda več kot eno stoletje složno in brez prepirov, vrinil črv razjedanja, ki grozi, da bo popolnoma zrušil to stavbo.
Da ne govorimo o Finsikd. Ta država se je pred več kot četrtsto-letjetn zapletla v vojno s Sovjetsko zvezo. Njen izid ni praktično spremenil dejanskega odnosa sil po zaključku druge svetovne vojne. Finska in za njo tudi Švedska morata računati z neposredno bližino Sovjetske zveze. Obe državi sta izrazito nagnjeni k politiki nevtralnosti, bolj seveda Finska in v nekoliko manjši meri tudi Švedska.
Res pa je, da mora tudi Norveška računati z neposredno bližino kolosa s socialistično ureditvijo družbe. Norvežani mejijo namreč tik pri Kirkenesu s Sovjetsko zvezo. Ideološko so morda v tem trenutku precej oddaljeni od socializma (na Norveškem je namreč na oblasti koalicija sredinskih strank, ki je izrinila iz vladnih stolčkov norveške socialdemokrate), toda tudi za njih velja načelo, da je treba obdržati dobre odnose s sosedi.
Edina -država v sklopu skandinavskih držav, ki nima teh pomislekov je Danska. Sovjetska zveza je zanjo daleč, Skupno evropsko tržišče pa je blizu. Danci so tesno povezani z gospodarstvom Zvezne republike Nemčije ter želijo, da bi čimprej stopili v Evropsko gospodarsko skupnost.
Pod kakšnimi pogoji? Danci se zavedajo, da bi bila vključitev njihove majhne državice v to skupnost skoraj brezpomembna, če bi nastopali sami. Zato si želijo, da bi v to skupnost stopila skupnost treh severnih držav Skandinavije, se pra vi Danske, Norveške in Švedske, Gre za države anglosaškega porekla, ki jih-druži zelo soroden jezik in ki so vse bliže zahodu kot pa vzhodu.
Križi in težave za skandinavske dežele so se začeli preteklo pomlad, ko se je izjalovil poskus ustanovitve gospodarskega sistema »Nor dok*. Ta pa se je izjalovil, ker je
odpovedala Finska. Razlogi za finsko odpoved so na dlani. Njihovi partnerji so zahtevali, vsaj posredno, nekakšno vključitev ne samo v zahodnoevropski gospodarski sistem, temveč tudi njegovo politično obeležje, 'ki mu je ime -»NATO*. Finska ni mogla sprejeti teh zahtev.
Danska se ni sprijaznila s to stvarnostjo. Da hoče vstopiti v EGS, .je znano vsakomur, toda v njo hoče vstopiti z določeno gospodarsko prepričljivo «težo». Zato so Danci in predvsem njihov predsednik vlade Hilmar Baunsgaard, u-stvarili načrt »Skaodek*. V tej gospodarski skupnosti naj bi bile tri anglosaške države skandinavske skupnosti (brez Finske), ki naj bi bila podobna gospodarski in politični skupnosti Beneluxa. Zdi pa se, da je ta načrt postavljen na zelo trhlih nogah. Benelux je bila gospodarska politična tvorba, ki ni v določenem trenutku oklevala pred skrajnimi političnimi zahtevki vključitve v sistem obrambe zahodnega Atlantskega oceana (NATO ). Primul »Skandek* pa je povsem drugačen: Švedska hoče na vsak način ohraniti svojo nevtralnost.
O vseh teh problemih se bo govorilo v teh dneh na sestanku vladnih predstavnikov v Trondheimu. V ozadju danskih prizadevanj stoji morda ameriško zunanje - ministrstvo, toda na drugi strani je tudi gotovo, da je bolj ali manj odločno stališče Finske, ozaroma Švedske, precej odvisno od vetra, ki piha iz Moskve. Pravijo, da so Finci prejeli zagotovilo, da so v Moskvi precej »mehko* razpoloženi.
V Limi spopadi med policijo in črnci
Ameriški vesoljski strokovnjaki raziskujejo prototipe vozil za vožnjo po Lunini površini, kjer je težnost šestkrat manjša kot na Zemlji. Med vozili, ki naj bi prišla v poštev za prve krajše izlete, *a tudi ti dve. Voznika imata na hrbtu instrumente in naprave, ki tehtajo natanko toliko, kot tisti, ki jih bodo nosili kozmonavti med resničnim potovanjem po Luni
PO NIX0N0VIH IZJAVAH 0 , MANS0N0VI KRIVDI
Sodnik je ponovno odkloni! zahtevo branilcev za razveljavitev procesa
Branilci skušajo zmesti Kasabianovo: zaslišujejo jo brez oddiha - Sodnik prekinil razpravo zaradi pričine utrujenosti
LIMA (Ohio), 6. — Do hudih spopadov med policijo in skupinami črncev je prišlo preteklo noči-‘~-~— ^ --------------- ~-------, —
v Limi. Neredi so nastali zaradi1 sodnika ne predstavlja razloga, da
LOS ANGELES, 6. - Sodnik 01 der, ki vodi proces proti «Satanu» Charlesu Mansonu, je danes zavrnil tretji priziv branilcev z utemeljitvijo, da je prepričan o pravilu.’, nepristranski in pravični sodbi porotnikov. Dejstvo, da je Manson pokazal porotnikom časopis z na-
smrti mlade črnke, ki je umrla zadeta od strela policije. Med streljanjem je bilo ranjenih precej a-gentov, vendar je število ranjenih črncev še večje. Policija je z blin-diiranim avtom vdrla v sedež »črnih panterjev*, ki je pa na srečo bil prazen. Župan je oklical policijsko uro in izredno stanje, istočasno pa je prepovedala prodajo bencina. Na ukaz guvernerja je popoldne dospelo v mesto, da bi pomagalo krajevni policiji, še 350 posebnih agentov narodne straže. Mesto samo šteje 50.000 prebivalcev.
b; proces razveljavil, toliko bolj, ker so mu porotniki zagotovili, da to ne nohte vplivati na njihovo prepričanje.
Mansonov branilec Irving Kana; rek je predložil tudi prošnjo, naj bi predsednik Nixon sam pr šel na proces, da bi razložil «svoie skri te politične namene*. Okrajni prav-dnik Aaron Stovitz (ki nadomestu-je Bugliosija) je na ta predlog odgovoril, da Manson skuša na vsak nač;n povzročiti napako pri sodnem postopku, da bi morali proces prekiniti in razveljaviti. Obtoženke
.      ...m n.umili    ...................."""""    
ZARADI POSESTI IN PRODAJANJA « MARIJUANE »
«Bobby» in Sargent sta spravila klan Kennedyjev spet v ospredje
Sinova umorjenega senatorja in veleposlanika v Franciji pred sodiščem za mladoletne
HYANIS PORT (Massachusetts),
S. — Robert Kennedy, 16-letoi sin pokojnega ameriškega senatorja Roberta Kennedyja in njegov 17-letni bratranec Sargent Schriver, sin bivšega ameriškega veleposlanika v Franciji, se morata zagovarjati danes pred sodiščem za mladoletne zaradi posesti marijuane. Mladeniča nista priprta, čeprav je sodnijska oblast izdala v njunem primeru zaporni ukaz. Policisti so se omejili le na zaslišanje dveh osumljencev na njunem domu.
Pohcijski organi so izjavili, da niso po prvih preiskavah 10. julija (lov na razpečevalce mamil se je začel že v aprilu) aretirali nobene osebe, ker so skušali odkriti celotno omrežje prekupčevalcev mamil. Nekaj dni po začetku preiskave, sta Robert Kennedy in Sargent Schriver odpotovala. Neka oseba, ki je v prijateljskih stikih z družinami Kenncdyjev, je povedala, da sta odpotovala v Južno Ameriko, od koder sta se pozneje vrnila. Ko pa so policisti zvedeli, da namerava odpotovati v Indijo tudi neki tretji mladenič, ki je prav tako zapleten v afero, so sklenili, da takoj razkrinkajo prekupčevalce.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, hi so jo sklicali na sedežu policije, so agenti povedali, da so prijavili sodišču 23 oseb, ki so stare okoli 18 let ali nekaj več. Vse te osebe so povezane z odkritjem prejšnjega meseca. Obtožili so jih posesti marijuane, kriminalnega združevanja z namenom prodajanja marijuane in posesti tega mamila z namenom prodaje. Večina je na začasna svobodi, ker so si jo mladeniči pridobili s plačilom vsote denarja za jamstvo.
Takoj po sporočilu policijskih or gamov je nastal v Hyatmis Portu velik živžav. Prebivalstvo je bilo seveda zelo radovedno, kako se bodo odvijali dogodki v zvezi s kazenskim postopkom proti dvema mladeničema, ki pripadata zelo znanima ameriškima družinama. Preplah je seveda zajel predvsem Ken-nedyjeve, ki imajo na tem področju družinsliih vil, kjer prebivajo
posebno poleti. «Bobbyjev» (Rober- bratranec R. Sargent Shriver ml. tov) stric senator Edvvard Kennedy	“
(kot je znano je bil »Ted* zapleten v znano afero do sedaj še nepojasnjene smrti mlade Mary Jo Ko-pechne) je prispel z letalom iz Wa-shingtona, takoj potem ko so ga obvestili o dogodku po telefonu. Bivši ameriški veleposlanik v Franciji Shriver pa je prekinil svoje potovanje po Kaliforniji, kjer nastopa na raznih zborovanjih v korist nekih političnih kandidatov. Tudi on se je takoj vkrcal v letalo ter odpotoval v Massachusetts.
Dopisniku agencije United Press International je Shriver prečital pismeno izjavo. Ko je čatal, se mu je tresel glas. Izjavil .je med drugim, da ni bil njegov sin nikoli zapleten v kako podobno afero. Pristavil je še: »Upamo, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo. če je kaj zagrešil, smo prepričani, da bo pogumno in moško popravi! zlo ki ga je storil. Imamo ga radi in več let je bil za nas vir zadovoljstva in ponosa. Pomagali mu bomo pri naporih, da bi si spet pridobil čut odgovornosti do sebe in do drugih in privrženost do visokih idealov, zaupanje vase in čut osebnega
ponosa.*
Shriver se je, kot je znano, poročil svoj čas z eno izmed Kennedyjevih sestra.
Žena pokojnega senatorja Roberta Kennedyja Ethel Kennedy. je izjavila, da jo je dogodek zelo vznemiril*. O tej zadevi — je rekla -bodo seveda odločale pristojne oblasti*. Pripomnila pa je, da je Bob-by dober deček in da so bili vsi v družini vedno ponosni nanj. Rekla je še. da je zaskrbljena za usodo nečaka (Sargenta) in drugih mladeničev,
Danes so dospeli v Port Hyanms številni časnikarji in fotoreporterji, da bi od blizu sledili razvoju do; godkov, ki so še enkrat postavili v ospredje javnega zanimanja družine Kennedyjev. Zdi pa se, da jih je prebivalstvo sprejelo z lučanjem gnilih jajc in gnilega sadja. Policija je prepovedala časnikarjem približati se rezidenci Kennedyjev.
Robert F. Kennedy ml. in njegov
sta stopila danes pred sodnika za mladoletne v Wam Stableju (Massachusetts), kijer sta se zagovarjala zaradi posesti in nezakonite uporabe marijuane. Na obravnavi sta bila tudi Robertova mati E^ed Ken-nedy, vdova bivšega ubitega senatorja, stric Edward Kannedy, bivši ameriški veleposlanik v Parizu Sar-geot Shriver in njegova žena Evni-ce. Začetna obravnava je trajala približno 45 minut. Ni še znano, kakšne ukrepe Je sprejel sodnik, ker zakon o kazenskem postopku proti mladoletnim v državi Massachusetts izrecno prepoveduje objavljanje vesti o kazenskem postopku proti mladoletnim.
Ko je prišel s sodišča, je senator Kennedy izjavil:	«Vi poznate
dobro zakone naše države. Zato je odveč vsakršna pripomba. Dečka bosta prišla domov danes zvečer.
Ethel Kennedy je bila nekoliko zaskrbljena, toda senator in zakonca Shriver so bili mirni. Mlada bratranca nista pogledala v obraz številnih fotoreporterjev.
Po predpisih kazenskega postopka v Massachusettsu je bilo današnje zasedanje prvič v daljšem kazenskem. postopku. Sodnik bo sklenil naknadno, kdaj naj pride do prihodnjega zaslišanja.
Na koncu naj še omenimo, da je mladeniče, ki so se shajali v rezidenci Kemnedyjevih, kjer so se vdajali uživanju mamil, odkril neki policist, ki se je izdajal za avtomobilskega izvoščka. Pred enim mesecem Jih je odkril, skupaj z drugimi policisti, ko so mladeniči kadili cigarete z marijuano.
RAVVALPINDI (Pakistan), 6. -Dvomotorno letalo vrste «fokker friendship* letalske družbe »Pakistan International Airlines* je strmoglavilo danes malo po vzletu z letališča v Istambadu. Letalo je
Susan Atkins, Patricia Kremvinkol in Leslie Van Heuten so danes v sodni dvorani nekaj časa- soglasno skandirale stavek: »Če predsednik Nixon trdi, da smo krivi, zakaj nadaljujemo s procesom?*
Proces se je po teh uvodnih za-petljajih odvijal brez posebnih zanimivosti, čeprav v precej napetem ozračju. Kanarek je nadaljeval brez oddiha z zasTsevanjem Linde Kasa-bianove in skušal tla vse načine dokazati, da je pripovedovanje dekleta samo sad fantazije popolne narkomanke. Kanarek je prepričan — ali bi vsaj hotel prepričati vse ostale — da si dekle izmišljuje pokol v Del A:ru, oziroma da ga je mogoče »doživela* med svojimi »po tovanji* pod vplivom mamila.
Kanarek je hotel izvedeti od Ka-sabianove, zakaj ni obvestila policije, ko je Watson umoril Paren-ta. Zelo zanimiva so bila vprašanja, ki jih je Kanarek zelo hitro postavljal in skopi odgovori Kasabianove:
»Ste se bali ječe* «Ne vem...* »Je bil enak strah kot. sedaj pred plinsko celico?* »Ne vem...*
«Je to drugačen strah?* «Ne vem . . .»
Jasno je da je hotel odvetnik Kanarek na ta način ustrahovati in zmesti Kasabianovo. Dekle je na točna vprašanja kasneje spet potrdila, da ni nameravala ubijati, kakor tudi ni vedela, da drugi to nameravajo, ko se je odpravila iz Spahn Rancha proti Bel Airu. Prvič je danes Kasabianova govorila o pokolu, ne da bi jo zalile solze.
Vsekakor je branilcem danes u-spelo, da so Kasabianovo utrudili. Dekle je zaradi utrujenosti tudi prosilo sodnika, naj bi prekinil razpravo. Sodnik je njeno prošnjo u slišal. Kasabianova je zadnje dva dni res bila bolj bleda kot običajno in utrujenost se ji je poznala, ko je morala odgovarjati na hitra vprašanja. Sodniku je tudi rekla, da ji le s težavo uspe poslušati in slediti vprašanjem, na katera mora potem tudi odgovoriti. Vsi štirje branilci so v Ameriki »zasloveli* prav zaradi posebnega načina ravnanja s pričami. Poleg tega, da vsi štirje znajo izrabiti vsako najmanjšo negotovost ali vsak o-prijem, ki ga najdejo v izjavah ali postopku, znajo tudi zelo spret no zmesti priče, da včasih v iskanju odgovora, izjavijo tudi to, kar dejansko ne mislijo ali o čemer niso prepričane. Ker branilcem ni uspelo, da bi prisilili sodnika, naj bi prekinil proces, skušajo sedaj utruditi glavno pričo.
Kanarek je danes zahteval od Kasabianove tudi «prevod» nekaterih besed, ki jih je tidružlna« stalno uporabljala. Dekle je tako povedalo, da so z besedo «pigs» označevali policiste, «piggies» naj bi bili bogataši. t.istl toret. ki razpolagajo z denarjem ali «Dreadom», in pripadajo «estabilishmentU/> ali »postavljeni oblasti«. Z besedo «freaks» so označevali ljudi, ki so se večkrat odpravljali «na potovanja« ali 7. /»uživanjem mamil.
Kasabianova je nato pripovedovala o svojih občutkih, ko je Izvedela, koliko oseb je bilo dejansko umor'enih in da je bila Sharon Ta-tc noreča. Se enkrat je potrdila, da jo vedela za umor treh oseb, ni pa vedela za ostale. Tatedna nosečnost, jo je sornvila v globoko moralno kr’zo. Dodala ie še. da je ob odhodu v Benedjct Canvon smatrala 'Sha.ron Tate in njene goste za, «pig-piese«. vertdar je kasneje razumelo, da so bili vsi skupaj nedolžne
tudi pismo, Id je bito podpisano samo z začetnicami. Izjavil je, da
Policija aretirala dva zelo znana razpečevalca mamil
RIM, 6. — Oddelek rimske policije »criminalpol*, ki se običajno ukvarja z najnevarnejšimi kriminalci in še posebno z vsemi prekrški v zvezi z mamili, je danes skupaj z letečim oddelkom iz Grosseta vdrl v grad v kraju Ansedonia pri Gros setu in v spanju zasačil dva med najbolj znanimi francoskimi razpečevalci mamil: 29-letnega Lauren-ta Fiocconija iz Pariza in 25-lelne-ga Jeana Mauriceja Kello iz kraja Sallier Pont. Mladeniča sta seveda potovala s ponarejenima potnima listoma, ki sta se glasila na imeni Ramond Makarof in Miro Rogers. Oba so že dolgo časa iskale fran coska, italijanska in ameriška policija zaradi razpečevanja mamil. Zaradi njiju sta v Italijo dospela tudi dva agenta posebnega urada FBI »Bureau of Narcotics*, kajti v ZDA sta bila mladeniča že obsojena na 20 in 10 let zapora.
Mladeniča sta bila v družbi dveh žensk, treh osebnih straž in treh otrok. Policija je vse aretirala in jih že danes precej dolgo časa zasliševala. V gradu so agenti našli 50 tisoč dolarjev, o katerih so ujeti dali različne razlage, niso pa našli mamil ali kakih dokumentov.
Zelo verjetno je, da bo policija odkrila zelo zanimivo ozadje, čeprav do sedaj ni hotela dati nobene izjave v zvezi z aretacijo razpečevalcev.
POLITIČNA KRIZA V URUGVAJU
Aretiran v Montevideu ustanovitelj «FAR0»
«Tupamaros» so podaljšali za en dan rok osvoboditve političnih zapornikov
funkcionarji pri organllVj kri .s« ne stimr.
Mnogo žrtev monsunskega deževja
NEW DELHI (Indija), 6. — Indijski minister K. Rao je danes v parlamentu izjavil, da so v zadnjem času poplave, ki jih je povzročilo monsunsko deževje, uničile pridelek za vrednost približno 138 milijonov rupij, podrle nad 50 tisoč stanovanj in poslopij, povzročile smrt približno 150 oseb in na tisoče domačih živali v šestih državah.
V Assamu je Bramaputra pristli-
.... la približno 300.000 oseb, da so zaje prisrčno pismo oboževalca glo-, J	domove. ^ (>seb je
Hn.lrn cramiiilin TC n Vvi n m rv\/n kn 1P	I **	J
boko ganilo Kasabianovo, ki je vsekakor še vedno uradno poročena z možem Robertom.
«( rni panter» začasno svoboden
OAKLAND (Kalifornija), 6.	—
Ameriško sodišče je dovolilo Hueyu Newtonu, enemu od voditeljev in ustanoviteljev organizacije (črni panterji*, na začasno svobodo proti plačilu 50 tisoč dolarjev. Newto-na so obsodili septembra 1908 zaradi umora nekega policista. Proces jp bil sedaj razveljavljen zaradi napačnega postopka in mladeniča bodo morali ponovno soditi zaradi »nenamernega umora*.
utonilo, približno 20 pa je umrlo zaradi kolere, ki se je razpasla v poplavljenih deželah. V deželi Ut-tar Pradash je pogrešeniih 88 oseb. Obdobje monsunov je šele na polovici.
RAVVALPINDI (Pakistan), 6. — Pakistš(KMHHrttdio je danes javil,‘da je na področju Comdla v vzhodnem delu Pakistana izgubilo življenje približno 300 oseb zaradi obširnih poplav. Voda je porušila približno 40 odstotkov stanovanj in stavb.
MONTEVIDEO. 6. — Danes se je zvedelo, da so gverilci «Tupamaros» podaljšali za 24 ur, to je do jutri zjutraj, rok za osvoboditev vseh političnih zapornikov v Urugvaju v zameno za osvoboditev brazilskega diplomata vicekonzula Aloysija Dias Comidesa ter ameriškega po Vcijskega funkcionarja Daniela Mi trioneja.
Policijski organi skušajo ugotoviti avtentičnost sporočila, se pravi če so »ultimatom* res poslali pristaši organizacije «Tupamaros».
Oklevanje policijskih organov gle de avtentičnosti dokumenta pa je morda le izgovor za nadaljnje odlašanje dokončne rešitve tega vprašanja. Politični predstavniki uru gvajske države niso namreč spre jeli še nobenega sklepa. Na en' strani bi hoteli ugoditi zahtevam brazilske in ameriške vlade, na drugi strani pa nočejo priznati, da je politično stanje v državi zelo napeto in nočejo niti dati vtisa, da so klonili pred gverilci.
Zato so ukazali policijskim orga nom, naj zasledujejo z največ,jo vnemo vse resoluebnarno gibanje v Urugvaju. V tej zvezi je treba pripomniti, da so želi tudi pomem ben uspeh. Posrečilo se jim je namreč, da so včeraj aretirali Ma ra Cesarija Rossija Garretana. ki je eden od ustanoviteljev «Vzhodnih revolucionarnih oboroženih sil (FARO)*, to je gibanja gverilcev, ki je prav tako pomembno kot gibanje »Tupamaros*.
Policija je sporočila, da so sku; paj z Garretanom aretirali še tri druge upornike (med njimi je tudi neka ženska). Aretacije so izvršili med preiskavo v nekem fotografskem ateljeju v montevide.i-skem predmestju. Policisti so baje zaplenili nekaj revolverjev in večjo količino propagadnega materiala.
Danes je urugvajska vlada uradno odbila zahtevo gverilske organizacije «Tupamaros« za osvoboditev brazilskega diplomata vice konzula Comidesa in ameriškega policijskega funkcionarja Mitrioneja, ki so pu ugrabili gverilci. Vest je sporočil. danes časnikarjem tajnik predsedstva republiškega predsedn.Ktvn Hektor Georg. Tajnik je poudaril, da predsednik Jorge Pacheco popolnoma odobrava sporočilo notranjega ministrstva z dne 3. avgusta, v katerem je bilo rečeno, da urugvajska vlada zavrača zahtevo za osvoboditev «vseh političnih zapornikov« (v urugvajskih t norih jih je baje okrog 160) v zameno za osvoboditev brazilskega in ameriškega diplomata.
V vladinem sporočilu je še rečeno
da «vsi
vršnih oblasti, ki se ne SL-s sklepom vlade, bodo mora« dati ostavko.«	„
Pripomniti pa moramo, da J®, lo to uradno sporočilo preden se je zvedelo za uit®** organizacije «Tupamaros».
Požar v nebotičniku
NEW YORK, 6 — Zaradi pf. ra, ki je izbruhnil v nekem ^ ^
.M
ndku manhattanske Wall Stre-^
dve osebi izgubili življenje, ^ najst pa je hudo ranjenih. mi je 10 gasilcev. Požar nil v trinajstem nadstropju i® « go oseb se ni moglo ganiti, » d bile v višjih nadstropjih ali m dvigalih. Na mesto je takoj Pl« telo 120 gasilcev z 22 vozili cisternami, še ni znano, k8®" nastal požar.
KATMANDU (Nepal), 6. — Zaradi deževja ln zemeljskih usadov je umrlo 19 oseb v kraju Tapakthot v vzhodnem Nepalu. Žrtev je tako do sedaj 370.
..........f.i.ilUI.IM..M..................U....................................
Polemika o črnskem inteligenčnem indeksu
MOSKVA, 6. — Precejšnja polemika se je razvila ob trditvi ameriškega znanstvenika Jensena, po čigar teoriji, naj bi bil inteligenčni indeks črncev precej nižji od kvocienta belcev. Na to trditev je odgovoril sovjetski znanstvenik Konstantin Platonov. Študijo je ocenil in obsodil kot izredno rasistično in razrednega značaja. Glasilo sovjetskega ministrstva za šolstvo *So-vjetskaja Kultura* objavlja članek Platonova, ki podrobno analizira Jensenovo teorijo. Platonov trdi dobesedno, da je tteorija izraz najostrejšega rasizma, ki je odvraten kakor ljudožerstvo ali posiljevanje matere ali sestre*.
«Jensenov rasizem*, nadaljuje psihiater »naj bi bil osnovan na znanstvenih podatkih, ki naj bi bili točni, ker inteligenčni indeks določajo na podlagi testov*. Po mnenju Platonova pa so testi vse prej kot ločni in dajo večkrat zelo nejasne rezultate, ki jih pa nekateri uporabljajo kot orodje v rasističnem in razrednem boju. Dejansko uporaba testov — tako v ameriški vojski kot v angleških šolah — določa samo razredno pripadnost oseb. ki so jim predložili teste. Testi ne morejo preveriti potencialne inteligence posameznih oseb. temveč njihovo kulturo, pripravljenost, izkušenost, prisvojitev nekaterih navad in sploh spretnost. Vse to so pa samo posledice ambienta. v katerem določene osebe živijo, in še posebno
bilo s svojimi 26 potniki in štirimi člani osebja namenjeno v Lahore,! žrtve
vsi so bili na mesto mrtvi. «Fokker» I Odvetnik Pidvenald te danes tzta-je strmoglavil približno 17 kilo-1 vi-l časntkanWri, da (e Linda Kana-metrov od novega pakistanskega; h'anova dobila ženitveno nonudho glavnega mesta Islamabad.	I od 24-letnega mladeniča. Pokazal je
socialnega razreda, kateremu pripadajo.
Platonov trdi dalje, da so ameriški znanstveniki že večkrat poskusili prav s testi ugotoviti in o-predeliti rasno «večvrednost» in «manjvrednost*. Okrog leta 1950 so namreč vedno na podlagi posebnih testov določili in sestavili posebno hierarhično lestvico z inteligenčnimi indeksi posameznih narodov: na vrhu lestvice so bili seveda An-glosaksonci, na dnu črnci, za njimi pa še Slovani. Sicer so nekateri ameriški znanstveniki izvedli tudi primerjalni test med črnci in belci, ki so pripadali istemu razredu in istemu socialnemu sloju. V lem primeru niso ugotovili nobene razlike, ki bi bila statistično verjetna, veljavna in pomembna.
Na koncu svoje študije profesor Platonov razvija še teorijo, ki jo zagovarjajo mnogi sovjetski znanstveniki in ki razveljavlja trditev, da so novorojenčki «potencialno vsi enaki* in da je njihova psihologija «tabula rasa*. Platonov trdi — in mnoge ugledne osebnosti iste stroke se z njim strinjajo — da se tudi novorojenčki tako fizično kot duševno razlikujejo, kajti nanje vplivajo «genetični faktorji in narodna pripadnost, ki jih pogojuje socialni faktor*.
Spet tri žrtve Mont Blanca
AOSTA, 6. — Trije planinci so danes izgubili življenj* v gorski skupini Mont Blanca. Prva nesreča se je pripetila sinoči na zapadnem pobočju Dru proti Chamonixu. Na tej strani so plezali trije francoski planinci, ki so se že povzpeli do vrha in so se vračali v dolino z dvojno navezo. Nenadoma se je tanjša vrv pretrgala ln 38-letni tehnik Guy Heran iz Marseilla je padel v približno sto metrov globok prepad. Truplo so našli francoski reševalci s helikopterjem.
Druga nesreča se je pripetila na pobočju «Dent du Geant«, po katerem sta plezala dva francoska planinca, ki sta dospela do višine 4014 metrov. Začela sta pot nazaj, ko je popustil neki oprijem in planinca sta padla na spodnji ledenik. Oba sta bila na mestu mrtva. Njuni imeni še nista znani.
Mariella Gionfrida se je včeraj sprehajala z očetom in psičkom Pristavil se je avto in neznanec je psička odnesel (tako so vsaj povedali nekateri navzoči). Dekletce joče za psičkom že od včeraj zvečer in starši so se danes obrnili na časooise. da bi objavili njihovo prošnjo, naj bi tat vrnil psička Sklicujejo se na njegovo dobro srce in upajo, da se bo usmilil bolezni dekleta.
i
Giuseppe Canalatti je boleh8^ srcu. Zdravniki so ga odpeti ^
RIM, 6. — Prvič se da so jetniki v zaporu «Reginš . ^ li» smeli dati kri za tovariša.^; bil v smrtni nevarnosti. /, *'
...... SSi
bolnišnico :n sklenili, da g® id rirajo. Potrebovali pa so v urah približno sedem litrov ^ Jetniki so sc ponudili, da sarnj|oi* kri. Čeprav je to proti so oblasti na prošnjo sklenile, da izredno tako ^ dovolijo.
V Parizu tatovi ukradli zbirko slik
PARIZ, 6. — Tatovi so ob ' prejšnjega tedna obiskali st3* t nje v pariški Rue de Schibe j, kradli celo zbirko slik za vNj< približno 800.000 milijonov. J** 0j|f kradenimi slikami je pet n ,(jf vih, ena Pissarrova, dve vi, ena Corotova in tri M°D
V Vojvodini obilo ^
(Nadaljevanje s 4. strO-^y
jetiju «Nal'tagas», vojvodinsk® ^ čine, razen nekaj izjem, kažejo zanimanja za izko^tLjti tega bogastva. Podjetje j/ gas* pa ima strokovnjake hanizacijo, s čimer bi z laJjj)f uresničila vsak načrt z3 v(# ri.ščanje teh podzemeljskih .j Največjo korist pa bi * Vojvodine prav gotovo irite** velikanskih zalog sladkei f vode. V krajih, ki so ,
prekopa Donava-Tisa-Dona«^ se te podzemeljske vode Jj ščale za namakanje polj, v v (f za pitje in ostale potrebe. ^ i stih pa tudi za industrije- ij, i daj je bolj malo vojvodin«11« si, ki imajo svoje vodovod®' M podzemeljske zaloge zdravs^f vode so kot naročene, 4a^]ir od-pomoglo tej tipični v0-|VLii , težavi. V vojvodinskih va^jM se s tem oilpomoglo tudi »p šemu vprašanju — VP J1 zdrave pitne vode. Dnevnšj 1 ba pitne vode je v Vojvo® ima vode na pretek, skraja ka.
Atenski zapor Averof, kjer je tudi sedež policijskega političnega od-
SIRACUSA, 6. — Šestletnemu dekletcu, ki boleha za neozdravljivo boleznijo je neznani tat ukradel
delka. Tukaj so zaprti id mučeni psička vrste «dvu»n»», ki <(a je ( mnogi grški politični jetniki dekretce prisrčno imenovalo «Picci».
& ' ''' v	^
Leon (Španija) — Dvoletnega Gerarda Vascpieza Iglesiasa & 1^ zapirala v kletko po devet ur na dan, «ker se je bala. j|ri I "gnil*. Zdi se neverjetno, da se dogodki iz pravljice «-*al1 kil« ponavljajo v civiliziranih državah v dvajsetem st°