Ste v. 20.
(PflJtBot8h.ratnB.-LC.tflB la Posta).	v	Trstu,	petek	16.	maja	1924.
Izhaja vaak petek opoldne.
Naslov: Trst-Trieate Caaella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcif Malega lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Leto II.
—__—__ p0 n
SUrei ena Štev ti-vit	vtotia*
Eno leto 8 lir Pol lota 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik Ivan ftervatin
Hale novice
Hali koledar.
Potok, 16. maja : Janez Nepomuk. Sobota, 17. maja: Pashal. Nedelja, 18. Jhaja : Erik. Pondeljek, 1!). maja : Dun-stan. Torek, 20. maja : Bernardin Sien-ski. Sreda, 21. maja: Donat.. Četrtek, *2. maja : Julija.
Srečni smo !
Odkar je snop zavladal, imamo vsega več. Tako. trobijo vladna glasila. In to je'res. Prej smo imeli enega kralja, ki so mu vsi vojaki prisegli. Danes imamo dva kralja: enemu prisežejo vojaki, drugemu' prisežejo člani mi-licije. Prej smo imeli eno armado, sedaj imamo dve. Prej smo imeli en senat, sedaj imamo dva (v poslanski zbornici je bila večina poslancev imenovana). Prej smo imeli precej davkov, sedaj jih imamo dvakrat toliko. Torej vsega več!
Novi kandidati.
Med tiste, ki so zatajili svojo mater, je zašel tudi nadučitelj Vižintin v Renčah. On ima največ zaslug, da so snoparji dosegli toliko glasov v Renčah. — Iz Gorice smp prejeli poročilo, da je visokošolec Rutar pretepel nekega slov. narodnega učitelja. Iz tega sklepajo, da je postal tudi Rutar sno-par. Žalostno!
Pod pepelom je ogenj.
V tvornicah avtomobilov «Fiat» v Turinu, so delavci volili takozvano notranjo komieijor Od-vsakih iOO delavcev jih je samo 20 glasovalo za fa-šistovsko stran, 80 pa za staro delavsko organizacijo.
Kako se gospodari.
Znano je, da sta Francija in Italija velike milijone dolžni Angležem. Poštena pamet pravi, da bi morali najprej svoje dolgove vračati, toda politika dela drugače. Francija posoja denar Poljakom in Jugoslovanom, Itali ja je tudi dala posojilo Poljakom in zdaj ga ponuja še Jugoslovanom. V angleškem državnem zboru se je pritožil neki poslanec in svetoval, naj angleška vlada vsaj obresti iztirjuje, če imajo ti toliko denarja, da ga lahko Posojajo drugam.
Kaj pomaga.
Nekateri Slovenci so se vpisali k fašistom zato, ker so mislili, da bo potem dobro zanje. Pa se je marsikateri zmotil. Neki sodnijski uradnik je bil tudi tako vpisan v snop in črno mili-eijo. Zdaj je izgubil službo, kakor da Ue bi bil nikoli vpisan. Demo, da je Najbolje držati se starega imena in starega poštenja. Ge te potlej šiba tepe, te vsaj ne bo sram.
Morski razbojniki.
Na Kitajskem so pa j večja nadloga tezbojniki na suhem in na morju. V hoči otl 1. do 2. maja so morski razbojniki (pirati) napadli neko portugalsko tedijo, ubili poveljnika in odgnali se-te>j 40 potnikov, za katere bodo potem Zahtevali veliko odkupnino.
V Hong-Kongu je bilo na ukaz vladnih oblasti ustreljenih 38 piratov, ki 80 bili pri svojem zločinskem delu hjeti.
Velika nadloga
iskanje, podpisovanje in plačevanje ^°tnih listov. Pri Zvezi narodov je bil sta.vljen predlog, naj se potni listi zo-p6t odpravijo, da bo vsak lahko šel iz JJte države v drugo brez pečatov in Podpisov in nepotrebnih stroškov. Da 1 se le kmalu zgodilo!
Nesrečen konec nedeljskega izleta
Dva mlada zakonska iz Trsta, špediter Emanuel Falducci in njegova žena Mina, odpravila sta se v nedeljo zjutraj na. izlet. Vreme je lepo kazalo, hotela sta. se naužiti pomladanskega solnca. Mož je zasedel motocikel, žena je prisedla in zadrvela sla po cesti na Beko. Do tam je šlo po srsči. Ob 5. popoldne sta se odpravila zopet proti Trstu. V okolici Herpelj je bilo že vse pomladi konec, padal, je dež, hladno je postalo in zgodaj je legala noč. Mož je hitrčje pognal motor, da bi bil toliko preje doma. Toda cesta je bila blatna, v mraku se ja slabo videlo in nesreča je hotela, da je kolo naletelo na neko lužo na. cesti, od tam pa zao-
krenilo preveč h kraju. Vozilo je priletelo v drevo in se je razbilo. Mož je zadel v drevo z ramo, žena pa naravnost z glavo. Oba sta nezavestna obležala na cesti. Popotni človek jih je tako našel in Šel klicat orožnike. Par mož je prihitelo na kraj nesreče. Tema je bila gosta, dež je padal kakor z vedra. K sreči je pripeljal mimo nek drugi tržaški avtomobil. Falducci se je v tem že osvestil. Oba ranjena so naložili na avtomobil in jih peljali v Trst na zdravniško postajo. Odtam so jih oddali v bolnišnico. Žena ima pretresene možgane in je v smrtni nevarnosti.
Mi lažemo, vedno lažemo.
Tako so skočili nad nas naši kapitalistični krogi, kadar smo očitali, da kričijo «živijo narod«, v istem času pa sesajo istemu narodu kri. Za danes povemo le, da je bilo leta 1918. med tržaškimi hejslovanskimi prvaki 7 u-radnikov, ki so se spremenili v par letih v 7 milijonarjev. Mi zbiramo kratke životopise, da jih potem priobčimo ljudstvu, ki bo odprlo oči, ker se to mora zgoditi. Eden teh gospodov je o-tvoril svojo banko v Južni Ameriki.
Nacionalisti so povsod enaki.
Don Sturzo je govoril o fašizmu tor ga obsodil tudi zato, ker je prevzel nauke nacionalizma. Nacionalisti imajo narod za nekega Boga. Nadalje o-dobrujejo nacionalisti nemoralna de janja. če ta služijo narodu. In res! Snoparji trdijo, da je dovoljeno ubivati in sežigati, ako je to narodu v ko rist. Pri nas sta «Istarska Riječ« in «Edinost,» učili, da jn smel Princip izvršiti umor, ker da je umor služil narodu. •— Toliko časa ne bo miru med narodi, dokler bo cvetel nacionalizem. Mir bomo imeli, ko bo nacionalizem i-zumrl in bo na njegovo mesto stopilo načelo o bratstvu narodov, kakor je to lepo učil veliki Krek.
Turški nacionalizem.
Preganjanje narodnih manjšin v Turčiji.
Angorski drž- zbor je sprejel oster zakon, kateri znsvt.no omejuje stanovanjsko pmvico narodnih manjšin. Armenci ne smejo n. pr. bivati v vzhodnih turških deželah izvem črte, ki gre od Samsuna na Črnem morju do Adana na Sredozemskem morju. Arabci ne smejo bivati v deželah, ki mejijo na Sirijo in Mezopotamijo. Gruzinci se morajo izseliti iz dežel ob ruski meji. Grki smejo bivati le v Carigradu. Povsod so prepovedana zborovanja z drugim občevalnim jezikom kakor turški in kurdijski. V nobenem mestu z izjemo Carigrada ne sme presegati inozemsko prebivalstvo 10 odstotkov skupnega števila. Ta prvi zakon povzroči pravo selitev narodov in bo izgnal iz sedanjih bivališč do 200.000 ljudi. Selitev se naj izvrši nemudoma. Osebe, ki izgubijo posestva in hiše, bodo prejele glasom zakona odškodnino na temelju uradne cenitve nepremičnin.
Mikalo nas bi vprašati, ali se je Turek učil od Evropejcev, ali Evropejci od Turka.
Mraz In sneg.
Ob zadnjem mrazu je padal po Tirolskem snieg ne le po hribih, ampak tudi po ravninah. Star pregovor se je uresničil, da do «trijacev» zima traja.
Goriška Mohorjeva družba.
Naprosili smo tu navedene g., da po dobroti sprejmejo nabiralne pole za letošnje leto :
Vrdelica (Scoglietto) :	tobakama	Go-
dina.
Sv. Anton (Dekani) :	Jakomin	Ant,.,
trgovec.
Katinara: Senica Stanko, trg. jestvin. Korte : Skerlič Josip, zasebnik.
Kazlje : Mozetič Franc, trg.
Lokev: Praprotnik Slavoj, trg. Medoši: Barut, Ana, 141 (Portorose), zasebnica.
Podgrad: Baudaž Štefan, trg. Ricmanje : Bonano Franc, trg.
Celje (p. Prem): Kirn Alojzij, trg. Kobjeglava : Birsa Leopolda, trg. Skopo : Živič Rudolf, trg.
Dobravlje : Rustja Franc, trg.
Škrilje: Bajc Francka, št. 86.
Vrtovin : Čermelj Henrik, trg.
Vrabče : Jolerčič Ivan, trg.
V jeseni dobi vsak član 1. krasen ko-
ledar, velik kakor pred vojsko, 2. roman, 3. povest, 4. gospodarsko knjigo Čas za vpisovanje samo še 10 dni.
Kako so izpadle volitve v Nemčiji.
Nemci so volili nov državni zbor dne 4. maja.
Zmerne stranke so nekaj zgubile, skrajneži pa so pridobili. Skrajneži so na eni strani divji nacionalci' na drugi strani pa komunisti. Nacionalci so imeli doslej 65 poslancev, zanaprej pa jih bodo imeli 96. Komunisti so jih imeli doslej samo 16, zanaprej pa kar 62.
Nacionalci so nasprotniki mirne pogodbe s Francijo, oni hočejo nazaj cesarja, generale in vojni boben. Komunisti pa niti z republiko niso zadovoljni, hočejo še eno revolucijo po vzgledu boljševikov, ustanovitev sovjetov in kar spada zraven.
Vendar je pričakovati, da se bo zmerna sredina obdržala v sedlu, ker je ljudsto sito vpitja in razgrajanja in želi trajnega miru. Ge bi pa le preva-gala ena ali druga skrajnost, je revolucija in vojna gotova reč. zmaga pa negotova.
Novi. državni zbor se sestane okoli 25. maja. Potem bomo kmalu videli, kam! veter piha.
Ata so hudi na papeža.
Znano je, da je sv. Oče papež daroval pol milijona lir raznim katoliškim društvom, ki so ob volityah trpela od fašistov. Ta dar je Mussolinija zbodel v srce. Za dobro plačilo je izdal ukaz, da noben Italijan ne sme nositi plemiškega naslova, če ga ima od papeža. Pa je zopet dregnil v osir, ker so najslavnejše plemiške rodbine prizadete s takim ukazom.
m mm
JAKEC
MIHEC
JAKEC:
Kaj bo iz tega! vsakdan samomori! 1 S strupi, pod vlakom in pa z orožjem Konec ljudje si delajo nori.
Stara sva Mihec in dolgo tu gori Marsikatero sva videla že.
To pa gotovo je, da samomori Tam so, kjer vera opešala je.
Spor med Rusijo in Nemčijo.
Rusko trgovsko zastopstvo v Berlinu naskrivaj podpira nemške komuniste; eden od uslužbencev trgovskega zastopstva, po imenu Rosenhardt, je bil kot agent teroristične organizacije "Čeka» v Stuttgartu aretiran in sta ga dva policaja gnala preko Berlina na Pomorjansko. V Berlinu sta hotela počivati, pa ker nista bila vajena mesta, sta poslušala njega, ki je dejal, da ve za dober hotel. On jih je peljal naravnost v rusko zastopstvo, tam so jih za čas zadržali, dokler ni bil lisjak na varnem.
Škandal je bil velik, policija osramočena, dokaz podan, da Rusi podpirajo nemške komuniste. Zato je vlada ukazala vdreti v rusko hišo in vse preiskati. To je pa spet Ruse razjezilo, češ da njihova hiša ni podvržena nemški policiji. Ruski trgovski zastopnik Kr estonski je v znak protesta zapustil Berlin.
^ Najbolj zanimivo je pa to. da so baje
I1 rancozi vtaknili roke vmes. Francozi se boje, da bi se Rusi pogodili z Anglijo. To hočejo preprečiti z vsemi sredstvi, tudi s tem, da nete spor med Rusijo in Nemčijo. Vendar kaže, da se bo jeza polegla brez hujših posledic.
Prekmurci so dočakali.
Onostran Mure biva slovenski rodi daleč tja po ogrski ravni. Ogri so jih stiskali in dušili ptav po mažarsko, vendar jih niso mogli pomažariti. Tisoč let, od časoV svetega Metoda, niso imeli Slovenci tam domačega škofa. Odkar so pripadli Jugoslaviji, imajo škofijsko oblast v Mariboru.
Letos je mariborski škof (nekdanji tržaški) mons. Karlin prvikrat šel bir-movat v Prekmurje. Sprejeli so ga z velikim' veseljem in kar moč slovesno. Po tisoč letih so zopet iz ust višjega pastirja poslušali božjo besedo v slovenskem jeziku.
Polka in valcer. .
Leta 1921. so dovolila oblastva na Goriškem 2546 plesov. Ge računamo, da so potrosili za vsak ples po 2800 lir, so zapravili skupno 713.000 lir. Dobiček sta imela hudič in oštir.
Klavnica.
V Kremoni so komunisti napadli snoparskega tajnika Gina Dordoni-ja in ga nabili po glavi tako, da je potem v bolnišnici izdihnil. Ker so bili komunisti, niso ostali «neznani mladeniči«, ampak so jih 6 zaprli.
V Cagliari so našli mladega sno-parja Vida Azelli-ja s prerezanim grlom mrtvega na cesti.
Da se ne bodo takole po cestah klali, bo vlada naredila po večjih mestih posebne klavnice za ljudi.
Mrlič je trkal na vrata.
Na Tirolskem se je zgodilo v bližini Merana. Neka družina je sedela zbrana pri mizi, kar nekdo potrka. Rečejo «naprej», pa nikogar ni, rečejo vdru-gič, zopet vse tiho. Odpro vrata: pred vratmi stoji, naslonjen na podboje, mrtev njihov znanec. Prišel jih je o-biskat in ga je pred vratmi zadela nagla smrt.
Samo 376 nepismenih vojakov.
češkoslovaška vojska šteje 376 vojakov, ki ne znaijo čitati in pisati. Izmed njih odpade najmanj na vojake Čehe (le 0.29 odstotkov) in Nemce (0.36). Več nepismenih je med Mažari (3.17 odstotkov) in Slovaki (8.17 odstotkov), največ pa med karpatskimi Rusi (30.09 odstotkov). Vojska vzdržuje posebne šole za nepismene vojake.
Preljuba žoga.
Najvažnejša stvar na svetu je menda frcati žogo. Vsaj tako bi sodil, če bereš o neprestanih nogometnih tekmah. Za veliko angleško tekmo v Londonu je bilo prodanih 123.000 vstopnic. U-deležil se je je princ Yorški kot zastopnik kralja, pa razni ministri in gledalcev, kolikor jih je moglo noter. Pripeljali so se od povsod na 120 posebnih vlakih in še na parobrodih. En poseben vlak je imel pri tem še nesrečo, kjer sta bila dva mrtva in več težko ranjenih. Žogo so- pa le brcali in je bilo strašno lepo.
Nova stolna cerkev v Linzu.
Dne 1. maja je bila slovesno posvečena nova škofijska stolna cerkev v Linču na Gornjeavstrijskem. Slavnosti so se udeležili najvišji predstavniki avstrijske republike: predsednik Hai-nisch, kancelar Seipel in drugi.
Nova stolnica se je gradila več kakor pol stoletja. Temeljni kamen je bil pripeljan iz Palestine in vzidan 1. maja 1862. Dograjena cerkev je dolga od zunaj 130 metrov. Prostora bo v njej za 21.000 ljudi. Zvonik je visok 134 metrov. Nova stolnica spada med najlepše cerkve na svetu.
1300 let
mine letos, odkar so se Slovenci o-tresli suženjskega jarma razbojniških Obrov ter ustanovili samostojno slovensko državo. Bilo je torej leta 624. po Kristusu. Kasneje, so zopet prišli Slovenci pod razne tuje gospodarje in se otresali zdaj tega zdaj onega. Zadnji, ki je odletel, je bil ošabni Nemec, ki je šel v penzijon leta 1918.
Spalna bolezen na Angleškem.
Poroča se, da ja angleška vlada v velikih skrbeh, ker se takozvana spalna bolezen po Angliji silno širi.
Od kod izhaja naša moč?
Kakor posamezen človek, tako mora tudi vsaka politična organizacija nabirati vsaki dan nova izkustva in bogatiti svoje spoznanje, ako se hoče razvijati in napredovati. Ne le iz veselih, temveč predvsem iz neprijetnih dogodkov' se mora politična organizacija učiti.
Zadnja volitve so bile tako velik in Ivažen dogodek, da moramo iz njega dobiti nova in važna spoznanja za politično življenje slovenskega ljudstva. 'Kakšen nauk izhaja za naš narod iz zadnjih volitev?
Mnogo, zelo mnogo spoznanj so nam nudile zadnje volitve in naša dolžnost je, da jih brez ovinkov in javno ugotovimo.
Naše ljudstvo naj pogleda resnici v obraz, kajti le v resnici je njegova rešitev.
Vprašajmo se torej najprej, zakaj je toliko navdušenih narodnjakov pri teh volitvah odpovedalo in celd preskočilo v nasprotni tabor? Kako je mogoče, da so možje, ki so prisegali celo svoje življenje na slovensko narodnost, nenadoma zatajili svojo preteklost in < vrgli v blato svoje prepričanje?
Ta žalostni pojav bqino razumeli le tedaj, ako si razjasnimo, da je stopil slovenski narod po letu 1918. v popolnoma novo dobo narodnega življenja. Pred vojno so živeli primorski Slovenci v dobi narodnega napredovanja, njihova politična in gospodarska moč je vidno rastla. Boji, katere so vojevali primorski Slovenci, so bili sicer trdi, polni žrtev in težav, toda po končani borbi, so se vendar videli uspehi. Slovenci so napredovali v Trstu, napredovali so v Gorici. Sporadno z narodno je šla tudi gospodarska osamosvojitev našega ljudstva. Biti naroden ni bila tedaj 'za Slovenca nobena žrtev. Nasprotno ! Nekateri deli našega naroda, kakor trgovci, krčmarji in obrtniki, so imeli od tega še dobiček.
Geslo : «Svoji k svojim !» je privabilo slovenskemu trgovcu in obrtniku novih odjemalcev in ga je gospodarsko krepilo. Čim bolj si bil naroden, tembolj si bil upoštevan. Zato so mnogi, mnogi ljudje postali že iz golega gospodarskega interesa slovenski narodnjaki. In če nisi imel od svoje slovenske narodnosti koristi, vsaj škode nisi trpel. Slovenskih učiteljev in slovenskih uradnikov niso metali radi njihove narodnosti nikdar iz službe.
Lahko je bilo tedaj biti naroden. Danes so se pa razmere korenito spremenile. Kdor se priznava danes za trdnega in zavednega Slovenca, je izpostavljen vsakovrstnim žrtvam in mnogobrojnim nevarnostim. Mesto koristi imaJš danes od svoje narodnosti škodo. Če se izpostavlja učitelj in uradnik s svojo narodnostjo, ga brž očrnijo	in prav
lahko izgubi službo. Trgovec, obrtnik in krčmar ne sme svojega narodnega prepričanja preveč kazati,	ker mu
lahko gospodarsko škoduje.
Biti naroden pomeni danes žrtev in le žrtev. Vse koristi in ugodnosti, ki so prej podpirale narodnjake, so odpadle, ostalo je le eno : moralna moč. našega ljudstva. Kdor je značajen,	kdor jo
požrtvovalen, kdor je nesebičen, ta ostane zvest slovenskemu rodu, vsi drugi podležejo, omagajo, beže iz javnosti. Vse kričavo, površno, navdušeno narod-jakarstvo se je podrlo pred prvim naskokom ali se bo zrušilo v napadih bodočnosti. Notranji moralni kapital, ki ga je dolgoletna krščanska vzgoja preteklosti nakopičila v našem ljudstvu, je edini odporni jez Slovencev v teh dnevih preizkušnje. Edino notranja duševna kultura našega ljudstva, ki je dala našemu rodu moč požrtvovalnosti, nas drži danes po koncu.
Ko bi ideja žrtve in značajnosti v nas VSEIT umrla, bi se slovensko ljudstvo zrušilo v par letih v prah in narodno umrlo.
(«Goriška Straža«).
Zopet velika stavka.
N,a Nemškem so lastniki premogovnikov hoteli podaljšati delovni čas. Pre-mogarji niso hoteli nič slišati o tem, zato so gospodarji vse delo ustavili. Okrog pol milijona delavcev stoji sedaj brez dela, dokler se kako ne poravnajo.
Napis kneza Branimira.
Splitska «Nova Doba« poroča, da so v Kaštel-Gomilici našli napis, ki se nanaša na hrvatskega kneza Branimira,
ki je živel v IX. stoletju. To je doslej tretji najdeni napis o knezu Branimiru. Prvega so našli v Gornjem Muču, drugega v Ninu, tretjega se^aj v Gomilici.
Prometno ministerstvo.
Mussolini je odpravil dosedanje poštno ministrstvo, komisariat za železnice in komisariat za trgovsko plovbo. Vse to se združi v eno samo ((prometno« ministerstvo. Prometni minister ostane dosedanji poštni minister poslanec Ciano.
Jo do vpelji oas v Mim
Pod tem naslovom sem 1921. leta napisal članek, na katerem sem napisal tudi te-le stavke: «Proč s strankarstvom!! Kar je dobrovoljnih izobražencev, naj se pridružijo masi ljudstva in ne oziraje se na malo število kapitalistov, naj se vodi demokratična politika v narodni, socialni in gospodarski blagor ljudstva. 95% našega naroda je proletarskih. Vse naše ljudstvo, od delavca do učitelja, od kmeta do malega obrtnika naj se združi v krepko falango«.
Kako danes ?
Ta stavek podčrtam in podpisujem tudi danes. Prav tako, kakor leta 1921. Žalibog, ‘da sem leta 1921. bil tako i-dealen, da sernj veroval, da so istega mnenja gospodarji Pol. društva Edinost v Trstu. Izkušnja me je že koncem 1921. izučila, da ni tako. Voditelji se niso hoteli pridružiti masi, ampak so se pridružili kapitalistom.
Ni se vodila demokratična politika, ampak popolnoma absolutistična; ni se dalala ljudska, ampak kapitalistična politika. Stebri političnega društva ni-so bili iz ljudstva, ampak podeželski oderuhi. Na nešteta pisma na gospodarje političnega društva, naj se začne voditi politika v prid ljudstva, nisem dobil odgovora ali pa žilno izumetničen, včasi pa celo lep odgovor: «Saj smo voljni delati ljudsko politiko«. To so bile besede. Dejanja so dokazala, da so bile besede neodkritosrčne.
Protiljudska politika.
Neštete narodne zadeve:	vprašanje
kolonstva, vprašanje organizacije služkinj v Trstu, vprašanje vojne odškodnine, vprašanje Jadranske banke, vprašanje Kmetijske in vrtnarske za- * druge in mnoge druge zadeve so priče, kako so gospodarji političnega društva Edinost vodili politiko, ki je mogla biti všeč samo kapitalistom.
Srčno želim, da bi se gospodarji hoteli odtrgati od kapitalističnega mišljenja in bi se mogla začeti edinstvena politika, kakor sem jo popisal v stavkih, ki so v uvodu tega članka. To bi bilo v silno korist našega naroda. Toda dosedanje skušnje mi ne dopuščajo te vere. Zato se mora narod, to je 95% ljudstva, odtrgati od kapitalističnih 5% in njegovih podrepnikov ter se organizirati samostojno. Samo tako bo mogoče voditi demokratično politiko v narodni, socialni in gospodarski blagor ljudstva.	Virffilij Sček,
Širite „Mali List“.
PODLISTEK
V ujetništvu pri Hi.
Zanimive dogodbe s svojega potovanja po svetu pripoveduje 28 letni Tirolec Fric ■'"Hauptmann. Bil je 7 let mornar in je prevozil vsa morja, prehodil v tisti dobi nekoč tudi peš vso Severno Ameriko od New-Yorka do San Frančiška.
Leta 1923. se je možakar namenil prepotovati celo zemljo. S Tirolskega se je podal po-celi Italiji in na otok Sicilijo, od tam pa čez Sredozemsko morje na severno obal Afrike. Od tam še je bolan vrnil na Tirolsko in pripoveduje svoje doživljaje:
Od Arabcev ujet.
«V avgustu 1. 1923. sem se podal na pot iz Tripolisa preko Libijske puščave proti Egiptu. Bil sem sam, kakor navadno na svojih potovanjih, imel sem le majhnega osliča, da mi je tovoril tisto malo prtljage in zalogo živeža in vode. Po večdnevnem, samotnem potovanju skozi puščavo prijahali so nadme trije1 oboroženi Arabci, me zgrabili in vsega oropali, potem pa me
vlekli seboj dolge dneve. Pripadali so roparskemu plemenu Reduincev. ki so tačas vodili puntarsko vojno z Italijani. gospodarji Tripolisa. Najprej so mje odvedli v svoje taborišče, tam so me posadili na kamelo in čez 12 dni smo prijezdili do oaze (zelenice) Sed Ara. V stotinah šotorov je bilo zbrano tam celo pleme. Ujeti so bili tam štirje italijanski trgovci pa nekaj arabskih pre-bežnikov, ki so jih bile ujele patrole na kamelah. Strogo' so nas stražili. Tudi mene so imeli za italijanskega vohuna.
V smrtni nevarnosti.
Slučajno je bil v taborišču kot gost arabskega šejka neki višji turški dostojanstvenik, ki je s svojo karavano potoval v Egipet. Peljali so me predenj. On me je ostro izpraševal in se je slednjič vendar prepričal, da nisem rojen Italijan. V pogovoru sva prišla tudi na ženevsko konferenco. One konference se je bil Turek svoje-časno udeležil, jaz pa sem, bil tudi v 'oni dobi v Ženevi, ko sem potoval po Evropi. S takimi razgovori sem pridobil njegovo zaupanje in on je šejku dopovedal, da nisem nevaren človek. To me je rešilo. Že drugi dan so bili
nekateri mojih tovarišev kar na kratko obešeni.
Rešen iz ujetništva.
Nekateri od onih italijanskih trgovcev so pa tačas oboleli in jaz sem postal njihov strežnik. Vsak dan sem moral vstati ob treh zjutraj in ure daleč jahati na kameli po vodo, čuvati u-jetnike, jim kuhati in prati.
Tako so pretekli tedni. Dne 22. septembra so se vrnili neki ogledniki in sporočili, da se bliža večja četa Italijanov. To poročilo je bilo kakor alarm. Vse pleme se je dvignilo na odhod in odmeglilo proti jugu. Mene in štiri bolne trgovce so popolnoma oropali in nas pustili sredi puščave brez vseh sredstev.
Poiskal sem za svoje bolne tovariše zavetje v skalni duplini, pa eden je takoj umrl, drugi so bili vsaj varni pred solnčno vročino ali neurjem. Jaz pa semt se takoj podal na pot, da poiščem italijansko vojsko. Korakal sem 16 ur in prišel proti polnoči do laškega taborišča, ki ga je bilo spoznati že iz daljave po stotinah taborskih ognjev. Črni stražniki so me prijeli in odvedli k polkovniku. Povedal sem mu svojo zgodbo in on mi je uka-
zal dobro postreči. Potetn smo šli pe bolne tovariše v ono votlino. Z aero-planom so jih takoj poslali v bolnišnico v Tripolis.
Dotedaj sem, vse težave srečno prestal. Toda obilne hrane, ki sem jo sedaj prejemal, ni prenesel moj želodec. V ujetništvu nisem užil drugega kot pol kilograma koruzne moke, oziroma polente, na dan. Lotila se me je griža. Z vojaško četo sem v večdnevnih pohodih dospel v Tripolis, kjer so me dielj v vojaško bolnišnico in dobro skrbeli zame. Domov in še po svetu.
Tripolitanski guverner mi je omogočil povratek preko Sicilije in Italije v mojo domačijo Bruneck. Šele tukaj sem spet prišel do pravega potnega li; sta. Vse moje papirje in knjige so mj bili uropali Beduini. Imel senr več knjig s stotinami podpisov odličnih oseb cele Evrope.
Tako pripoveduje neustrašeni Fric. ki se zdaj mudi pri svoji materi v Innsbrucku, dokler dodobra ne okreva od prestani« bolezni. Koncem maja se namerava zopet podati na pot, tokrat pa v Tunis (blizu Tripolisa, poč francosko vlado) in odtam peš okoh zemlje.
Velika škodljivka naših sadovnjakov
Krvava uš.
Kakšna je.
Skoro povsod, kjer rasto jablane, se Pojavlja neki škodljivec., ki ga ni težko opaziti, ako le količkaj odpremo o-ci. Po deblu, po vejah in vejicah, pa tudi po najmlajšem istoletnem prirastku, zlasti po ranah, ki se celijo, vidimo belemu bombažu (bati) podobne kosmiče. Ako potegnemo trdo po takem kosmiču s prstom, imamo na njem rdeč madež, kakor bi bil krvav. In 6e. natančno pregledamo te bele kosmiče ter jih s kakšnim klinčkom razbrskamo, vidimo, da so to večje ali tanjše naselbine majhnih u š i c, ki so vse skupaj prevlečene ■ in pokrite s tisto belo bato. Stisnemo li posamezno uš, se pocedi iz nje rdeč sok — odtod ime krvava uš. Ko bi s pove-Čalnim steklom opazovali posamezno uš, bi se prepričali, da ima vsaka svoj rilček zaboden v kožo, ki je baš tam najnežnejša in najbolj občutljiva, kjer se celijo rane in baš tja priteka največ prebavljene drevesne hrane (mu-zge).
Kako se razmnožuje.
Krvava uš se prilično tako razmnor žuje kakor listne uši. Iz ene same samice se namnoži v enem poletju zarod, ki šteje milijone. Zimo prebije v jajčecih, pa tudi posamezne samice dočakajo druge pomladi po raznih skrivališčih, zlasti v zemlji na koreninah.
Škoda, ki jo dela.
Škoda, ki jo dela krvava uš na jablanah je velika, ker povživa drevesno muzgo in s tem slabi oelo drevo. Na m«stih, kjer izsesava sok, se narede o-brunki in bule, rane se težko oelijo in lahko delo imajo potem razni drugi škodljivci in bolezni. Od krvave uši zdelane mladike se spačijo popolnoma, ker je uničene brstje; navadno tako pokvarjene mladike čez zimo pozebejo.
Kako se zatira.
Krvave uši ni težko zatreti, ako se je lotimo v pravem času' in ne čakamo, da bi bilo belo vse drevo. Ko se neovirano razpase, je pa, dielo pač jako mučno in zamudno. Mrčes se namreč zarije v razne kotanje in skrite luknjice, kjer ga ne dosežemo izlepa. Ako zgrešimo le eno samico, brž jih je zopet na tisoče. Najuspešneje jih prežene mo na ta način, da gnezda ali naselbine na ostro prevlečemo ali odrgnemo s pomočjo trdega čopiča s kako jedko tekočino. Za silo opravimo z močno tobakovo vodo. Boljša je 20 odstotna raztopina ar bo vi na (na 1 kg 5 litrov vode). Dobro se sponaša tudi petrolej, toda ne sam, ampak v živo pomešan z milom (žajfo) in vodo. To je tako imenovana petrolejeva emulzija, ki jo napravimo prav lahko doma. Dobrih 6 dkg mazavega mila raztopimo v četrt litru vroče vode. Tej raztopini prilijemo 1 kg petroleja. Potem pa zmes v plitvi posodi z brezovo šibico prav temeljito stepemo, da se speni kakor smetana. Nazadnje prilijemo še četrt litra vrele vode, še enkrat dobro premešamo in tekočino spravimo v steklenico. Ko hočemo tako pripravljeno zmes rabiti, vzamemo na pol litra emulzije 10 do 15 litrov vode in prav dobro zmešamo. S to tekočino tudi lahko škropimo, a-ko ne moremo blizu s čopičem.
Zakaj hira zlata parmena.
Čim mlajše je drevo, tem bolj nevarna mu je krvava uš. Zato je zlasti pri mlajšem drevju paziti, da se takoj zatre, čim s© pokaže. Vse jabolčne sorte pa niso enako dovzetne za krvavo uš. Zlata parmena n. pr. mora biti posebna slaščica, ker jo poiščejo najprej in jo ugonabljajo najhuje. Tudi divjake imajo rajši nego žlahtna debla. V drevesnici je krvava uš prava nesreča. Ako se je razpasla po mladem naraščaju, ne; bomo vzgojili lepega drevja.
Uspeh milanskega velesejma.
Na letošnjem milanskem velesejmu je bilo sklenjenih kupčij za približno 850 milijonov lir, t. j. za 150 milijonov več nego lani. Višek odpade v glavnem na korist avtomobilski industriji in Produkciji vlnaj. Velesejm je obiskalo dnevno povprečno 18.000 oseb.
Priseljevanje v Argentinijo.
«Temps» poroča iz Brazilije:	Radi
novega zakona v Združenih državah, ki zelo omejuje priseljevanje v Združene države, je število priseljencev v Argen-tinijo narastlo. V teku prvih 4 mesecev 1. 1924. se je priselilo v Argentinijo trikrat toliko ljudi kakor v istem času lanskega leta. Največ priseljencev je iz Nemčije, Čehoslovaške in Poljske.
Tovarna jute v Skednju je zopet pričela delovati. Delniška družba «Iutificio Triestino«. ki je lastnica tovarne, je povišala svoj kapital od 2 milijonov na 4 milijone lir.
Izvoz češpelj iz Jugoslavije. Znano je, da pridela Jugoslavija, posebno v Bos-in Srbiji velikanske množine češpelj. V prošlem letu se je prodalo iz Jugoslavije v druge države češpelj za okroglo Četrt milijarde dinarjev. Izvažale so se v Češko, Madžarsko, Italijo, Nemčijo in Francijo. V Italijo se je izvozilo do i. februarja letos okoli 400 Vagonov češpelj. V početku češpljeve Sezone (september, oktober) se je cena Sibala med 300 in 450 dinarjev za stot, T našem denarju okoli 100 lir. To je seveda trgovska cena, ki jo določajo tr-Sovci-ievozničarji na debelo.
\
Koristna slava.
Na mednarodni razstavi goveje živine v Milanu so kazali pitanega vola, ki je tehtal 13.170 kg, torej čez trinajst kvintalov. Kdaj bodo naši kmetje take zredili? .
Za rokodelce. Prepozno za zadnjo številko smo prejeli v objavo, da se vrše v postojenski čitalnici strokovna predavanja za obrtnike. Prvo predavanje «o davkih« je bilo 11. maja, drugo «o obrtnem redu» bo 18. maja ob 2. popoldne. Predavanja prireja «Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Postojni«.
Semenj v Sežani, 12. maja. Prignanih je bilo 751 glav govedi, 343 konj, 1 koza, 452 prašičev. Kupčija z živino je bila zelo živahna, prašiči vsi prodani. Cena govedi 4.80-5.— žive teže. Prašiči G tedonski 170-200 L glava. Konji 1500-3.6000. Tudi drugo sejemsko blago se je dobro prodajalo. Posode je primanjkovalo. Prihodnji sejem bo 22. 5.
Žitne cene v Vidmu. — Pšenica 105-115, rmena koruza 88-96, bela koruza 86-95, činkvantinka 85-91, rž 85-88, oves 85-90.
Letošnje setve kažejo dobro po Severni Italiji, drugod po Italiji bolj slabo.
Po čem je lira?
Dne 14. maja si dal ali dobil: za 100 dinaijeT — 28.— L. za 100 6. kron •*- 66.— L. za 100 fr. frankav 126.— L. za 100 avstr, kron — 3-20 st. za 1 dolar — 22.45 L. za 1 funt — 98.35 L.
Cene v Istri v aprilu. — Umag: vino 70—120 hi, seno 15—20 lir kvintal, goveda 4.50—5.— lir kg. žive teže, m le-* ko 1 L. 1, drva 10 lir q. ,— Kaštelir: vino 100—120, goveda 5.-------------5.50,	mle-
ko 1 L, drva 6 L. •— Buzet: vino 110— 120. seno 15, goveda 4.25, mleko 0.70, drva 6. — Materija: seno 30—35, go-vedia 5, mleko 0.60, drva 6. — Trnovo: seno 30, goveda 4.50-5.—, drva 6 lir.
Cena živine v Milanu. — Voli 1. vrste 6.40-6.90, voli 3. vrste 4.50-5.30. Krave 1. vrste 5.60-6.50, krave 3. vrste 3.— 4.10, teleta 1. vrste 7.80-8.70, teleta 3. vrste 5.80-6.70.
Zalruge in politični voditelji.
Članek «Nova taktika kapitalistov« je kaj poučen. Naj dodam jaz k temu članku še par besed o obnašanju voditeljev. Kar dela gospodarski oderuh, to dela tudi kapitalistični voditelj. Ko se je ta prepričal, da je misel skupnosti velika, ustanovi kako kmetijsko družbo ali kaj podobnega. Kmetje, ki zapazijo, da je taka družba le pod komando ene osebe, da služi ta družba le politiki njegove stranke, si osnujejo novo kmetijsko zadrugo. Skraja se politični voditelj bori zoper zadrugo. Ko vidi, da ne pomaga boj, kaj stori? Gre v zadrugo, se učlani in na občnem zboru se da (vsled zaslepljenosti članov, ki ne vedo, zakaj gre) izvoliti v načelstvo ali v nadzorstvo. Tedaj začne boj. Skrit, tajen, rafiniran. Hud je na kmečko udruže-njie, ker so v njem združeni kmetje brez razlike strank, ker so v njem komunisti, narodnjaki in drugi; politik je jezen, ker ni on sami v društvu gospodar. Izprva gleda, da spravi celo društvo pod svojo komando, ko pa vidi, da to ne gre, tedaj gre vse njegovo delovanje za tem, da uniči udruže-nje. Rafinirano delovanje ima uspeh. Kar naenkrat se razglasi ien milijon zgube. Kant, boben, konec. Politik je zmagal. Kaj nas to uči? Da moramo odipreti oči, da zavržemo enkrat zn vselej tako gospodo, da bojkotiramo njihova trobila ter da se samosvojimo. 'r	(Fr.	K.).
Za uspeh predavanja zlasti veliko pripomorejo slike, najbolj tiste, ki se v temni sobi kažejo s skioptičnim aparatom na steno. Za taka skioptična predavanja se že kar kupijo ali izposodijo vrste slik (n. pr. o preganjanju prvih kristjanov, o zanimivostih mesta Rima, o posledicah pijančevanja itd.	(Š.).
0 društvenem delu.
Ker si mislim, da bodo te vrstice o delovanju po naših društvih zanimale marsikaterega društvenika, zlasti pa predsednike in odbornike, uljudno prosim uredništvo «Malega lista«, da jih objavi.
Podeželska druištva ne smejo biti samo zaradi imena ali pa zaradi predpustnega plesa: njihova naloga je delo za izobrazbo in povzdigo ljudskih množic. Za ta namen so posebno primerna predavanja.
O tem naj se predava.
Predava se lahko o vsem, kar more poslušalce zanimati in zraven pomnožiti njihovo znanje ali jih navdušiti za kako dobro stvar. Skraja treba govoriti o samem pomenu izobraževalnega dela in o njegovi organizaciji. Na vrsto morajo priti kulturna, zdravstvena, socialna in gospodarska vprašanja. Tako naprimer o razmerju med cerkvijo in državo (kulturno), o treznosti in pijančevanju (zdravstveno), o kapitalizmu, komuinizmu, krščanskem socializmu (socialno), o varčnosti, o knjigovodstvu, o zlaganju in delitvi zemljišč (gospodarsko).
Kako naj se predava.
Predavati se mora tako, da preprosti ljudje radi poslušajo, da stvar lahko razumejo in da si tudi kaj zapomnijo za življenje. Posebno radi poslušajo takega predavatelja, ki zna med resne reči pomešati kako primerno šaljivo, da jih ohrani pri dobri volji in pozornosti
Država in kmetijstvo.
Kmetijskih potovalnih šol je v vsej državi 101. Za vzdrževanje daje država letno 3 in pol milijonov lir. Za vojne namene pa meče na stotine milijonov. Za vzdrževanje naših kmetijskih šol, ki so deloma že ustanovljene, deloma se šele ustanovijo, znašajo stroški: za Istro 40.000 lir (država da 24.000. dežela 16.000), za Zadar 14.000 (država 8.400, dežela 5.600), za Tržaško 20.000 (država 12.000, dežela 8.000). za Furlanijo z Goriško 100 tisoč (država 60.000, dežela 40.000 lir). Zadar dobi za kmetijstvo primeroma veliko več nego Tržaško, ki obsega Gorenji Kras, okolico, Notranjsko.
Odvetnik
v. Matej Primožič
v Gorici se je preselil s svojo pisarno na Corso G. Verdi št. 23 I. nad. (nasproti ljudskemu vrtu.)
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem Fondiariji m njenemu glavnemu zastopniku gos]). Drag. Starcu iz Barkovelj za točno in pravilno mi izplačano odškodnino za vpepeljeno poslopje in premičnine.
Studenec, dne 26. 4. 1924.
Matija Konobeli
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
sprejema za vsa zobozdravniška in zobotibnilka opravili
vj Gorici. Ha Travnika 20 (Piazza deli a Vittoria)
od 9*12 In od 3>S.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča st. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, .trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža, Kleinmayer jeve ital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
Zobozdravniški ambutatort]
Zobotahnik
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
Trst
od 9*1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 —
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In Izvoz no vsa kraja. Po ugodnih cenah. Tvordka Gaatoao
Dolinar, Trst — via Uflo Polonio 5.
Kal nam z dežele pišejo
Modra dekleta. — Zadeva kmetijske zadruge. — Sodnik preganja slovenske volilce. Berač-postopač. — V Račicah trajajo in stradajo. — Zasluženo plačilo.
Iz stare BENEČIJE.
V slovenskih občinah Grmek in Brenki ja onkraj stare beneške meje je dobila slovenska lista nekaj glasov; i 1 sicer v grmski občini 17, v dreški 8. To so smatrali vladni organi za nezaslišan zločin. Krivdo sieveda so zvalili na dotične duhovnike na Lesah, v Dnenkiji.in v Topolovem. Pozvedovali so najprvo orožniki, toda kmalu nato se je pojavil sam pretor (sodnik) iz Čedada, da na licu mesta ugotovi velikost zločina in krivce seveda primerno kaznuje.
Strah ima res velike oči! Ali smo Slovenci res tako strašni! Res, uboga Italija, če se ji je treba bati tako majhne peščice svojih slovenskih državljanov! In volilna svoboda, zajamčena od istih oblastnikov in postave, kje si!
ŠTJAK.
Dmei 20. aprila smo čitali v ((Edinosti« poziv dr.ja Dioniza Godina, odvetnika v Trstu, kot zastopnika in likvidatorja ((Kmetijske zadruge, r. z. z o. z.», da mora vsaki, član — zadružnik «Kmetijske zadruge« plačati 72 lir (sedemdeset in dve L) in sicer v 14. dneh račun jeno od 19. 4. 1924. naprej v izo-gib stroškov opomin j evalnega pisma, eventuelne tožbe in eksekucije, kakor je bilo sklenjeno na 3. izrednem občnem zboru v Trstu dne 13. 4. 1924.
Vprašamo, na kateri način je bil sklican ta občni zbor? Ali menijo gospodje v Trstu, da je vsaki član naročen na tržaške liste in da mora ho-češ-nočeš čitati vabila na razne občne zbone! Odgovorili boste, da ste ravnali po pravilih (po katerih, bomo vprašali pozneje). Zaenkrat priporočamo gospodom, da si malo ogledajo § 18. bivše ((Kmetijske in vrtnarske gospodarske zadruge v Trstu« kateri se takole glasi: «Javn'i zadružni razglasi se vrše po enkratni objavi v zadružnem glasilu, to je «Delo» ali v drugih listih. Načelstvu je svobodno razglašati obvestila v vseh listih in v posebno VAZNIH SLUČAJIH dostaviti zadružnikom na dom pismena obvestila».
Ali ni bil zadnji izredni občni zbor posebno važnega značaja 1 Zakaj si ni načelstvo vsaj tolikp potrudilo, da bi vsaj odbore posameznih podružnic pismenim potom obvestilo. Radi znamk bi menda deficit pri zadrugi ne bil za tisočake večji. Ako bi bili člani zadruge o občnem zboru obveščeni, gotovo bi se sklep občnega zbora drugače glasil. Sicer pa je naša odločna zahteva ta: «Kdor je kriv, ta naj plačan.
Gospodje! Zakaj ste predlagali širšim odborom fabricirane bilance in to menda že leta 1921., kakor sami priznavate? Zakaj se niste upali povedati članom resnice v obraz?! Zakaj ste sprejemali člane, ko je bila zadruga že pasivna? In ti člani naj sedaj plačujejo, kar je bilo že zapravljeno? Se dobijo člani, kateri niso pregrešili druzega, kakor da so se vpisali in plačali 21 lir; in za ta svoj vpis morajo sedaj plačati 72 lir (prav po notarsko).
Štjaška podružnica je bila vedno aktivna, zato naj sedaj doplačuje!
Zraven tega pa je naravnost nedopustno, da se stavi tako kratek rok za plačevanje in da &e takoj grozi s tožbami in eksekucijami. Vidi se, da gospodje, ki so tako nesrečno vodili zadrugo, ne poznajo gospodarskih-denar-nih razmer našega ljudstva.
H koncu vprašamo, na podlagi, katerih pravil zahtevate onih 72 lir?
Ko se je bivša ((Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu« prelevila v ((Kmetijsko zadrugo« se je sklenilo, da c0 izdajo nova pravila. Na shodu .v Štjaku, katerega so se vdeležili dr. Slavik, ing. Rustja in drugi, smo odločno zahtevali, da se nam dajo nova
pravila. Odgovorilo se nam je, da so v tisku, kjer so žalibog radi «hude zime« zmrznila.
Podružnica ((Kmetijske zadruge« v Štjaku je odločno na stališču, da se upre vsakemu plačevanju deficita. Njeno geslo je: «Kdor je kriv naj plača, nedolžni ne sme trpeti«.
Druge podružnice bodo gotovo sledile njenemu zgledu!
Za enkrat to; sledilo bo morda še drugo. -Stvar mora biti jasna! Takoj po polomu se je ustanovila nova zadruga?!!
Km. zadruga v Trstu : Podružnica Štjak.
VREME.
Dne 8. t. m. je umrl vremski župnik č.. g. Mirko Rodič. Pokopali so ga v soboto 10. t. m. ob številni udeležbi.so-sednje duhovščine. Iz vseh vasi v fari so dekleta prinesla vence na njegov grob. Najbolje pa so se postavile dekleta iz Gornjih Vrem. Zbrale so 58 lir in mesto da bi kupile suh venec, poslale so denar v Gorico za slovensko sirotišče. Tako so storile dvojno dobro delo. Naj bi našle posnemovalcev ob sličnih prilikah.
LOZICE.
Pri nas se nahaja en mož srednje pa močne postave, zelo obraščen, ima okrog 60 let, in ker delo mrzi, mu bolj dopade beračiti, berači pa z raznovrstnimi izmišljotinami in lažmi, čeprav ima vse preskrbljeno doma in precej zemljišča. Berači po naših okoliških vaseh, po Postojnskem okraju, po Krasu, po Primorju, in po Vipavski dolini. Naberačil je n. pr. okrog 200 klg. krompirja, krompir prodal in denar zapil. Za velikonočne praznike je naberačil precej jajc za okrog 40 L. denarja, potem je vse prodal in denar zapil, potem pa vse praznike doma in po vasi tako surovo razgrajal, da je bil v sramoto in pohujšanje celi vasi. Čudno se nam zdi da takih postopačev oko postave ne vidi, zato pa ljudje, pozor, in kadar Vam pride tak človek v hišo, naznanite ga orožnikom.
Iz RAčIC pri Podgradu.
Delavni dan slišim iz Iliaševe gostilne harmoniko, ples in petje. Ali je ohcet, pa nismo vedeli zanjo? Radovednost me žene bliže in kaj vidim: žena drži v roki Štefan vina in hodi po sobi gorindol; od pijanosti ne ve, kaj dela. Opazim še kakih deset drugih žen, ki plešejo in pijejo. Te žene imajo ponajveč može v Ameriki. Kaj jih je privedlo tisti pondeljek do tega, mi ni znano; zdrava pamet gotove ne. Od lliaša so šle z velikim hrupom še k «Dobremu kozarcu«, potem še nazaj. Kaj neki porečejo njihovi možje;, ki jim, denar pošiljajo za pametno porabo?
Pri nas smo imeli to pomlad v vasi škrlatinko. Umrlo je 14 otrok. Tudi odrastlih je veliko pomrlo. Med tem pa veselo plešemo.
Kar se gospodarstva tiče, je zelo slabo. Domače živine je na polovico manj kot navadno. Prej smo seno uvažali, zdaj ga pa izvažamo. Pomanjkanje dela in denarja. In če gospodar proda kakšen stot drv za male denarje, gre v gostilno in se napije tiste vinske žlindre, da postane neumen in divji. Otroci pa doma nagi in lačni.
KOBJEGLAVA.
Pri nas se gode velike krivice. Pretekli teden so prišli semkaj biriči in začeli kar strehe odkrivati tistim, ki so imeli krito s pločevino. Marsikdo je imel to zaračunjeno pri vojni škodi, drugi so jo sami kupili itd., a vse zaman, prepustiti so jo morali vsi enako. Vojna odškodnina se pa le počasi vleče. Mari sta dve vladi, ena, ki potirja denar, druga, ki pobere še blago;
manjka le še tretja, ki bi vse to pojedla.
Glede zvonov nas tudi nekoliko skrbi, ali jih dobimo kdaj ali nikdar; morda pa mi spadamo pod Kitajsko.
Brez dušnega pastirja smo že eno leto; za upravitelja je g. župnik iz Štanjela. Kaj pa društvo «Kraški slavček«? Ali se ne bo še vzbudilo iz tako dolgega spanja.	Vaščan.
Zasluženo platiEo.
Pred par tedni so brali naši naročniki v ((Malem listu«, da je duhovnik Degano v Vidmu pel pri veliki faši-stovski proslavitvi volilne zmage «Te Deuim«, zahvalno pesem; to je storil seveda naprošen od snoparskih oblastnikov, ki so slavnost priredili. Tu moramo pa pripomniti, da je cerkvena oblast, sv. Stolica, izdala pred volitvami tri stroge odredbe, ki se tičejo duhovnikovega političnega zadržanja. Tretja točka se je glasila tako-le: Noben duhovnik ne sme biti na razpolago za službo božjo zgolj političnega pomena in še manj sme peti v ta namen Te Deum in imeti govore brez izrecnega dovoljenja od škofa. Duhovniku, ki bi ravnal proti tem ukazom sv, Stolice, se takoj odvzame pravica do svetih opravil; to se pravi, da ne sme več maševati, pridigovati, deliti sv. zakramentov itd. — Majska številka videmskega škofijskega lista omenja dotičnega duhovnika v Vidmu, ki je pel kljub tej prepovedi «Te Deum«; opozarja ga na dotično prepoved sv. Stolice in na kazen, ki ji je zapadel. Toda še več! Osramoti ga pred celo škofijo kot nevnednega duhovnika, javno v škofijskem listu. Pravi namreč, da bi bilo za nepokornega duhovnika radi mnogih osebnih razlogov veliko boljše, če bi se: bil držal skrit v senci. Tudi fašizem se ne more ponašati z njim, saj pravijo, da je' cilj fašizma naučiti vse spoštovanja posvetne in tudi cerkvene oblasti.
Tako naj se zgodi vsem, ki hočejo služiti le onemu bogu. ki se imenuje nacionalizem.
Kako so volili Francozi.
Za francoski državni zbor so bile volitve v. nedeljo 14. maja, en teden za nemškimi. Dosedaj so vladali Francijo raznobarvni nacionalistični republikanci, združeni v poseben ((nacionalen blok«. Izid sedanjih volitev kaže, da so Francozi sklenili poskusiti s nasprotno stranjo: volili so za ((levičarski blok«, v katerem so združeni vsakovrstni socialisti in komunisti. Ti so dobili veliko več glasov kakor pri prejšnjih volitvah. Zato bo moral Poincare zapustiti vladni sedež in dati prostor nič manj navihanemu Briandu ali Herrio-tu. V zunanji politiki se ne bo veliko spremenilo. Tudi Briand bo skušal stiskati Nemce, kolikor se bo le dalo; če pa ne bo šlo, bo kazal prijazno lice in usmiljeno srce.
NAŠA POSTA.
Jus. Jus jo lastninska pravica. Občina te pravice ne more vzeti komu kar tako. Za. kaj takega, so druge gosposke in postavna pota.
Podgrad pri Diva.či: Ne spada v list.
Raznim dopisnikom:	Kdor	pošlje
težje pismo kakor 15 gramov, mora dati znamko za 1 L. Drugače moramo mi plačati takso 1 L; je torej 50 stot. nepotrebnih izdatkov.
Stab. Tip. S, Spazzs.l, via Commerciale 8.
f
Vsem znancem in prijateljem javljam tužno vest, da je Vsemogočni poklical v večnost mojo drago soprogo
Katarino Rupnik
Umrla je dne 14. maja ob 14. uri v Dolenjah pri Jelšanah.
Žalujoči soprog Jernej Rupnik.
Zobotehnižni ambulatorii [
TRST. Via Settefontane it. 6, I nad.
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno ■ vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom- Slovencem 10% g popusta kakor tudi plačilo na obroke- Delo zajamčeno.
E GIDI J SC HI FFLIN, koncesij onirani zobotehnik. 5
Čevlfamica FORCESSMN
Je najbolj ša zaloga z dobrim blagom.
Trst, via Caprin S pri Sv. Jakobu
podružnica via TJdine 3.
Postenja velja!
Toni: No, Tepi, ali si poskusil pri Forcessinu?
Popi: „Prijatelj, Bog Ti daj zdravje. Prav zadovoljen sem, jaz, žena ic otroci. Kamorkoli pojdem, vselej bom priporočil Ferces-sina“.
Čevlfamica roReEssm
Novo pogrebno podjetje Trst
corso V. e. III, iL 47.
Prevoz mrličev na nw kraje. Raznovrstni pogrobL Prodaja vsakovrstne les«P» ln konvlnaste krste, svete in umetne vence, nagrobne svetilk« ln sploh »*• mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkva cono
zmerne, postrežba točna.