A oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ' •% J|JI| ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. __ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 5, 1948. ŠTEVILKA (NUMBER) 25 ace vesti Dramsko društvo "Anton Verovšek" Jutri večer ob osmih se vrši dramskega društva "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na v Rd. Članstvo je pro- ^ se udeleži v polnem ® Gvilu, ker je več važnih za-za rešiti. ^^redna seja Izredna seja društva "Vipav-r*j" št.' 312 SNPJ se bo vr-'a 8. februarja, v nedeljo, ob • popoldne v Slov. domu na oiT'es Ave. Prosi se vse, ki so ^f^'^li za delati na, priredbi avnega večera 21. fabruarja, ^ se. udeležijo. Po seji se bo ilo vse, kar je treba. operaciji Kozel, sin Mr. in Mrs. ^ m Mary Kozel iz 19314 Ave., je včeraj zju-vil/ operacijo v Glen- V ^ . ^^išnici, kjer se nahaja št. 315. želimo mu sko-popolno okrevanje! Nov grob PRI PRIMARNIH VOLITVAH V MAJU BO 245 KANDIDATOV V ospredju bosta volilni borbi med Lauschetom in Millerjem ter med Taftont in Stassenom; kongresnik Feighan nima nabene opozicije v 20. distriktu STANLEY J. ZUPANČNČ E>an( Jak^ dospelo truplo vo- ki ^ Stanley J. Zupančič, o v invaziji Norman-26. junija 1944 zunaj St. p^/^'anciji. jjg J ojni Stanley je sin druži-in Mary Zupančjč iz dopoldne ob 11:30 uri Ko so se snoči ob 6:30 zaprla vrata volilnega odbora v okraju Cuyahoga, je* bilo vsega skupaj prijavljenih 245 kandidatov demokratske in republikanske stranke za primarne volitve, ki se bodo vršile 4. maja. Iz vseh teh kandidatov je gotov samo eden, da bo ne samo nominiran, temveč tudi izvoljen pri rednih volitvah v novembru. To je sedanji demokratski kongresnik v 20. distriktu Michael A. Feighan, proti kateremu ne kandidira sploh nihče, niti na demokratskem niti na republikanskem tiketu. v Q Ave. Rojen je bil je .^^Glandu 13. junija 1924 in svo/ v? star, ko je ostavil ljy ® življenje na bojnem po-Co JG pri Graphite Bronze bil rt A vstopil v armado in fa^t f^jen 29. diviziji 175. in-Njegov oče je doma gova f&ra Trebnje, nje- .^^ti rojena Pakiž pa iz Pobrave, fara Trebnje, odry ° ležalo na mrtvaškem Grdinovem pogrebnem gfgb odkoder se bo vršil po-to 2 • ^ vojaškimi obredi v sobo-ob 9. uri v cerkev sv. Caiy nato na pokopališče stof ^Gr je poseben pro-vijake. Pogreba se bo (Jf^ Vojaška straža od Shor Bronze Co. in Lake LeglQ št. 273 American bo de Gasperi ppovedal "tajno" ^^^carsko armado via^^ . — Italijanska de Gasperija je koti odločno nastopil ^^'vatni armadi" komu-stavjjjl danes naznanil pred-, Baig Gasperija. % glag jutri vlada sestala (laj jjj za ukaz, s katerim dalo zobe členu 18. no-^^^^ke ustave, ki prepo-^Btanavljanje tajnih vo- za politične ^ Ga Odprto predstavnik je ^ Prvi ^°^^dal, da bo ta mera J^aperjena proti ko-'^hlto ^koravno bi se jo tudi proti obo-^ v It .^l^upinam fašistov, ki ^otfn dvigati glave, iiho ministrstvo računa, ^®vičarji v "armadi" k So ^^00 do 70,000 mož. Ba-bo(jQ komunisti odločili, partizani imeli uniforme. .................. in čitajte Feighan v kongresu izza 1943 ko je porazil Martina Svveeneya Feighan je prvič kandidiral leta 1940, ko je šel v boj kot pristaš predsednika Roosevelta proti tedanjemu kongresniku Martinu Sweeneya, ki se je že leta 1938 pridružil zloglasni Coughlinovi struji. Prvi Feigha-nov poizkus se je izjalovil, toda ko se je leta 1942 iznova podal v volilno borbo, je Sweeneya potisnil v politično pozabljennje, iz katerega se ni več dvignil. Od tedaj je bil Feighan dvakrat ponovno izvoljen, letos p^ je ostal brez vsake opozicije. Bivši councilman Edward Pucel je po izjalovljenem poizkusu za županski urad baje sicer razmišljal o tem, da bi šel v boj projti Feighanu na demokratskem tiketu, ampak se je očivid-no premislil. Poleg Feighana, ki je brez vsake opozicije, je tudi nekaj kandidatov tako med demokrati in republikanci, ki nimajo opozicije v okviru svojih strank, kar pomeni, da so sigurni nominacije, ampak vsi ti se bodo morali boriti za izvolitev v novembru. V obeh strankah pride do izraza^notranja borba Poglavitna poteza primarnih volitev bo več ali manj ostra borba med dvema strujama, ki se pojavljata tako v demokratski kot republikanski stranki. Simbol revolte v demokratski stranki je bivši governer Frank J. Lausche, ki je kandidat za governersko nominacijo proti Ray T. Millerju, ki ima za seboj "uradno mašino" svoje stranke. Enak simbol v republikanski stranki je Harold E. Stassen, bivši governer Minnesote, ki se je vrgel v boj za predsedniške delegate proti senatorju Robertu A. Taftu iz Cincinnatija. Spopad med Millerjem in Lauschetom na eni strani, ter med Taftom in Stassenom na drugi, bo rezal linijo med kandidati obeh strank in povzročil politične kombinacije najrazličnejših vrst. Lauschetove peticije so, bile zadnje vložene K!a4cor se poroča iz Colum-busa, so republikanci vložili 19 nominacijskih peticij za državne urade, demokrati pa 21, skupaj 40. Zadnje so bile vložene peticije Franka J. Llauscheta. V urad državnega tajnika jih je prinesel njegov kampanjski manager Robert L. Moulton baš eno uro pred potekom vložitve roka ob 6.30 zvečer. Moulton je rekel, da so bile peticije razposlane prošli petek in da je bilo v teku 72 ur dobljenih 4,919 podpisov v 73 različnih okrajih v državi. Kandidaturi za governersko nominacijo sta vložila še dva kandidata, ki pa ne prideta resno v poštev. To sta neki Robert S. Cox iz Millersbur^a, in pa grocerijski klerk Joseph Torok, jr.j iz Youngstowna, ki je kandidiral proti Lauschetu tudi pred dvema letoma. Gov. Herbert bo imel dvoje nasprotnikov Sedanji governer Herbert bo imel dva nasprotnika; Albert E. Payne, businessman iz Spring-fielda, ki je že trikrat preje kandidiral za ta urad, in pa mehanični inženir William L. White iz Norwalka.i Nobeden pa ne ogroža Herbertave ponovne nominacije. Kakor že rečeno) je v okraju Cuyahoga prijavljenih vsega skupaj 245 kandidatov obeh strank za urade, o katerih se bo odločalo v primarnih volitvah 4. maja. Kovačič, Kovach, Kastelic, Novak in Boyd kandidirajo Med to množico imen je tudi nekaj naših ljudi. Kakor smo že poročali, je kandidat za okrajnega komisarja councilman Edward Kovačič iz 23. varde. Poleg (njega kandidira na demokratskem tekitu za ta urad tudi unijski vodja John Rorich. Sedanja okrajna komisarja sta John F. Curry in "John J. Pekarek. Za službo okrajnega blagajnika kandidira l)ivši državni poslanec Joseph K. Kovach, za šerifa bivši councilman 23. varde John M. Novak, za državnega senatorja kandidira zopet William H. Boyd, za državnega poslanca pa William A. Kostelic, ki je bil že pred dvema letoma kandidat za državno zbornico. Precej burna primarna borba se obeta letos za kongresni sedež v 21. distriktu, kjer so se proti veteranskemu demokratskemu kongresniku Robertu Crosserju pojavila dva nevarna tekmeca, in sicer bivši državni senator Emil Bartunek, ki je sedaj eksekutivni tajnik župana Burke-a, in pa bivši državni poslanec Lody Humel. Kar se 22. kongresnega distrik-ta tiče, nima sedanja republikanska kongresnica Frances Bolton v gvoji stranki nikake opozicije, na demokratski strani pa so trije kandidati, od katerih pa je dvomljivo, da bi kateri bil dovolj močan, da bi v jeseni porazil Mrs. Bolton. Nobene opozicije nima v svoji lastni stranki več sedanjih demokratskih okrajnih uradnikov, in sicer mrliški oglednik dr. Samuel Gerber, klerk okrajne sodnije Leonard Fuerst, okrajni prosekutor Frank T. Cullitan in okrajni rekorder Donald F. Lybarger. SVETOVNA PRODUKCIJA PADLA, TODA LJUDI JE VEČ KOT KEDAJ POPREJ LAKE SUCCESS, N. Y., 4. feb. — Združeni narodi so nocoj obelodanili poročilo o svetovnem gospodarskem položaju, iz katerega je razvidno, da je produkcija v teku zadnjih desetih let nazadovala^ medtem ko je prebivalstvo sveta v isti dobi navzlic vojnim izgubam narastlo za 200 milijonov. Poročilo Z. N. v bistvu pravi, da Zedinjene države takorekoč držijo vse karte v rokah in da je gospodarsko okrevanje sveta odvisno, kako bodo te karte • igrale. V tem poročilu, ki je najobsežnejša analiza svetovnega gospodarstva, odkar se je končala vojna, se po-iiradja, da je pomanjkanje živeža najbolj pereč problem, pred katerim se nahaja svet. Potem pa dostav-, Ija, da edina rešitev bi bila, ako bi Zedinjene države povečale nakupovanje sirovin v inozemstvu in s tem deželam, katerim manjka hrane, preskrbele dolarje z a nabavo živeža v Ameriki. Poročilo pravi dalje, da bi vsak večji padec v produkciji ali zaposlitvi v Ze-dinjenih državah imel "katastrofalne deflacijske posledice na gospodarstvo vseh ostalih delov sveta." Nekatere dežele bodo itak prisiljene podvzeti "drastične korake za ustavljen je inilacije," pravi poročilo dalje, "akoravno se je v , preteklosti smatralo, da taki koraki niso primerni v dobi miru." Poročilo tudi omenja racioniranje konzumnega blaga in direktno kontrolo kreditov. Angleži baje hočejo iti v Palestino, da se borijo v vojni Turčija je odpokGcala svojega ambasadorja iz Sovjetske zveze Marshall zahteva še eno milijardo za Kino in stroške okupacije Državni oddelek razmotri-va o nadaljni pomoči Grčiji in Turčiji za vojaške namene Odnošaji med obema deželami so se poslabšali vsled kontrole Dardanel WASHINGTON, 4. feb. —j Državni tajnik George Marshall' je baje pripravljen, da zahteva i Zunanje ministrstvo ni hotelo nadaljnih $1,000,000,000 za zu-lpo^ati nobenih komentarjev v ANKARA, 4. feb. — Danes je bilo naznanjeno, da je Turčija odpoklicala svojega ambasadorja iz Moskve. Nenadana diplomatska pote-* * -- za je odgovor na zadržanje Sovjetske zveze, ki ni hotela, poslati svojega ambasadorja v Ankaro, pravijo obveščeni krogi- nanjo pomoč. Sam Marshall je izjavil, da državni oddelek razmotriva o nadaljni vojaški pomoči za Grčijo in Turčijo. zvezi z odpoklicom turškega ambasadorja v Moskvi Faik | Zihni Akdurja. I Bivši voditelj nemško-ameriškega "bunda" pobegnil Nahajal se je interniran v Dachau-u kot zločinec MONAKOVO, 4. feb.—Bavar- Ruska vlada je svojega am-j ibasadorja v Ankari Sergeja Vi-!?^ naznani o, a je po- Senator Walter F. George, ki: nogradova odpoklicala že v jese-' \ Dachau-u je član odbora za zunanje zade-1 ^eta 1945 i bivsi voditelj nemško- ve, jeiz^waL(kijet,Uobveš&%i, TunHd t&k inixdkičm krogill^^^riškega "bunda" Frib: da se trn vprašalo za okn>grn^ pntvyo, da je Rusija Kuhn je bil zaprt julija meseca preteklega leta in je čakal na možno obravnavo zaradi svojih nacističnih aktivnosti. lijardo dolarjev za pomoč Kini in za kritje okupacijskih stroškov v Nemčiji, Avstriji, Japonski in na Koreji. teritorijalne koncesije na turških področjih. Znano je, da je Rusija odprto zahtevala skupno . kontrolo Dardanel in verjetno je ova za eva za zunanjo Po- j odpoklicala svojega ambasador- 'ija Vinogradova, ker Turčija znesku $6,800,000,OTO, ki j" j tem zahtevam ni zadostila. Marshall zahteva za Evropo v LONDON, 4. feb.—Židovska in arabska naborna komisija sta danes sporočili, da se je prostovoljno javilo 10,000 Angležev, ki so pripravljeni, da se borijo v Palestini navzlic angleškemu zakonu, ki prepoveduje angleškim državljanom, da bi vstopali v inozemske armade. V Židovski legiji se je baje javilo 2,000 Angležev, večinoma angleških Židov, ki so pripravljeni, da se borijo za delitev Palestine. Z druge strani pa iz arabskih virov poročajo, da se je javilo 8,000 angleških prostovoljcev, ki so pripravljeni, da se borijo na strani Arabcev proti delitvi Sv. dežele. Židqvska legija je že začela po zidovih lepiti velike letake, s katerimi poživlja Angleže, naj se priključijo židovski armadi. Kot je izjavil neki židovski predstavnik, namerava legija izvesti nabor prostovoljcev tudi v Franciji, Belgiji, Južni Afriki in Zedinjenih državah. Izgleda, da delujejo obe stranki brez uradnega vmešavanja angleških oblasti. Med židovskimi prostovoljci se nahaja tudi število Ircev, ki se želijo priključiti židovskim silam samo zato, da bi imeli priliko, da se borijo proti Angležem. Toda predstavnik Židovske legije je izjavil, da ti "borci" Žide ne zanimajo. soglasju z načrtom za obnovo, na blizu $8,000,000,000. Na časnikarski konferenci je Marshall izjavil, da državni oddelek razmotriva 6 nadaljnib $100,000,000 za vojaško pomoč Turčiji. Marshallov program ostro napaden v senatnem odboru V senatnem odboru, ki je odprl javna zasliševanja v zvezi z Marshallovim programom, je profesor iz Yale George P. Mur-dock najbolj ostro napadel načrt, za katerega je rekel, da "nas bo pahnil v tretjo svetovno vojno, iz besed 'Zedinjene države' ustvaril žaljivko širom celega sveta, iz Kremlina pa prestolnico sveta." Prof. dr. Murdock, ki poučuje antropologijo, je izjavil, da govori na osnovi znanstvenih dejstev. Ameriška trgovinska zbornica pa je pri zasliševanjih izjavila, da bi celi program evropske obnove moral biti "business, ki ga morajo izvesti businessma-ni." Iran odgovoril na rusko protestno noto TEHERAN, 4. feb.—Iranska vlada je danes odgovorila na )po-vjetsko protestno noto glede ameriških vojaških aktivnosti v Iranu, ki, kot pravi ruska nota, ogrožajo južne meje Sovjetske zveze in predstavljajo vmešavanje v notranje zadeve Irana. Istočasno je v imenu ameriške vlade odgovoril na rusko noto ambasador v Teheranu George V. Allen. Pri odgovoru na rusko noto je iranska vlada obtožila Rusijo, da podpira iranske upornike, jim daje zavetje na ruskem ozemlju in pomaga, da potom ruske radio oddajne postaje širijo propagando, ki je sovražna Iranu. Poleg tega pa je iranska vlada obtožila Rusijo, da vrši Kot naturaliziranem državljanu so Zedinjčne države leta ! 1943 odvzele Kuhnu državljan-jstvo^in ga leta 1945 deportirale I v Nemčijo. I Prva poročila pravijo, da je Kuhn zbežal, ko ga je straža odpeljaW iz * ceiice. Nepotrjena poročila pravijo, da so ga nameravali odpeljati v Nuernberg, kjer bi imel nastopiti kot priča pri ameriški obravnavi v zvezi z vojnimi zločinci. . Kuhn se je rodil leta 1896 v Monakovem, odpotoval v Ameriko in leta 1934 postal ameriški državljan v Detroitu. Takoj ko je Hitler prišel na oblast, se je vrnil v Nemčijo in postal voditelj nacističnega gibanja. Po svoji vrnitvi v Ameriko, je bil posebno aktiven pri širjenju na-' cističnih doktrin v yorkvillskem distriktu New Yorka in je predsedoval večjem številu masnih shodov v Madison Square Gar- manevre na I denu. LJUDSTVO BALKANA NE OBŽALUJE SPREMEMBE Dr. John Adams, ki je profesor zgodovine na iDartmuth kolegiju, je danes pred Councilom of World Affairs imel predavanje, v katerem je rekel, da Zedinjene države ne morejo, z izjemo vojne, storiti ničesar, da bi 3e spremenilo položaj na Balkanu. "Balkanske države niso nikoli imele stabilne vlade ali pa dosegle konfederacijo, ki bi jih zaščitila pred zunanjimi napadi. Rusija je to storila za vse države, z izjemo Grčije," je rekel dr. Adams,'ki je pristavil, da je večina mislečega ljudstva Albanije, Bolgarije in Jugoslavije vedela, da njihove predvojne vlade niso bile zadovoljive in da niso obžalovali, ko so s pomočjo Rusije bile odpravljene. "stalne" vojaške iranski meji. V odgovorih na ruske obtožbe iranska vlada pravi, da niso ameriški častniki soglasno s sporazumom od 16. oktobra leta 1947 dobili nobenih pozicij poveljnikov, ali pa pravice, da se lahko vmešavajo v zadeve tikajoči se iranske armade. Istotako so zanikane obtožbe, da so Zedinjene države dobile monopol-ske pozicije v Iranu in da ameriški častniki igrajo aktivno vlogo v iranskem vojaškem ministrstvu in v generalnemu štabu. PLIN V PODCESTNEM KANALU EKSPLODIRAL BOSTON, 4. feb. —Snoči je eksplozija plina v podcestnem kanalu vrgla visoko v zrak dem kanalskih pokrovov, čemur je bilo sedem oseb škodovanih. (Pri slučaju pobeglega nacističnega zločinca Vajthe, je ameriški tisk poročal, da je slednji dobil priporočilna pisma v Vatikanu, s katerimi je potem odpotoval v Španijo. Ne bi bilo napačno, ako bi se za vsak slučaj pogledalo, če ni morda tudi Kuhn v Vatikanu?) ITALIJA IN FRANCIJA DOBITA AMERIŠKI KROMPIR WASHINGTON, 3. feb.—Državni oddelek je danes naznanil, da je od poljedelskega oddelka prevzel 2.337,000 bušljev krompirja, katerega namerava poslati v Francijo in Italijo. ANGLIJA "ZAMRZNILA PLACE IN PROFITE? Zaroka Za božič sta se zaročila August Korach, sin Mr. in Mrs. August Korach, 1238 E. 74 St., in Miss Dorothy Kulbokas, hčerka Mrs. Margaret Kulbokas, 1552 E. 47 St. Bilo srečno! se- Prestal operacijo pri I Mr. John Znebel iz 10317 po- Reno Ave. je včeraj prestal težko operacijo v Charity bolniš-, nico, kjer se nahaja v sobi št. ; 234. Obiski za par dni niso do-\ voljeni. Upamo, da se kmalu T (T .C u . : zdrav vrne na svoj dom! LONDON, 5. feb.—Angleška | _ vlada je danes s posebnim "be-1 lim papirjem" apelirala za za-1 Zadušnica ^ mrznitev plač in profitov. j v soboto zjutraj ob 8. uri se V "belem papirju" je med i bo brala zadušni:a v cerkvi Our ostalim rečeno, da je potrebno, j Lady of Perpetual Help na Neff da se prepreči zvišanje osebnih j Rd. ob 30-dnevnici smrti Joha-dobičkov, dokler ti dobički ne ne Močilnikar. Sorodniki in pri- bodo odgovarjali dukcije. obsegu pro- jatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo. « STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 5. februarja 1948. u ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_ SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- Fo. Six Months—(Za šest mesecev) - UREDNIKOVA POŠTA For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) —,- For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 TRUMANOV CARTER 0 CIVILNIH PRAVICAH Predsednik Truman je dregnil v sršenovo gnezdo, ko je V kongresu predložil carter o civilnih pravicah ameViških državljanov. Demokrati z juga so že dvignili svoje ogorčene glasove proti poskusom, da se vsem državljanom brez razlike na polt in vero zajamčijo iste pravice in da vsi postanejo enakopravni državljani dežele, ki se ponaša, da s svojo ustavo spada med najbolj demokratske na svetu. ^ - Kot je bil slučaj pri Taft-Hartleyevemu zakonu, katerega je vetiral, vpoštevajoč glasove delavcev, tako je tudi sedaj Truman očitno imel v mislih prihodnje novemberske volitve. In kot je bil slučaj z njegovim vetom, so delavci navzlic vetu bili vklenjeni v ta protidelavski zakon— Truman pa se je predstavil za "prijatelja" delavstva—tako se bo tudi s tem čar ter jem predstavil za "progresivca," toda neenakopravni državljani se bodo lahko za svoje pravice obrisali pod nosom. Teoretsko zveni ta Trumanov čarter zelo napredno in je kot takšen lepo čtivo za lahkoverne ljudi. V čarter ju je govor, o linčanju, o "poli tax-u" o stalni komisiji za civilne pravice, o "samovladi" v distriktu Columbije in o "ostalih odvratnih oblikah diskriminacije." Truman je rekel, da "še vedno obstojajo zloglasni primeri plemenske, verske in druge odvratne oblike diskriminacije, da vse SKupine našega prebivalstva niso osvobojene strahu pred nasjljem, da vse skupine še nimajo svobode, da bi živele in delale, kjer želijo ali pa zboljšale svoje življenjske pogoje s svojimi lastnimi napori, ter da vse grupe ne uživajo polne pravice državljanov, 4td. ttd." ; To je vse res in mi se popolnoma strinjamo s temi izjavami predsednika Trumana. Zunanji svet nanvvse te nedemokratske kršitve osnovnih pravic človeka upravičeno očita. Truman seveda ni omenil vseh, toda dotaknil se je nekih, ki so tako perpče in štrlijo iz te naše demokracije, kot so štrlela kozja ušesa carja Trajana, da jih nikakor ni mogel skriti. Med civilne pravice državljanov spada vsekakor tudi pravica, da se vsak državljan lahko proti takšnimi nedemokratičnimi predsodki bori, pa naj se ti predsodki vršijo vsled plemenskih, verskih, narodnostnih ali pa političnih vzrokov. Toda vprašanje je, ali imamo mi te pravice? Da Truman ni momentalno predsednik Zedinjenih držav in da se ga ne smatra za človeka, ki stoji pred usodopolnimi volitvami, o katerih bo odvisno, ako bo Amerika res progresivna ali pa reakcionarna dežela, bi ga zaradi tega "čarter-ja" kakšen Rankin že gotovo vlekel za ušesa pred kongresni odbor za ne ameriške aktivnosti. Po naših lastnih skušnjah vemo zelo dobro, da reakcionarni elementi v naši deželi ne želijo, da bi se govorilo o civilnih pravicah državljanov. Te pravice kršijo odgovorni uradniki na vsakem koraku. Ko mi stopamo v borbo za osnovne civilne pravice, nas se ozna-ča za "sopotnike" ali pa "komuniste," ki samo grajajo našo deželo, navzlic dejstvu, da bi prva in poglavitna dolžnost vsakega lojalnega ameriškega državljana morala biti, da se z vso močjo bori proti nedemokratičnimi pojavami, ki našo domovino predstavljajo zunanjemu svetu v tako slabi luči. Kako morejo, kot Truman pravi, Zedir>jene države "ostati simbol nade za zatirana in podložna ljudstva v ostalih deželah?" Ali mislite, da bi češko, poljsko, bolgarsko, jugoslovansko ali pa katero koli drugo ljudstvo sprejelo tiste "pravice," ki jih na našem jugu "uživajo" zamorci? Toda navzlic temu, se našo deželo postavlja za vzgled drugim deželam, kjer so že davno sprejeli zakon, po kateremu netenje plemenskih sovražnosti, ki vodijo v navadne umore in linčanje, spada v zločin, ki se ga kaznuje. Da, mi smo za Trumanove predloge. Mi ga z vsemi močmi podpiramo. Ampak ne samo na papirju in z izjavami, ki so danes izrečene, da bi jutri končale v arhivah, čez kakšnih 100 let pa da bi se to arhivo naložilo na "Freedom Train" in se jo razkazovalo kot kakšna zanimiva sa-njarenja nekega idealista, ki si je Ameriko zamišljal popolnoma drugačno kot pa v stvarnosti je. Kar mi želimo je svobodo, da se za te in druge civilne pravice borimo, da se jih tudi v praksi uveljavi. To pomeni, da ,se borimo, da takšni čarter j i nimajo samo vrednost volilnih letakov, ampak, da postanejo kri in meso Amerike in da jim iz naše domovine ustvarijo resnično demokratsko in progresivno deželo. Razno iz Collinwooda Jadranove aktivnosti Pevski zbor "Jadran je ena najbolj aktivnih organizacij naše naselbine. Zbor ne deluje samo na polju slovenske pesmi, pač pa se aktivno udejstvuje v vsem našem dnevnem gibanju, ki je v zvezi z narodnim udej-stvovanjem ameriških Slovencev. Na zadnji seji zbora se je darovalo $100 za obrambni sklad Odbora za svobodni tisk. Dne 15. februarja priredi zbor ples v zgornji dvorani SDD in v soboto dne 21. februarja bo istotako "Jadran" sodeloval pri domači zabavi s "srnjakovo večerjo", katero skupno organizirajo naše progresivne organizacije, pri katerih so udeležene "Progresivne Slovenke" krožek št. 1 (seveda tudi njih moški odsek), dramsko društvo "Ve-rovšek" in zbor "Jadran". Vse člane te organizacije se opozarja, da ne zamudijo te zadnje prireditve v SDD, ker znano vam je, da je bilo na zadnji zabavi prav imenitno. No, nekaj takega bo tudi "srnjakova večerja". Srnjaka je ustrelil in ga v ta namen brezplačno daroval naš poznani trgovec Mr. Joe Dovgan, lastnik Century Tire Service trgovine na Waterloo Rd. Le pripravite se na en večer lepe domače zabave v krogu zgoraj imenovanih društev. Zbor "Jadran" se že prav pridno vadi za svoj koncert, ki bo podan v nedeljo dne 11. aprila. Podana bo krasna opereta v treh dejanjih "Pri treh mladenkah" (Blossom Time"), v kateri je dramatizirano življenje nesmrtnega Franc Schuber-ta. Malo operet ima toliko in tako krasnih pesmi v tempu valčka, kakor ravno ta in že danes vam lahko povemo, da bo ta opereta res nekaj posebnega. Ne pozabite jo videti! "Jadran" ima nad 60 pevcev in pevk, ki so v velikem številu naši fantje in dekleta rojeni v Ameriki. Skoraj vse vloge so razdeljene med te naše mlade pevce in pevke in njihovo veselo in živahno zanimanje nam je porok, da bodo to opereto res dobro izvedli. "Jadran" bo našim organizacijam razposlal tudi nekaj vstopnic z apelom, da bi se vse te vstopnice razprodalo med članstvom. Prosimo in apeliramo na vas, sodelujte z nami za obdržavanje naše pesmi in besede pri življenju še na mnoga leta. Za Svobodni tisk Mnogo vprašanj se sliši, kaj je s tožbo gospoda Gavrovška napram slovenskim časopisom "Enakopravnost" "Prosveta" in "Proletarec", oziroma s tožbo proti vsemu progresivnemu živ-Iju ameriških Slovencev. Tožba čafta 'svojega dne" na sodnijah in nas ameriški]: Slovencev dolžnost je, da napram tej tožbi nismo malomarni, ako nam je res do tega, da S2 med nami ohrani pisana slovenska beseda in da obdržimo te naše časopise, ki so nam potrebni za zvezo vseh naših naselbin in naših društev in organizacij. Ali ste kedaj pomislili, kakš-n bi bil naš položaj tistega dne, ko mi, ameriški Slovenci progresivnega mišljenja, ne bi imeli več svojih časopisov? Namen tožbe je viden in jasen. Odbor SANSa in "Narodni odbor za svobodni tisk" v Clevelandu apelirata na vas: darujte v sklad za obrambo naših časopirsov po svojih močeh! Henry A. Wallace Kandidat tretje stranke, oziroma nove progresivne stranke, Henry A. Wallace, js že dobil svoj krst "rdečkarja" kar je povsem logično, ker če nisi republikanec ali pa nazadnjaški demokrat, te enostavno potisnejo : v rdečo linijo. Prav logično je, ! da demokrati in republikanci ne ' bodo zapisali nobene lepe besede o nekomu, ki ni iz njihovega tabora in to, posebno ne o ne-! komu, ki je na strani prepro-, stega delovnega ljudstva. Saj to je vendar proti njihovim načelom. Vsak delavec in delavka pa bi se morali zavedati, da po starih potih reakcionarnih strank delovni človek in ni ne bo prišel daleč. Rabite svoj razum pri prihodnjih volitvah! Vincent Coff. Zahvala dramskega zbora "Naša Zvezda" Euclid, O. — Zopet imamo za zabeležiti lep spomin na prireditev, ki se je vršila 11. januarja in sicer na igro "Vaška Venera", priljubljena kmečka burka, katero je podalo dramsko društvo "Naša Zvezda" v Eu-clidu. Publika se je nasmejala in nihče ni odnesel $10 za kisel obraz, čeravno je dvorana bila polna. Zato hvala vam za po-set. Tudi igralci so bili vsi na mestu in so storili svojo dolžnost kot še nikoli prej. Tudi Vam vsem najlepša hvala za vašo požrtvovalnost na dramskem polju. Še nadalje se vam društvo priporoča za gojitev kulture v Euclidu. Ce je veliko občinstva je tudi veliko dela, kar pa so neumorni delavci izvršili najsibo kjer koli. Najlepša vam hvala vsem skupaj. In tudi lepa hvala drugim, ki so kaj pripomogli za tako lep uspeh. Posebno naj sprejmejo pohvalo muzikant na odru Mr. Bill Koss in Marion Bašel za njen trud, kakor tudi režiser John Steblaj. Mimogrede naj omenimo, da bo "Naša Zvezda" ponovila "Vaško Venero" 8. februarja za 35-letnico društva Ribnica št. 12 SDZ. • Pri zaključku naj vas opomnimo, da se udeležite v polnem številu bodoče seje "Naše Zvezde", ko se bo volil nov odbor. Odbor. 35-letnica društva Ribnica št. 12 SDZ Euclid, O. — Društvo Ribnica št. 12 SDZ obhaja 35-letnico svojega obstoja dne 8. februarja leta 1948 in ob tej priliki priredi dostojno proslavo z bogatim programom, govori, petjem in vprizarjanjem burke tri-de-janke "Vaška Venera". Ta burka je nekaj res izrednega za ta dan proslave 35-letnice društva. Tem potom vas vse iskreno vabim, posebno iz Clevelanda in okolice, da nas na ta dan pose-tite. Ne bo vam žal in gotovo vam bo "Vaška Venera" ostala v trajnem spominu. Igro "Vaška Venera" bodo vprizorili igralci dramskega društva "Naša Zvezda", iz Euclido, O. Režiser je Mr. J. Steblaj. Torej na svidenje v nedeljo 8. februarja popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pozdravlja vas in vabi članica dramskega društva "Naša Zvezda", kakor tudi članica društva "Ribnica" št. 12 SDZ. Frances Modic-Kromar. kako se tam danes gradi in obnavlja, kar je bilo uničenega tekom okupacije po naci^fašistič-nih krvolokih in v času osvobodilne vojne, in kakšne razmere vladajo tam danes. To predavanje bo zanimalo vsakega našega rojaka in rojakinjo, ker predavatelja sta se na lastne oči prepričala o tamošnjih razmerah, in sta zelo naklonjena novi Sloveniji in Jugoslaviji. V nedeljo, 2. maja 19^8 se pod avspicijo Centralnega odbora podružnic SANSa in društev vrši proslava 3. obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije. Vrši se v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. Natančnejši program bo objavljen' pozneje. Ta prireditev obeta biti še mnogo boljša, kot so bile prej-šne. Pazite na nadaljna naznanila v našem časopisju. Tretja prireditev, ki ne bo tako velika po svojem obsegu kot prvi dve, vendar pa bo ravno tako važna za vse člane in članice podružnice štev. 60 SANSa, in nje prijatelje, bo v soboto, 15. maja 1948, v prostorih A. To-mažina, na 1902 W. Cft . ak 'M., Chicago, 111. To bo res pristna uomača zabava; postrežba bo dobra in za plesaželjne bo seveda tudi preskrbljeno. Kdor se je bo udeležil, mu gotove ne bo žal. Podružnica štev. 60 SANS je precej aktivna, in da bo mogla svojo aktivnost še povečati, je potrebno, da ji vsestransko pomagamo to delo še v čim veČji meri vršiti. Zato, udeležite se tudi te priredbe.—Za podružnico štev. 60 SANS; Frank Smith, tajnik. Vtisi s potovanja v Jugoslavijo (Piše: P. Barbiš iz Los Angelesa) Tri važne priredbe Chicago, 111.— Tri važne prireditve v Chicagu. — Centralni odbor SANSovih podružnic in društfev priredi zelo zanimivo javno predavanje o Sloveniji in Jugoslaviji v petek, 13. feruarja 1948, v dvorani SNPJ, 2657 I So. Lawndale Ave. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. Predavala bosta Marie Seton, znana pisateljica, in njen mož, ki sta se pred nedavnim povrnila iz Jugoslavije, kjer sta se več mesecev mudila in marsikaj videla in doživela. Povedala bosta, (Nadaljevanje) Poslovil sem se od Domladiše in odšel proti Ličanovi žagi. Na poti sem srečal Milana Ličana in njegovo ženo Vero (Marinko-tovo). Povabili so me v hišo, kjer smo se pogovorili o Ameriki in starih časih. Milan mi je povedal, da se sedaj ukvarja s čebelarstvom, ter da ima okoli 100 panjev čebel, medtem ko njegov brat lastuje žago. Odšel sem zatem še k Mehlinovi žagi, kjer sem srečal Pepeta Mehlina, ki mi je povedal, da njegova žaga zaradi letošnje suše ne obratuje. Rekel je, da je suša zadnjega leta bila ena najhujših v 30 letih. In v resnici, ko sem odšel nazaj po cesti proti sredini mesta, sem srečal več sodov in tankov z vodo iz vasi v okolici Bistrice. Kot sem že povedal, je Ilirska Bistrica sedaj nekoliko večja kot pa je bila pred leti. Kar pade v oči potniku, so predvsem velike vojašnice, ki so jih Italijani zgradili na hribu nad Ilirsko Bistrico in pod Ravnicami. Kot vsi vemo, so te vojašnice bile za italijanske' fašiste prva postojanka v njihovem programu za vdor na severo-vzhod in potem za eventualno okupacijo Jugoslavije, kot nam je dokazala zgodovina zadnjih let. Na drugi strani železniške postaje stoji velika tovarna sintetičnega lesa (masonita), kjer je zaposlenih dosti delavcev med njimi Vid Oprešnik kot ravnatelj. Ta tovarna, kot sem bil informiran, je tretja v Evropi po svoji velikosti in obsegu proizvodnje. Svoje produkte izvaža po celi Evr&pi v zameno iza težke stroje za industrializacijo Jugoslavije. Druga tovarna, ki obratuje še vedno, je Samso-va žaga, ki je sedaj pod državno upravo in ki sedaj obratuje kot ' mizama in delavnica vozov. Na desni strani kolodvora pa se nahaja kmetijska zadruga, ki sprejema sadje od posameznih kmetov, ga razdeli na prvo in drugo kvaliteto, pakira v zaboje in pošilja na mestni trg v Ljubljano,^ Reko in Zagreb. Obratuje še vedno tudi mestna mlekarna, ki s kamioni izvaža mleko v Trst in Reko. Poudariti hočem, da se mi je večkrat pojasnilo, da se za vse izvoze blaga v druge države kupuje stroje za industrializacijo mest in vasi. Bilo je okoli pete ure zjutraj, ko me je zbudilo petje s ceste. Vstal sem, da vidim kdo so ti zgodnji pevci in se začudil, ko sem opazil kolono vojakov, ki so marširali po cesti proti Bistrici. Z druge strani železniške proge je še dolgo odmevalo: "Mi smo partizani . . ." Po zajtrku sem odšel, da obi-HČcm bivšo učiteljico gospodično Bibko Bisael, sedaj v pokoju. Ona je teta predsednika mestnega odbora Kristjana Hodnika, ki me je sprejel na pragu in predstavil ccli družini. »Učiteljica Bibka se je razjokala, ko sem ji pojasnil, kdo da sem, ter da sem prišel na obisk in da jim nosim pozdrave ameriških Slovencev. Bila je prisotna tudi žena Sašota Ličanovega (sina Aleksandra Ličana) in Zijako-va sestra. Povedali so mi, kaj vse so prestali za časa vojne—stvari, ki se jih ne more popisati. Naj zadostuje samo to, da so mi rekli, da kadar so tiste dneve italijanski fašisti obesili fante na kpstanje pred Drmuljovo hišo, so jih toliko ^pretepli, da se niso mogli držati pokoncu, ko so jih spravili na vislice. Bistriški okrajni zapor je med vojno bil vedno natlačen z ljudmi osumljenimi, da so v stikih s partizani. Ob istem času je bil za stražarj neki Italijan po imenu Carccione, bivši karabinijer. Neki večer je prišla tolpa oboroženih Nemcev, ki so zbudili tega stražarja in vstopili v zapor. Vzeli so 18 ujetnikov, to je domačinov iz okolice, toda pred tem so zaprli stražarja Carcci-onija v njegovo stanovanje, tako da ne bi vedel, katere in koliko jetnikov so vzeli. Jetnike (med njimi Franca Gržina, Marinkotovega in dve sestri iz Knežaka) so odpeljali na hrib za vojašnico in tam jih ubili z udarcem v glavo z granatami iz cementa, s katerimi so se Nemci vežbali. Povedali so mi, da je Carccione, ki je čul vpitja in jokanja, umrl od straha. Ko so jetnike ubili, so jih tam na istem mestu tudi pokopali. Neki domačin, ki je bil zaprt v vojašnici, jQ videl skozi okno, kako so omenjene ubili. Ko se je pozneje vrnil iz Dachau, je pokazal mesto, kjer so jih nacisti zakopali. Lokalne oblasti so odkopali njih trupla, priredili velik pogreb in jih zakopali na pokopališče v Trnovem. Po razpadu Italije so to ozemlje okupirale nemške vojne sile iz Italije in drugih strani. Polde Oblak (lepi Polde) se je izvolil za župana in se kot tak predstavil Nemcem, ki so ga pripo-znali. Vedno, ko so Nemci odobrili kaj živeža za prebivalstvo (aprovizacijo) je prišel k njemu Vid Oprešnik rekoč: "Ne pozabi naših partizanov, ki se borijo za nas v gozdovih. Vsi vemo, da so lačni, goli in bosi." Oblak se je malo branil, toda na vsak način je pripomogel, kolikor je pač mogel. Neki dan so Nemci nekaj sumili in so ga aretirali. Ko so ga strašno pretepli, je Oblak vse priznal in povedal, da so v tem bili Op^es-nik in drugi. Nemci so nato aretirali še Oprešnika, Milana Am-brožiča in več drugih, ter jih odpeljali v Trst, kjer so jih na-^ mer aval i ustreliti. Dan ali dva pozneje je prišla v Trst sestra Oprešnikove žene in odšla v zapor v Via Coroneo, da obišče Oprešnika. Govorila je s stra-I žar jem celice in mu izročila 9,000 lir s prošnjo, da naj poma- 'ga Oprešniku iz zapora, obenem i pa, ker ji niso dovolili, da bi osebno videla, je po eni osebi j sporočila Oprešniku o tem načr-'tu. Tisti večer je stražar pustil vrata celice odprta. V noči Oprešnik vstal in videl, da so vrata odprta. Rekel je Oblaku, s katerim sta bila v isti celici: "Oblak, zdaj je zadnja prilika, da se poskušava rešiti." Toda Oblak mu je odvrnil, da ne gre nikamor: "Jaz sem vss priznal in se ničesar ne bojiw-Na vsak način, če bi nas dobilj izven celice, nas bodo ustrelili' Oprešnik pa mu je odgovoril, da je vseeno, če ostanem tu, nas bodo ustrelili jutri, torej kaka razlika je, če nas ustrelijo danes? Toda Oblak ni hotel iti in je ostal v celici. Drugi dan so ga skupaj z 71 ostalih talced ustrelili na strelišču na Opciji pri Trstu. Oprešnik je medtem ušel celice in opazil na drugem koD' cu zapora skupino jetnikov, katere so odredili za taborišče ^ Dachau. Pridružil se jim je # končno so vse odpeljali na kolodvor, kjer so začeli vsakega P®' zivati po imenu. Ko je to Opr®®* nik videl, je zavil za vagon, toda videl ga je neki Nemec In zapodil v vagon, katerega so zaklenili in poslali v Nemčijo. Ko so dospeli v Dachau, so ji zopet prozivali, toda Oprešnikf ni bilo na seznamu. Vprašali so ga, kako se je to zgodilo. dal jim je, da je prišel "prosto voljno delat za Nemce." NeBi^| so rekli: "Heil Hitler, take lju<^ rabimo." Medtem ko so drug® zaprli v Dachau, so , njega odp® Ijali v neko tovarno sintetični ga lesa v Avstriji, kjer je deja tri mesece in zatem spet us proti Bistrici, kjer je na Mas^ nu in po naročilu Edvarda delja zopet začel mobilizif* partizane. (Dalje prihodnjič) ŠKRAT >T. r.«B< "10« 'aSVfl / I'C <» <>(, Noetova ladja Smučiper se je namenil po leznici v Ljubljano/ Ko stopi železniškemu vozu, se hoče p ^ koliko pošaliti ter reče: ^ h Noetova ladja ze polna. Takoj se zasliši od znotraj "Ne, en sedež je še prazen osla Š3 ni!" # Zasedeno Na kolodvoru v Gradcu j^ tebi kal neki potnik ob vlaku, ^ dobil prazen sedež. Toda kai^ je pogledal, povsod je bilo ^ ■ zasedeno. Naposled je dobi nekem kupe ju debelega g''®".« da, ki je sam sedel na kl^P Potnik je hotel sesti poleg beluharja, toda ni bilo zraven njega je bila velika 1' na torba. "Zasedeno," pravi ^ beluhar. "To je potna to^^. mojega prijatelja, ki takoj P ^ de nazaj." — "Nič ne de," odgovori potnik, "pa »počak ^ toliko časa, da mi da nik kak prostor!" Sopotniki^^ se pogledovali ter se pom^ulJ' nasmihali. Vlak so je začel premikati-da prijatelja debelega ni hotelo bi{i. "Gotovo se kasnil," je menil debeluhar. je prav žal!" odgovori brez sedeža. "Da pa ne svoje torbe, tu jo ima!" 1'^ 1 j den je mož izgovoril, je žc ba zletela skozi okno na 1'^' ,j, "Vi, moja torba!" jo ^ čal debeluhai', toda bilo ))repozno. Kjer je bila pi''''J ba, je zdaj mirno sedel ne meneč se za debeluhad^j^^^o je kar pihal od jeze, poS® ker se mu je vse smejalo. 5. februarja 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 OSMI FEBRUAR, DAN SMRTI dr. FRANCETA PREŠERNA Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, osrednjega slovenskega književnega geni-se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta an naj se poslej s proslavami ® svečanostmi praznuje po vseh Slovenskih prosvetnih in kul-^•"nih ustanovah ter zavodih, es slovenski narod naj se pro-avam kulturnih in prosvetnih delu^^r in pri njih so- Tako se glasi odlok, ki ga je ^^®^sedstvo Slovenskega ^"°"®svoboditelnega Sveta csv^ ^^bruarja leta 1945 na l^I^obojenem ozemlju. S tem od-j® bilo samo potrjeno ti- kar ljube: je za nas Prešeren loezen^do domovine, po- bil: J iti čast, samozavest, zname-J narodne zrelosti. Zffnri ^^j^sodnejših letih naše naše borbe za na-dolj je bila svetla po- mi genija vedno z na- na ^ velika pobuda za naje delo. Prešernov duh napolnil Je 7 lik i tijem nas najtežji čas. Bil svojemu narodu vod- Voijo duh upora in pO'zmagi. Njegova pesem v tem času še poseb- ]e Napolnila ■ je ves Vo ^ prostor z neuklonlji-po uporu in boju 4° Dr. France Prešern (Kip A. Gangeljna) u v njegov čas, ®PV 'i kmalu je občutil ^ "leščanom tujega ro-Zovajj^ predpravic in uka-je pj,jv^j je bil človek, ker zvest t, ljudstva, ker je bil ^ojenau narodu, ker je Toda Prešeren, človek volje, časti in ponosa kliče: da bi nam srca vnel za čast dežele med nami potolažil razprtije in spet zedinil od slovens'ne cele Skrb za usodo domovine postane osrednja misel največjih in najglobljih Prešernovih pesmi. Za domovino mora živeti, za njeno čast trpeti in delati. Iz notranjega upora proti tuji oblasti in tuji volji, iz vere v pravico in svobodo vseh ljudi je zapel Zdravljico in v njej napil novemu rodu boljšo ■ bo- doenost. Napovedal je čas, ko j imenu naroda. bo treba "srčno braniti" svojo | Zato so se tisti, ki so se po- Vg}.. 'Jel, Je domovino; napovedal je boj za pravico in svobodo. Dodobra je spoznal zmisel in poslanstvo ter obenem rešitev svoje domovine, v sklenjenosti boja za domačijo, v prepričanju zmage člove-čanskega duha, bratstva in edinosti. Potem se bo izpolnila njegova vera v svobodo, edinost, mir in srečo: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, de, koder sonce hodi, ' prepir iz sveta bo pregnan, de rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Zdravi j'.ca je naš prvi narodni manifest, naša politična mi-V tem narodu si- sel, naša-davna volja po svobodi, iJratstvu in enotnosti, po edinosti, spravi, sreči in miru, naša človeška misel. V njej je izražena vera v zmago pravice, preroška napoved bojev za svobodo in pravico. Treba je bilo dolgih let in tr})ljenja, da je postala v naŠ3m času simbol skupne usodne volje vsega slovenskega. ljudstva. Tako je Prešeren v tem času postal last vsega spomenik . v Kra So m ju jc lYirw. , iičiru biti navzkriž s ta- V življenjem pri druge, za narod osebno bolečino in Vesi ^ prerok, njegova r If ^°dnik. Boleče je ^ ° grozeče visi nad k in domovi- J^f^^bodnih ljudi, si E!:E::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::; I ski narod, organizirati ga v boj za svobodo, usmeriti ga k velikemu narodnemu, političnemu in socialnemu cilju in ga združiti v živem, močnem vsenarod-nem gibanju. Ob tej misli je nujno moral propasti vsak drug poizkus in sleherni strankarski oziri so morali obležati ob strani. Čas pa je bil torej najsilnejši ukaz naše najtežje zgodovinske preizkušnje spoznanje našega življenskega smotra, skrb in tveganje do kraja, da ostanemo, in nam je bila prav ob tej usodni uri Prešernova duhovna pri-čuječnost velika opora in pobuda — je to dokaz, da smo postali resnično politični narod, ki je prelomil s starim svetom in z neuklonljivim uporom ter z velikim ponosom stopil samozavestno v novo zgodovino, v kateri dejansko odloča o samem sebi. Ta volja je postala nosilec Prešernove utemeljitve poslanstva slovenskega nuroda. Danes je položaj slovenskega naroda zgodovinskega, epohal-nega in zaradi tako velikega pomena. Živimo v novi demokratični Jugoslaviji, enotni smo, imamo enotno misel in imamo priliko za izredna in velika dejanja. Tako velikega pojava ni bilo v naši zgodovini. In danes smo zmožni velikih političnih, družbenih, gospodarskih ter kulturnih zamahov in izpodbud. Pod tem in pod takim zgodovinskim vzornim kotom nam je delo Franceta Prešerna še bliže, še večja pobuda in še trdnejše vodilo. i Da,nes ne gre samo za to, da premagamo težave, da dosežemo blagostanje. Gre za več: gre za veličino, ki je v zvezi z najnotrajnejšim bistvom našega ljudstva, z njegovo naravno sa-monarodnostjo in zgodovinskim poslanstvom. Ne gre samo za osnove življenja, marveč tudi za duhovno razgibanost in sproščenost, za uveljavljanje iijego-vih duhovnih izrazov, ki so dediščina kulturnih oblikovalcev, dediščina narodnih in ljudskih vodnikov, nad katerimi ima Prešeren tako edinstveno pomembno mesto. Uresničitev našega življenja je vezana na izpolnitev časovnih nalog. Te pa se javljajo ne le v kulturni tvor-, nosti, ampak tudi v narodno-po-litičnem, državnem in družbeno naprednem oblikovanju. Tu postavljamo naše življenje na prave osnove, ker so to osnove na-Š2ga pravega bitja. Bili bi sla-I bi dediči Prešernovega duha, če Prešernova misel: "manj, jim ne bi bili kos, če jih ne bi strašna noč je v črne zemlje, znali uresničiti in s tem dopol-krili kot so pod svetlim soncem ] niti velikega časa, v katerem sta odprla dušo zanj in ga -prvič res doumela. Prešernovo idejo smo v Osvobodilni fronti prenesli v politično življenje, v vsenarodno misel. V njej je bilo zasajeno jedro narodnega odpora proti tujemu osvajalcu, če smo imeli v najtežjih zgodovinskih trenutkih tako resno in pozitivno določeno narodno misel, je bila prav Prešernova duhovna dediščina tako velika pobuda. Prešernove misli prav zaradi njene jasnosti in nedvoumnosti ni mogel nihče zamegliti, nihče zanikati pred narodom ne v stavili na načelo: raje vse kakor vojno — postaviti proti narodu in proti duhu pevca svojega naroda. Zaradi lažnega miru, zaradi osebnih koristi, iz strahu pred tveganjem, so se izneverili in odpadli. Po njihovem niti rasti, niti ustvarjati niti živeti. Bili so pripravljeni dati svoje sinove tujemu vladarju, da bi jih povedel pod svojimi znamenji v boj za svoj imperij, v boj proti lastnim bratom, ki so šli za Prešernom. vodila v boju, naj nas vodi v delu, kajti Prešernova misel je bila misel bodočnosti, misel, ki je prišla do današnjega dne in bo šla z nami naprej. Ti dnevi naj Prešernovo ime še bolj razglasijo med najširšimi plastmi naroda: obenem pa naj bodo izraz hvaležnosti in priznanja možu, ki se je s svojim delom postavil na vrh slovenske književnosti, in ki je s svojo preroško besedo dajal prav v preteklih težkih letih domovinske vojne našemu narodu toliko opore in pobud. Prešeren je danes izven sleherne pravde. Ves je naš, ves ljudski, eden izmed tistih velikih in enovitih osebnosti, v katerih se po besedah Dostojevskega vsi "bregovi strinjajo". OBVESTILO Dan, mesec in leto rojstva. Mesto pristojnosti (vas, mesto, srez in federalna republika). Poklic. Številka in datum potnega lista. Zadnji naslov. Podatki se lahko daje ustno ali pismeno. Podatki, dostavljeni pismeno morajo biti lastno ročno podpisani. Prosimo vse naše državljane, da te podatke dostavijo po mož nosti do konca meseca marca 1948 leta. Podatke dostavite na naslov: Consulate General of Yugoslavia, 188 West Randolph St, Rm. 1611, Chicago 1, 111. Iz Generalnega konzulata F. N. R. Jugoslavije v Chicago, Br. 9/48 od 28. januarja 1948 leta. V cilju poprave in dopolnitve spiskov onih oseb, ki se nahajajo v inozemstvu, prosimo vse državljane F.N.R. Jugoslavije, ki živijo stalno ali začasno v Zedinjenih Ameriških Državah, na področju tega Generalnega I kouzulata, da predložijo podpi-! DANIEL STAKICH sanemu Konzulatu sledeče podatke : Ime in preimek ter očetovo ime. Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA v, AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 Podr. št. 3 S. M. Z. Pri podr. št. 3 S.M.Z. imajo sledeči odbor za leto 1948: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel.: IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki;— James Kastelec, Frank Videm-šek in Charles Marinčič, Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo ali na 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani. DomaČe klobase Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, ajdovo moko, domače kislo zelje in repo. Se priporočamo za obisk. MRS. JOHANNA REMIC 921 E. 185 St. KE 1846 sužnji dnevi", je zmagala, • kajti prav ta misel ponosa in častne borbe, ni kazala v grob, temveč v vstajanje. Prešernova misel je v tem času zanetila v slovenskem ljudstvu ogenj narodne in življenske sile. Vera v vrednote, ki so bile ogrožene, je oživela. Prešeren nam je bil v tem usodnem času še posebno simbol slovenske narodne institucije, ki je šla v rast neposredno iz ljudstva in združevala vse njegove smotre v en sam oblasti in moči. upornega rodu. Kmet in delavec skupen cilj — razživeti sloven- zivimo. Zdaj pa je potrebno, da se danes ves narod, vse delovno ljudstvo, kmet delavec in izobraženec v mišljenju in odgovornih dejanjih usmerijo po tej veliki misli, ki je zgodovinska in v kateri moramo razvijati svojo zavest, da pokažemo zgodovinsko zrelo odgovornost, da damo vse miselne in delovne zmožnosti v delo napredka in razvoja, bratstva, edinosti, sprave in sreče. Prešernova misel, ki nas je A. fi. A. K, A. liia gc železna četrta, Iz veselim; J'jubljanc v druge mčkla, "kor tičik poletim. jc Mizo tista cčsta, d' """aH vzet' me, Ijiibčik moj! poglodat ptiijc mesta om peljilla se z teboj. PO železni cesti jjj, l>6m od iiab do nas ; "ito Ijtibco v vsakim ni(?Sti ^ ^ 'TI bora za kratck-čis. zapčrara, ^1 ? Dunaj, v Gridcc, v Terstj J mfne pustr zmdram, Y 'nam b6ljših na vsak perst. "s**"'"'.'®® '»C- košate, •'.'■'■.'"'"e Šlajerke; I »Ickliha 'ma bogate, . ""''j *al' oblečene. Y nie Kranj ice, . Mc 1''^% '^eparčik ni za nas; j f^ hočmo bk' ženice, '-"'"t'c ne za krtltek-ča«. ") iJi' ■ " ""n, poglavitno Marsiio mcuto. A. Pesem od železne ceste. (Andrejčik in Barbifca.) Ve si pa žčl tc niožičke , KI ne stopjo z vojencc, Vedap vpreženc osličke, Dolgočasne revčike. B, Tebe sija pa li krotkim ticam Vleče, bdzakljunski k6s} Veter dal boš dvajseticam . Percapljal nazaj boš bos. A Jez popeljem se kje v Bčrno *) Snubit Jiidnje keršene ; • Tam peržčnil z ženo ččrno Uom zlata na mernike. D Jez pa iz domačih starcov 8i možii. zvolila bom; Imel bA, ko peska, dnarcov, Mene varval bo in dom. A. Žene jez ne bom zapčral, Biil ne bom se za-njo nič; Nje obresti bom pobčral, jCivel brez sktrbi, ko tič. B. Jfz pa hlače bom nosila, Gospodar bom čez mošnjo; Bom vabila na kosila kogar m^ni bo ljubo. kamor aclczna cesta pclja, in Kjer veliko A. Vari! cdli dan ho godel, Vso n66 kašljal staiji mož;. Bo tc še od hiše spodcT, Ak mu stregla prav ue to^ B. Judnja je ko satan zvita, Kadar Mh z irjo zavozlan, Fervošila skoporita Komcj ti bo sok neslan. A. Torej bddi meni zvesta, Saj tc ljubim Ic sam6 ; Kje je še železna cesta! Koj mi v zakon daj roko. B. Tebi jez nc bom nezvesta, ^ Ali ti si tičik zrel; Ak želčzna pride očeta , Vari, de ne b(iš mi všel. A. l'o nji peljal te žcnico Bom na Dunaj, v Gradec, v Terst; Zvesto kazat jim'Kranjico , Ak ne b6 napoti — kerst. B. Ak kaj tacga se napravi . Boš počakal, Ijiibčik moj! V s e le j mož n ar manj zapriivi, Ak žcnico ma sejt^j. Dr, Prcščrin. bogatih Judov prebiva. THE MAY GO'S BASEMENT Našli boste mnogo novih in popularnih stilov v tej skupini YSE-YOLNENIH #: . Slits 16.00 • 100% Vse-volneni Shetlands. • Mere za dekleta in žene To je delo nove mode, ki vas bo razveselilo. Vsi "jackets" imajo popolne podloge, robi so krasno obšiti, "jackets" so polne mere in daljši, nekateri z podloženimi boki. In krila so v novi dolžini z prerezi ob straneh za daljše, lahkejše korake. V Coral rdeči, sivi. Powder modri in Kelly barvi. Mere 12 do 18. žal, ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil Basement Suits Nekoliko neregularne moške fino pletene bombažne ribbed T-srajce 79«= Prodajale bi se po 1.00, ko bi bile perfektne ... Miijliiie, srednje in velike mere v teli finih bombažnih T-srajcah, ki imajo okrogel ovratnik. Kratki rokavi, samo belo. Nekoliko neregularne iz 1.00 skupine. V resnici dober nakup za 79c. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ). I'ebi uarja. 19^ PREŽIHOV VORANC; Samorastniki s prijateljem Lipušem Koša-1 torn sva se soparnega poletnega dne po več ko dveurni hoji zvrnila na hrbet širokega gozdnatega slemena, ki se je naslanjalo na severno pobočje mogočne-; ga Obirja. To sleme tvori z mnogimi drugimi tisto pohlevno obirsko predgorje, ki se izgublja na sever proti Dravi in ki ima podobo nagrbančenih kore-nik obirske gore, ko da bi ta gora pila z njimi iz Drave in po njih srebala sokove za svoje večno življenje. Ena teh kore-nik, najmogočnejša med njimi, I se je drzno postavila Dravi v bran in zasukala njen tok pro-; ti severovzhodu; tako $e je za-i okrožila tvorba Podjune, teh nedrij koroške dežele. Vrh tega slemena, Karnic, je v prejšnjih časih živel kmet Karničnik. Rekli so mu tudi Kresnik in sicer zategadelj, ker so Kamičniki imeli pravico in dolžnost o kresu na Obirju kresove žgati. Zato so bili znani ne samo po bližnji Podjuni in po spodnjem Rožu, temveč tudi po vseh krajih Koroške, koder so se ti kresovi videli. ' Karniška huba je bila ena med prvimi, če ne prva, ki je v teh krajih postala žrtev tako imenovane "kmečke kuge", bolezni, ki je v drugi polovici preteklega stoletja uničila po Karavankah na stotine kmečkih posestev. Danes so Karnice gro-fovska last in od nekdanjega njihovega ponosa ni ostalo skoraj nič. Polja so bjla že davno zasajena in lepi gozdovi, so jih že drugič prerasli; od hramov so ostale samo lesena bajta in ovčje staje; oboje je danes bivališče ubornega najemnika, ki pa bolj zasluži ime drvarja, zakaj na preostalem polju okrog bajte more rediti le dve, tri krave in par ovac. Sledovi ostalega, nekdaj obširnega poslopja Karnic so se že vdrli v zemljo,, le tam, kjer sta bila nekdaj ognjišče in krušna peč, se še vidi kamenito groblje, ki ga ruša še do danes ni mogla prerasti. Okrog bajte sameva nekaj suhljatih tepk in lesnač, odetih v planinski drevesni mah, da se zde ko sivi strahovi, sicer ^a pritiskajo na to tesno bivališče od vseh strani črni lesovi s svojimi temačni-^ mi sencami. "Ta hiša mora imeti zanimivo zgodovino," je začel Lipuš Košat, ko sva se nekoliko ohladila. "Vsaka kmetija, ki jo je svoj čas požrla 'kmečka kuga', ki je prišla iz kmečkih v gosposke roke, ima svojo posebno storijo. Mislim zgodbo, kako je do tega prišlo, kaj je povzročilo zadnji sunek." Njegov pogled je zamišljen pil borno sliko tega razpadlega kmečkega bivališča. Obrnila sva se proti bajti pod lesom. Krog nje je vladala že planinska tihota, polna enakomernega žuborenja vode, ki je v mogočnem loku curljala iz mahovitega tatermana v široko korito. Ta vodovod je bil menda tudi še spomenik nekdanje kar-niške svojine. Gotovo že par sto let stara bajta je bila lesena in zgrajena v tistem prijetnem gorskem slogu, ki se s svojim razveženim ostrejšem in z aher-ci tako sklada z okolico, da si večje umetnosti niti predočiti ne moremo. — Njene stene so bile od starosti in vetra že počrnele in razpokane; kazila so jo le prevelika, neokusno zaokvir-jena okna, ki jih je v te stene vstavila doba modernizacije stanovanj. Pri bajti nisva opazila nikogar. Zdelo se je, kakor da ni nikogar doma, čeprav so bila vezna vrata na stežaj odprta. Ko sva hotela vstopiti, naju je že za pragom prestregla starka; "Sami nimamo nič; ubogi najemniki smo." Starka je bila zanimiva. Ko sva jo pomirila, da ji ne bova na težavo, se ni na njenem rumenkastem širokem licu sicer nič spremenilo, ali po zgibih njenega telesa sva spoznala, da ji je padel kamen s prsi. Po njeni zunanjosti bi bilo težko uganiti njeno starost. Po svoji že precej zgrbljeni izsušeni postavi bi mogla imeti tudi 80 let, po gibčnosti 20 let manj, a po njenih živih neizgorelih očeh ter po še gostih, komaj na rahlo po-srebrenih laseh bi ji človek prisodil se deset let manj. Vidno zadovoljstvo ji je tudi šinilo čez razorano lice, ko je čula, da govoriva slovenski: kajti tujci, berači in turisti, ki so hodili tod okrog kot gospodje, so bil skoraj izključno le Nemci. Ko je starka po nekaj besedah utrujena sedla na prvo prečnico strmih zakajenih stopnic, ki so iz veže vodile na podstrešje, sva spoznala, da ji nisva v napotje. Duh -sajastih sten in njih prijetni hlad sta naju objela z vso domačnostjo, da sva se tudi midva usedla pred starko na nizki prag preddverja. "Ali je to vse, kar je ostalo od nekdanjih Karnic?" je Košat naravnost vpadel s svojo željo, da bi kaj več zvedel od starke. Stara mati pa se ni ganila; Košat je moral mleti dalje. "Koliko let je že, odkar so Karnice grofovske?" "Karnice so bile prodane leta 1875." Njen suhi glas je imel neki poseben strasten* prizvok, ki ga je Košatovo tenko uho takoj ujelo. "Mati, kako je prišlo do prodaje karniške hube . . . ?" "To je skurna storija." Starka se je kratko odrezala, ko da bi hotela zadušiti oživljeno čustvo. Preden pa sva utegnila še siliti vanjo, so se njene oči v globokih jamah zabliskale, da se je čudno pomladil ves njen žolti obraz; v njenih prsih je nekaj zahreščalo, ko da bi počila tajna struna, potem pa je nepričakovano goreče izsula Harmonike Prodajamo Excelsiors, Italo American, Polytone s Flototone, Hohner, Salanti,»Marinucci harmonike, ter druge vrste. linamo tudi saksofone, trumpete in druge inštrumente. ACCORDION SHOP, 671 E. 185 St., nasproti Gray Drug Store, KE 7474. Za točno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k JOHN ROŽANCE 15216 LUCKN0W AVE., blizu Memorial šole Uradne ure: od 10. zj. do 9. zv., ob nedeljah od 1. do 7. zvečer KEnmore 3662 iz sebe naslednjo zgodbo Kar-1 nic. Na Karnicah je živel star rod in že od nekdaj je bila tu bogati ja doma. Huba je imela tri sto johov grunta, njen svet je na treh straneh slemena segal dol do doline, kakor bi se Karnice s tremi mogočnimi nogami upirale v nižavo, njeno zaledje pa se je naslanjalo na visoke obirske stene. Včasih je karni-ški svet segal baje celo do vrha Obirja; ta svet jim je zaradi nekih zadev vzela gosposka. Od tistih časov menda so imeli Kar-ničniki pravico žgati kres na Obirju. Zaradi tega so bili znani daleč po koroški deželi, vsaj tako daleč, kolikor so se videle Karnice. Te pa so na severni strani Obirja najvišje selišče in je odtod odprt ves svet do Savinje, do Dobrača ' in tja čez Šentvid. Znano je tudi, da niso Karničniki v starih časih opravljali tlake niti niso dajali desetine, temveč so plačevali dačo v zlatu. — Vrh slemena, koder raste zdaj črni les, so pokrivala položna polja, pri hiši se je redilo čez trideset govedi in čez sto ovac, razen tega sta spadali k hiši še dve, ob vznožju slemena ležeči bajti, katerih vsaka je tudi zmogla nekaj volov. Karničniki niso bili znani le kot zamožen in mogočen rod, pač pa so bili znani tudi po svoji ošabnosti, trdovratnosti in samoljubnosti. Ta lastnost jim ni bila vcepljena le od prvotnega njihovega ognjišča, marveč so jo rodile tudi mogočne že-nitve; karniške gospodinje so bile iz samih mogočnih hiš bližnje in daljne okolice; celo čez Dravo so bili Karničniki v sorodu z imenitnimi hišami. Pri hiši se je košatil napuh, ki je mnogo pripomogel k žalostnemu koncu Karnic. Moja zgodba se pričenja pred kakimi sto leti, ko je gospodaril predzadnji Karničnik, ki je imel troje otrok, dva sina in eno hčer. Kot po navadi je bila huba namenjena najstarejšemu sinu Ožbeju, zato ga je dal oče naučiti pisanja in branja; da se nauči nemški, ga je še čisto mladega dal na zmeno tja za Svinec, razen tega ga je tudi oprostil vojaške službe. Ko je bilo Ožbetu dvajset let, je prišla k hiši za iberžnico Hu-dabivška Meta iz belanskih glo-bač. Hudabeli so bili kajžarji, ki so se preživljali z dninarstvom, 7. divjim lovom, .s kresanjem jmole in s prodajanjem črnega ogla. Zaradi tega in pa, ker je bila bajta zmeraj polna otrok, so bili na slabem glasu, čeprav so bili pošteni kot druga soseščina. Še dandanašnji je huda biti siromak; takrat pa, v starih časih, ko ni imel ubogi človek sploh nobene pravice, je, bila revščina še hujša in sramot-nejša. Najbrž so jim tudi iz tega vzroka dali tako zlobno ime. Otrokom so bili Karničniki botri. S sedemnajstimi leti je posta- la Meta najlepši deklič v vsej fari in gotovo tudi v celi Podjuni. Bila je srednje velike postave, belega obraza, plavih oči in temnih, ko konoplja dolgih las; njena koža je bila žametna, njena postava kot tisa na Obirju. Njena botra, karniška gospodinja, je hitro spoznala, v kaki nevarnosti je mlada iberž-nica Meta. Zato jo je navajala k samozatajevanju in pokori, da je morala moliti več rožnih vencev, kakor pa ostala družina. Meta še ni dobro prestopila sedemnajstega leta, ko je že postala široka z Ožbejem. Pri hiši je bilo, kakor bi udarila strela. To je bil nezaslišan dogodek in dva dni ni jed nikomur dišala. Nad hišo je legla strašna mora: mm I ■ ■ N/ v Zemljišča Dela za ženske DOBER NAKUP Nova hiša za eno družino; 6 sob in kopalnica. Solidno konkreten dovoz in dve garaži z vratmi, ki se odpre zgoraj. Hiša je popolnoma insulirana in okna ter vrata so obita. Nahaja se na 19102 Muskoka Ave., od E. 185 St., blizu trgovin in javne šole. Lastnik ima hišo odprto na ogled. A. J. ZIVKO 1119 E. 171 Si. KE 5426 Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.- SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio Lekarna odprla: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah STARflNQ MOM. NITE KM MB TF (NEXTWEEr) 19th ANNUAL AL SIRAT Al SIRAT GROTTO CIRCIS THE GREATEST EXHIBITION OF MAMMOTH ENTERTAINMENT EVER BEFORE OFFERED CLEVELAND CIRCUS PATRONS CLYDE BEATTY the world's greatest wild animal trainer battling 40 wild and ferocious jungle-bred lions and tigers the renowned CRISTIANI FAMILY of sensational bare-back riding stars in amazing feats of horsemanship with Lll /" I O THE WORLDS GREATEST U V I V/ RIDING COMEDIAN onn SPANOLELAND STARS-SO CLOWNS- /uu3 herds elephants —125 horses— ponies-huge menagerie-1.001 marvels owing to unprecedented demand for choice seats MAKE RESERVATIONS EARLY tickets now selung at music hall and richman bros. store—tickets on sale all performances. y prices v matinees daily (except mon.-tues.) ' $1.90 and *2.00 inc. tax nights — $1 jo • $2.00 • s2.40 • $3.00 inc. tax VABILO NA SRNJAKOVO VEČERJO V soboto 7. februarja v Hecker Tavern 1194 EAST 71st STREET HRIBAR—SUSTARŠIC, lastnika Serviralo se bo od 6. ure naprej. IZVRSTNA OKREPCILA IN ZABAVA I Prijatelji in znanci so vabljeni, da pridejo na poset. STEVE F. PIRN AT 6516 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3500 Cleveland 3, Ohio POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države; vse po- iiljatve so jamčene. PRODAJA ZABOJE, za obleko in jestvine, sprejema pakete, ter vse potrebno uredi xa odpoilati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE, ter za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT HIŠA ZA ENO DRUŽINO 6 sob—na 1141 E. 168 St., od Grovewood Ave. Kombinacijska okna, fornez na plin; lahko takoj prevzamete. K. T. FISH — SH 5893 Trgovine naprodaj Gasolinska postaja in garaža 6 do 8 tisoč galonov se proda mesečno. Izvrstna prilika za mehanika, ki želi svoje podjetje. Nizka najemnina. Dober "lease." EN 3031 GOSTILNA Z D 3 KORPORACIJSKO LICENCO ki ima še 10 mesečni rok, se proda. Tudi stanovanje je poleg. Na Madison Ave. Dolgotrajni "lease" in nizka najemnina. Proda se tudi D 3 licenco, katero se preseli. Cena $12,500. Za podrobnosti pokličite kadarkoli MR. JELARCIC — DI 1046 Operatorica šivalnega stroja Izurjena na "power" stroju; dobra plača od ure poleg drugih podpor. CLEVELAND COAT FRONT CO. 808 W. St. Clair Ave. Dela za moški ZA HIŠNA OPRAVILA Nič pranja; mora imeti rada otroke; za ostati preko noči. Ima svojo sobo, kopalnico in radio. Zahteva se mestna priporočla. Tedenska plača $30. — YE 6823. Klerkinja-lipkarica Dobra začetna plača: stalno delo z priliko do napredovanja. UNIVERSAL C.I.T. CREDIT CORP. 1200 Keith Bldg. MILLWRIGHTS--Moški za poP* ] j en je strojev in splošno ^ . izurjeni; izpod 45 let starosti. ^ ao delo z dobro začetno šift. Mr. Fitzgerald—Employ™'^ Office.— CLEVELAND PUNL": SHEAR WORKS CO., 1306 t-T 3t. 'ZJ' Razno NAPRODAJ JE dobro ohranjen trumpet za katerega bi morali plačati $99.50. Vam ga prodam za $30; ga morate sami sčistit. JOS. GORNIK, 15625 Holmes Ave. STENOGRAFKA Splošno delo v pisarni za čuječo mlado žensko, ki je dobra tipkarica in zmožna "dictation." Dobra plača. SOBEL CORRUGATED CONTAINERS, INC. 3223 E. 55 St. STENOGRAFKA MORA BITI IZURJENA Izdelovalčeva korporacija; dictation. Dobra lilača. 'Pokličite MR. LONG — CE 4933 Klerkinje za splošno delo v pisarni Izkušnja ni potrebna. V starosti 20-35 let. 5 dni tedensko. Začetna plača $30. Vprašajte za Mr. Elder UNITED VACUUM 1224 Huron Rd. SLOVENKA ODPOTUJE prihodnji teden s svolim avtom V MIAML FLA. S seboj vzame dve ženski ali pa dvojico, ki bi bila v družbo in pomagala nekoliko kriti stroške vožnje. Pokličite WOodbine 2873 Vabilo lastnikom posestev# ki iščejo najemnike, ki bi obvarovali njih investicije. Dobra in finančno trdna družina potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami. Ima fina priporočila. Pokličite Stringfield, PR 7745 STAREJŠA ŽENSKA ŽELI DOBITI V NAJEM 2 ALI 3 SOBE S KOPALNICO EV 6121 NUJNO POTREBUJEMO stanovanje s 5 ali 6 sobami na vzhodni ali zapadni strani mesta. 4 odrasle osebe. Pokličite čez dan SHadyside 8218 po 4. pop. pa OR 4471 DVOJICA Z 2 OTROKOMA Želi dobiti 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe Ima najboljša priporočila. EX 6985 MESAR IN ŽENA potrebujeta stanovanje s 4 ali 5 sobami Na zapadni strani mesta. AT 2072 želimo dobili v najem MAJHNO FARMO katero bi pozneje imeli priliko kupiti. V bližini 35 milj Cleve-landa: ne gleda se na stanje farme. ROBT. T. MASON 5902 Quimby, Suite 1 VOJNA VDOVA S HČERKO STARO 4 LETA, Želi dobiti 3 ali 4 neopremljene sobe v južno-vzhodnem delu mesta. LO 7964 Prisiljeni smo se seliti Veteran, mati, oče in trije otroci, stari 10-9-6 let, ki nimajo sorodnike, h katerim bi se lahko preselili, iščejo 5 ali več sob. Imamo prvovrstna priporočila. Naš prihodnji korak je cesta.—OR ■ 8382. Prestanemo preiskavo Bizniški eksekutiv s ženo in 13-letno hčerko želi doziti 5 ali 6 neopremljenih sob v Lakewoodu. Ima izborna priporočila ter je 20 let s sedanjo družbo. Pokličite med 9. in 5. — MA 3206. Zanesljiva družina 3 odraslih oseb, želi v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Ima izvrstna priporočila. Pokličite do polnoči. SU 1487 Tipkarica-klerkin j a 5 dni tedensko — Dobra plača. Zglasite se med 9. in 5. METRO-GOLDWYN-MAYER 2348 Payne Ave. STENOGRAFKA ZMOŽNA PRI TELEFONU Zemljiški urad na vzhodni strani; dobra plača in dobre ure. AT 1331 STENOGRAFKA in za splošno delo v pisarni; stalno delo; tedenska plača. MIDWEST MERCHANDISE MART 1224 W. 6th St. Dekleta za prodajanje masla in jaj stalno delo. Jamčena plača, poleg provizije. 1374 E. lOSlh St., Suite 2 Potrebujemo nekaj izurjenih OPERATORIC "POWER" ŠIVALNIH STROJEV stalno delo. 5 dni tedensko. Visoka plača od ure ali komada Jamčena povprečna plača, hospita lizacija, zavarovalnina. General Bag Co. 2715 E. 34 St. Razno OČE IN HČI Želita dobiti 3 ali 4 sobe 0%\ ZAPOSLENA W. A. WARD — PR 7000 TELECHRON INŽENIR potrebuje 5 ali 6 neopremljenih sob v ali blizu Cleveland. J. H. MacLEOD MA 6058, med 9. in 5. pop. ZAPOSLENA DVOJICA potrebuje 3 neopremljene sobe ALI VEČ. NA ZAPADNI STRANI. AC 5397 DVOJICA—oba veterana z otrokom, nujno potrebuje 3, 4 ali 5 neopremljenih sob na vzhodni strani mesta. Ima dobra priporočila. IV*2287 JOHNNY SILKS 11118 GREENWICH AVE. se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso« pivo in vino za na dom. V petih minutah ' UMIJEMO AVTE in TRUKE Pridemo likat in nm%m) pripeljemo Ml jih v resnici dobro umijemo zgoraj In spodaj pod fender j L Motorje in fenderje ačitilmo a paro POLISH AND SIMONIZ Odprto vsak dan In ob nedeljah SUPERIOR AUTO WASH 4122 Supeirior Ave. HE 8874 Bolt Trimmer Man ^ in Bolt Header Man Dobra plača; stalno BELLFORD METAL PROD"^ 5511 Bellford Ave., PIJ Stationary inženir Licenciran stalno delo Plača od ure Erie Railroad RoundhouS« 3030 E. 55 St. _ Licenciran kurjač in za malo oskrbniškega ^ bro delo za pravega mošKe»;jj denska plača. Ure od H- d" LAUREL SCHOOL YE 1342 Fantje za prodajanje in jajc , stalno delo; jamčena pla'^® provizije. 1374 E. 105 St., Sui^ Mehaniki na prvovrstni; prednost imajo mehaniki za G.M.C. truke-plača od ure. «[<[ G.M.C. TRUCK & COACP ,i | 4400 Superior — HE .yj PRESSMAN ANPJ PRESSMAN'S ASSIST^ ŠT?' ZA MIEHLE 2-BARVNI 41 = Čista, moderna delavi^c^ 4:30 pop. do 1. zj. 40 ur te ' i Plačane počitnice. BolnisW yj, ra in hospitalizacija. Seemann & Peters, I'*' 405 Holden St. SAGINAW, MICHIG^ assemble rI • ^ za težka mehanična STROJNI OPERATORi BULLARD VERTICLE TURRET LATHE (2- 5 H) SHAPER HANDS (2-^ Izurjeni—morajo sami VZP delo. Dobra plača oo . gP Mr. Fitzgerald-Employmen .J CLEVELAND PUNC^ SHEAR WORKS 1306 E. 40 Si. > bela za žefi$'' tipkarica^ z znanjem blagajniškega 5 dni tedensko. Tedenska j««'' Vprašajte za R. Binoe UNITED VACUU'^ 1224 Huron DEKLE ALfžH za lahka hišna opray'^^^g ali pranja; mora imeti r« j ia ostati preko noti; sobo in kopalnico; bliZ" tacije. __WE 8217 Scenografka za splošna dela perijodičnim napredova ne počitnice s plačo. * , lovne razmere. * , tiO^ THE LINCOLN NAJ' • LIFE INS. 1010 Union Comm —_I_ File klerkinj®^pj,> IZKUŠNJA NI POTP 5-DNEVNI TED^ , DOBRA PLAC^.gg MA 7000, Line v Stenogrsfka Inženirska družba v Ure od 8. do Tedenska AC 4670 VI Ženska za gospod**') . „. ri3