Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini. Št. 127. V Ljubljani, v petek 30. maja 1924. Leto I. NARODNI :' t mmit O- I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. . \ Mesečna naročnina: | ! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 j 9 Neodvisen -n- 9" S Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. * Uredništvo: lVoIffova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. f Naš Parlamentarizem. Kadar se v pridobitnem ži\ljenju kakšna metoda več ne obnese, se za-JOeni za drugo, kadar pade Strojevo de-jovanje pod donosnostno razino, se iztoči. To je v gospodarskem naprezanju “aisamoumljivejša stvar. Le v poliiiki s.e tega ne razume samo po sebi. Tu se Počakajo zastarele metode cela stoletja. Človek bi rekel, da velja v politiki dozdevno nasprotna maksima; Cim Inanišo korist za čim največje napore. Vsaj takšen je vtis, motrimo li ne-fodno delovanje velikanskih aparatov-J^lamentov, ki naj nasprotujoče si Pernice narodove volje zmeljejo v homogeno maso dobi primerne zakono-'kie. Z neznanskim ropotom in hruščem Se vrte legislativna kolesa, transmisije Vsak hip pretrgane in nikdar ne veš, ^ zastane li radi skritih notranjih hib °°rat ravno v najneprimernejšem času. To poslednje je na tem, da postane ^ nas nekakšno nepisano ustavno pravdo. Od srede do 20. oktobra je osebje baše zakonodaje letos šteti k nezaposlenim, kakor nalašč v dobi, ko je de-mokratični del Evrope vajen gledati ^intenzivnejše poslovanje v preoblikovanju dejanskih ali zaželjenih razmer s SraYne oblike. In po 20. oktobru? Pri anjem stanju stvari na vsem politič-em obzorju ni zagledati ni ene garanje, da se stvari korenito izpremene. Pravijo, da so zakrivili te žalostne Prilike razni izmi. Klerikalizem, avtono-niizem, centralizem, korupcijonizem, brotekcijonizem, nepotizem, abstenti-Zem, porodici-zem, itd. vse te pošasti hirgolijo dnevno po časniških Kolonah, tako da bralec zares ne more uganiti, kteri je najprej treba odsekati glavo. Iz tzmov se fabricirajo razne politične enačbe, se voha po skritih neznankah, ^ Predejo razni sistemi političnih nesmislov, našemljeni z zgodov. in deduktivnimi priveski in okraski, ki se Potem prodajajo za polit, modrost. Mislimo, da so vsi ti našteti in nešteti sorodni izmi že od pamtiveka si ®dno enake gonilne sile vse hi vsake ipHične borbe, da je odvišno, jim pri-i s°Vati viso odgovornost za slabo dejanje našega parlamentarizma. MisJi-tudi, da se potroši zastonj zelo velik0 naših energij v dnevnih donkišot-,**« juriših na te vetrne mline, ki so oticem koncev vendar le bolj stafaža a Čisto druge in bolj realne stvari. , Pravi vzrok nizke naše parlamen-drne rentabilitete je najbrž čisto prejeto. enostavno dejstvo, ki ga pa ne t/dimo, ker je preblizu našim očmi. Za- bnodajno delo, parlamentarno udej-?‘v°vanje v splošnem, je kljub svoji Realni zasnovi in idealnim nalogam Vendarle posel, je spretnost in umet-n°st> kakor sleherna druga. Ako /ares n°hen mojster ne pade z nebes, se je JJdibrŽ tudi parlamentarizmu treba še Priučiti. Kakor narodu kot celoti, tako Posamezniku, in poslancu še trikrat Ppsebej. V političnem življenju odloča S'cer 5e marsikaj, kar ni v narodovi in e v posameznikovi volji, vseeno pa to°ra redno uspevanje polit, udejstvo-anja v demokratični državi biti oa-jsno od izvestne vsote spretnosti, zna-Ja-Poznanja, privajenosti, naravne do-zetnosti, moraličnega in polit, takta, Previdnosti in drugih podobnih lastno-s katerimi bi morali najbolj razpokati ravno narodovi zastopniki. Toda e lastnosti se ne dajo improvizirati, se e Prenesejo z volilnimi glasovi. V tem P°gledu smatramo, da ni druge pomoči, te®° Potrpežljivo počakati, da daljša Pdicija vstvari trdnejše temelje za pra-ilnejše funkcioniranje parlament, vladne v naši državi. Da naši opozič-Jki ne znajo vladati v opoziciji, Ja kodrajo venomer le suhe in k tem še lak o sparatne številke, mesto duha, da ne počakati Psihologičnega trenutka r* Prevzem vladne oblasti, da ne znajo razdeljevati vršitve svojega programi1 na desetletja, da se ne otresejo od ki ne spadajo sploh v politiko, tega sega niso krivi le oni edini, temveč ner! niih prošl°st, n>ih nedemokratična, jgpklamentarična vzgoja, ki jim je na-“d opozicijonalizem vdihnila v vso Ministrski svet. Pašič se udeleži konference Male antante. — Rekonstrukcija vlade. Beograd, 29. maja. (B) Dopoldne je imela vlada konferenco po kraljevem odhodu ter ugotovila, da je situacija za njo povoljna. Sklenilo se je, da pojde g. Pašič na konferenco Male antante, ki se bo vršila 11. junija v Pragi. Da bi Pašič pred tem mogel potovati v Prago, se bo rekonstrukcija vlade izvršila s tozadevnim ukazom. Ne ve se točno, da-li bi bila ta rekonstrukcija vlade začasna ali definitivna. Iz vlade bi imeli izstopiti ministri gg. Kojič. Janjič in Simonovič. Šele meseca avgusca, t. j. po obletnici njih ministrovanja, da bi imeli pravico do pokojnine. Radikal-ski klub zahteva, da izstopita razven teh iz vlade tudi gg. Miša Trifunovič in Ni- kola Uzunovič in da izpraznjena mesta zasedejo gg. Boža Maksimovič, dr. Vaša Jovanovič, Stevan Nešič in Vlajko Kočič, dočim bi se o petem mestu šele sklepalo. — Nocoj je imela vlada plenarno sejo, na kateri so se že začele priprave !za izvajanje politike čvrste roke v celi državi, posebno v prečan-skih krajih. Program o taki politiki pripravlja g. Svetozar Pribičevič. Onemogočiti se hoče vsaka akcija širšega obsega od strani opozicije med narodom. Vlada je pri tej priliki reševala razna tekoča vprašanja, posebno pa se trudi, da prištedi sredstva, ki so potrebna za izplačilo podpor invalidom. Proglas opozicijonalnega bloka. Opozicija grozi in.zahteva sklicanje izredne seje skupščine. Beograd, 29. maja. (B) Nocoj je izdal opozicijonalni blok nestrpno pričakovani proglas, katerega glavna vsebina je: Opozicija bi rada »delala«. Na predlog vlade, ki je postala neodgovorna, je kralj s svojim ukazom zaključil seje narodne skupščine. Na čelu države je ostala vlada, ki nima večine. Da se ta slaba vlada ohrani, so bih zavrženi vsi oziri. Nar. skupščina je bila zaključena v trenutku, ko je imela polne roke najvažnejših in najnujnejših poslov. Več let se največje število hrvatskih poslancev ne udeležuje dela v narodni skupščini, ker smatra. da jim ustava in zakon te države ne nudijo dovolj jamstva za pravico onih, katere predstavljojo. več let se jim očita njih izvenparlamentarna politika ter se pozivajo, da pridejo v narodno skupščino, sedaj pa. ko so prišli, se jim zapirajo vrata narodne skupščine, da se ne bi v tem skupnem narodnem domu slišala tudi njihova beseda. S tem činom se ne strinja popolnoma niti manjšina* ki stoji na strani vlade. Obe vladini skupini sta izjavljali, da želita sodelovanja Hrvatov v državnih poslih, takoj nato pa odklanjata to sodelovanje s kraljevim ukazom. Opozicija naziva odgoditev skupščine »državni udar«. Dalje naglaša proglas, da se ne sme pozabiti, da je ena glavnih pravic naroda. da po svojih predstavnikih nadzira vlado in njene organe, kar se vrši v parlamentu potom vprašanj interpelacij. Ravno v poslednji skupščini je bilo od poslancev vloženih mnogo interpelacij, v katerih se ugotavlja korupcija in nasilje od strani vlade in njenih organov. Po poslovniku bi morala vlada odgovoriti tekom dveh mesecev na interpelacije, sedaj pa. da ne bi morala odgovarjati narodnemu predstavništvu za svoje in svojih organov nasilja in nezakonitosti, je vlada pobegnila pred narodno sodbo in s tem pogazila ustavo. Z zaključitvijo narodne skupščine se je izvršil državni udar. Kralj ima pravico zaključiti zasedanje narodne skupščine po sprejetju proračuna in po odgovoru na vse vložene interpelacije. V pravni državi se pravica enega omejuje s pravico drugega. Kraljeva pravica zaključiti zasedanja narodne skupščine je omejena s pravico narodne skupščine, da kontrolira vladino, delovanje in da ima na upravi države vla- do, ki uživa njeno zaupanje. Ker se pravi v ustavi izrečno, da je ta država ustavna in parlamentarna monarhija, se smejo zaključiti seje narodne skupščine le na predlog take vlade ki ima zaupanje parlamenta', t. j. z osrednjim privoljenjem same narodne skupščine. 7. zaključenjem sej nar. skupščine brez njenega privoljenja in proti njeni jasno izraženi volji se je kršil osnovni dr-ža mi zakon in se je žalila suverenost naroda v tej državi. V parlamentarni monarhiji, v kateri je vlada skoro pol leta brez večine in parlamenta', torej brez prave odgovornosti, so že s tem dojsivom samim razveljavljene tiste določbe ustave, ki tvorijo osnove državne organizacije. Zahteva Izredne skupščinske seje. Proglas konča z besedami: »Kot predstavniki večine narodne skupščine in večine naroda izjavljamo, da ne bomo pustili tega brez posledic. Zahtevamo, da se storjena napaka popravi s tem, da se skliče takoj izredna seja narodne skupščine, da lahko uveljavljamo svoje pravice. Ne moremo in nočemo sprejeti nikake druge rešitve ter srno v nasprotnem slučaju odločeni, da na podlagi pravic, ki nam jih daje ustava. spravimo pred sodišče tiste, ki so prevzeli formalno odgovornost za ta protiustavni čin. Narod te borbe ni hotel marveč se mu je ta državni udar vsilil. Prepričani smo* da bo narod to borbo za svoje osnovne pravice in posebno za svojo suverenost sprejel in vodil do konca, ne da bi se bal žrtev, ki se bodo od njega zahtevale. Mi pa kot njegovi izvoljeni predstavniki smo dolžni vztrajati v tej borbi skupno z njim do zmage.« Proglas je datiran z 29. majem v Beogradu in podpisan v imenu opozi-cijonalnega bloka od Davidoviča, dr. Korošca in dr. Spahe. Proglas zemljoradnikoV' Beograd, 29. maja. (B) Zemljo radniški klub je izdal nocoj svoj proglas, v katerem obsoja Pašičevo vlado radi odgoditve skupščine in imenuje to državni udar. Proglas na koncu poziva vse kmetovalce, da naj se organizirajo in pripravijo na boj, ki jih čaka. Proglas so podpisali vsi člani zemljoradniškega kluba in glavnega strankinega odbora. njihovo miselnost ter jih privadila šablonam, primernim za načelno kimanje v konstitucijonalni državi. Ako bi polit, osebju prečanske polovice naše države ne tičala še premagana stara dooa z nasilnimi svojimi koncepti tako globoko v kosteh, bi vendar ne bil mogoč takšen političen nonsens, da je delovanje-nedelovanje parlamenta odvisno od manijakalnega prenabetneža, ki kot narodni izdajnik iz sovražnega tujega mesta črta smernice našim političnim strankam. Parlamentarna historija ie dolga, toda ne pomni takšnih analogij in anomalij. Prav nič bi ne škodilo, ako bi naši politiki malo manj begali javno mnenje s svojimi izmi, zato p* M no ustrašili b suhoparnejšega posla stvarnega proučevanja onih panog, katerih razmere naj se v doglednosti urede zakonskim potom. Ti izmi so sicer večni, kakor človeška narava, in ni je države, kjer bi javno ali skrito ne cveteli, le da v zares demokratičnih državah že dolgo ne igrajo več prve polit, vloge kakor pri nas. Da pa doseže naš parlamentarizem vsaj svoj eksistenčni minimum, to je da bomo dobivali zakone od parlamenta ne pa kljub parlamentu, kakor poslednji budžet, se morajo takšne votle parole umakniti trezni disciplini parlamentarne samovzgoje. Ako se bo do 20. oktobra v tem oziru le nekaj zgodilo, ta čas ne bo čisto zapravljam tatu Pogajanja za sestavo nemške vlade. Berlin, 29. maja. (K) Včeraj popoldne so med dr. Marxom in nemškimi nacijonalci pričela pogajanja zaradi sestave nove vlade. Nemški nacijonalci so pripravljeni pristati na zunanji politični program sredinskih strank, to pa vsled pritiska, ki ga vrše na nje industrijski krogi. Trenutno še ni mogoča progno- za, kakšen uspeh bodo imela Marxova prizadevanja, vendar pa se v parlamentarnih krogih presoja položaj toliko optimistično, da se pričakuje sestava novega kabineta že za petek, dasiravno se še ne ve, ali se bo posrečilo, pridobiti nemške nacijonalce za vstop v vlado. Macdonald za miroljubne politiko. L o n d o n, 29. maja. (T) Danes opoldne je sprejel ministrski predsednik Macdonald italijanske časnikarje in dopisnike italijanskih listov. Razgovarjal se je z njimi kake pol ure o najvažnejših vprašanjih ter dodal, da ne dovoli objave teh svojih izjav. Izrazil je simpatije do Italije in povdaril, da bo ostal zvest svoji dosedanji miroljubni politiki. Priznal je tudi, da je časnikarstvo velikega pomena za vzdrževanje miru in dobrih mednarodnih odnošajev. Macdonald je obenem izročil dopisniku »Ag. Stefani« naslednjo poslanico na italijan- ski narod: Obisk italijanske kraljevska dvojice se bliža h koncu. Z veseljem se poslužujem te prilike, da pošljem prisrčne pozdrave svojih državljanov italijanskemu narodu. Začeli smo novo politiko pomirjenja, ki ima za podlago medsebojno razumevanje. Med Italijo in Anglijo obstojajo že stari prijateljski od-nošaji in naša politika bo morala stre-miti za tem, da se okrepe ti prijateljski odnošaji. Pokazal sem že velikokrat, da se zavedam te potrebe. Zahvaljujem se italijanskemu tisku za pomoč, ki jo je nudil pri tem. Hrupna razprava v stal. parlamentu. Rim. 29. maja. (T) Zbornica je prvi del svoje današnje seje posvetila sopimnu umrlih državnikov in poslancev: državnika poslanca Giuseppe De Lava, poslanca in ministra Sacchia ter vojvodinje genovske. Socijalisti so na to zahtevali, da se proslavi tudi smrt pokojnega Piccininija, ki je bil tik pred volitvami umorjen, a je bil vkljub temu izvoljen za poslanca. Vnela se je zelo hrupna razprava, v katero so posegli tudi komunisti. Na desni in levi so 'zagnali velik krik. Končno je zbornica odobrila predsednikovo razlago pravilnika, da se Piccinini ne proslavi. V zaključku je zbornica razpravljala še o predlogu poslanca Granddja, naj se vse izpremembe pravilnika, ki so bile uvedene leta 1920., odpravijo, ker so proti načelom fašizma. Proti odpravi teh iz-prememb so odločno nastopili komunisti in popolari. Zakllu&ta sela radikalskega kluba. Beograd, 29. maja. (B) Dopoldne so delali v narodni skupščini vsi klubi. Danes je končana permanentna seja radikalskega poslanskega kluba. Na tej seji so rešili vsa vprašanja strankarskega značaja. G. Pašiču so poslali s te seje neke vrste resolucijo, v kateri so izražene vse želje radikalskega kluba in sicer v prvi vrsti glede rekonstrukcije vlade, razven tega pa tudi glede organizacije stranke in kluba ter končno želje, da se začne izvajati politika čvrste roke. Nato se je klub razšel ter je večina poslancev zapustila Beograd. Vlada ne namerava izdati ni-kakega proglasa. Spopad na besarabski meji. Bukarešta, 29. maja. (B) Bukarešto časopisje javlja, da je bila na romunski meji napadena patrulja III. romunskega lovskega polka od ruskih čet, Dva romunska vojaka sta mrtva trije pa so ranjeni. V Bukarešti vlada zaradi tega velika razburjenost. LIKVIDACIJA BIVŠE A.-0. BANKE. Dunaj, 29. maja. (K) Likvidatorji avstrijsko-ogrske banke so izrazili željo, da dokončajo svoje posle predčasno in da skrajšajo svoje bivanje na Dunaju kolikor mogoče. Dela so v splošnem že zaključena. Stroški za nje so z ozirom na zelo skrčeno imovinsko maso avstrijsko-ogrske banke tako veliki, da je primernejše, ako se prištedijo. Za opravljanje zadnjih likvidacijskih poslov bi se naj namestila za to pripravna oseba. ODLOŽITEV RAZMEJITVE Z ALBANIJO. Beograd, 29. maja. (B) Po zadnjih vesteh iz Albanije mednarodna komisija, ki ima izvršiti razmejitev med našo državo in Albanijo, v poslednjem času ni mogla delati zaradi nemirov v Albaniji. Sedaj se bo predhodno izvršila razmejitev z Grško, in se bodo šele potem določile meje med nami in Albanijo. SVETO LETO 1925. Rim, 29. maja. (K) Danes je bila v cerkvi sv. Petra na svečan načni pre-čitana papeževa bula, s katero se pro-alfiša lato 1925 za sveto leto, Strahovita eksplozija v Bukarešti. Vest še ni potrjena. Beograd, 29. maja. (B) Danes popoldne je dospela v Beograd iz Bukarešte senzacijonalna vest o veliki eksploziji v Bukarešti. Po tej vesti je na bukareški železniški postaji eksplodiralo 600 vagonov municije. Učinek je bil naravnost strašen, del mesta je porušen in kraljevski dvor je pri tem tako trpel, da ni izključeno, da se zruši. Ogenj se je razširil po enem delu mesta. Bukarešto poslaništvo v Beogradu še ni dobilo potrdila te vesti. Kralj prisostvuje gašenju ognja. CEŠKOSLOV. AGRARCI GREDO V OPOZICIJO. Praga, 29. maja. (K) Češkoslovaški agrarci hočejo stopiti v opozicijo. Zahtevajo, da se aij odpravijo industrijske carine ali pa se uvedejo agrarne carine. Ker na to ni misliti, da bi se odpravile industrijske carine, prihaja praktično v poštev le uvedba agrarnih carin. Proti temu pa se samoumevno branijo vse neagrarne stranke. Klub agrar-cev izjavlja, da bo dokler ti predpogoji ne bodo izpolnjeni, odrekel vsaki trgovinski pogodbi svoje privoljenje. STAVKE NA GRŠKEM. Atene, 29. maja. (K) Pomorščaki v Pireju so stopili v stavko. Njihovemu zgledu so takoj sledili pomorščaki v ■ celi vrsti drugih grških pristanišč. Železničarji v Macedomiji in uslužbenci cestne železnice v Solunu so sklenili stopiti v simpatijsto stavko. Tobačni delavci v Kavali, ki so že dali časa iz-prti. so bili od delodajalcev pozvani* da prevzamejo zopet delo, a so sklenili, da se priključijo simpatijski stavki. Številne ladje zaradi stavke ne morejo iz-kladati. Vlada je poslala vojaštvo na krov ladij, da zabrani stavkujočim izgrede. RAZDELITEV DOBIČKA IN POVIŠANJE GLAVNICE DRUŽBE COSU* LICH. Trst, 29. maja. (T) Na današnjem občnem zboru paroplovne družbe Co-sulich je bilo sklenjeno, da se razdeli med posamezne akcijonarje čisti dobiček 10,004.660 lir, to je 20 odstotkov. Poleg tega je občni zbor sklenil povišati glavnico od 120 milijonov na 150 milijonov potom emisiie delnic po 200 Ur. Štiridesetletnica Edvarda Beneia. Minister zunanjih zadev češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je 'praznoval dne t. m. svoj 40. rojstni ■dau. Zgodovina nam kaže le malo premerov, da bi mogel komaj štiridesetleten mož pokazati tako ogromen kompleks dela za svoj narod, kakor dr. Beneš. Dr. Edvard Beneš je najmlajši sin vsega skupaj je bilo deset otrok — malega češkega kmeta iz Kožlan na Plzenskem. V Pragi, kjer je končal gimnazijo in univerzo, je prehodil običajno ‘trnjevo pot siromašnega študenta in se nato napotil v Francijo, kjer je študiral sočasno pravo in filozofijo; zanimala ga je predvsem nova veda. socijologija. Po končanih študijah je postal profesor na praski trgovski akademiji in kmalu tudi docent sociologije na češki univerzi. 2e za časa bivanja v Franciji je dopisoval v »Cas« in ua znanstvenem polju je vzbudil pozornost s svojim delom o političnem strankarstvu. Vendar pa tiči glavni potnen Beneša v vodilni ulogi, katero je igral v češkoslovaški notranji in zunanji politiki. K revolucijskemu činu in delu se je odločil takoj v pričetku vojne in imel tudi takoj jasen načrt priprav za re- volucijo. Razmeroma jako mlad dr. Beneš je postal glavni tajnik češkoslovaške narodne rade v inozemstvu, zbiral v svoji pisarni vse revolucijske niti, navezaval stike s političnimi faktorji antante, predlagal spomenice, pravilno uporabljal uspehe češkoslovaških legi-jonarjev. interveniral vedno na pravem mestu, v pravem času in v popolnem soglasju z ostalimi člani Narodne rade, Masarykom in Stefanikom. in povedel češkoslovaško gibanje k vedno večjim uspehom. Generalni sekretar Narodne rade je postal dne 14. oktobra 1918 minister zunanjih zadev in zastopnik češkoslovaške republike na mirovni konferenci. O njegovem delu in uspehih pri mirovnih pogajanjih bi se dale napisati cele knjige. Pod Beneševim vodstvom se razvijajoča češkoslovaška zunanja politika ima predvsem dve karakteristični potezi: je evropska in neoporočno aktivna. To drugo je pa najboljši dokaz, da je dr. Edvard Beneš mož na svojem mestu, in Jugoslovani samo želimo bratskemu narodu češkoslovaškemu, da bi mu usoda naklonila še mnogo takih voditeljev. Pošncare © svoiem porazu in francoskih sociialistčh. V vrhovnem svetu departementa Mense je imel min. predsednik Poinca-rč govor, v katerem je izjavil med drugim: »Volilno presenečenje so povzročile finančne žrtve, ki so bile potrebne za državo, in draginja, ki so jo brezvestni ljudje spretno izrabili, kakor tudi ne-zmiselne nade nekaterih nepoboljšljivih mož. ki so sanjali o diktaturi reakcije in potisnili vznemirjene republikance v naročje radikalnejših strank. Včerajšnji opoziciji moramo prepustiti odgovornost ‘oblastnikov in ohraniti proti zma-galni koaliciji zakon svobodne igrei, vendar pa moramo kljub temu ljubosumno čuvati to. kar smatramo za bi-stveno^naroune interese: ravnotežje v proračunu javni red. osebna svoboda, reparacije in zasiguranje Francije. Dosedaj mi še ni oficijelno znano, če vstopijo socijalisti v vlado; menim 4 pa, da bi v slučaju, ako postanejo nekateri od njih ministri, jako hitro izbrisali iz svojega programa cdstranjenje privatnega imetja in da bi raje glasovali ■za meščanski proračun. Spominjam se samo modrosti in patrijotizma socija-Jističnili ministrov za časa vojne. Treba bo. da se republikanci pobrigajo za zunanjo politiko, ki mora biti sedaj pred-jmet glavne skrbi vsakega kabineta, in da zahtevajo nespremenljivost dosedanjih smernic. Na Poruhrje uismo stopi- li januarja 1923 po predhodnem načrtu, temveč po verolomnosti Nemčije in po nujnosti, vzeti si jamstvo; raje bi seveda videli sporazum vseh zaveznikov v vprašanju tega jamstva, V decembru 1922 sem se pogajal z angleškim veleposlanikom Hardingom o možnosti eksploatacije državnih poren-skih rudnikov in o potegnitvi carinske črte na renskem bregu. Harding mi je pa odpisal dne 20. dec., da britansko javno mnenje ne dovoljuje vladi, da bi se pridružila tej rešitvi. Zasedli smo Poruhrje brez vsakih zahrbtnih misli in kljub organiziranemu odporu Nemčije si lahko častitamo k uspehu, ker so tudi ameriški izvedenci izjavili da je bila možnost sedanje rešitve dana po naši inicijativi. Vsem je jasno, da bi Nemčija lahko plačala, če bi hotela. Sprejeli smo brez pridržka načrt ekspertov in se izjavili za popolnoma soglasne s Theunisom, Hymansom in Macdonaldom. Vedno smo govorili, da bomo izpraznjevali Poruhrje v tein razmerju. kakor nam bo plače-vano; smatramo pa za zapoved previdnosti, da si ohranimo jamstva za mogoči slučaj novega neizpolnjevanja reparacijskih obveznosti od strani Nemčije. Usoda Francije zavisi bolj na njeni sigurnosti kakor pa na povrnitvi škode. Vlada, ki bi v tej stvari pokazala tudi najmanjšo slabost, me bo našla v prvi vrsti svojih nasprotnikov.« Občinske volitve v Trbovljah. V Vašem listu se je že večkrat čitalo, da se godi slovenskim rudarjem na Vest-salskem zelo slabo. Toda slabše, kakor se godi slovenskim rudarjem pri trbovžljski ipremogokopni družbi, se jim ne more soditi! Trbov. prem. družba hoče ohraniti premogu sedanje neznosno visoke cene. mesto da bi jih znižala in zvišala produkcijo ter tako zmanjšala občo draginjo. Nasprotno hoče Trb. družba, da zdrži visoke eenc premogu, znižati svoj obrat za dve tretjini ter Tadi tega odpustiti tretjino delavcev. Po krivdi Trbov. prem. družbe bo ostalo pri današnji draginji! Da pa Trb. prem. družbi ne bo treba odpuščati delavcev, jim daje tako slabe plače, da ob njih ne morejo živeti in da morajo zbežati v Francijo in Belgijo. S premijskim sistemom biča delavstvo do krvi. Ni edinicah, v katerih je dosti premoga, zaslužijo posamezni rudarji tudi po 200 Din na delovnik. sToda ti siromaki pridejo z dela tako izmučeni, da niti jesti ne morejo. Koliko let je takim siromakom usojenega življenja, si je lahko misliti. Takih edlnic pa v celem revirju ni niti deset. Večinoma pridejo rudarji na delovnik na 17 Din, veliko je pa tudi edinic, na katerih so dobili ob zadnjih plačilnih dnevih delavci plačane delovnike po 4 do 8 Din. S takim zaslužkom si samec ne more kupiti dosti samega kruha! Delavci bi se radi izselili v Francijo in Belgijo. Toda to jim je nemogoče, ker si pri svojih plačah ne morejo prihraniti toliko, kolikor potrebujejo za preselitev! Trbov. prem. družba jih je prikovala kakor sužnje v svoje revirje! Trbov. prem. družba je to lahko storila, ker je delavstvo popolnoma razdvojeno in nima nikjer nikogar, ki bi ga ščitil. Vlada se za te v nebo kričeče razmere ne briga, češ da so to privatne zadeve! Trbov. družba ima pa dva dobra prijatelja, ki ji pomagata vsak od svoje strani, da lahko biča delavstvo: njene branilne prijatelje in ljubljanske komuniste, ki mamijo delavstvo z neuminimi in praznimi obljubami. Tl »ljubljanski srajčkarji«. kakor jih imenujejo pametni rudaTji, niso delavstvu še nikoli toliko koristili, kot je črnega za nohtom, pač pa so spravili delavstvo že dostikrat v nesrečo, najbolj ob zadnjem štrajku, ko so pahnili delavce v stavko, ko na njo niso bili pripravljeni, dočim pa je bila družba nanjo pripravljena ter je imela v svojih zalogah vse polno premoga! Pametni delavci si že takrat nastanka štrajka niso mogli drugače razlagati, kakor da je Trbov. družba podkupila provzročitelje štrajka. Edini faktor, ki bi mogel v današnjih žalostnih razmerah delavstvu pomagati, bi bil trboveljski občinski odbor, če bi bili vanj izvoljeni resni in pametni, delavstvu naklonjeni možje, zlasti pametni rudarji sami. Tak občinski odbor bi mogel Trbov. družbi postriči peroti, da ne bi rnogla do krvi izže-mati in po svoji gospodarski politiki poljubno odpuščati naše bedne rudarje. Občinski odbor bi mogel s pomočjo pametne vlade preprečiti, da ne bi uničevala Trbov. prem. družba naših rudarjev in od njih odvisne trboveljske občine in da ne bi zdrža-vala neznosne obče draginje, samo zato, da obdrži cene premogu in dela čezmerne dobičke, da lahko izplačuje svojim delničarjem letos kljub lanskemu štrajku 50% dividendo, dočim njeni delavci glnejo od trpljenja in gladu. Občinski odbor bi mogel vladi in državnemu pravdništvu po sili odpreti oči. da vidita to narod in državo uničujoče počenjanje Trbov. družbe in bi mogel biti sploh v vsakem oziru zaščitnik našega bednega delavstva, od katerega dela in zaslužka je odvisno blagostanje cele doline, ker zastane vsa trgovina, če delavstvo ne dobiva zadostnih plač. Delavstvo je po svojih pametnih zaupnikih že hotelo postaviti za občinske volitve kompromisno gospodarsko listo, na kateri bi bili zastopani kmetje, delavci in obrtniki. Prišla sta pa naenkrat ljubljanska komunista Zorga in Klopčič v Trbovlje na nek sestanek »Zveze rud. del.« in pregovorila kljub opominom pametnih rudarjev nekaj zaupnikov, da se postavi lista neodvisne delavske stranke češ da je potreba, »da se pristaši pri volitvah preštejejo«. Postavila sta sama listo in ker so se udaii nekateri zaupniki in se pustili vpisati v to listo, so se jim začeli uda-jati tudi drugi in tako imamo v Trbovljah po zaslugi Zorge, Klopčiča — in menda tudi Trbov. prem. družbe! — komunistično listo. Če prodre ta lista, je gotovo, da se občinski odbor razpusti-in delavstvo bo zopet ob svojega edinega branitelja, ki bi ga lahko imelo. Pametni rudarji' vsi uvidevajo, da delajo ljubljanski komunisti zgago samo v korist Trbov. prem. družbi ter jim je tudi znano, da je poslal 2orgo v Trbovlje dr. Lemež ter sumijo različno. Saj je tudi res popolnoma nerazumljivo, kako morejo voditelji stranke, ki se imenuje delavsko stranko, delati tako v očito škodo delavstva, kakor so to storili ob zadnjem štrajku in kakor to. delajo pri sedanjih občinskih volitvah. Sokolstvo. Naraščajev prapor razvije Sokolsko društvo v Kranju v nederjo 1. junija t. 1. Prapor je zgodovinskega pomena. jtt sklepu občinskega odbora, ampak hoteli s® predvsem pokazati, da imajo večino v ob' čini. Nemci so uporabljali vsa sredstva, bi zmagali. Vlagali so pritožbe, pobirali so podpise, gospodarji so vozili svoje lilaPc® in celo pijača je tekla zastonj. Vse skuP" pa ni nič pomagalo. Od 260 volilcev se J* izreklo proti sklepu občinskega sveta le volilcev. Z izidom volitev so Nemci proPj' dli in obveljal je sklep občin, udbora, du se preskrbi davkariji In sodniji s pornočP občine, primerne uradne prostore. Izid molitev je jasno pokazal, da so po vodi sP*5j[ vale nade Nemcev, da bodo pri prlhodM*" občinskih volitvah zmagali z absolutno ve' čino. !. amii, kupite po znižanih cenah pri ED. ŠKOPEK MESTNI TRG 8. Bslevafi inozemsko delavstvo. ... — Draginjske doklade. Učiteljica nam r®e; Krivično je, da učiteljice, ki so po-^?®ene z državnim nameščencem ne dobi-‘e??® Polnih draginjskih doklad in stanarine, itau a' ki *° pr‘ tem trpe P0™8 en e uči-jTjke, znaša okrog 700 Din. Krivica je tem-Tr' očitna. Jjr draginjske doklade vse one učiteljice, . iaiajo za može privatne nameščence in to jJozira na to, koliko zaslužijo in kakš-Premoženje da imajo. Pravico do sta-bin ir in K iunija v narodnem gledališču ob '4. 'uri wP°1or Stefan Sertič od sa V0'illeSa okrožja k maribor-t% i0 vojnemu okrožju; artilerijski pornč-tijskp^ Slobodnik od skladišča 5. artile-aiwe ?a Polka k 4. havbični diviziji potiske !vq v« brigade; artilerijski podporočnik *0>rsV- ??ar od 4- artilerijskega polka k 5. bor«/.1,5“viziji timoške artilerijske brigade; ’®*^Polk ^v01,bniT Zupančič od 19. k 40. len, "7 Nemška in italiiauska emigracija v iz), 1®23. Po uradnih statističnih podatkih s*lienUie Nemčija v letu 1923 115.395 iz-trt)n”Cev, od katerih jih je najmanj tri Če-tih j® odpotovalo v Južno Ameriko. V le-breč« , 1914 se ie iz Nemčije izselilo pov-dthie m197.1.0 oseb na let,°- P« vojni zaznajta loo?»nil"‘ia *eta 33dO Izseljencev, t2Sel;» 8400 izseljencev, leta 1921 23.000 doii«,ncev 111 leta 1922 36.000 izse/jencev, Sot ie leta 1923 število Izseljencev več Ltevn« • il0, V Italiji je znašalo leta 1923 izseljencev 395.742, od katerih je S«3 oseb v prekooceanske kraje 177 tisoč Utor.«. , Nove vžigalice. Uprava državnih vLlea:r« ^ avgusta oddala v promet e, X formatu, ki bo za polovico od formata, ki je sedaj v prometu. znano je v v PPnava pretrgala obrambni na-OotiavB i }.1. metrov. Vsled tega se je davila ^2'!’a ,w> nižje ležečih poljih in po-ten k9-009 katastralnih oralov. Cel te-hiorju J P;‘na do Bogojeva je podoben Slava « i, frega mole strehe hiš. Po vodi n^°niana živhla. Perutnina in div-leto»n:a i«V?«° ie’ da ie v POP'a v/j enih k: njih nr«? PPPchmma uničena. Voda bo *‘Pu Šel« odprtino v obrambnem na- 8eSia svoip ««L?^tekla’ 15:0 1)0 Donava do-fotovo ne br^n??- ° vodno stanje, kar se »®ce. Tudi Dotem k BSodil° kot šele dez me-JkiVesti nn v ^iu.od?,lnprali zaostalo vedo BŽcko vS *Ncsreča- kl je 2adela u°s®bno revnelšl km fi pt,p!aive- ie vefika. 62 bodo Bitoli ™JetJe so težko prizadeti, « - Radi zlmo ^ez kruha. « Dunafn J®^bil aretiran 1. 1871. Jtojnj , J,f /• a.,v Poliiov gradeč pri-SKtvo , Nadlegoval je ob- Ljubliana, 29. maja. Ljubljana* Z ljubljanske univerze. Za rednega profesorja na juridični fakulteti ljubljanske univerze je imenovan dr. Milan Škerli, dosedanji izredni profesoT. — Odlikovan je z redom sv. Save IV. razr. g. julij Betetto, član ljubljanskega Narodnega gledališča. — Osnutki za male stanovanjske hiše, ki jih je izdelal rrestni stavbni urad in o katerih je razpravljal občinski,svet v svoji javni seji dne 27. majnika 1924 razpoloženi so od 28. majnika do 11. junija 1924 ob običajnih uradnih urah v mestni posvetovalnici na magistratu vsakomur na vpogled. Interesenti se vabijo, da si te osnutke ogledajo ter eveniueSne pripombe prijavijo mestnemu stavbnemu uradu. — Izlet društva »Soče« na Orle-Rud-niii se vrši v nedeljo 1. junija. Odhod točno ob 2. uri popoldne od mosta Grubarjevega kanala na Karlovški cesti. Izleta se udeleži godba in 30 pevcev. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. — Českoslov. Obec v Ljubljani pofada v nedžli 1. června společn# vylet na Goliču. Odjezd z hi a v. nadr. ve 4.40 uri rž no. Cle-novč SPD pfihlaste se nejdele do patku večer u Skrnšnč kvulu polovični slčvč na draze. —■ Zabavni odbor. — Za »Stavčevo* 40 letnico so darovali: Strelski klub »Sigurnost« gostilna,, pr! Mačku 60 Din., gospa Tausesova, hotel »Lloyd« 300 Din, gospa De Schiava, gostilna »Pri Tišlerju« povodom smrti svojega sina 500 Din., gospa Oblakova, gostilna pri Tončkovem Francelnu 100 Din. — Tat pod posteljo. V sredo zvečer je doživel gostilničar Davorin Možina v florjanski ulici nenavadno presenečenje. Ko je šel namreč okoli 10. ure zvečer v stanovanje po drobiž je zapazil, da gleda dvoje moških nog izpod postelje. Možina je posvetil pod posteljo, nakar je nepovabljeni gost hitro potegnil noge k sebi. V silnem straluf je Možina odprl vrata iz začel klicati ljudi. Pri tej priliki pa je neznanec spretno prileze?: izpod postelje ter se neopaženo splazil k odprtemu oknu, skozi katero je skočil iz prvega nadstropja na cesto. Možina je imel na vidnem kraju v stanovanju 50.000 kron gotovine, ki pa je ostala popolnoma nedotaknjena. Nerazumljivo je, kako je mogel tat v sobo. Policija ie aretirala nekega osumljenca, ki pa odločno zanika vsakršno krivdo kljub temu, da ie dovolj okolščin, ki govore, da bo ta najbrže pravi. — — Nesreča s kapsljcm. 11 letni Franc Culkar in njegov 5 letni bratec Tonček iz Sela pri Mostah štev. 32 sta se igrala z nekim kapsljem od puškine patrone. Ko je vrtal Tonček z žebljem po kapslju, je ta nenadoma eksplodiral. V kuhinji se niiajajoča mati je cula močan pok in prihitela v sobo, •kjer je našla oba otroka močno poškodovana po obrazu In na glavi. Otroka sta bila prepeljana v bolnico. — Vlom. V spalno sobo gostilničarke Ivane Hodnik za Gradom je bilo vlomljeno in pokradeno 3 bankovce po 100 Din in 30 po 10 Din. Vlomilec je splezal po drvarnici do okna, skozi katerega je vdrl v stanovanje. Narihor* — Mariborska državna borza dela. Od 18. do 24. maja je bilo 168 prostih mest na razpolago. Dela je iskalo 154 oseb, posredovanj se je izvršilo v 54 slučajih, dočim je 46 oseb odpotovalo iz Maribora. — Preselitev komande vojnega okru ga. Komanda mariborskega vojnega okru ga se je preselila prošli teden iz Dravske vojašnice, ki se adaptira za stanovanja, vojašnico Kralja Aleksandra v Melju, kjer posluje kakor običajno. — Novi tečaji za strojepisje, slovensko lil nemško stenograiljo ter knjigovodstvo (zasebni ,pouk) začnejo na zasebnem učite ljišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat. Maribor, Slovenska ulica št. 7. telefon 100. Celje. alpinist©^ in isletnikom S Osrednji odbor SPD objavlja: — Krstna slava celjskega pešpolka se je vršila v sredo 28. maja na GiazijL Ob 10. uri se je vršila katoliška maša. nakar se je zvršil pravoslavni obred blagoslova in sekanja slavskega kolača. Obred je zvršil pravoslavni svečenik dr. Perič. Po končanih cerkvenih obredih je v navdušenih besedah nagovoril vojaštvo major g. Črnko in mu orisal pomeri slavnosti. Slavnosti je prisostvovala vsa garnizija, oficirski zbor, zastopniki civilnih oblasti, deputacija Sokola ter mnogo občinstva. Sodelovala ie vojaška godba. Ob koncu je bilo defiliranSe vojaštva, popoldne pa nadaljevanje vojaške veselice na Glaziji. —■ Smrtna nesreča. V sredo ob pol 9. url zjutraj se je pripetila v Gosposki ulici nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Na hiši posestnika Berna so popravljali dimnike. Pri tem je padel z visoke strehe 15 letni zidarski vajenec stavbnega mojstra VVernd-la Jože Blatovšek na streho sosednje hiše, se tam ujel za lino na strehi, katera se Je iztrgala. Blatovšek je padel iz dvonadstropne irise na cesto pred neki voz, kateri ga je vrhutega še povozil. Težke poškodbe, katere je dobil, so povzročile njegovo smrt, predno je došla zdravniška pomoč. — Sedlarsko-tapctnlška obrtna zadruga Za sodne okraje Brežice, Celje, Gornji grad, Konjice, Laško, Rogatec, Sevnica, Slovonj-gradec. Žmarje, Šoštanj in Vrantko se je ustanovila v Celju. Načelnik zadruge je g. Iv. Strelec iz Celja, namesUtik pa g. Iv. Jazbec iz Gaberja. — Policijske vesti. Aretiran je bil radi tatvin in goljufije Peter Goklič, radi vlačugama pa neka 26 letna ženska. Oddani sta bila v celjske zapore. Ptuj. « CI» Bi/1 n,lcl ?° *rg0vtoah v Kol od v. »i Je Puan m je sovottt no------ ’ ■&Jebij,.že,23 predka”n IBkrat radi vlačugarstva. — Kreditni zavod Mestne hranilnice v Ptuju Je v četrtek izvolil ta-le odbor: Predsednik Franc Lenart, veleposestink v Ptuju; podpredsednik H. Steute; odborniki: župan Blažek, podžupan Šegula, veletrgovec Brenčič in dr. Matej Senčar; namestniki, stavbenik Martin Macun in mehanik Prosnik; revizorji trgovec Martin Vrabel iu njegov namestnik trgovec Anton Macun. Cenzorji 90 od strani kreditnega zavoda Franc Lenart in Anton Brenčič in kot jtooblašče-nec Mestne hranilnice veleposestnik in gostilničar Pavel Dostol. !. Vozne olajšave. V smisiu odloka min. saobračaja br. 6252 z dne 1. maja 1924 je izšel tudi izvršilni predpis ljubljanske žel. direkcije. V Sloveniji velja polovična vozna cena za SPD osrednje društvo in podtuž-nice- ter za klub »Skala«, za vse 3 razrede, za društvene izlete in ekskurzije. Postopek pri pridobivanju vozne olajšave je sledeč': Pri vsakem društvenem izletu (turi ekskurziji itd.) dobe polovično o ajšavo skupine po najmanj 5 do največ 9 udeležencev. (Ce jih je torej n. pr. 17, se s tvorijo 3 skupine: 2 po 5, 1 po 7, pri 18 2 skupmi po 9, itd.) Vsaka skupina 5—9 članov ima svojega vodjo izmed sebe. Ta vodja ima nalogo, da prijavi svojo skupino (brez navedbe Imen udeležencev, samo število!) v pisarni SPD (v Ljubljani, Poljanska c. 12), odnosno podružnice, odnosno v tajništvu »Skale« osebno; pri prijavi, ki stane za vsakega udeleženca 1 Din (za formular in manipulacijo) dobi Z)društvenim žigom ter podpisom načelnika in tajnika opremljeno in izpolnjeno prijavnico, katero mora tudi sam podpisati. Prijavi se število članov, dan izleto. potem prijavna postaja, vstopna postaja, izstopna postaja in postaja povratka. Iz tega ie razvidno in je žel. direkcija v Ljubljani tudi na ustmena vprašanja pojasnila, da torej ni treba za povratek vstopiti na izstopni postaji, marveč so omogočene kombinirtne ture, tako n. pr. Ljubljana—Bistrica Boh. odtod čez Triglav in povratek z žel. z Mojstrane; ali Ljubljana—Kamnik, čez pianine v Savinsko dolino, nazaj s postaje Rečica na Paki via Celje v Ljubljano ali Maribor; ali iz Ljubljane čez Kamnik na Krvavec, nazaj čez Kranj, ali Žirovnica—Zelenica--Tržič, ali Celje—Velenje—Pohorje-—Maribor, itd. Sedaj so turistom šele omogočene resnične ture brez prisilnega povratka na prvo izstopno postajo. ^Formular1 mora biti izpolnjen z dobro čitljivo pisavo. Planinci imamo ves interes na tem, da se izogibamo vsakemu sporu z žel. organi med vožnjo! — Vodja skupine se s tako Izpolnjenim for-mularom prijave poda na postajo in tam prijavo pokaže ter kupi listke. Službujoči uradnik pritisne na prijavo vlažni žig hi datumski žig ter izpolni belico. Vsaka skupina 5—9 turistov dobi vrnjeno svojo prijavo in dodatno belico, v roke skupinskega vodje, ki mora obe listini hraniti, na povratni postaji pa zopet poskrbeti za žig. Brez povratnega žiga bo treba plačati ce.'o povratno vožnjo plus kazen! Ne pozabite torej povratnega žiga! (Pravočasen prihod na povratno poštam!) Otroci nimajo popusta razven tarifnega. Prekinjanje vožnje ni dopustno. Na povratku se pri izstopu belica in prijava oddata vra-tarju obenem s polovičnim voznim listkom. Ker je računati z večjo frekvenco, zlasti z navalom ob nedeljah, mora društvo (podružnica itd) vsak večji izlet prijaviti vsaj 24 ur pred pričetkom izleta iti navesti skupno število vsakokrat doslej javljenih iz-, ,IukPv *e£ kraje, kam so namenjeni. Ta določba hoče preprečiti nepotrebno gnečo. Ce se n. pr. naenkrat prijavi za Kanin. Bistrico ali v Kranjsko goro več izletivkov kakor običajno, mora železnica poskrbeti za prostor, event. za več vagonov, tako v Ljubljani (Mariboru itd.) kakor na event. stranskih progah. Zato je pravočasna prijava potrebna. Po telefonični informaciji pri Min Sa-obračaia in v sporazumu z ljub/j. žel dir. objavljamo, da nam gre ljublj. dir. tudi v tem do skrajne možnosti na roko. Kadar ni večje frekvence, dopustna le za sobotne popoldanske izlete tudi še prijava v soboto predpoldne do 11. ure. Ljublj. glavni kolodvor je uvedel pri prtljažni blagajni (levo od glavnega vhoda) posebno okence za turiste (Glej tablico!), kjer se lahko vodje skupin javljajo z izpolnjenimi prijavnicami tudi v sobotah predpoldne in po v.vršeni prijavi kupijo listke v predprodaji. V društveni pisarni naj se gg. vodje skupin javljajo po možnosti v petek pop. v uradnih urah, v soboto zj. le v nujnih slučajih in le, v kolikor se s tem železnici in društvu ne povzročajo nepotrebne težave! Analogno velja za druge postaje odn. pistODek podružnic. Legitimacije. Pri zgorajšnjih voznih olajšavah bo železnica izvrševala med vožnjo strogo kontrolo. Še strožjo moramo pa vršiti turisti sami. Vsaka zloraba spravlja v opasnost nas, da težko pridobljeno olajšavo zopet izgubimo, to pot morda definitivno! Zato je odobravati, da zahteva železnica od vsakega izletnika, Ja se izkaze z veljavno društveno izkaznico za tekoče leto, obenem pa s sliko, ki potrjuje identiteto dotičnega člana! Kdor takšne (n. pr. uradniške, sokolske ali slične legitimacije ali potnega lista s sliko itd.) nima. naj si že sedaj omisli društveno legitimacijo SPD s sliko. Sliko (ki naj bo slična, sedanja, ne iz leta 1900!) naj obenem s staro legitimazi.o in zneskom 5 Din vpošlje društveni pisarni (odnosno podružnicam). Policijski direkciji odnosno srezkemu glavarstvu lahko proti 5 Din kolekovinj vsakdo da to društveno legitimacijo še posebej v potrjenje, na kar zadobi vrednost obče veljavne legirimacbe identitete. Od 1. julija dalje pa bodo vse članske olajšave v kočah In domovih SPD vezane na društveno legitimacijo s shko! Gg. člani osrednjega društva in podružnic naj si torej te legitimacije pravočasno nabavijo! Olajšave v planinskih kočah in domovih. V smislu naročila občnega zbora je osrednji odbor SPD sklenil poostriti skrb za red v kočah in vseh planinskih postojankam Ze sedaj se objavlja, da znaša v letošnji sezoni vstopnina v kočo za člana 2 Din, za nečlana 5 Din, prenočnina pa za ne&ane po-vsodi trikratno člansko prenočnino. Šolski in dijaški izleti (v skupinah pod vodstvom gg. profesorjev, učiteliev itd.) plačajo polovično vstopnino in člansko prenočnino, toda le, če se pravočasno prijavijo osrednjemu odboru (odnosno odboru one podružnice, ki koče oskrbuje), da more leta oskrbnika koče obvestiti. Poeuini dijaki ali skupine nimajo posebnih olajšav. Člani ferijulnegu Saveza plačajo članske pristojbine. Zena - nečlanica ima le tedai članske olajšave, dokler potuje skupno z možem -članom. Sama, odnosno brez njegovega fizičnega spremstva, tudi z njegovo legitimacijo nima članskih olajšav, marveč plačuje nMlanske pristojbine. Isto velja za nečlane sinove, hčere, kadar niso v fizičnem spremstvu očeta - člana (matere - članice). Pričetkom sezone se objavliaio ta navodila z dostavkom, da slede v kratkem še podrobnejša v varstvo neobhodno potrebne discipline v kočah. Oskrbniki(-ice) dobe istotako striktne ukaze ter se uvede obširnejša kontrola, da se odpravijo številne dosedanje pritožbe. Predvsem pa prosimo gg. planinske tovariše, da i na železnici i v kočah sami pazijo na red, dostoinost in obzirnost. Alkoholikom in razgrajačem napovedujemo boj! O iražnem prometu. Brata Wright in Zeppelin so pred svetovno vojno 1. 1908 vzbudili — prva dva s svojimi daljšimi poleti z aeroplanom. Zeppelin pa s konstrukcijo prvega vodljivega zrakoplova — ponovno zanimanje za zrakio-plovstvo. Največji razmah v letalstvu so pokazali Nemci, ki so imeli pred vojno naj večjo vojaško kot civilno zračno flotiljo, za njirni, a precej daleč je bila Francija. Izid svetovne vojne je tudi stvar preobrnil, danes je Francija ria prvem mestu kljub silnemu dvigu drugih držav, zlasti Amerike. Nemci so morali pri premirju 1. 1918 izročiti takoj 1700 zrakoplovov, v 1. 1920 so morali oddati na podlagi verzajske mirovne pogodbe skoro 10.000 motorjev, uničiti so morali vsa vojna letala* in vse priprave za nje. Izvajanja verzajske mirovne pogodbe dajejo ententi rtrožnost onemogočiti nemško konkurenco v zraku, ker razlike med vojnimi in civilnimi letali faktično ni razen oborožitve. In tu si ententa lahko razlaga n. pr. vsako letalo z motorji, ki ima visoko število konjskih sil, ali pa letalo, ki ima veliko hitrost kot vojno letalo, katerih pa Nemčija ne sme imeti. Podobno je z ostalimi premaganimi deželami. Razvija pa se danes zrakoplovstvo v Franciji, Ameriki Italiji, Veliki Britaniji. Belgiji in Japonski. Biil so pred vojno možje, k| so žrtvovali vse imetje za prospeh letalstva, a vendar posamezniki niso mogli odločilno dvigniti zrakoplovstvo, ker ti, ki so se žrtvovali, so bili poedinci. Med vojno pa so bila na razpolago zadostna financijelna sredstva, letalstvo se je liaverjetno dvignilo. Pr! praktični uporabi letalstva za promet za zavzema kronološko prvo mesto Nemčija in Italija; v Italiji je že leta 1917 obstojala redna poštna letalska zveza Rima s Sicilijo, Sardinijo in Pijemontom. Splošno pa je med vojno na praktični uporabi letal poizkušala največ Amerika, kjer je danes zračni osebni promet že sijajno razvit. Leta 1921. se je prepeljalo 275.000 potnikov na letalih. Vsa večja mesta so zvezana med seboj po letalih, ta promet pa vršijo privattie družbe. Možnost konkurence letala s parnikom kaže n. pr. dobro proga Nevv York—Habana, ki je dolga 2500 km in katero preleti letalo v 32 , urah in kar stane 250 dolarjev; parnik pa' rabi za to pot tri in pol dni, a vožnja Stane 150 dolar. Prometu z železnicami in parniki stavi narava nasproti svoje težkoče. Te težkoče se v zraku sicer zmanjšajo, letalo vozi direktno na svoj cilj, vendar se mora tudi kot ovira upoštevati zračni pritisk, cirkulacija zraka, torej veter, absolutna kot relativna mokrota itd. Kjer so izkrcevaiišča zrakoplovov, tam so posebne naprave, ki so ponoči označene s posebnimi signali; za izkrcavanje zrakoplovov so to velike 20—-40 m visoke, stavbe, zgrajene v obliki širokih, prizmi podobnih stolpov. Prvo izkrcevališče za zrakoplove v večjem stilu je v Pulkamu na Angleškem. Zračni pomet je bil mednarodno urejen in sicer leta 1919 na mirovni konferenci v Parizu. Politične meje držav se smejo pasirati samo na gotovih mestih. Letala smejo pristati v tujih državah samo na gotovih krajih, kjer se nato izvrši zacarinje-nje. Istotako je mednarodna enotna kvalifikacija za pilote ter zaznamovanje zastav. Kar se tiče danes zračnega prometa v Evropi, hoče zadobitj tu kot tudi v kolonijah absolutno premoč Francija. Njena zra-koplovna industrija izvaža letuo objektov vrednosti 30,000.00(1 frankov. ačno-Drometna društvu. ki Gospodarstvo. Občni zbor Zveze trgovskih gremljev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. V nedeljo se je vršil na Bledu občni zbor Zveze gremijev in zadrug. Udeležilo se ga je 86 delegatov gremijev, ki je zastopalo 8000 trgovcev. Posnemamo nekaj podrobnosti iz zani--mivega tajniškega poročila. V minulem letu je nastopila preorijen-tacija našega poslovnega sveta iz razmer deflacije v stabilnejše razmere. Število prijav trgovinskih obrtov pada, ker se izločajo nepoklicni trgovci iz trgovine, kar povzroča zlasti draginja kreditov, rastoča režija, poslovna stagnacija in pa vedno intenzivnejša kontrola s strani gremijev. Zvezna akcija za povišanje vrednostne meje za kompetenco okrajnih sodišč v trgovskih sporih je imela uspeli. V prometnem oziru je predložila Zveza ministrstvu spomenico glede potrebe podaljšanja nakladalnih in razkladalnih rokov, računanja kilometrov, dalje glede dopustitve reekspe-dicij, kateri je ministrstvo ugodilo. Povišane železniške tarife so hudo prizadele našo razpošiljalno trgovino, radi česar je nujno potrebna revizija sedanjega tarifa. Na konferencah v Trstu je bij dovoljen za tranzitni promet preko prog v Sioveniji 30% popust napram našim lokalnim tarifom, kar vzbuja radi zapostavljanja (nteresov naše domače trgovine upravičeno ogorčenje. Ker s Sušakom še sedaj nimamo tarifnih zvez in ker tam še vedno niso urejene razmere, da bi mogel naš promet preko tega pristanišča, se steka skoro ves naš promet v Reko. Zveza je po svojem delegatu tudi udeležena pogajanj v Beogradu z Italijo. Splošni del trgovinske pogodbe z Italijo je že končan in obsega v bistvu, le z nekaterimi utesnitvami, isto, kar je določala že dosedaj veljavna pogodba med kraljevino Srbijo in Italijo iz leta 1907, odnosno konzularna pogodba iz leta 1879. Po tej pogodbi bo Italijanom* dovoljeno naseljevanje pri nas. le nakup zemljišč in nepremičnin v pasu 50 km od meje Do vezan na odobre-nje vojnega ministrstva. Tudi bo Italijanom dovoljeno izvrševanje obrtov, trgovine in industrije pri nas, če zadostijo v tuzemstvv veljavnim predpisov in zahtevam. Končno izraža tajniško poročilo začudenje. da obrtna oblast ni uvaževala upravičenih razlogov, iz katerih 90 uvidevnejš! gremiji določili višjo inkorporacljsko pristojbino za inozemce, tembolj, ker je srečati tudi v Inozemstvu take ukrepe napram inozemcem. Trina porošila. Zagreb, 28. maja. (Tedenski selem.) Dovoz je bil srednji. Sejem so posetili tudi italijanski trgovci, ki so pa malo kuDOvali. Notirali so: Biki 12.5—14. voli I. 15—16.5 II. 32.5—14, III. 11—13, junci I. 13.5—14, II. 11.5—12, telice I. 12.5—14, II. 11—13. krave I. 11—13.5, II. 9—10, III. 8—9, teleta 12.5___ 13.5, tovorni konji 10—13.000, težki 7—8000, lahki 8—8500, kmet. 4500—5000, lahki vozni konji 4500-5500, srednji 5500—6500, težki kmetski 10—12.000, žrebci lahki 15— 18000 Din za glavo. Konji za klanie 2.5—3 Din za kg žive teže, nepitane svinie 16.5— 17.5, pitane 15—16.5. prašički do 1 leta 17.5 —22, nad 1 leto 16—17. Neprešano seno I. 100- 125, II. 80—100, detelja 130—150, lucerna 130—175, slama za krmo 112—125, za steljo 75—100 Din za cent. Praga, 27. maja. (Mesni trg.) Kozliči 6—12, teleta 10—13. domače svinie 10—13, poljske 13.5—14.5, danske 10—13. voli, prednji del 10—13, zadnji 12—15. biki 12—16, kravje meso 8.5—10, zadnje 10—13 češk. kron. ŽITO. Novi Sad , 28. maja. Pšenica (79— 90 kg, 2 odstotka defektna) 302.5. ječmen 305. oves 280—285, otrobi 200. moka »00« 482.5, »0« 472.5, »2« 425-430. »5« 370— 375, »7« 290—300. Tendenca nespremenjeno omahljiva. Koruza nespremenjena, promet manjši. • Budimpešta. 27. maja. (V tisočih rnadž. kron) 332—35225, rž 310—315, ječmen za krmo 300—320, za pivovarne 325— 345, oves 330—335, koruza 240—245. Ta dan so bili prvič napravljeni zakliučki v novi pšenici za termin juli in avgust proti promptnemu plačilu 300.000—310.000 K. DOBAVE. X Dobava blagajn. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 18. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 32 komadov blagajn (»Panzer«). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. »» Sprejem dveh krojačev in dveh čevljarjev. Uprava 4. zavoda za izradu voine odeče v Zagrebu sprejme dva mojstra-krojača in dva mojstra-čevljarja. Ponudbe je staviti najkasneje do 1. julija t. 1. upravniku imenovanega zavoda. Predmetni cglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. a _________ |¥®llkn pevska slavnosti 11. junija ob 4. pop. v vseh prostorih hotela „Tivo!i“. t Francoska zračno-prometna društva, ki vzdržujejo promet, dobivajo letno subvencije do 30 milijonov frankov. Organizirala je zračni promet izborno v vseh svojih kolonijah. V Evropi je Pariz zvezan za poštni in osebni promet z Le Havrom, Brusljem, Ženevo, Marzejem^ In preko Aintiba z Ajacciom na Korziki. Strassburg tvori zvezo z Nemčijo, Toulouse z Španijo ter preko nje t. j. preko Barcelone, Malage, Tangerja z Casablanco in s tem z Marokom. V srednji Evropi, zlasti v novih državah, vzdržujejo zračni promet francoske družbe. Tako je n. pr. edina efektivna zračno-prometna črta skozi Jugoslavijo črta Dunaj-Budapest-Beograd-Buka-rest-Carigrad v rokah Compagnie Franco-Roumaine. Francoske družbe si hočejo za-sigurati monopol vna zračni promet v državah južne Amerike; s kakšnim uspehom, to bo pokazala bodočnost. Velika Britanija istotako hiti v razvoju zračnega prometa, kl je že po vseh njenih kolonijah organiziran; Anglež je bil. ki ie I. 1919 preletel Atlantski ocean, Anglež je bil, ki je dosegel hitrostni svetovni rekord 341 km na uro, na Angleškem, v Londonu se je vršil lani mednarodni letalski kongres, vendar francoskega letalstva angleško niti kvalitativno niti kvantitativno ne dosega. Vsem kolonijalnim državam služijo letala sijajno za zvezo med posameznimi upravnimi središči v teritorijih brez ali s slabimi prometnimi sredstvi, in za pobijanje uporov v kolonijah. Hvaležna naloga se odpira letalstvu v opazovanju ledenih gor; to naj bi bila organizirana pomožna služba parniškemu prometu v Severnem Atlantiku. Eden največjih organizatorjev angleškega letalstva je bil znani lord Nortcliff. Belgija, ki bna v Kongu izborno organiziran promet, nadkriljuje v delavnosti Veliko Britanijo glede njenega letalstva brez kolonij. Belgijska letala so 1. 1921 prepeljala 2800 oseb, 32 ton blaga, več kot angleška zračna flotilja. Bruselj je zvezan s Parizom. Amsterdamom in Londonom. Vsi angleški dominijoni pa imajo lastne letalske, zračno-prometne družbe, pa tudi nekatere kolonije. V zadnjem času se mnogo piše o zrakoplov-ni zvezi Indije z Londonom in Avstralije z Londonom. Ponesrečeni polet okoli sveta I. 1922 obnavljajo Angleži letos. Nemci Imajo s centri v Berlinu in Hamburgu izborno razvit zračni promet, ki sega preko nemških mej v Kopenhagen in do tu dalje v Stockholm, v Amsterdam, Strassburg, Prago, Dunaj, Varšavo, Gdansk Preko Konigsberga je organizirana letaiskz zveza z Moskvo, kafeno vzdržuje družba z rusko-nemškim kapitalom, druga proga iz K6nigsberga pa križa Rigo, Reval ter se stika v Stockholmu z že omenjeno linijo Hamburg-Kopenhagen-Stockholm. Na velesejmih v Lipskem obstojajo trikratne dnevne zveze na vse strani. Draždane so zvezane s Prago, ki je zvezana z Varšavo preko Vratislave. Centra bujno se razvijajočega italijnn-sKega zračnega prometa sta Genova in Rim. Japonska ima med drugirti zračno zvezo s Korejo. Splošno se letala uporabljajo za hitro pošto In za hitro prevažanje oseb, a ne v večjih množinah. Sedanjost, lahko rečemo prva dva decenija 20. stoletja sta dokazala uporabljivost in sigurnost zrakoplova la aeroplana, bodočnosti pa ostaja še odprto vprašanje: kako prevažati poljubne množt n* in teže? tete franko MALI OGLASI Cena oglasom do 20 hssed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 para z daviilno vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I B(Ppod:am)H (Zlrkular) * medenimi ležišči, malo rabljena se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel. Sav. dolina. člčmentaire Mustre, de poche, diet de la langue firan?. vse vezano, proda za nizko eeno Zvezna knjigarna v Ljub-Ijani, Marijin trg štev. 8. # celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g Andrej-uSošič-u, Maribor* Trdinova ul. št. 3 (Kupim)l ie la kakovosti kupuje stalno družba ,,Car-bonaria" v Kočevju, ter plačuje isto vedno po najvišjih dnevni cenah. Imenovana družba išče proti proviziji tudi v posameznih produkcijskih krajih bukovega oglja staine zanesljivo nakupovalce in zastopnike. Ponudbe na naslov: Družba ..Carbonaria", Kočevje ' Krojiš psi dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbo s ceno na naslov: Jakob Mandeljc, krojaški mojster, Bohinjska Bela. _____ s kletjo in vrtom se proda v Mostah pr! Ljubljani za ceno Din 70 000'— Naslov pti upravi lista. Jas hk Ker m od Strindberga in razne prirodoslovne publikacije se dobijo za nizko ceno v Zvezni knji-garnl, Ljubljana, Marijin trg 8. Prodala kurjavo (odrezki od žage in ■ket) In žaganje od trdega a dokler traja zaloga po znt- li ceni. Ivan Šiška, tovarna ket In parna žaga, Ljubljana, telkova ulica 4. ___________ Spalno sobo in kuhinjo, popolnoma novo elegantno, prodam. lije, pove uprava ..Narodnega Lmjvnilu" (hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja posebno hrast in bukov vedno vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. Ozira se le na ponudbe z navedbo cone, množine in kvali-vagon nakladalna Ivan Šiška, tovarna in parna žaga, Ljubljana, ulica 4. 23 Mili ritt. vojaščine prost, zmožen vsakeSa pisarniškega dela, prosi kakršno' ltoli službo tudi izven Ljubija11®-Cenjene ponudbe pod »Soliden* na upravo Nar. dnevniku. uti. event, trg. sotrudulk za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslali na upravo lista pod šifro „A*t. len". Amaterfotografi dobe lep postranski zaslužek. Ponudbe na upravo pod „Umetni zavod*’. išče primerne službe, najraje pri starejšemu samskemu gospodu. Gre tudi k vdovcu z 1—2 otrokoma. Nastop takoj. Cenj. ponudbe pod šifro »Varčna gospodinja« n$ upr. tega lista. 2-3 lizike pomott boljše moči, sprejme takoj Ivan Leskovar, mizar v Trbovljah. verziranega, neoženjenega išče denarni zavod na deželi. Naslov pove uprava lista. j« se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbcrgu. Učna doba 3 leta, hrana in stanovanje v hiši. Stanovanja Mizarski pomočnik, oženjen brez otrok, soliden in priden v svoji obrti, išče stanovanje z eno sobo In kuhinjo v Ljubljani ali bližini mesta, Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventualne popravke (mizarske atrokc) vse sam popravil. Cenj. ponudbe prosim pod „Ivan" Ižanska »asta 28, Ljubija«*. išče malo sobico ali kuhinjo mestu. Odgovori pismeno pc šifro „Mirna‘* na upravo lis ali ustmeno istotam. Ho soM s posebnim vhodom In električno razsvetljavo v sredini mesta išče gospodična. Ponudbe pod šifro,,Mesečna soba" na upravo lista. Dopisi)! 27 let star, prikupljive zunanjosti, z nekaj premoženjem išče značajno deklico ali vdovo v svrho poznejše ženitve. Ponudbo pod šifro ..Ženitev'* na upravo lista. navdušen turist išče zm mlado, življenja polno j dlčno, ki hrepeni po pla: V slučaju sporazuma bi tela skupaj na izlete. Po na upravo lista pod šifro bitelj planin" (Razno posojila proti visokim obrestim na prvo mesto išče trgovec v svrho razširjenja podjetja. Ponudbe pod »Sigurno posojilo« na upravo lista. Mali oglasi Imajo uspeh. Izpred sodišča. PONEVERJENJE. Revna posestnica, vračajoča se Iz Atne-■fke je sedla na Jesenicah v napačen vlak. V sled tega je morala na Jesenicah prenočiti, kar ji je povzročilo izdatke. Ker ni imela dovolj jugoslovanskega denarja pri sebi 'm je železniški blagajnik sprejem ameri-tinskega odklonil, je prišla v zadrego. Iz ie zadrege si je pomagala na ta način, da si ie izposodila od do takrat neznane ji sopotnice Frančiške Zgaga 200 dinarjev, ka-reri je »zastavila« za to posojilo dvajsetdo-larski bankovec. Frančiška Zgaga ji je napisala svoj naslov in domenili sta se, da pošlje »Amerikanka« Zgagi posojeni znesek od doma po pošti, nakar ji vrne Zgaga zadavljeni bankovec istetako po pošti. Zgaga pa ni napisala pravega naslova, temveč izdala se je za Franco Zupan iz Bitnega. Za- lo je naravno, da so prišli jKisojeni dinarji — ki jih je poslala Amerikanka takoj, ko je Prišla domov na fingirani naslov — nazaj. —■ Frančiška Zgaga se pa ni dolgo veselila lahko zasluženih dolarjev. Prav hitro so jo namreč orožniki izsledili in danes jo preganja državni pravdnik zaradi 2ločina poneverbe. Fan? odločno In dosledno taji, češ »ona ni bila. bila je kaka druga«. Pravi, da bo dokazala »alibi«. Seveda, ker je bila ona kritičnega dne doma, tudi ime Frančiška Zupan ne more biti pisano od njene roke. Vendar vse nič ne piomaga. Vse priče kon-statirajo njeno identiteto, sodišče pa konsta-tira identiteto pisave. Za enkrat ni rensirala. zakaj sodni dvor jo obsodi po § 184 k. z. radi hudodelstva v smislu § 183 k. z. na štiri mesece ječe, poostrene z enim postom mesečno. Tudi ima vrniti oškodovani posestnici znesek 1590 dinarjev, kot ekvivalent za 20 dolarjev po takratnem kurzu. DEMENTIA POSTTHRAUMAT1CA IN CAST. »Orjunc junci« S to psovko je zadnje čase pozdravljal že večkrat predkaznovani vrtnar Šuster pismonošo Mlakarja v Radovljici, kjerkoli sta se srečala. Ko je postalo to pismonoši že preneumno je vložil kazensko ovadbo. Šušter se je zbal kazni, zato je poskusil neko pričo pregovoriti, da bi krivo izpovedala. Posledica tega je bila, da se je moral danes zagovarjati zaradi hudodelstva goljufije po § 199a in zaradi pre-greška po § 104 s. k. z., subsidijarno zaradi prestopka zoper varnost časti po § 496 k. z. Pravi, da se ničesar ne spominja. Odkar sem enkrat padel, vpliva pijača tako name, da vse pozabim. Sodnik: »No, pa svoj poklic kot vrtnar vendar izvršujete in nič ne jjezabite?« Obdolženec: »Oh, pa kolk!« Sodnik: »Torej se res ničesar ne spominjate? — Povejte rajši po pravici.; bo kazen manjša!« Obdolženec: »Ne spomnim se. Sem ga imel vselej v glavi. Sicer se pa nisva z Mlakarjem nikdar kregala. Dobra prijatelja sva bila. Špas je biv. pa neč druzga.« Kot priča zaslišani pismonoša je dru-zega mnenja. On pravi, da ni bil »špas«. »Kregala se sicer res nisva, ampak, kjerkoli me je videl, me je psoval z inkriminiranimi besedami, tako, da me je bilo že kar sram.« Dožene se, da je bil pismonoša vselej žaljen kot privatna oseba, zato odpade § 104 s. k. z. Sodnik poskusi doseči poravnavo, kar pa se ne posreči. »Ne odpustim mu pa že ne. Nak! Da si bo zapomnil.« Nato se obravnava o »napeljevanju h krivemu pričanju«. Dožene se, da je dejal obdolženec neki priči: »če boš Ti zaslišan, reci, da nisi nič slišal.« Dokaže se pa tudi, da je bil Šušter ob ominozni priliki pijan, kakor je večkrat, ker je notoričen alkoholik. Glasom zdravniškega izvida pa trpi Šušter na dementia postthraumatica ter se za dejanja, ki jih izvrši v afektu in pod vplivom alkohola ne more smatrati odgovornim. Sodba: Šušter je kriv prestopka zoper varnost časti v smislu § 496 k. z. in se obsodi na en teden zapora, glede zločina po § 199a k. z. se pa oprosti. JUNAK Z NOŽEM je delavec Ludovik Lešinar. Dne 20. aprila t. 1. je popival s tremi prijatelji. Pod /Rožnikom je srečala ta skupina fantov drugo skupino, pri kateri se je nahajal med drugimi tudi železolivar Slavko Zvjerac. Pri tem srečanju vpraša nekdo od Lešinarjeve družbe: »Kva pa je to za ena mularija?!« Sledilo je prerekanje, ki se je končalo s tem, da je zabodei Lešinar meni nič tebi nič Zvjeraca z nožem v desno stran prsi ter ga težko telesno poškodoval, nakar so se fantje razpršili. Lešinar jo ie mahnil s svt> jim prijateljem, poklicnim gasilcem Ludovi-kom Fortuno proti Ljubljani. Kmalu sta srečala policijskega stražnika, ki je Lešinarja ustavil in aretiral, zakaj fant je imel še vedno odprt nož v roki. Fortuna se ie zavzel za prijatelja, zato je prijc stražnik še njega. Hotel se je stražniku iztrgati, Pf tem je pa stražniku raztrga! rokav. Rani tega sedi danes skupno s prijateljem na zatožni klopi. Lešinar je obdolžen težke telesne poškodbe, Fortuno pa preganja državno pravdništvo jx) § 93 s. k. z. Lešinar taji, toda kot priča zaslišani po* škodovanec izpove decidirano v pozitivne® smislu in ga pokoplje. Fortuna se zagovarja, da ni bil nasilen napram stražniku, temveč se mu je hotei samo iztrgati. Tudi stražnik izpove v teffl smislu in ga s tem reši. Lešinar ie spoznan krivim zločina težke telesne poškodbe v smislu § 152 in 155b lh je obsojen na šest mesecev težke ieče & enim trdim ležiščem vsakih štirinajst dni. Tudi ima plačati Zverjacu 2000 dinarjev zn Izgubljeni zaslužek in 413 dinarjev bolniških stroškov. SENZACIJONALNA NOVOST je krasna mapa, v kateri naš priznani strokovnjak prof« Albert Sič nudi slov. iavn°*^ pod vodilnim naslovom »Slovanski narodni alog“ prekrasne motive naših domači domov in pestro narodno notranjo opremo kmečkih hiš. V prvi mapi: je zastopan škofjeloški in kranjski okraj. Take zbirke Slovenci doslej še nismo lan opozarjamo cenj. občinstvo, da si^ omisli to velezanimivo in zelo posrečeno delo. y Cena mapi na papirju Din 00*—, v luksuzni izdaji na tankem z ovitkom Din 140'—. Dobi in naroča se v založbi Zvezne tiskarne game v Ljubljani, Marijin trtf it. 8. * .---------------------------------------------------------------- seien« ••>«*> Clayton je cul na svoji desni strani pregibanje zverine in že je zadonelo v večerno tišino strašno levje rjovenje. Mož je obstal, pripravil kopje in strmel v grmovje, odkoder- so prihajali glasovi. 2e so se zgoščale sence in tema je naraščala. »O bog, umreti tu sam — v zobeh divje zveri, čutiti v obrazu njen gorki dih in njegovo šapo na prsih! Biti živ raztrgan!« Ob teh mislih se je Clayton stresel. Trenutek je bilo vse tiho; Clayton je le po rahlem šumu v grmovju sklepal, da se tam nekaj giblje. Lev se je pripravljal na skok. Končno je uzrl Clayton dvajset korakov pred seboj dolgo prožno telo in rmenorjavo glavo močnega griva-stega leva. Zver se je s telesom pritiskala k tlom in pazno oko je komaj opazilo njene zgibe. Ko so se Claytonove oči srečale ž njenimi, je previdno spodvila zadek. Moža se je polotil smrtni strah; niti kopja se ni upal vreči, niti bežati. Tedaj je zaslišal šum v drevesu nad seboj. Nova nevarnost! si je mislil, — toda pogleda ni obrnil od rmenozelenih oči. Cul je šum kakor bi zapela raztrgana struna in v istem trenutku je videl, kako je rmeno kožo prihuljenega leva zadela puščica. Rjoveč od strahu in bolečine je skočila žival pokonci. Clayton se je opotekel v stran. Ko se je zopet ozrl za kraljem živali, se je prestrašil prizora, ki se je nudil njegovim očem. V istem hipu, ko se je lev zopet pripravil na naskok, je skočil velik nag človek z drevesa, skoro naravnost na levji hrbet. Z bliskovito naglico se je z mišičastimi rokami oklenil orjaškega tilnika in dvignil veliko žival od tal, kakor bi imel ubogega psa v rokah. Lev pa je tulil in otepal s prednjimi šapami po zraku. Ta prizor sredi Somraka afrikanske džungle se je Agležu za zmirom vtisnil v spomin. V možu pred seboj je zrl poosebljeno popolnost in orjaško moč. In vendar ni odločala o izidu boja z veliko mačko moč mišic, ker so bile njegove mišice vendarle slabejše od Numinih. Vsa premoč moža je tičala v njegovi gibčnosti, njegovem razumu in njegovem dolgem nožu. Z desnico je objel levov tilnik, dočim je z levico neutrudno porival nož v nezavarovano mesto pod levo ramo. Besna zver se je vzpela pokonci, da je stala na zadnjih nogah in se v tej nenaravni poziciji zaman otresala Tarzanovega objema. Če bi se boj podaljšal še za par sekund, bi se gotovo drugače končal; toda vse se je zgodilo tako hitro, da si lev še opomogel ni od presenečenja, pa se je že mrtev zgrudil na tla. Potem se je čudna postava, ki ga je premagala, odločila od trupla, sklonila lepo glavo nazaj in zarjula z istim strašnim krikom, ki je Claytona prej tako prestrašil. Pred seboj je zrl mladega moža, ki je bil prikrit le z malim predpasnikom, imel barbarska okrasja na rokah in nogah in na čigar prsih se je blestel dragocen medaljon, z demanti obložen. Mož je vtaknil lovski nož v nožnico, in pobral tul in lok, ki ga je odložil, ko je napadel leva. Clayton je nagovoril tujca po angleško. Zahvalil se mu je za njegovo junaško pomoč in mu čestital za tako čudovito moč in gibčnost; toda odgovora ni dobil. Tarzan ga je le gledal in skomignil s svojimi orjaškimi ramami, kar je lahko pomenilo, da ta njegova usluga ni vredna besede ali pa, da ga ni razumel. Divjak — kakor ga je smatral Clayton — je komaj obesil tul in lok na ramo, ko je še enkrat potegnil nož iz nožnice in izrezal par lepih kosov mesa iz leva. Potem je počenil in pričel jesti, ter povabil še Claytona. Očividno mu je izborno dišalo, ker so se njegovi beli zobje žurno ugrezali v rdeče meso. Clay-ton pa ni mogel deliti te gostije s svojim gostiteljem. Nekaj časa ga je gledal in tedaj se je Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vicel. Maribor, Glavni trg št. 5 Koinji Mii za letošnje leto bo prodajal IVAN KNEZ iz Ljubljane na javni dražbi v nedeljo, dne 1. junija ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Šiški. Lep, črn premog s 4—5000kalorij, franko Ormož tona a Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. 25 mm SIN OPICE. Bilo je že pozno popoldne in Claytona je vsega žalostnega in pobitega mučila strašna negotovost, v katero smer bi šel. Sam ni vedel, naj-li še naprej išče profesorja Porterja — v tem slučaju bi se izpostavil še povečani smrtni nevarnosti ponoči — ali se pa naj vrne nazaj v kočo, kjer bi vsaj Jane Porter čuval pred nevarnostmi, ki so pretile z vseh strani. Ni se rad vrnil brez njenega očeta. Še bolj ga ie pa pretresla misel, da bi pustil deklico samo v rokah upornikov ladje »Arrov« ali pa je prepustil neznanim opasnostim džungle. Potem si je mislil, da sta se profesor in Phi-Sander že najbrže vrnila v kočo. To se mu je zdelo še najbolj verjetno. Odločil se je torej, da se vrne in si s težavo utiral pot skozi grmovje, v smeri, kjer je mislil, da najde kočo. Tarzan je presenečen opazil, da je mladi mož krenil proti Mbongini vasi. Ni mu šlo v glavo to početje, ker je bil prepričan, da gre svoji lastni propasti v naročje. Sicer pa sploh ni razumel tujčevega obnašanja, ker bi se vendar nihče ne drznil s slabim kopjem v vas črncev, posebno, ko je ravnal še s tem ofožjem tako nespretno, da se je takoj pokazalo, da mu ni vajen. Tarzan je bil ves iz sebe, ker je bil uverjen, 'da bo tujec kaj kmalu plen divjih zveri, če kmalu ne dospe k zalivu. Toda evo že leva Numo, ki se je plazil za belim možem in bil le še par korakov oddaljen od njega. spomnil, da je to najbrže opica Tarzan, čigar list so našli dopoldne na vratih koče. Potem pa govori vendar angleško! Clayton je torej poskusil še enkrat z angl®* ščino, toda odgovor, ki ga je dobil, je bil podoben brbljanju opic, pomešan z renčanjem divjih zven. Ne, to ni bil opica — Tarzan, saj ni razumi niti besede angleškega. Ko je bil Tarzan s svojim obedom gotov, 3® vstal, pokazal v čisto drugo smer kakor jo je Pa Clayton imel in šel naprej. _ CIayton je bil ves zmeden in se obotavlja* slediti mu, ker je mislil, da ga bo zapeljal še gl0®' lje v gozd; ko je opičji človek opazil njeg°v dvom, se je vrnil, ga prijel in vlekel za seboj, do* kler se ni uveril, da je Clayton razumel njegi^ namen. Ta mu je zdaj tudi voljno sledil. * Anglež je mislil, da je ujetnik in da mu P® ne preostaja drugega, kakor ubogati divjaka. S t®* žavo se je rinil skozi džunglo. Noč je že bila VS®' naokrog in v gošči je bilo slišati stopinje meh®11 šap, pokanje vej in krike divjih živali. Gumi za cepljenje Peronospora cevi, jamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči nn-Munmi predmeti. Zahtevajte cenike. H fcB M»o m trpa Tovarniška zaloga: Zdravko krajne - Celje. mccemtftmmeccteeeecet ■ ilkcijoiiapsko društvo za saobrač. i željezn. potrebe, Zagreli, OraškoviCEva Z5 ub: Zagreb-Cernomer® Telefon 3-81 — Brx. adr.: „AFEB" Zvezna tiskarna in knjigarna Wolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. \ Moderna knjigoveznica.